IS 2017 20. mednarodnamultikonferencaINFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2017 20th International Multiconference INFORMATION SOCIETY IS 2017 13. oktober 2017 / October 13th, 2017 Kranj, Slovenia ZBORNIK REFERATOV / CONFERENCE PROCEEDINGS Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi Education in Information Society Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Uredila / Edited by: Institut Jožef Stefan Založba UL FRI Uroš Rajkovič, Andrej Brodnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko Ljubljana, 2018 Slovensko društvo Informatika Zbornik referatov / Conference Proceedings Predgovor / Preface IS 2017 Predgovor / Preface VIVID 2017 Organizatorji / Organizers Programski svet / Steering Committee Programski odbor / Programme Committee Recenzenti / Reviewers Kolofon / Colophon Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Kazalo / Contents COBISS.SI-ID=294178560 Konferenčni prispevki / Conference Papers ISBN 978-961-6209-98-4 (pdf) Predgovor IS 2017 Multikonferenca Informacijska družba (http://is.ijs.si) je z dvajseto zaporedno Soorganizatorji in podporniki konference so različne raziskovalne institucije in prireditvijo osrednji srednjeevropski dogodek na področju informacijske družbe, združenja, med njimi tudi ACM Slovenija, SLAIS, DKZ in druga slovenska računalništva in informatike. Letošnja prireditev je ponovno na več lokacijah, nacionalna akademija, Inženirska akademija Slovenije (IAS). V imenu osrednji dogodki pa so na Institutu »Jožef Stefan«. organizatorjev konference se zahvaljujemo združenjem in inštitucijam, še posebej pa udeležencem za njihove dragocene prispevke in priložnost, da z nami Informacijska družba, znanje in umetna inteligenca so spet na razpotju tako delijo svoje izkušnje o informacijski družbi. Zahvaljujemo se tudi recenzentom za same zase kot glede vpliva na človeški razvoj. Se bo eksponentna rast njihovo pomoč pri recenziranju. elektronike po Moorovem zakonu nadaljevala ali stagnirala? Bo umetna inteligenca nadaljevala svoj neverjetni razvoj in premagovala ljudi na čedalje več V 2017 bomo petič podelili nagrado za življenjske dosežke v čast Donalda področjih in s tem omogočila razcvet civilizacije, ali pa bo eksponentna rast Michija in Alana Turinga. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek prebivalstva zlasti v Afriki povzročila zadušitev rasti? Čedalje več pokazateljev k razvoju in promociji informacijske družbe bo prejel prof. dr. Marjan Krisper. kaže v oba ekstrema – da prehajamo v naslednje civilizacijsko obdobje, hkrati pa Priznanje za dosežek leta bo pripadlo prof. dr. Andreju Brodniku. Že šestič so planetarni konflikti sodobne družbe čedalje težje obvladljivi. podeljujemo nagradi »informacijska limona« in »informacijska jagoda« za najbolj (ne)uspešne poteze v zvezi z informacijsko družbo. Limono je dobilo padanje Letos smo v multikonferenco povezali dvanajst odličnih neodvisnih konferenc. slovenskih sredstev za akademsko znanost, tako da smo sedaj tretji najslabši po Predstavljenih bo okoli 200 predstavitev, povzetkov in referatov v okviru tem kriteriju v Evropi, jagodo pa »e-recept«. Čestitke nagrajencem! samostojnih konferenc in delavnic. Prireditev bodo spremljale okrogle mize in razprave ter posebni dogodki, kot je svečana podelitev nagrad. Izbrani prispevki bodo izšli tudi v posebni številki revije Informatica, ki se ponaša s 40-letno Bojan Orel, predsednik programskega odbora tradicijo odlične znanstvene revije. Odlične obletnice! Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora Multikonferenco Informacijska družba 2017 sestavljajo naslednje samostojne konference: • Slovenska konferenca o umetni inteligenci • Soočanje z demografskimi izzivi • Kognitivna znanost • Sodelovanje, programska oprema in storitve v informacijski družbi • Izkopavanje znanja in podatkovna skladišča • Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi • Četrta študentska računalniška konferenca • Delavnica »EM-zdravje« • Peta mednarodna konferenca kognitonike • Mednarodna konferenca za prenos tehnologij - ITTC • Delavnica »AS-IT-IC« • Robotika Preface IS 2017 In its 20th year, the Information Society Multiconference (http://is.ijs.si) remains The Multiconference is co-organized and supported by several major research one of the leading conferences in Central Europe devoted to information society, institutions and societies, among them ACM Slovenia, i.e. the Slovenian chapter computer science and informatics. In 2017 it is organized at various locations, of the ACM, SLAIS, DKZ and the second national engineering academy, the with the main events at the Jožef Stefan Institute. Slovenian Engineering Academy. In the name of the conference organizers we thank all the societies and institutions, and particularly all the participants for The pace of progress of information society, knowledge and artificial intelligence their valuable contribution and their interest in this event, and the reviewers for is speeding up, and it seems we are again at a turning point. Will the progress of their thorough reviews. electronics continue according to the Moore’s law or will it start stagnating? Will AI continue to outperform humans at more and more activities and in this way For the fifth year, the award for life-long outstanding contributions will be enable the predicted unseen human progress, or will the growth of human delivered in memory of Donald Michie and Alan Turing. The Michie-Turing award population in particular in Africa cause global decline? Both extremes seem more will be given to Prof. Marjan Krisper for his life-long outstanding contribution to and more likely – fantastic human progress and planetary decline caused by the development and promotion of information society in our country. In addition, humans destroying our environment and each other. an award for current achievements will be given to Prof. Andrej Brodnik. The information lemon goes to national funding of the academic science, which The Multiconference is running in parallel sessions with 200 presentations of degrades Slovenia to the third worst position in Europe. The information scientific papers at twelve conferences, round tables, workshops and award strawberry is awarded for the medical e-recipe project. Congratulations! ceremonies. Selected papers will be published in the Informatica journal, which has 40 years of tradition of excellent research publication. These are remarkable achievements. Bojan Orel, Programme Committee Chair Matjaž Gams, Organizing Committee Chair The Information Society 2017 Multiconference consists of the following conferences: • Slovenian Conference on Artificial Intelligence • Facing Demographic Challenges • Cognitive Science • Collaboration, Software and Services in Information Society • Data Mining and Data Warehouses • Education in Information Society • 4th Student Computer Science Research Conference • Workshop Electronic and Mobile Health • 5th International Conference on Cognitonics • International Conference of Transfer of Technologies - ITTC • Workshop »AC-IT-IC« • Robotics Predgovor VIVID 2017 Letošnja jubilejna 20. konferenca Vzgoja in izobraževanje v Oracle Academy je predstavil vsebine in programsko opremo informacijski družbi je potrditev pomena, ki ga živimo v sožitju namenjeno učiteljem, učencem in študentom na področju izobraževanja in digitalnih tehnologij. Ta pomen zaznavamo in razvoja informacijskih rešitev. Njihove rešitve so lahko udejanjamo kot konferenco v okviru multikonference pomemben doprinos za izobraževanje pedagogov in pomoč pri Informacijska družba vsako leto od njenega začetka. Tovrstne posodobitvi obstoječega načina v pogledu dopolnjevanja učnih stalnice niso samoumevne in pričajo o aktualnosti tematike, ki vsebin. privablja vsako let več strokovnjakov, da predstavijo nova znanstvena dognanja in dosežke. V času konference VIVID je potekala razstava posterjev osnovnošolcev na temo znanosti in tehnologije v okviru Naj izrecno poudarimo, da VIVID ne želi biti konferenca samo s vseevropskega projekta SciChallenge z namenom spodbujanja prispevki o uporabi IKT v izbraževanju, ampak tudi o poučevanju znanosti med mladimi, ki so jo organizirali sodelavci Centra za računalništva in informatike - podobno kot konferenci World prenos tehnologij in inovacij na Institutu Jožef Stefan. Conference on Computers in Education in Conference on Nagrajenim avtorjem najboljših posterjev iskreno čestitamo. Innovation and Technology in Computer Science Education. To področje je posebej pomembno, saj moramo v šolah vzgajati ne le uporabnike tehnologije ampak tudi njene kreatorje. To je naša Uroš Rajkovič, Andrej Brodnik dolžnost, kajti otroci imajo pravico postati kreatorji, saj bodo sicer v podrejenem položaju v primerjavi s svojimi vrstniki v tujini. V prihodnje si želimo več prispevkov o poučevanju računalništva in informatike. V programu 20. konference VIVID je bilo poleg štirih vabljenih predavanj predstavljenih 62 dvojno slepo recenziranih prispevkov iz področja vzgoje in izobraževanja od vrtca do univerze, ki so objavljeni v tem zborniku in so bili predstavljeni na konferenci. Preface VIVID 2017 This year's 20th jubilee conference Education in Information Oracle Academy presented materials and software aimed at Society is an acknowledgement of our roles in a coexistence of teachers, pupils, and students for information solution education and digital technologies. Its importance is perceived development. Their materials could play a key role in educating and implemented as a conference each year since the first teachers and helping to modernise existing teaching methods in multi-conference Information Society. Being a permanent the context of developing contemporary learning content. companion should not be taken for granted. This speaks about the topicality of the field which attracts more experts to present An exhibition of posters by primary-school pupils on topics of advances and achievements each year. science and technology took place during the conference. The exhibition was organized by colleagues of Center for It should be made explicit that VIVID does not want to be a Technology Transfer and Innovation at the Jožef Stefan conference with papers only on using ICT in education, but also Institute. This event was related to EU project SciChallenge with on teaching computer science and informatics - similar to World the purpose of promoting science among young people. We Conference on Computers in Education, and Conference on heartily congratulate prize-winning authors of best posters. Innovation and Technology in Computer Science Education. This area is especially important because we need to educate not only the users of technology but also its creators in schools. Uroš Rajkovič, Andrej Brodnik This is our duty, as children have the right to become creators, or else they will be in a subordinate position compared to their peers abroad. In future, we wish to increase the number of contributions on teaching computer science and informatics. The programme of the 20th VIVID conference encompasses four invited lectures and 62 double-blind reviewed contributions in the field of education from kindergarten to university which are published in these proceedings and were presented at the conference. Organizatorji / Organizers Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Institut Jožef Stefan Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko Slovensko društvo Informatika Programski svet / Steering Committee predsednik / chair Matjaž Gams Institut Jožef Stefan Vladimir Batagelj Iztok Podbregar Tomaž Skulj Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Zveza za tehnično kulturo Slovenije Fakulteta za matematiko in fiziko Fakulteta za organizacijske vede Saša Divjak Vladislav Rajkovič Olga Šušteršič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Univerza v Mariboru, Fakulteta za Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta računalništvo in informatiko organizacijske vede in Institut Jožef Stefan Ivan Gerlič Niko Schlamberger Rado Wechtersbach Univerza v Mariboru, Fakulteta za Slovensko društvo Informatika naravoslovje in matematiko Programski odbor / Programme Committee predsednik / chair Uroš Rajkovič Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Zvone Balantič Andrej Brodnik Eva Jereb Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Fakulteta za računalništvo in informatiko in Fakulteta za organizacijske vede Univerza na Primorskem, Igor Bernik Fakulteta za matematiko, naravoslovje in Mirjana Kljajić Borštnar informacijske tehnologije Univerza v Mariboru, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Fakulteta za organizacijske vede Borut Čampelj Mojca Bernik Ministrstvo za izobraževanje, znanost Alenka Krapež in šport Univerza v Mariboru, Gimnazija Vič Fakulteta za organizacijske vede Dejan Dinevski Franc Solina Janez Bešter Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za elektrotehniko Tomi Dolenc ARNES Branislav Šmitek Univerza v Mariboru, Marjan Heričko Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Recenzenti / Reviewers Alenka Baggia Dejan Dinevski Uroš Rajkovič Univerza v Mariboru, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Fakulteta za organizacijske vede Saša Divjak Jelka Bajželj Univerza v Ljubljani, Tomaž Skulj Šolski center Kranj, Fakulteta za računalništvo in informatiko Inštitut Hevreka Višja strokovna šola Branka Jarc Kovačič Gašper Strniša Branka Balantič Šolski center Kranj, Šolski center Kranj, Šolski center Kranj Srednja tehniška šola Strokovna gimnazija Višja strokovna šola Eva Jereb Branislav Šmitek Zvone Balantič Univerza v Mariboru, Univerza v Mariboru, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Fakulteta za organizacijske vede Fakulteta za organizacijske vede Alenka Krapež Alenka Tratnik Igor Bernik Gimnazija Vič Univerza v Mariboru, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Fakulteta za varnostne vede Robert Leskovar Univerza v Mariboru, Marko Urh Mojca Bernik Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Fakulteta za organizacijske vede Matija Lokar Univerza v Ljubljani, Rado Wechtersbach Borut Čampelj Fakulteta za matematiko in fiziko Zavod RS za šolstvo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Vesna Novak Anja Žnidaršič Visoka šola za upravljanje in poslovanje Univerza v Mariboru, Univerza v Mariboru, Novo mesto Fakulteta za organizacijske vede Fakulteta za organizacijske vede Kolofon / Colophon Naslov / Title: Organizatorji konference / Conference Organizers: Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Zbornik referatov Institut Jožef Stefan Education in Information Society Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko Conference Proceedings Slovensko društvo Informatika Izdajatelji / Publishers: Založba / Publishing House: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Založba UL FRI Institut Jožef Stefan Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko Spletni naslov objave: Slovensko društvo Informatika http://zalozba.fri.uni-lj.si/VIVID2017.pdf Uredila / Edited by: Publikacija je brezplačna. Uroš Rajkovič, Andrej Brodnik Oblikovanje / Design: Ljubljana, 2018 Borut Slabe, Uroš Rajkovič VIVID 2017 Kazalo / Contents Dramatizacija pravljice ob podpori IKT Dramatisation of the fairy tale with the support of ICT Lidija Abramič ................................................................................................................... 1 Utrjevanje matematike z interaktivno tablo v 1. razredu podaljšanega bivanja Consolidating mathematics with an interactive whiteboard in the 1st grade of after-school care Lidija Abramič ................................................................................................................... 4 Aplikacija Kahoot kot učni pripomoček pri pouku prve in nujne medicinske pomoči Online application Kahoot as a learning aid for teaching first aid and emergency medical assistance Petra Alič .......................................................................................................................... 8 Spletna klepetalnica Stinto za mednarodno povezovanje dijakov Srednje šole Jesenice in IES Santa Aurelia v Sevilji Stinto online chat for the international integration of students of Jesenice high school and IES Santa Aurelia in Seville Petra Alič .......................................................................................................................... 13 NAPOJ – proti aktivni skupnosti učiteljev računalniških predmetov NAPOJ – towards active community of teachers of computer science courses Gregor Anželj, Andrej Brodnik, Matija Lokar ...................................................................... 18 Dopolnjevanje učiteljeve strokovnosti v podjetju in projekt DPKU Complementing the teacher's expertise in company and the project DPKU Andrej Arh ........................................................................................................................ 26 Izobraževanje za podjetja prihodnosti Education for the Companies of the Future Meta Arnež ...................................................................................................................... 30 Digitalna transformacija in vitkost v ergonomiji Industrije 4.0 Digital transformation and lean thinking in Industry 4.0 ergonomics Zvone Balantič, Branka Jarc Kovačič, Branka Balantič ......................................................... 34 Izobraževalne igre za razstavo "Preteklost pod mikroskopom" Narodnega muzeja Slovenije Educational games for the exhibition "Past under the microscope" in the National Museum of Slovenia Borut Batagelj, Zora Žbontar, Saša Rudolf, Franc Solina..................................................... 38 Ocenjevanje dejavnikov vpliva na izmerjene digitalne kompetence učiteljev Evaluation of factors affects the measured teachers' digital competencies Mojca Borin, Irena Nančovska Šerbec ................................................................................ 44 i Preverjanje znanja malo drugače Testing knowledge in a different way Marjan Cerinšek ............................................................................................................... 51 Digitalne kompetence pri likovni umetnosti v slovenski OŠ Digital competences at art in slovenian primary school Aleš Drinovec ................................................................................................................... 55 Informacijsko opismenjevanje pri pouku slovenščine Information literacy in Slovenian lessons Lučka Drnovšek Pepelnjak ................................................................................................. 59 Naj nas skozi video klipe navduši Orwellova Živalska Farma (ali raba pametnih telefonov pri pouku literature) Let’s get inspired by the Orwel’s Animal Farm through video clips (use of smart phones at literature classes) Alenka Gortan .................................................................................................................. 65 Določevanje drevesnih vrst s pomočjo tabličnega računalnika Identifying tree species using a tablet computer Erika Grosar ...................................................................................................................... 69 Povežimo se in spoznajmo preko IKT Connect and meet through ICT Erika Grosar ...................................................................................................................... 72 Izboljšajte kvaliteto zraka v učilnici Improve air quality in a classroom Nejc Grošelj ...................................................................................................................... 75 Pravljice in IKT Fairy tales and ICT Vesna Gulin ...................................................................................................................... 77 Prva svetovna vojna z IKT First world war with ITC Boža Hvala........................................................................................................................ 80 Določanje kalorične vrednosti hrane v šolskem laboratoriju Determining the calorie value of food in the school laboratory Lea Janežič ....................................................................................................................... 82 Uporaba IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) pri delu z nadarjenimi učenci v 2. in 3. razredu osnovne šole Using ICT (information communication technology) to enhance learning gifted and talented 2nd and 3rd grade elementary school children Anja Janežič ...................................................................................................................... 86 Izdelava urnika na Fakulteti za računalništvo in informatiko Creating a timetable at the Faculty of computer annd information sciences Gregor Jerše, Gašper Fele-Žorž .......................................................................................... 93 ii Uporaba sistema za avtomatsko preverjanje nalog Projekt Tomo pri učenju programiranja Using the system for automatic assessment Projekt Tomo in learning programming Gregor Jerše, Matija Lokar ................................................................................................ 100 Nizko-cenovna IoT alternativa krmiljenja začetnikih modelarskih modelov s pomočjo mobilnih naprav ter izdelanega preprostega vezja Low budget IoT altenative RC modell control using mobile phones and simple homemade circuit Miha Kočar ....................................................................................................................... 109 Promocija zdravega načina življenja z IKT Promotion of a healthy lifestyle with ICT Anja Kotnik Lebar ............................................................................................................. 111 Uporaba IKT pri pouku in eksperimentalno delo Using digital tehnology at teching and experimental work Stanislava Letonja, Vesna Mrkela ...................................................................................... 114 Digitalno izpolnjevanje delovnega zvezka Digital workbook Vesna Lukežič ................................................................................................................... 117 Projekt SciChallenge – spodbujanje znanosti med mladimi s pomočjo spletnih orodij Project SciChallenge – popularization of science among youth with internet tools Tomaž Lutman, Špela Stres ............................................................................................... 121 Amaterski film Kralj Trnovec The amateur movie Trnovec the King Denis Matežič ................................................................................................................... 125 Ustvarjanje foto knjige Photo book creation Denis Matežič ................................................................................................................... 128 Z IKT nad branje Using ICT to read Simona Merljak ................................................................................................................ 132 Razvoj digitalnih kompetenc pri urah angleščine po vertikali Vertically aligned digital competences at english lessons Danijela Metličar Vukmanič .............................................................................................. 135 Kako izdelati strokovno in didaktično pravilno igro – izdelava igre o biotski pestrosti How to develop technical and didactical correct game - biodiversity game development Saša Mezek, Žan Ternik ..................................................................................................... 139 Uporaba i-učbenika pri obravnavi piramid Using an I-textbook at Teaching Pyramids Polona Mlinar Biček .......................................................................................................... 143 iii Vpliv učnih stilov na rezultate uporabe interaktivne table pri poučevanju ulomkov The Impact of Learning Styles on the Results of an Interactive Whiteboard Use at Teaching Fractions Polona Mlinar Biček, Jože Rugelj ....................................................................................... 147 Promoviranje STEM disciplin med mladimi Promotion of the STEM disciplines among Youth Urška Mrgole, Špela Stres ................................................................................................. 152 Raziskujem z Graphom Research with Graph Vesna Mrkela, Stanislava Letonja ...................................................................................... 156 Izbirni predmeti s področja računalništva v osnovni šoli Optional subjects in the ICT field Katarina Murn .................................................................................................................. 159 Duolingo – pouk drugega tujega jezika vedno in povsod Second language classes – anyplace and anytime with duolingo Alan Paradiž ..................................................................................................................... 161 Učna platforma Kahoot Learning platform Kahoot Maša Pikl .......................................................................................................................... 166 The chemistry of frozen desert Miha Povšič ...................................................................................................................... 169 Vpliv kofeina na rast Phaseolus vulgaris Effect of caffeine on growth of Phaseolus vulgaris Miha Povšič, Lea Janežič ................................................................................................... 173 Medrazredno sodelovanje z uporabo IKT Cooperation between clasess using ICT Nina Rijavec Ternovec ....................................................................................................... 176 Spletna učilnica – vez med učiteljem, učenci in starši E-classrooms as means of connection between teacher, learners and parents Nina Rijavec Ternovec ....................................................................................................... 179 Poletni festival inovativnih tehnologij – povezava drugega dela vertikale slovenskega šolstva Summer festival of innovative technologies - connection of the second work of the vertical of slovenian school Aljaž Rogelj ....................................................................................................................... 182 Primer dobre prakse in nujnost povezave med šolstvom in industrijo Example of good practice and the need for a link between education and industry Aljaž Rogelj ....................................................................................................................... 186 iv Digitalna pismenost gimnazijskih dijakov Digital literacy of grammar school students Sašo Stanojev ................................................................................................................... 189 Izdelava spletne strani s pomočjo CMS-ja Building a website using content management systems Uroš Sterle ....................................................................................................................... 194 Nadzor nad računalniki s programom AB Tutor AB Tutor - class management software Uroš Sterle ....................................................................................................................... 199 Ponovitev celoletne snovi malo drugače A little different repetition of the year-long learning Sonja Strgar, Katarina Šulin ............................................................................................... 202 Popestrimo učno uro s Klikerjem Interesting teaching with Kliker Sonja Strgar, Katarina Šulin ............................................................................................... 205 Algoritmi in formativno spremljanje pouka Algorithms and formative assessment of lessons Gašper Strniša, Iva Strniša ................................................................................................. 208 Debatni klub – razvoj novih tehnologij za družbeni nadzor Debate club – the development of new technologies for social control Gašper Strniša, Iva Strniša ................................................................................................. 211 Analiza filma pri pouku psihologije The analysis of the film within psychology lessons Iva Strniša ........................................................................................................................ 214 The changing and challenging roles of ESP practitioners Lucija Šljuka Novak ........................................................................................................... 217 The importance of developing reading and training reading strategies Lucija Šljuka Novak ........................................................................................................... 222 Prvi koraki z micro:bitom First steps with micro:bit Zoran Tkavc ...................................................................................................................... 229 Uporaba holografske tehnologije na primeru prikaza navigacije v izobraževalni ustanovi The use of holographic technology for navigational guidance inside an educational institution Monika Zorko, Mitja Bernjak, Robert Ratajc, Sašo Kokol, Rute Pires, Ines Kožuh, Jaka Polutnik, Matjaž Debevc ............................................................................................ 232 Likovno ustvarjanje s pomočjo IKT opreme Fine arts through ICT Andreja Žavbi Kren ........................................................................................................... 236 v Predstavitveni film letne šole v naravi skozi oči petošolcev 5th graders' summer school presentation movie Nina Žbona Kuštrin ........................................................................................................... 239 Empirična primerjava didaktičnih metod pri poučevanju računalniških znanosti v slovenskem in ameriškem terciarnem izobraževanju Empirical comparison of didactic methods in teaching computer science in Slovenian and American tertiary education Anže Žnidaršič .................................................................................................................. 242 Metode kontinuiranega izvajanja prenosa znanja v razvojni ekipi visokotehnološkega podjetja Methods for continuous knowledge transfer in the software development team of a high-tech company Anže Žnidaršič .................................................................................................................. 245 vi Dramatizacija pravljice ob podpori IKT Dramatisation of the fairy tale with the support of ICT Lidija Abramič Osnovna šola Solkan Solkan, Slovenija lidija.abramic@guest.arnes.si POVZETEK različne in bogate posnetke, ki so si jih z navdušenjem večkrat V prispevku je nakazana obravnava in kreativno ustvarjanje ogledali. dramatizacije Andersenove pravljice Kraljična na zrnu graha v tretjem razredu. Ustvarjalni projekt je trajal dva tedna. U 2. KREATIVNO USTVARJANJE čenci so ob podpori IKT tehnologije spoznavali razliko med PRAVLJICE pripovedovano pravljico in radijsko igro. V spletnem slovarju so Pravljice s svojimi zapleti in razpleti so otroke vedno privlačile. Z iskali manj znane besede. Ogledali so si fotografije življenja in doživeto prebrano pravljico vstopajo v domišljijsko-čutni svet ter dela ljudi na gradu v preteklosti. Dogovorili so se, da bodo si pri tem širijo obzorje in razvijajo svojo domišljijo. Na otrokovo pravljico snemali s tabličnim računalnikom. Sodelovalno učenje doživljane pravljice vpliva oseba, ki pravljico pripoveduje in je potekalo po skupinah. Sami so načrtovali potek dramatizacije sproti spremlja odzive učencev. Učenci pa si lahko preko od zamisli do izvedbe. Učenci so bili izredno motivirani, videoposnetka ogledajo pravljice, kjer mimiko pripovedovalca samostojni in pri ogledu posnetkov kritični do svojega dela. zamenja dinamična slika. Ob zaključku bralne značke na Andersenov dan smo obravnavali njegovo pravljico Kralji Klju čna na zrnu graha. Pri obravnavi smo čne besede sledili naslednjim učnim ciljem: IKT tehnologija, pravljica, dramatizacija, sodelovalno učenje. − izražajo svoje doživetje, čustva, predstave in misli, ki se jim vzbudijo pri poslušanju, branju, ABSTRACT − si osvežijo in uzavestijo pomensko polje, ki se skriva za The article deals with the discussion and creative creation of the pojmom kraljična, dramatisation of Andersen's fairy tale The Princess and the Pea in − prepoznajo značaj književnih oseb, njihovega the third grade. The creative project lasted two weeks. With the razpoloženja in čustvovanja, support of ICT, the pupils learned about the difference between − razvijajo sposobnost domišljijsko-čutnih predstav the narrative story and the radio play. They searched for less književnih oseb, prostora in dogajanja, familiar words in an online dictionary. They looked at the pictures of the life and work of people in the castle in the past. They − razvijajo zmožnost vživljanja v osebo, dogajanje in čas, agreed to film the fairy tale with a tablet computer. The − pri branju pravljice uporabljajo poseben način govora (t. i. pravljični ton), collaborative learning took place in groups. They planned the course of the dramatisation from the idea to its performance. − pišejo dvogovore po vzorcu dramskih prizorov in razvijajo sposobnost domišljijskega dopolnjevanja Pupils were highly motivated, independent, and when watching pravljičnega dogajanja, videos they were critical of their work. − v skupini besedilo doživeto uprizorijo, vrednotijo in podajo svoje mnenje o dramatizaciji, Keywords − pravljico posnamejo s pametno tablico. ICT technology, fairy tale, dramatisation, collaborative learning. Zaradi številčnega oddelka smo učence razdelili v pet skupin po pet učencev. S sodelovalnim učenjem v manjših skupinah so 1. UVOD realizirali vse učne cilje. Pri delu so si pomagali, da so dosegli kar Tehnologija se uporablja na razli najboljše rezultate. Sodelovali so pri različnih nalogah: čnih področjih v vsakdanjem življenju. V šoli je že skoraj nepogrešljiva, saj si dela brez nje odgovarjanje na vprašanja o razumevanju besedila, iskanje skoraj ne predstavljamo. Pri svojem delu jo dnevno uporabljamo neznanih besed na spletu, priprava in zapis dialoga za vloge, u razdelitev vlog za dramatizacijo, učenje dramatizacije in čitelji, pri rokovanju z njo pa so vse bolj spretni tudi mlajši u snemanje. čenci. Delo, pri katerem vključujemo sodobno tehnologijo, učence bolj motivira. Pouk je bolj razgiban, vzdušje v razredu med učenjem pa bolj dinamično. Po obravnavi Andersenove pravljice Kraljična na zrnu graha ob podpori IKT, so se učenci tretjega razreda, po krajšem premisleku, odločili, da bodo pripravili po skupinah kratke posnetke dramatizacije. Zamisel od načrta do snemanja je bila zastavljena kot ustvarjalni projekt, ki je trajal dva tedna. Učenci so prevzeli večji del odgovornosti pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Z zavzetim delom so ustvarili 1 pozorni na dramatičnost pripovedovalcev ter zvočne efekte. Radijsko igro so primerjali s poslušano pravljico. Ugotovili so, da se pravljici razlikujeta po glasovih nastopajočih in da je v radijski igri več zvokov in šumov, ki spremljajo pravljično dogajanje in bolj pričarajo dogajalni prostor. Dogovorili so se, da bodo pravljico dramatizirali in tako izrazili razumevanje besedila preko vživljanja v literarne osebe V skupini so si razdelili vloge glede na njihove želje in zmožnosti ter zapisali dialoge med književnimi osebami. Zapisali so pogovor med kraljem in kraljevičem, med služabnikom in kraljico, kraljično in kraljico … Slika 1. Branje pravljice. 2.1 Uvodna motivacija Za uvodno motivacijo sem ob tihi srednjeveški glasbi, ki sem jo predvajala s prosto dostopnih spletnih strani, učence popeljala v čas pravljičnih junakov. Z zaprtimi očmi so si domišljali prostor in čas, kjer so živeli kralji, kraljice, kraljeviči, kraljične, služabniki … Učenci so si predstavljali čutno domišljijsko podobo gradu in oseb, ki so tam živele. Posebej so opisovali kraljeviča in kraljično ter njihov način življenja. Povedali so, da poznajo pravljico Kraljična na zrnu graha, kjer nastopajo te osebe. Motivacija, ki sem jo dobro načrtovala, je otroke miselno in čustveno vodila k nadaljnjim ponujenim aktivnostim. Slika 3. Pisanje dialoga. 2.2 Obravnava pravljice pri pouku Po večkratnem branju in ponavljanju besedila so se vživeli v S pomočjo ilustracij, ki smo si jih ogledali preko projekcije na izbrano osebo. Vživljali so se v različne vloge z uporabo pametni tabli, so se vživljali v interpretativno prebrano pravljico. ustreznega glasu, kretenj in gibov. Po čustvenem odmoru so učenci strnili svoje vtise in misli ter Naslednjo šolsko uro so od doma prinesli kostume in rekvizite, ki odgovarjali na vprašanja za razumevanje prebranega. Razlago so jih potrebovali pri ustvarjanju pravljice. Da so bili čim bolj manj znanih besed (posteljnina, žimnica, pernica, postelnjak, potrt podobni književnim osebam, so iz papirja izrezali krone in jih …), ki so jih izpisali po prebranem odlomku v berilu, so poiskali polepili z bleščicami, kar je simboliziralo bogastvo kralja in na tabličnem računalniku v spletnem SSKJ-ju. S pomočjo spletnih kraljice. Poiskali so primerna oblačila, blazine, odeje … Izdelali slik so vizualno podkrepili manj znane oz. neznane besede. so žezlo, ki ga je nosil kralj v roki. Pripravili so posteljo, kjer je Kasneje so si na spletu ogledali fotografije življenja ljudi na prespala kraljična. Za grahek so izbrali kamenček, radirko, kredo, gradu, njihova oblačila, stare predmete, poslušali srednjeveško ena deklica je prinesla pravo zrno graha. glasbo … Slika 4. Priprava kostumov. Slika 2. Iskanje informacij na spletu in tabličnem Vadili so v večnamenskem prostoru pri pouku, med odmori in v računalniku. podaljšanem bivanju. Dramatizacija je vzpodbujala njihov Vprašanja za razumevanje prebranega besedila so bila projicirana jezikovni razvoj skozi verbalno izražanje. Nekateri so glasovno na interaktivni tabli. Nanje so pisno odgovarjali. odigrali svojo vlogo bolj dramatično in se v igro hitro vživeli. Nekaj učencev je glasno prebralo pravljico. Pri tem so uporabili Bolj zadržani učenci pa so se v igro vključili na pobudo sošolcev pravljični ton. Povedali so, da pravljice, ki so se prenašale iz roda ali učiteljice, svojo vlogo so odigrali bolj umirjeno, a vseeno v rod po ustnem izročilu, pripovedujemo s pravljičnim tonom. Na doživeto. You Tubu so poslušali pravljico o Kraljični na zrnu graha: Pravljica se je začela in končala s srednjeveško glasbo, ki je simbolizirala obdobje življenja na gradu. Še posebej so bili 2 njihovo skupinsko dramatizacijo s tabličnim računalnikom. Ko so odigrale svoje prizore vse skupine, smo posnetke naložili na računalnik. Vsak posnetek smo si ogledali in iskali kreativnost pri nastopajočih v mimiki, glasu, izbiri kostumov ter ga kritično ovrednotili. 3. ZAKLJUČEK Ob koncu ustvarjalnega projekta smo bili vsi zadovoljni, saj so Slika 5, 6. Učenje besedila po vlogah. učenci preko različnih vodenih dejavnosti in uporabe IKT usvojili zastavljene cilje in jih celo presegli. Razvijali so socialne Skupine so medse ponosno povabile prvošolce in se predstavile kompetence in izboljševali medsebojne odnose tako v skupini kot na zaključni prireditvi v razredu. Prvošolci so jih nemo opazovali v razredu. Osebno so bili zadovoljni, saj so na podlagi posnetkov, in jim navdušeno sledili pri igranju. Z aplavzom so tretješolce ki so si jih navdušeno ogledovali, ugotovili, da so se na nagradili za ves njihov trud. dramatizacijo dobro pripravili. Dialoge so uspešno odigrali in morebitne napake spretno prikrili. V svojo vlogo so se kreativno vživeli in se potrudili, da je vsak posameznik v skupini s svojim delom pripomogel k uspehu predstave. 4. VIRI IN LITERATURA [1] Učni načrt, Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na naslovu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (pridobljeno 30. 8. 2017) ( 2011). [2] Andersen, H. Ch. 1988. Kraljičina na zrnu graha. Mladinska knjiga. Slika 7. Nastop za prvošolce. [3] https://www.youtube.com/watch?v=GQPBRBcz6JA, pridobljeno 3. 4. 2017. 2.3 Snemanje pravljice Učenci so se dobro naučili besedilo po vlogah in izpilili postavitve ter gibanje po prostoru. Besedilo so dramatizirali zelo doživeto. Iz sosednje skupine so izbrali sošolca, ki je posnel 3 Utrjevanje matematike z interaktivno tablo v 1. razredu podaljšanega bivanja Consolidating mathematics with an interactive whiteboard in the 1st grade of after-school care Lidija Abramič Osnovna šola Solkan Solkan, Slovenija lidija.abramic@guest.arnes.si POVZETEK računalniških programov, s katerimi urimo računske operacije, Informacijsko-komunikacijska tehnologija nam pomaga pri obdelujemo podatke in utrjujemo učno snov. Omogoča nam razvoju in predstavah matemati različne pristope v poučevanju. Nudi nam dodatne možnosti čnih pojmov, ki so podlaga za nadaljnje uspešno reševanje matemati učenja. Ponudi nam takojšnjo povratno informacijo ter pomaga čnih problemov. V prispevku je opisana uporaba IKT v prvem razredu podaljšanega premostiti primanjkljaje v znanju. S spoznavanjem in rokovanjem bivanja za utrjevanje številskih predstav, novih matemati z IKT pri pouku učence usposabljamo za uporabo kakršnekoli čnih pojmov, raziskovanje in reševanje matemati tehnologije v vsakdanjem življenju. čnih problemov. K utrjevanju snovi smo pristopili na zanimiv in igriv na I-gradiva v programu SMART Notebook, ki sem jih vnaprej čin, prvošolci so reševali dinami pripravila s pomočjo danih vzorcev, slikovnega materiala in čne naloge na interaktivni tabli, ki sem jih v ta namen predhodno pripravila s programom SMART različnih multimedijskih vsebin, sem prilagodila za učence prvega Notebook. IKT tehnologija je v današnjem razreda z namenom utrjevanja številskih predstav do 20 in času pri pouku nepogrešljiv u reševanja matematičnih problemov. Učenci so z reševanjem čni pripomoček, ki pripomore k večji motiviranosti u interaktivnih nalog nadgradili učno snov. Z digitalno pismenostjo čencev za šolsko delo. so razvijali, dosegali in presegali zastavljene cilje pri pouku matematike. Ključne besede Cilji, ki smo jim sledili, so bili sledeči: Interaktivna tabla, i-gradiva, SMART Notebook, matematika, - oblikujejo si številske predstave, utrjevanje. - povezujejo število z grafičnim zapisom, - prepoznajo matematične znake za števila do 20, ABSTRACT - ocenijo število predmetov v množic števil, Information and communication technology helps us in the - uredijo po velikosti množico naravnih števil, development and perception of mathematical concepts, which are - določijo predhodnik in naslednik števil ter primerjajo the basis for further successful solving of mathematical problems. števila po velikosti, The paper describes the use of ICT in the first grade of after- - usvojijo količinske predstave do 20, school care for the consolidation of numerical perception, new - seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 10, mathematical concepts, researching and solving mathematical vključno s številom 0, problems. The consolidation of the subject matter was approached - na enostaven način uporabijo izdelano gradivo, in an interesting and playful way, the first-grade pupils solved - znajo logično razmišljati. dynamic tasks on an interactive whiteboard, which were prepared for this purpose with the SMART Notebook programme. ICT 2. ŠTEVILSKE PREDSTAVE technology is an indispensable teaching tool in today's school, IKT je postal vsakodnevno orodje za zabavo, učenje in which helps to motivate pupils more for school work. komuniciranje. Računalniki z LCD projektorji, internet, interaktivna tabla so prisotni že v vsaki učilnici. Učitelji se Keywords zavedamo njihove velike vrednosti, zato uporabljamo IKT pri Interactive whiteboard, i-materials, SMART Notebook, raznih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih: pouk, dopolnilni in mathematics, consolidation. dodatni pouk, dnevi dejavnosti, interesne dejavnosti in v podaljšanem bivanju. Učno snov utrjujemo z različnimi že 1. UVOD pripravljenimi interaktivnimi nalogami na spletu kot so Z matematiko se nenehno sre interaktivne vaje, ki jih ponuja portal Arnes.si, Devetka.net in čujemo v vsakdanjem življenju na razli spletna vadnica za matematiko na razredni stopnji – čnih področjih. Pri pouku načrtno razvijamo matematične pojme, iš Moja.matematika. Posebej smo želeli utrditi znanje matematike čemo povezave in učence usmerjamo v pravilno reševanje matemati tudi v podaljšanem bivanju, zato smo IKT tehnologijo izkoristili čnih problemov. Pri tem pa ne smemo pozabiti na otrokov kognitivni razvoj, njegove sposobnosti in zna za utrjevanje številskih predstav in reševanje matematičnih čilnosti. Upoštevati moramo socialno okolje iz katerega prihaja. Razvoj problemov. Z digitalnim didaktičnim pristopom smo dvignili informacijsko-komunikacijske tehnologije nam nudi veliko kakovost poučevanja. Učencem smo pripravili i-gradiva z računalniškim programom SMART Notebook na interaktivni tabli 4 za razvijanje številskih predstav: Kombinirane kartice s pikami, Spomin, Čebelar, Čebelice, Marsovci in i-gradiva za reševanje matematičnih problemov: Dirka z avtomobilčki. Zahtevnost nalog se je stopnjevala z nadgradnjo matematičnih vsebin (prepoznavanje, primerjanje, urejanje števil do 5, do 10, do 15, do 20 ter seštevanje in odštevanje do 5 in do 10). Program SMART Notebook na interaktivni tabli omogoča številne dejavnosti, s katerimi učenci na drugačen, nazoren, kreativen in zanimiv način usvajajo nova znanja. 2.1 Aktivnost: Kombinirane kartice s pikami Učenci so pri aktivnosti na interaktivni tabli odpirali kartice, na katerih je bilo na eni strani število, na drugi pa grafi čni prikaz števila s pikami. Aktivnost je ponujala dve nalogi. Prva je od učencev zahtevala, da pravilno prešteje pike in pove število. Pri drugi nalogi pa so učenci prepoznali število in povedali, koliko elementov predstavlja število. Z dotikom na kartico se je ta obrnila in prikazala pravilno rešitev. Slika 3, 4. Reševanje igre Spomin. 2.3 Aktivnost: Čebelar V času tradicionalnega slovenskega zajtrka, ko smo prepevali pesem Čebelar, je nastala aktivnost o čebelicah, ki smo jo poimenovali Čebelar. Učenci so ob slikovni animaciji urejali števila po velikosti od najmanjšega do najve čjega. Učenec je najprej izbral določeno število, se ga s prstom dotaknil in povlekel v ustrezen panj na čebelnjaku. Če je zamešal vrstni red števil, mu je panj število zavrnil. Če je bilo število na pravem mestu, je v panju obstalo. Igra se je zaključila, ko so bila števila v pravilnem zaporedju od najmanjšega do največjega razvrščena v čebelnjaku. Slika1, 2. Kombinirane kartice s pikami ob pametni tabli. 2.2 Aktivnost: Spomin Igra Spomin je sestavljala od 5 do 10 parov kartic s številom in slikovno podporo števil. Igra je bila primerna za več igralcev. Cilj igre je bilo odkriti enak par: število in sličico z enakim številom žabic. Števila in sličice so bile pokrite in z dotikom se je kartica obrnila. Če je učenec odkril pravilen par, sta kartici izginili, v nasprotnem primeru sta se samo obrnili. V kolikor je učenec odkril pravilen par, si je prislužil točko in je lahko nadaljeval z igro. Če pri iskanju para ni bil uspešen, je igro nadaljeval naslednji učenec. Zmaga je pripadala učencu, ki je zbral največ točk. Slika 5, 6. Urejanje števil po velikosti. 5 2.4 Aktivnost: Čebelice Igra je bila za učence zelo zanimiva, saj so se morali čebelic dotakniti in jih povleči v čebelnjak ali panj, ki je visel nad čebelnjakom na drevesu. Čebelnjak je sprejel samo čebelice, ki so nosile števila manjša od 5, panj pa čebelice, ki so nosile števila večja od 5. Če čebelico učenec ni povlekel na pravo mesto, se je vrnila na igralno polje. V kolikor jo je povlekel na pravo mesto, je čebelica izginila v panju. Igra se je končala, ko so bile vse čebelice pravilno razvrščene. Slika 9, 10. Števila večja in manjša od 10. 2.6 Aktivnost: Dirka z avtomobilčki Pri dirki z avtomobilčki na poligonu istočasno tekmujeta dva učenca v hitrem računanju do 10. Vsak učenec si pred pričetkom tekmovanja izbere svojo barvo in svojega šoferja (žirafo, volka, leva … ) z avtomobilčkom. Hitrost avtomobilčka se je povečevala s hitrim in pravilnim seštevanjem in odštevanjem. Igra jim je samodejno ponujala račune. Čas za računanje je bil omejen. Pravilen rezultat je bil podan pod izbiro odgovorov a, b ali c. Četudi sta imela oba pravilno rešene račune, je v cilj prej pridrvel avtomobilček učenca, ki je imel hitrejše prste in je hitreje rešil račun. Nad igro so bili vsi učenci zelo navdušeni in so si sami izbrali par, s katerim so tekmovali. Zmagovalec je bil nagrajen s pokalom in naslovom prvak tekmovanja. Slika 7, 8. Števila večja in manjša od 5. 2.5 Aktivnost: Marsovci Igra Marsovci je od učencev zahtevala podobne aktivnosti kot igra Čebelice, le da je bila zahtevnost večja, saj smo jo uporabljali, ko so učenci usvojili števila do 20. Igra je od njih zahtevala, da so števila večja od 10 razvrstili v rožnat leteči krožnik, števila manjša od 10 pa v zelenega. Preko zanimivih animaciji so utrjevali številske predstave. Ko je bila naloga pravilno opravljena, so Marsovci v letečem krožniku odleteli v nebo. To je bil cilj vsakega učenca. Slika 11, 12. Dirka z avtomobilčki. 3. ZAKLJUČEK Utrjevanje učne snovi s pomočjo IKT je učence navdušilo, saj so se učili preko igre, ki se je izkazala za zelo dobro motivacijsko sredstvo. Med igro pri interaktivni tabli so prvošolci pokazali veliko motiviranost za reševanje problemov. Med seboj so prijateljsko tekmovali, nihče ni igro zapustil, temveč so se spodbujali in si med seboj pomagali, če je kdo potreboval dodatno 6 razlago. Bili so polni pričakovanj, zato so se interaktivnih nalog 4. VIRI IN LITERATURA vsakič lotili z zanimanjem in velikim pričakovanjem. Pomembno [1] Učni načrt, Matematika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in jim je bilo, da so se med delom zabavali, čeprav so se kljub šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na zmagam, soočali tudi s porazi. Dosegli so večje pomnjenje naslovu: podatkov, poglobili svoje znanje, odpravili napačne predstave in http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p gradili svoje znanje na primerih iz lastnih izkušenj. Učenci so radi odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_ matematika.pdf posegali po didaktičnih matematičnih materialih, s katerimi so (pridobljeno 20. 8. 2017) ( 2011). utrjevali številske predstave in matematične probleme, vendar jim je bilo delo z interaktivno tablo in i-gradivi zanimivejše. S [2] http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p skupnim delom so razvijali kreativnost, sodelovanje in poglabljali odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf, pridobljeno prijateljske vezi. Uporaba in delo z ra 20. 8. 2017. čunalniško tehnologijo od učitelja zahteva veliko časa in potrpljenja, da se nauči uporabe in [3] http://www.i-steljes.eu/, pridobljeno 20. 8. 2017. izdela svoja i-gradiva, vendar ga to bogati, za svoje delo pa je nagrajen z navdušenim sodelovanjem učencev. 7 Aplikacija Kahoot kot učni pripomoček pri pouku prve in nujne medicinske pomoči Online application Kahoot as a learning aid for teaching first aid and emergency medical assistance Petra Alič Srednja šola Jesenice Ulica bratov Rupar 2 4270 Jesenice +386 4 581 31 00 petra.alic74@gmail.com POVZETEK myocardial infarction is extensive and demanding, but at the same Pri pouku prve pomo time very important. With quick recognition and proper action we či in nujne medicinske pomoči se prednostno uporabljajo u can save the life of the individual. čne metode demonstracije. S praktičnimi prikazi in vajami običajno dijaki snov usvojijo hitreje in trajneje, saj so The Kahoot application as a learning tool can be a good aktivno udeleženi. Motivacija dijakov je za tako delo vedno višja motivating element in learning the content, as we know how kot pri predavanjih ex cathedra. Vseeno pa brez teoretičnih znanj young people like to use the Internet. Learning with this praktična usposobljenost nima prave vrednosti. Oseba, ki nudi application gets a fun side, based on activities and competitions prvo oziroma nujno medicinsko pomoč, mora v prvi vrsti pravilno between individuals or groups. Fort the teacher Kahoot provides a oceniti situacijo, prepoznati, za kakšno stanje gre in nato izvesti different way of presenting theoretical content, examining and ustrezne ukrepe. Pri tem je nujno bogato teoretično znanje. Znanje consolidating knowledge. o akutnem koronarnem sindromu in znotraj tega nestabilni angini pectoris ter miokardnem infarktu je obsežno in zahtevno, obenem Keywords pa zelo pomembno. S hitro prepoznavo in ustreznim ukrepanjem Kahoot, lesson, knowledge consolidation, first aid, emergency lahko rešimo posameznikovo življenje. medical assistance, acute coronary syndrome Aplikacija Kahoot v funkciji učnega pripomočka je lahko dober motivacijski element pri učenju omenjenih vsebin, saj vemo, kako radi mladi uporabljajo internet. Učenje z omenjeno aplikacijo 1. UVOD dobi zabavno plat, saj temelji na aktivnosti in tekmovalnosti med posamezniki ali skupinami. U Na spletni strani Statisti čitelju aplikacija Kahoot omogoča čnega urada RS je za leto 2016 objavljen druga podatek da 64% ljudi v starosti od 16 do 74 let vsak dan ali skoraj čen način podajanja teoretičnih snovi, preverjanja ter utrjevanja znanja. vsak dan uporablja internet –v službi, šoli in doma, za zasebne in službene namene [7]. Kategorije in predmetni deskriptorji Računalnik in multimedijska tehnologija je vpeta v vse vidike K3.1 [Computer Uses in Education] sodobnega vsakdana. Glede na raziskave ima v Sloveniji 92% Splošni pogoji gospodinjstev z vzdrževanimi otroki računalnik doma [2]. Izvedba [Perormance] S pojavom novih tehnologij v procesu izobraževanja se Priprava in uporaba e-gradiv in e-storitev. pomembnost učiteljeve vloge ni nič zmanjšala. Kljub dejstvu, da učenci pogosto bolje obvladajo »računalniški svet« in da IKT Ključne besede tehnologija navaja učence na samostojno delo, ostaja učitelj pri Kahoot, pouk, utrjevanje znanja, prva pomoč nujna medicinska učnem procesu nepogrešljiv. Kljub IKT tehnologiji bo učitelj tudi pomoč, akutni koronarni sindrom v prihodnosti usmerjal učni proces, ga koordiniral in skrbel za ABSTRACT izvedbo izobraževalnega procesa. Ob tem bo še naprej opravljal vlogo nadzornika, proučeval potrebe učencev, jih navajal na In teaching first aid and emergency medical assistance, the kritično presojo vsebine, usmerjal in svetoval. IKT tehnologija teaching methods of demonstration are preferred. With practical torej ne povzroča t.i. »tehnološkega viška« med učitelji, ravno demonstrations and exercises, students usually adopt the content nasprotno. Učni proces dobiva z uporabo IKT tehnologije nove more quickly and permanently, as they are actively involved. razsežnosti, ob katerih je učitelj postavljen pred nove izzive in Motivation of students is always higher for such work than in ex- naloge, ki zahtevajo dodatno kreativnost in iznajdljivost in cathedra lectures. However, without theoretical knowledge, ustrezen nivo računalniškega znanja [1]. practical competence does not have the right value. A person who provides first or emergency medical assistance must first of all Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je assess the situation properly, identify the state of situation and predstavljen projekt Urada za razvoj izobraževanja z naslovom then take appropriate measures. It is necessary to have a rich Posodobitve organizacije vodenja in upravljanja s podatki v theoretical knowledge in this regard. Knowledge of acute inovativnih učnih okoljih [4]. Časovni okvir projekta je 2014- coronary syndrome and within this unstable angina pectoris and 2020. Eden izmed navedenih ciljev projekta je odpraviti tehnične 8 prepreke in zagotoviti možnosti učinkovitega uvajanja prožnih posamezna vprašanja določi čas za odgovor od petih sekund do oblik učenja in poučevanja. dveh minut. Sodelujoči išče pravilni odgovor izmed dveh, treh ali V nacionalni strategiji nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ štirih ponujenih odgovorov, med katerimi mora biti en pravilen. do leta 2020 [3], se uporaba novih tehnologij ozna Vsako vprašanje je lahko podprto s sliko ali video posnetkom. čuje kot ključni dejavnik ustvarjalnega in inovativnega dela, ki ustvarja nove Kahoot spodbuja sodelovanje in osredotočenost udeležencev, vrednosti. Trenutno vsa šolska okolja še ne omogo obenem pa učitelju omogoča pregled nad znanjem vsakega čajo v polni meri izrabe IKT tehnologij v procesu u posameznika in na osnovi tega prilagoditev pouka v skladu z čenja in poučevanja, ko pa bodo pogoji zagotovljeni, bomo morali u ugotovitvami. Možno je slediti osebnemu napredku v znanju čitelji dane možnosti tudi izkoristiti. Na podro vsakega od učenca. čju didaktike in e-gradiv so cilji razviti in preizkušati inovativne pedagoške pristope, modele in strategije Igralci odgovarjajo na vprašanja z glasovanjem na osebnem pou mobilnem telefonu tablici ali računalniku. Tisti, ki hitreje čevanja in učenja, ki vključujejo uporabo in razvoj novih didakti odgovori pravilno, dobi več točk. čnih pripomočkov, kot so multimedijska in interaktivna e- gradiva, mobilne in spletne aplikacije ter eportfolio. 2. KAHOOT PRI POUKU - PRIMER Čeprav si danes življenja brez računalnika tako na delu kot v DOBRE PRAKSE zasebnem življenju ne moremo predstavljati, je v učiteljskih vrstah še mnogo izkušenih pedagogov, ki so svoje pedagoško delo 2.1 Predstavitev aktivnosti za izvedbo pouka z pričeli z uporabo prosojnic in grafoskopa. Gre za generacijo uporabo aplikacije Kahoot učiteljev, ki so se z računalnikom mogoče prvič seznanili v času V nadaljevanju je predstavljen potek dveh zaporednih ur pouka v srednješolskega izobraževanja ali študija. Določeni so uspešno tretjem letniku izobraževalnega programa Zdravstvena nega. usvojili IKT tehnologijo in jo vključili v svoje poučevanje, drugi Dijaki imajo v septembru intenzivne priprave na pričetek manj. Sodobni čas torej zagovornike table in krede oz. flomastra kliničnih vaj in so namenjene ponavljanju in utrjevanju postavlja pred nov izziv – sprejeti, usvojiti in (vzporedno s strokovnih vsebin. Mednje spadajo tudi vsebine prve in nujne tradicionalnimi pedagoškimi pristopi) izkoristiti možnosti, ki jih medicinske pomo nudi IKT tehnologija. Pri tem pa se pojavi vprašanje, v kolikšni či, ki so jih obravnavali v drugem letniku. Dijaki opravljajo večino kliničnih vaj v Splošni bolnišnici Jesenice in meri, pri katerih vsebinah in na kakšen način IKT tehnologijo domovih za ostarele. Stabilna in nestabilna angina pectoris ter uporabiti pri pouku. akutni miokardni infarkt so pogosta obolenja, ki resno ogrožajo Mnenja glede slednjega so deljena, saj strokovnjaki po eni strani življenje. Dijaki se srečujejo s pacienti z omenjenimi obolenji in poudarjajo prednosti in koristi IKT tehnologije v izobraževalnem pri svojem praktičnem pouku v bolnišnici potrebujejo trdno procesu, po drugi strani pa opozarjajo na negativne plati in pasti. strokovno znanje. Med prednostmi, ki jih prinaša uporaba IKT tehnologije v izobraževalnem procesu se med drugim navajajo sledeče Z namenom ponoviti snov drugega letnika na nekoliko drugačen ugotovitve [5]: način sem se odločila za uporabo spletne aplikacije Kahoot. Ustrezna integracija IKT tehnologije v šolstvo usmerja učence v Aktivnosti, ki so bile izvedene pred in med izvedbo pouka ter po boljše razumevanje vseh vidikov učne snovi. Avdio-vizualne končanem pouku, so navedene v nadaljevanju. predstavitve učencem omogočajo razumevanje, kako se znanje a) V domači učni pripravi oblikujem Kahoot kviz z uporablja v praksi. Učitelju IKT omogoča sledenje vprašanji na temo Akutnega koronarnega sindroma. individualnemu napredku posameznega učenca. Z IKT Omejim se na vprašanja, ki zagotavljajo minimalni tehnologijo se učenci radi učijo, ker pouk postane pouk standard znanja, ki je veljal pri pouku prve in nujne interaktiven. IKT tehnologija omogoča študij na daljavo, tudi z medicinske pomoči v drugem letniku. Pripravim tudi virtualnimi učnimi urami, ki omogočajo učencem študij doma. tiskano gradivo, ki predstavlja nadgradnjo minimalnega Tako učenci kot učitelji imajo neomejen dostop do informacij standarda znanja omenjene teme [6]. Namenoma se različnih virov. Z IKT tehnologijo se izboljša medsebojno odločim za literaturo v angleškem jeziku, saj želim sodelovanje in skupinsko delo, saj omogoča dober pretok dijake izzvati tudi glede znanja angleščine. informacij in izražanje mnenj ter stališč vsem udeležencem. b) Uredim tehnične pogoje za uporabo spletne aplikacije Kljub številnim pozitivnim učinkom uporabe IKT tehnologije pri Kahoot pri pouku z uporabo mobilnih telefonov. poučevanju obstajajo tudi določeni negativni vidiki. Nekateri Izvedba učne ure v računalniški učilnici ni mogoča, ker strokovnjaki za izobraževanje nasprotujejo vključevanju IKT so vse učilnice ves čas zasedene. Pri skrbniku IKT tehnologije v vse elemente šolskega sistema, saj je lahko tehnologija vir distrakcij za u tehnologije na naši šoli poskušam pridobiti začasno čence. Pri povzemanju informacij z interneta lahko pride do napak, saj gre v veliko primerih za objave geslo za dostop do šolskega WI-FI. Ker do sedaj še osebnih pogledov in mnenj in ne preverjenih dejstev. Zato je nihče od učiteljev ni izrazil potrebe po začasnem geslu potrebna učiteljeva kritična presoja pri izboru gradiv z interneta. za WI-FI za potrebe pouka, bi postopek urejanja trajal Učitelj se ne sme preveč zanašati na IKT in posvetiti dovolj časa predolgo. Zato dijake na pričetku ure vprašam, če lahko v pripravo učne ure in proučitev vsebine. internet uporabljajo z koriščenjem svojih mobilnih podatkov. Predlog je soglasno sprejet. 1.1 Teoretične osnove aplikacije Kahoot c) Učno temo Akutni koronarni sindrom – prepoznava in Kaahoot je aplikacija, ki omogoča zabavno učenje z igro, v kateri ukrepi prve pomoči na kratko ponovim s frontalno lahko sodeluje neomejeno število igralcev. Trenutno obstajajo metodo ob uporabi krede oziroma flomastra ter table. trije možni načini uporabe Kahoot-a: kot kviz, diskusija ali Narišem skico, ki predstavlja različne patološke raziskava. Kviz je najpogostejša vrsta Kahoot-a in lahko vsebuje spremembe v koronarnih arterijah pri stabilni in neomejeno število vprašanj. Učitelj, ki kviz pripravlja, za 9 nestabilni angini pectoris ter akutnem miokardnem 3.1 Raziskovalna vprašanja infarktu. Pojasnim osnovne razlike v simptomih in znakih omenjenih obolenj, pojavnost bole Anketni vprašalnik je sestavljen iz vprašanj, ki preverjajo čine nakažem posameznikova mnenja, stališča in dejstva v zvezi z aplikacijo na enem od učencev. Navedem tudi ustrezne ukrepe Kahoot in potekom učnih ur z uporabo IKT ter vloge učitelja pri prve pomoči. pouku z uporabo IKT. d) Na projektorju prikažem uvodno stran aplikacije Kahoot in geslo za prijavo. Podam navodila za reševanje kviza. e) Dijaki se prijavijo s svojim imenom ali vzdevkom in 3.2 Raziskovalna metodologija pričnejo odgovarjati na vprašanja v kvizu z 3.2.1 Opis vzorca raziskovanih oseb glasovanjem preko svojega telefona. Z vpogledom v Vzorec predstavlja 25 dijakov v tretjem letniku izobraževalnega rezultate preverim doseganje minimalnega standarda programa Zdravstvena nega na Srednji šoli Jesenice. Kot učitelj – znanja za vsakega dijaka posebej. Dijakinja, ki je brez mentor na kliničnih vajah v Splošni bolnišnici Jesenice izvajam ustreznega telefona, se pridruži sošolki. Ob zaključku del priprav pred pričetkom kliničnih vaj. Eda dijakinja nima prikažem rezultate tudi dijakom. ustreznega telefona in se pridruži sošolki. f) V drugem delu dijake pozovem, da se razdelijo v štiri skupine – mešano dobri in manj uspešni dijaki. Vsaka 3.2.2 Izbor raziskovalnega instrumenta skupina ima en mobilni telefon za glasovanje, ki ga Vir podatkov za analizo je individualna anketa, ki temelji na 7- upravlja vnaprej določeni vodja skupine. Vsi dijaki v stopenjskih številskih ocenjevalnih lestvicah. skupini najprej preberejo pripravljeno tiskano gradivo, katerega vsebina predstavlja nadgradnjo prej obravnavane teme. Dijakom prepustim odločitve, kako Anketa bodo gradivo pregledali. Opozorim jih, da imajo na Navodila za reševanje voljo le 10 minut, kar ne omogoča natančnega branja Vsaka lestvica ima 7 stopenj. Pri vsaki trditvi obkroži tisto gradiva, zato priporočim diagonalno branje. Tekst v stopnjo, za katero misliš, da najbolje opredeli tvoje mnenje. Če angleškem jeziku predstavlja še dodaten izziv in obkrožiš št. 1, pomeni, da popolnoma drži trditev, napisana v preskus za dijake. levem stolpcu, če pa obkrožiš št. 7, pa pomeni, da se popolnoma g) Dijakom v skupinah podam navodila za oblikovanje strinjaš s trditvijo v desnem stolpcu. Obkrožena številka 4 kviza. Vsaka skupina pripravi po 5 vprašanj, s katerimi pomeni, da se odločaš za neko vmesno trditev. bodo izzvali člane druge skupine. Tekmovalne skupine Tabela 1. Anketna vprašanja (pare) določimo z žrebom. Ustreznost vprašanj ter odgovorov preverim pred izvedbo tekmovanja. Aplikacijo 1 2 3 4 5 6 7 Aplikacije Kahoot Kahoot smo v osnovni šoli h) Izvedemo tekmovanje skupin tako, da se vodje skupin pogosto nismo uporabljali. pridružijo članom nasprotnikove skupine. Po prijavi uporabljali pri tekmovalcev v Kahoot vodja nasprotnikove skupine pouku v osnovni namesti svoj telefon na sredino mize in tako omogoči šoli. branje vprašanj v kvizu. Tekmovalci na svojih telefonih Aplikacijo 1 2 3 4 5 6 7 Aplikacije Kahoot namreč nimajo dostopa do vprašanj in odgovorov, imajo Kahoot smo nikoli nismo samo ponujene 4 barvne oznake, ki predstavljajo pogosto uporabljali pri določene odgovore. S pritiskom na določeno barvo se uporabljali pri pouku v prvem odda glas ter takoj pridobi tudi povratno informacijo pouku v prvem letniku. glede pravilnosti izbranega odgovora. letniku. i) O zmagovalcu odloča število zbranih točk, ki je odvisno Kahoot znam 1 2 3 4 5 6 7 Ne znam od števila pravilnih odgovorov in tudi od časa, ki so ga samostojno uporabljati dijaki potrebovali za odgovor. Možne so tudi določene uporabiti in Kahoot aplikacije bonitetne točke, ki pa jih nismo uporabili. izdelati kviz. samostojno. j) Dijakom predstavim rezultate reševanja prvega kviza, ki je bil sestavljen iz mojih vprašanj ter rezultate Kahoot aplikacija 1 2 3 4 5 6 7 Kahoot aplikacija tekmovanja skupin. mi je pri današnji mi ni olajšala k) Ob koncu ure pregledamo vsa vprašanja in pravilne uri olajšala razumevanja učne odgovore. razumevanje snovi pri današnji snovi. uri. l) Za evalvacijo učnih ur dijake naprosim, da izpolnijo anketni vprašalnik. Rezultati so predstavljeni v Kahoot kviz sem 1 2 3 4 5 6 7 Kahoot kviz sem nadaljevanju. reševal/a z reševal/a z veseljem. odporom. 3. EMPIRIČNI DEL 10 Tekmovanje 1 2 3 4 5 6 7 Tekmovanje 3.2.3 Postopek raziskovanja skupin v skupin v reševanju Kahoot reševanju Kahoot Na začetku učne ure sem dijake seznanila s potekom dveh kviza je bilo kviza ni bilo zaporednih ur pouka z uporabo aplikacije Kahoot ter napovedala zanimivo. anketni vprašalnik za evalvacijo ob koncu pouka. Vsi dijaki so zanimivo. izpolnili anketni vprašalnik in ga nepodpisanega oddali. Pri skupinskem 1 2 3 4 5 6 7 Pri skupinskem reševanju kviza reševanju kviza smo v skupini smo zelo slabo 3.2.5 Postopek obdelave zbranih podatkov odlično sodelovali. Odgovore na posamezna vprašanja sem zbrala v tabelo Excel ter sodelovali. glavne ugotovitve strnila v stolpčnem grafikonu. Pri skupinskem 1 2 3 4 5 6 7 Pri skupinskem reševanju kviza reševanju kviza se sem se učil/a tudi nisem nič naučila 3.4 Interpretacija rezultatov od od Kljub dejstvu, da se večina dijakov še ni srečala z aplikacijo sotekmovalcev. sotekmovalcev. Kahoot, se je večina naučila uporabe pri učni uri prve in nujne Oblikovanje 1 2 3 4 5 6 7 Oblikovane medicinske pomoči. Večina dijakov potrdi, da jim je aplikacija Kahoot kviza je Kahoot kviza je olajšala razumevanje obravnavane snovi. Prav vsi dijaki sporočajo zabavno in naporno in ni vsaj določeno mero veselja pri reševanju kviza, zanimivo jim je enostavno. zabavno. bilo tudi tekmovanje skupin. Sodelovanje v skupinskem delu večji del dijakov ocenjuje kot odličen, pri skupinskem delu so se tudi Kahoot se dovolj 1 2 3 4 5 6 7 Kahoot se ne učili drug od drugega. uporablja pri uporablja dovolj pouku v SŠJ. pri pouku v SŠJ. Oblikovanje kviza v Kahoot aplikaciji se večini zdi zanimiv in enostaven ter obžalujejo dejstvo, da se aplikacijo na šoli redko Želim si pogoste 1 2 3 4 5 6 7 Ne želim si uporablja. Želijo si pogostejše uporabe IKT tehnologije pri pouku. uporabe Kahoota pogoste uporabe Manjši delež dijakov je mnenja, da učiteljeva razlaga pri učnih in druge IKT Kahoota in druge urah, osnovanih na IKT tehnologiji, ni več tako pomembna. tehnologije pri IKT tehnologije pouku. pri pouku. 4. ZAKLJUČEK Če je učna ura 1 2 3 4 5 6 7 Tudi, če je učna Z odločitvijo, da preskusim spletno aplikacijo Kahoot, sem osnovana na IKT ura osnovana na izredno zadovoljna, saj sem v svoje pretežno tradicionalno tehnologiji, potem IKT tehnologiji, naravnane didaktične pristope uspela vključiti tudi del moderne učiteljeve razlage je učiteljeva skoraj ne razlaga pri tem potrebujemo. zelo pomembna. Rezultati a nkete 100% 0 0 0 0 2 1 2 1 1 90% 4 4 4 4 2 3 80% 1 1 5 3 70% 60% 22 22 22 13 50% 24 22 40% 19 18 19 20 17 17 30% 20% 7 10% 2 2 2 0% DA NE NEVTRALNO Slika 1: Predstavitev odgovorov ankete 11 tehnologije. Pouk je bil zanimiv tudi zame in sem navdušena nad [3] Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Nacionalna možnostmi, ki jih ponuja IKT tehnologija v pedagoškem delu. strategija nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta Dijaki so aktivno sodelovali in se pri tem tudi zabavali, ob tem pa 2020 (pridobljeno 26. 9. 2017). DOI= na določene trenutke postali preglasni. Tekmovalni duh je bil zelo http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Str prisoten, zaradi ateskeUsmeritveNadaljnjegaUvajanjaIKT1_2016.pdf. česar je prišlo tudi do dveh manjših besednih spopadov, ki smo ga uspešno in hitro odpravili. [4] Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Urad za razvoj Priprava na učno uro z uporabo aplikacije je bila obsežna, tako s in kakovost izobraževanja: IKT v izobraževanju (pridobljeno tehničnega kot z vsebinskega vidika. 26. 9. 2017). Menim, da se učni proces lahko optimizira s kombinacijo DOI=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_ra tradicionalnih in modernih IKT metod in pristopov. Odločitve zvoj_in_kakovost_izobrazevanja/razvojna_podrocja/ikt_v_izo glede uporabe IKT tehnologije pri pouku morajo biti osnovane na brazevanju/. u čiteljevi presoji, saj se določene vsebine bolje razložijo in predstavijo na tradicionalen način. Slednje se potrjuje tudi v [5] Norman S. 7 Benefits Ο f Technology Integration Ι n Τ he odnosu dijakov do predstavitvenega programa Powerpoint, ki je Education Sphere. eLearning Industry, 2016 (pridobljeno 25. preplavil učilnice in na začetku navduševal, zdaj pa učitelji 9. 2017). DOI= opažamo, da ga dijaki z veseljem zamenjajo za kako drugo https://elearningindustry.com/benefits-technology-integration- metodo pouka. education-sphere. 5. Viri in literatura [6] Priore S. Acute miocardial Infarction. A presentation on [1] Bremec P. Acute Myocardial Infarctions fort the nursing student. Globalizacija v izobraževanju srednjih strokovnih Published on May 17, 2011 (pridobljeno 25. 9. 2017). DOI= šol. Zbornik 11. festivala raziskovanja ekonomije in managementa, Koper, 29. marec 2014 (pridobljeno 25. 9. https://www.slideshare.net/Spriore/myocardial-infarction- 2017). DOI= http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961- 8002674. 266-174-8/prispevki/003.pdf. [7] Statistični urad Republike Slovenije: Razvoj in tehnologija [2] Eurydice. 2012. (pridobljeno 25. 9. 2017). DOI= Pomembni podatki o uč enju in inovacijah z http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/25. IKT po šolah v Evropi 2011. Ljubljana: MIZKŠ (pridobljeno 20. 9. 2017). DOI=http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents /key_data_series/129SL.pdf. 12 Spletna klepetalnica Stinto za mednarodno povezovanje dijakov Srednje šole Jesenice in IES Santa Aurelia v Sevilji Stinto online chat for the international integration of students of Jesenice high school and IES Santa Aurelia in Seville Petra Alič Srednja šola Jesenice Ulica bratov Rupar 2 4270 Jesenice +386 4 581 31 00 petra.alic74@gmail.com POVZETEK 1. UVOD Spletne klepetalnice so uporabno in enostavno orodje oziroma Pomladi 2016 smo v okviru projekta Erasmus+ učiteljice Srednje sredstvo komunikacije za ljudi širom po svetu. Na podlagi izraženih šole Jesenice in učitelji partnerske šole v Sevilji izvedli želja po povezovanju dijakov Srednje šole Jesenice in dijakov šole mednarodno mobilnost učiteljev. V pogovorih z učitelji strokovno- s primerljivim izobraževalnim programom v Sevilji smo pričeli z teoretičnih in praktičnih predmetov ter učitelji angleškega jezika v proučevanjem ustreznih spletnih orodij, ki bi služila našemu Sevilji se nam je porodila ideja o medsebojnem povezovanju namenu. Stinto je brezplačna in enostavna spletna klepetalnica, ki dijakov obeh šol. Dijaki v Sevilji so namreč ob našem obisku in ustreza našim kriterijem. Pripravila sem vsebinski in organizacijski prisostvovanju pri pouku ter izvedbi učnih ur v angleškem jeziku načrt Stinto klepetalnic. Predstavila ga bom na šoli in v primeru pokazali veliko željo po stiku z nami in našimi dijaki. Tudi izven pozitivnih odzivov tudi učiteljem partnerske šole v Sevilji, s učnih ur so iskali možnost pogovora, saj jih zanima tako naša katerimi smo navezali stike v okviru lanskoletne mobilnosti dežela, kot tudi naša šola in naši dijaki. Obenem pa so veseli učiteljev. Osnovani so temelji, na katerih lahko strukturirano in priložnosti, da uporabijo in krepijo svoje znanje angleškega jezika. organizirano pričnemo z izvajanjem spletnih klepetalnic, s katerimi V kratkem času, ki smo ga preživeli na strokovni šoli IES Santa želimo povezati dijake obeh šol in utrditi ter nadgraditi sodelovanje Aurelia, smo učitelji obeh strokovnih šola spoznali, da obstaja med obema šolama. močna želja vseh nas, da nadaljujemo s sodelovanjem in vzdržujemo ter krepimo odnose na tak ali drugačen način. Kategorije in predmetni deskriptorji K3.1 [Computer Uses in Education] Tudi v letošnjem šolskem letu načrtujemo prijavo na Erasmus+ projekt za mednarodno mobilnost učiteljev. Splošni pogoji Izvedba [Perormance] S kolegi v Sevilji smo si ob zaključku mednarodne mobilnosti Priprava in uporaba e-gradiv in e-storitev. zastavili cilj ponovitve mednarodne izmenjave z dvema glavnima ciljema: oblikovati nov izobraževalni program za laičnega negovalca in vzpostavitev sistema trajnega sodelovanja dijakov in Ključne besede učiteljev obeh šol. Želimo vzpostaviti sistem komunikacije med Spletna klepetalnica, mednarodno povezovanje, zdravstven nega, dijaki obeh šol s cilji medkulturnega povezovanja, druženja, angleški jezik krepitve strokovnega znanja in veščin sporazumevanja v ABSTRACT angleškem jeziku. Če želimo ustvariti pozitivno okolje, v katerem Online chats are a useful and easy-to- use tool for communicating se bodo dijaki obeh šol spoznavali in učili eden od drugega, with people all over the world. We found out that Jesenice High izmenjavali izkušnje s kliničnih vaj in teoretičnega pouka na šoli, School students and students with a comparable program in Seville se obveščali o zanimivih dogodkih na šoli ter morebiti načrtovali want connections, so we started to study relevant web tools that kak skupen projekt, je potrebno oblikovati določen okvir ter pravila would serve our purpose. Stinto is a free and easy online chat that sodelovanja. Po vzoru spletnih klepetalnic, na katere sem naletela meets our criteria. I prepared a content and organizational plan for ob pregledovanju spletnih vsebin [2] , [1] v nadaljevanju Stinto chat rooms. I will present it at school and, in case of positive predstavljam načrt za oblikovanje spletne klepetalnice, ki bo responses, also to the teachers of the school in Seville, with whom ustrezala potrebam dijakov zdravstvene nege. Načrt bo predstavljen we have established contacts in the last year's mobility of koordinatorici projektov mednarodne mobilnosti na naši šoli in tudi teachers. We have prepared the foundations on which we can vodstvu šole. organize structured online chats with which we want to connect the students of both schools, consolidate and upgrade the cooperation 1.1 Spletne klepetalnice between the two schools. Spletne klepetalnice so spletne strani, ki so dostopne preko računalnika, ki je povezan z internetom. Na spletu najdemo številne vriante e-klepetalnic oziroma spletnih klepetalnic. Običajno so Keywords vezane na določeno temo. V klepetalnici lahko sodeluje neomejeno Online chat, international integration, health care, English language število ljudi, ki se v e-klepet prijavijo z nekaj osnovnimi informacijami o sebi. Osebe, ki v klepetu sodelujejo, praviloma zaradi varnosti uporabljajo vzdevke. Da pogovori potekajo v 13 želenih okvirjih, za to skrbi moderator, ki ima tudi možnost onemogočiti dostop do klepetalnice tistim, ki se ne držijo dogovorjenih pravil klepetalnice [2]. 1.2 Stinto spletna klepetalnica Stinto je brezplačna spletna aplikacija, ki ne zahteva prenosa na računalnik. Registracija ni potrebna. Oblikuje se z enim samim klikom in je takoj aktivna. Oseba, ki ustvari klepetalnico, določi ime klepetalnice ter čas neaktivnosti, po katerem se bo klepetalnica sama od sebe izbrisala. Povabi druge osebe v klepetalnico tako, da jim preko elektronske pošte posreduje URL povezavo za spletno stran. Moderator z ukazi, kot so /ignore in /kick, lahko Slika 3. Tretji korak v klepetalnici blokira pisanje določenega udeleženca in ga tudi izloči s klepetalnice [4]. Četrti korak: Navodila za oblikovanje klepetalnice [3]. Ime, ki ste ga vpisali, bo prikazano na desni strani. V pogovornem oknu na dnu lahko vnesete besedilo, ki ga Prvi korak: želite objaviti. Desno spodaj je orodna vrstica, skrajno V spletni brskalnik vpišite Stinto.net. Ko se odpre začetna stran klepetalnice, kliknite desno zgoraj desno je gumb X, s katerim končate klepet. Create Chat. Slika 4. Četrti korak v klepetalnici Peti korak: S pritiskom na gumb Send vaše sporočilo postane vidno Slika 1. Prvi korak v klepetalnici vsem udeležencem klepetalnice. Drugi korak: Pojavi se geslo, ki ga posredujemo vabljenim udeležencem klepetalnice. Geslo posredujemo lahko preko elektronske pošte. Slika 5. Peti korak v klepetalnici 2. Spletna klepetalnica »SloSpain« Komunikacija dijakov obeh partnerskih šol bo potekala v spletni klepetalnici, ki sem jo poimenovala »SloSpain«. Za začetek bomo v klepetalnico povabili dijake 3. letnika zdravstvene usmeritve, ki Slika 2. Drugi korak v klepetalnici gredo v tem obdobju skozi večje preskušnje, povezane s pričetkom kliničnih vaj in Praktičnega usposabljanja z delom. V tem času Tretji korak: dijaki potrebujejo veliko opore in spodbude, saj so prve izkušnje z Vpišite svoje ime oziroma vzdevek in nato pritisnite modri gumb realnim delovnim okoljem bolnišnic in domov za ostarele ter Join. drugih zavodov lahko zelo stresne. Pogosto prihaja do resnih osebnih pomislekov glede pravilnosti odločitve za poklic medicinske sestre/zdravstvenika. Ob ustreznem vodenju in pomoči pri določenem deležu dijakov preminejo in prerastejo v osebno zadovoljstvo in poklicno samozavest. Dijaki tretjega letnika so stari od 16 do 17 let in se spopadajo z različnimi najstniškimi težavami, 14 ki so značilne za vse najstnike po celem svetu. Upam, da bo 6. 2. Kam po zaključku srednje Svetovalna izmenjava izkušenj, mnenj, možnih rešitev in podpore med dijaki šole? delavka obeh šol prinesla udeležencem nekaj pozitivnega v njihovem 2018 razburkanem vsakdanu. 13. 2. Kultura našega naroda. Učitelj slovenskega 2018 2.1 Časovni razpored »SloSpain« klepetalnic v jezika šolskem letu 2017/18 27. 2. Kako preživljamo / Klepetalnice bodo predvidoma potekale ob torkih, od 14.20 do počitnice? 15.20 v ra 2018 čunalniški učilnici 410. Časovnih razlik s Seviljo ni. Dejanska prisotnost udeležencev klepeta v istem prostoru ni 6. 3. Pomladi se ptički ženijo Svetovalna obvezna, je pa priporočljiva zaradi posveta vseh udeležencev in (zaljubljenost, ljubezen, delavka moderatorja pred pričetkom klepeta. 2018 romantika v najstniških V spodnji tabeli so navedene priporočene teme klepetov za obdobje letih). petih mesecev. Zaželeno je, da se dijaki z vsebino klepeta seznanijo pred samim pričetkom klepetalnice. Kot moderator klepetalnic bom 13. 3. Medkulturno sobivanje in / k sodelovanju v klepetu pri določenih temah povabila sodelavke in povezovanje. 2018 sodelavce. Tabela 1. Razpored klepetalnic 20. 3. Rad ustvarjam. Učitelj Datum Tema Gostje 2018 likovne ali glasbene 7. 11. Spoznavni klepet, Učitelji vzgoje 2017 predstavitev šol, pravila strokovno- sodelovanja, želje, pobude. teoretičnih 27. 3. Bomo še sodelovali? Načrt / predmetov 2018 za klepetalnice v aprilu, 14. 11. Zakaj želim postati Učitelji maju in juniju. 2017 zdravstveni delavec? strokovno- teoretičnih predmetov 2.2 Vsebine »SloSpain« klepetalnic 21. 11. Praktični pouk v kliničnem Organizatorji Uvodna klepetalnica bo namenjena predstavitvi udeležencev 2017 okolju in PUD – občutki, praktičnega klepeta obeh šol. Moderator bo v uvodu pred pričetkom težave, dileme. pouka in klepetalnice udeležencem predstavil osnovne cilje klepetalnic in PUD-a pravila sodelovanja. Dijaki se bodo v prvi klepetalnici predstavili s 28. 11. 1. december: Svetovni dan Učitelji svojimi vzdevki in o sebi povedali nekaj osnovnih informacij, kot boja proti AIDS-u. strokovno- so starost, spol in glavne osebnostne lastnosti. 2017 Kaj lahko storim za svojo teoretičnih varnost predmetov Klepetalnica z naslovom Zakaj želim postati zdravstveni delavec? je namenjena izmenjavi osebnih pogledov dijakov v zvezi s 5. 12. How Good is My English? Učitelj poklicem, ki so si ga izbrali. Dijaki se za poklic medicinske sestre angleškega oz. zdravstvenika pogosto odločajo iz napačnih motivov oz. na 2017 jezika podlagi zmotnih informacij glede samega poklica. V klepetalnico bom povabila učitelje strokovno-teoretičnih predmetov, ki jih bo 12. 12. Je šola stresna? Kako se Svetovalna tema klepeta zanimala. učiti, da bo lažje? delavka 2017 K klepetu na temo praktičnega pouka in Praktičnega usposabljanja 19. 12. Kako praznujemo Boži z delom bom povabila organizatorice praktičnega pouka in č in / Novo Leto? Praktičnega usposabljanja z delom. Menim, da bo njuno 2017 sodelovanje koristilo tako dijakom kot tudi sodelujočima u 9. 1. Moji na čiteljicama, saj bosta v klepetu spoznali kaj več o tem, kako dijaki črti za leto 2018. / doživljajo obe obliki praktičnega usposabljanja. Želimo si tudi 2018 slišati primere dobrih praks dijakov v Španiji in po možnosti 16. 1. Športna vzgoja – užitek ali Učitelj poglede in razmišljanja organizatorjev omenjenih oblik pouka v trpljenje? športne vzgoje Španiji. 2018 Ob svetovnem dnevu boja proti AIDU-u bomo izkoristili priložnost 23. 1. Moji hobiji. / in skupaj z učitelji in dijaki v Španiji razpravljali o možnostih 2018 prenosa in preventive pred okužbo z virusom HIV. Zanimale nas bodo osebne izkušnje in pogledi dijakov. Moderatorka skupaj z 30. 1. 31. januar – svetovni dan Učitelji dijaki vsako leto sodelujem pri aktivnostih obeležitve svetovnega brez cigarete. zdravstvene dneva boja proti AIDS-u, ki se odvijajo v Splošni bolnišnici 2018 vzgoje Jesenice, zato nas bo zanimalo, kako ta dan obeležijo v partnerski šoli v Sevilji. 15 Tuji jeziki so za nekatere dijake strah in trepet, za druge strast. Sledila bo vesela klepetalnica o počitnicah. Zanimive bodo Pričakujem, da se bodo na klepetalnice prijavili dijaki, ki radi primerjave dijakov obeh šol glede načina preživljanja počitnic. komunicirajo v angleškem jeziku. Koliko so pri tem uspešni, se bo Verjetno bo pogovor stekel tudi o počitnicah v tujini. pokazalo že v prvih klepetalnicah. Na omenjeni delavnici bo sodelovala u Pomladni čas povezujemo z ljubeznijo. Klepetalnica bo zaživela, čiteljica angleškega jezika, ki dijakov ne bo ocenjevala, temve če bodo dijaki obeh šol preko preteklih delavnic navezali dobre č z nasveti pomagala k še višji učinkovitosti komunikacije v angleškem jeziku. odnose in medsebojno zaupanje. Moteč dejavnik je vsekakor prisotnost učitelja – moderatorja. Poskusila bom ustvariti vzdušje, Za vsakega dijaka je šola stresna vsaj nekoliko. Določena količina ki bo dijakom omogočalo sproščeno komunikacijo, obenem pa bom stresa deluje učinkovito in motivirajoče, preveč stresa pa škodljivo preprečevala neprimerne vsebine in načine komuniciranja. vpliva tako na uspešnost pri delu kot tudi zdravje. V klepetalnici bomo lahko spoznali, koliko stresa dijaki doživljajo v obeh šolah in Na naši šoli deluje projekt za medkulturno sobivanje. V ali so glede tega opazne ve klepetalnico bomo povabili koordinatorico projekta na naši šoli, ki čje razlike. Želim si izmenjav dobrih nasvetov, kako se u skrbi za dijake tujce. Na naši šoli se izobražuje veliko dijakov čiti, da bo stresa čim manj. Pri tem bo svetovalna delavka lahko spremljala razgovor in se vklju tujcev, ki imajo zaradi nerazumevanja slovenskega jezika večje ali čila z morebitnimi nasveti in vprašanji. manjše težave. Ali imajo podobno situacijo tudi v Španiji? Kakšen je odnos dijakov do tujcev? Klepetalnica se bo verjetno dotaknila V decembrskem času bo tudi klepetalnica praznično obarvana. tudi teh vprašanj. Pričakujem, da se bodo dijaki v klepetu dotaknili zimskih počitnic in osebnega doživljanja praznikov ter drug drugemu predstavili Ustvarjalnost dijakov na glasbenem in likovnem področju pogosto zna prezremo, saj so mnogi dijaki preveč sramežljivi, da bi seznanili čilen potek praznovanja v svoji domovini. sošolce s svojimi aktivnostmi. Gre za pomembno dejavnost Prva klepetalnica v letu 2018 bo namenjena novim začetkom. posameznika, ki življenje bogati. S čem se ukvarjajo dijaki obeh Vsebina klepeta bo predvidoma usmerjena v osebne načrte za novo šol, se bo izvedelo na klepetalnici, katere gost bo tudi učitelj obdobje, verjetno pa bo debata stekla tudi v smeri podoživljanja likovne ali glasbene vzgoje. novoletnih praznovanj. Zaključna klepetalnica prvega dela bo posvečena vrednotenju preteklih druženj in načrtovanju prihodnjih. Če se bodo med dijaki, Sledila bo klepetalnica na temo športa. Zanimivo bo spoznati ki bodo sodelovali v klepetalnicah, stkale trdne vezi, potem ni skrbi, osebna stališča in odnos do pouka športne vzgoje in odnos do da ne bi našli novih tem za prihodnje klepetalnice. gibanja na splošno. Zanimivo bo primerjati stališča dijakov obeh šol in tudi športnih pedagogov obeh šol, če se bosta pogovora udeležila. Športna vzgoja je po informacijah športnih pedagogov v 2.3 Vloga moderatorja »SloSpain« klepetalnic času srednje šole velik problem, saj dijakom v večini primanjkuje Moderatorka se bom 15 minut pred pričetkom klepetalnic sestala motivacije za gibanje. Razen določenih dijakov, ki so aktivni z udeleženci in jim predstavila aktualno temo klepetalnice. Po športniki, se večina dijakov nerada udeležuje učnih ur športne zaključku klepeta bi moderator skupaj z dijaki opravil kratko vzgoje in športnih dni. Zanimiva bo primerjava problematike pri evalvacijo klepeta in zbral predloge in pobude za prihodnjo dijakih v Španiji. klepetalnico. V klepetalnici na temo hobijev najbrž ne bo dolgočasno. Ob tem moram kot mediator poudariti dijakom, da njihova mnenja Pričakovati je, da bomo lahko potegnili vzporednice v preživljanju in stališča nikakor ne bodo vplivala na odnos moderatorja – učitelja prostega časa dijakov v Sloveniji in Španiji, predvsem glede do dijakov in da velja stroga zaupnost v primeru, ko bo posameznik uporabe interneta in telefona. Mogoče pa bo kdo od udeležencev to želel. klepeta navdušil ostale s kakim zanimivim hobijem oziroma prostočasno dejavnostjo. 2.4 Organizacijski načrt »SloSpain« Kajenje med mladostniki je velik vzgojni izziv za u klepetalnic čitelje. V kolikšni meri je razvada razširjena pri nas in v Španiji in kako na Ker gre v načrtovani klepetalnici za združevanje različnih učnih in kajenje gledajo dijaki, se bo izkazalo v klepetalnici, na katero bo vzgojnih ciljev, je smiselno razmišljati o tem, da se dijakom ponudi povabljeni u aktivno udeležbo v spletni klepetalnici v okviru krožka ali prostih čitelji zdravstvene vzgoje. Želimo si primerov dobre prakse v zvezi s preventivnimi akcijami, ki nam lahko služijo kot izbirnih vsebin. osnova za stojnice in preventivne delavnice, ki jih dijaki in učitelji Idejo bom najprej predstavila članom strokovnega aktiva naše šole vsako leto pripravljamo v sodelovanju s Splošno zdravstvene nege in koordinatorici projekta za mednarodne bolnišnico Jesenice. mobilnosti. Ob pozitivnem odzivu omenjenih bom idejo Odlo predstavila vodstvu šole in preverila možnosti in pogoje za čitve o tem, kam po srednji šoli, so za nekatere zelo težke. Kako se s tem vprašanjem spopadajo dijaki v Španiji? Kakšne so uresničitev načrtovane aktivnosti. Ugotoviti bo potrebno, če bo njihove možnosti za nadaljevanje študija? Kakšne so njihove želje? možno uporabljati računalniško učilnico. Ali obstajajo možnosti študija v tujini? Vse to so teme klepetalnice, V nadaljevanju bo potrebno ponovno navezati stike z učitelji ki jo bo skupaj z moderatorko spremljala tudi svetovalna delavka, lanskoletne mednarodne mobilnosti v Sevilji. Z njihove strani ki dijakom svetuje pri vpisu na fakultete. potrebujemo vsaj enega učitelja, ki bo pripravljen prevzeti Po slovenskem kulturnem prazniku bomo klepetalnico posvetili moderatorstvo skupini dijakov. kulturi. Želja je, da bi dijaki v klepetalnici predstavili osnovne Osebno bom dijake tretjih letnikov obvestila o načrtovani značilnosti kulture posameznega naroda in izmenjali mnenja in klepetalnici in načrtovanih vsebinah ter jih povabila k sodelovanju. osebna stališča do kulture lastnega naroda. Povabljen gost bo učitelj V primeru primernega števila prijavljenih dijakov v obeh šolah slovenskega jezika. bodo izpolnjeni vsi pogoji za pričetek izvajanja klepetalnic. 16 2.5 Vloga moderatorja »SloSpain« bila na kršili splošna visokem pravila klepetalnic nivoju. kulturnega Pred izvedbo prve klepetalnice udeležence opozori na uporabo dialoga. vzdevkov in varovanje osebnih podatkov ter primerno vedenje. Pred vsako klepetalnico zbere misli dijakov in pomaga odpravljati jezikovne ovire. Dijakom omogoči uporabo slovarja angleškega 3. ZAKLJUČEK jezika na dodatnem računalniku. Spodbuja dijake k tvorbi kratkih Spletne klepetalnice so večini primerov namenjene družabnim stavkov z upoštevanjem jezikovnih pravil v čim večji meri. Za klepetom, vendar se lahko s pridom uporabljajo tudi v nadomeščanje neverbalnih sporočil svetuje uporabo emotikonov. izobraževalne namene. Z enostavno uporabo in dostopnostjo Med potekom klepeta skrbi za primernost vsebin in po potrebi vsakemu, ki ima dostop do računalnika z internetom, se olajša blokira posamezna sporočila oziroma udeležence. Ob zaključku komunikacija, ki se za razliko od komunikacije preko elektronske vsake klepetalnice s kratko anketo zbere vtise udeleženih dijakov pošte odvija v realnem času. Komunikacija je živa in dinamična in učiteljev. Na spletni strani šole enkrat mesečno objavi povzetek ter omogoča izmenjavo mnenj, stališč in informacij velikemu obravnavanih vsebin in zanimivosti s klepetalnic [5]. številu uporabnikov obenem. Za namen povezovanja dijakov naše šole z dijaki v Sevilji je predstavljena spletna klepetalnica dobra 2.6 Evalvacijska vprašalnika izbira in pričakujem dobre odzive vseh sodelujočih. Spletna Dijak, udeleženec klepetalnice, ovrednoti posamezno klepetalnico klepetalnica, ki je predstavljena v prispevku, bo predstavljena tudi ob zaključku s pomočjo številske lestvice. S številko 1 in v naši ponovni prijavi na razpis Erasmus+ za mobilnost učiteljev. številkami, ki so bližje enici, dijak izrazi stopnjo strinjanja z izjavo na levi, s številkami, ki so bližje sedmici, pa stopnjo strinjanja z izjavo na desni. 4. VIRI IN LITERATURA Tabela 2. Evalvcijski vprašalnik za dijake [1] Bistre glave. Pravila kvizov (pridobljeno 15. 9. 2017) . DOI= Vsebina 1 2 3 4 5 6 7 Današnja http://www.bistreglave.com/si/pravila-kvizov/. današnje klepetalnica se klepetalnice je mi je zdela [2] FuturEnergia. Splošni napotki za e-klepet (pridobljeno 26. 9. bila zelo dolgočasna. 2017). DOI= zanimiva. http://www.futurenergia.org/ww/sl/pub/futurenergia/chats/cha Odzivi dijakov 1 2 3 4 5 6 7 Odzivi dijakov t_guidelines.htm iz Španije so iz Španije me [3] Need A Chat Room? (pridobljeno 25. 9. 2017). DOI= mi všeč. niso navdušili. https://www.smore.com/k005a-need-a-chat-room Vsebino 1 2 3 4 5 6 7 Vsebina [4] Stinto Generates Disposable Chat Rooms (pridobljeno 25. 9. klepetalnice bi klepetalnice je 2017). DOI= https://lifehacker.com/5099130/stinto-generates- rad/a ponovila. z današnjim disposable-chat-rooms. pogovorom izčrpana. [5] Stinto - A Temporary Chat Room Online Application (pridobljeno 15. 9. 2017). DOI= Imel/a sem 1 2 3 4 5 6 7 Nisem imel/a http://www.brighthub.com/environment/greencomputing/artic priložnost možnosti v les/21594.aspx izraziti svoje celoti izraziti mnenje in svojih mnenj [6] Your Own Chat. Just a Click Away (pridobljeno 26. 9. 2017). misli. in misli. DOI= http://stin.to/en/. Tabela 3. Evalvacijski vprašalnik za učitelje Potek klepeta 1 2 3 4 5 6 7 Potek klepeta je bil izredno bi lahko bil zanimiv. boljši. Izražena 1 2 3 4 5 6 7 Izražena mnenja in mnenja in stališča stališča dijakov so me dijakov me presenetila. niso presenetila. Želim si 1 2 3 4 5 6 7 Ne želim si ponovitve ponovitve klepetalnice na klepetalnice na obravnavano obravnavano temo. temo. Kultura 1 2 3 4 5 6 7 Dijaki so v pogovora je določeni meri 17 NAPOJ – proti aktivni skupnosti učiteljev računalniških predmetov NAPOJ - towards an active community of computer science teachers Gregor Anželj Andrej Brodnik Matija Lokar Gimazija Bežigrad UL FRI UL FMF Peričeva ulica 4 Večna pot 113 Jadranska ulica 19 Ljubljana Ljubljana Ljubljana Gregor.Anzelj@gimb.org Andrej.Brodnik@fri.uni-lj.si Matija.Lokar@fmf.uni-lj.si POVZETEK ABSTRACT V prispevku so opisane dejavnosti, katerih namen je z oblikovanjem aktivne u In the article we describe activities to improve teaching of čne skupnosti ( Community of practice) u Computer Science in Slovenian high schools through the creation čiteljev računalniških predmetov v srednjih šolah pripomoči k izboljšanju pouka ra of an active community of practice (CoS). CoS consists čunalništva in informatike v slovenskem šolstvu. Dejavnosti so potekale v sklopu dveh projektov NAPOJ in predominantly of high school Informatics teachers. The activities NAPOJ2. were carried out as a part of two projects: NAPOJ and NAPOJ2. V okviru projekta NAPOJ smo povezali tri sisteme, ki jih u In a project NAPOJ we interconnected three systems used for čitelji uporabljajo pri pou teaching of programming: an e-textbook, an e-classroom; and a čevanju programiranja: e-učbenik, spletno u system for automatic checking of programming code correctness čilnico in sistem za samodejno preverjanje pravilnosti programov Tomo. Projekt NAPOJ2, ki je v teku, pa se osredoto Tomo. On the other hand, the currently running project NAPOJ2 is ča na uporabo fizi focused on increasing student's motivation for programming čnega računalništva z uporabo sistema Raspberry Pi kot motivacijskega elementa za pou through a physical computing based on Raspberry Pi system. čevanje osnov programiranja. Izbrana je bila skupina u In both projects the initially selected group of teachers (master čiteljev imenovanih mojstri uč itelji, ki so v obeh projektih v sklopu ve teachers) prepared the basic teaching material in a multi-day čdnevne delavnice pripravili izhodiš workshop. Based on the developed material in the project NAPOJ čno zbirko učnih gradiv. Temu so pri projektu NAPOJ sledile regijske delavnice, izvedene po vsej Sloveniji, na katerih so regional workshops were prepared throughout Slovenia. In the mojstri u workshops, run by master teachers, also the idea of CoS was čitelji predstavili gradivo in idejo skupnosti. introduced. V sklopu projekta NAPOJ2 bodo pripravljena gradiva uporabljena na ve On the other hand in the project NAPOJ2, the prepared materials čjem številu šol, čemur bo sledilo več dogodkov. Na njih se bodo sre will be used in a larger number of schools, which will be followed čali tako učitelji kot dijaki, predstavili svoje projekte in si izmenjevali izkušnje glede uporabe fizi by several events. At the events will meet both, teachers and čnega računalništva kot motivacije in medija za u students, presenting their projects and exchanging experience with čenje programiranja. a physical computing as a motivation for teaching/learning Kategorije in predmetne oznake programming. K.3.1 [Computers and education]: Computer Uses in Education: Computer-assisted instruction. Keywords Computer Science education, teaching programming, motivation. K.3.2 [Computers and education]: Computer and Information Science Education: Computer science education. Splošni pojmi 1. UVOD Measurement, Experimentation, Languages, Human Factors, Predmet Informatika je v slovenskih gimnazijah obvezen eno leto, Verification v treh letih pa je ponujen kot izbirni predmet. Učni načrt je na srečo napisan zelo odprto, pokriva vsa štiri leta in daje učiteljem precej Ključne besede svobode pri izbiri tem. Ta odprtost omogoča, da lahko naredimo Pou določene spremembe proti še bolj kakovostnemu izobraževanju na čevanje računalništva in informatike, poučevanje programiranja, motivacija. področju računalništva in informatike (RIN) [1, 2]. Prvi korak v tem procesu je bil nastanek novega e-učbenika za predmet [3, 4] in določene spremembe pri Maturi [5]. Ob vpeljavi teh sprememb je bilo med učitelji kar nekaj nelagodja glede tega, kaj bodo te novosti pomenile za samo poučevanje. Glede na neuradne razgovore, sporočila v spletnih forumih, razprave na različnih dogodkih in z osebnimi stiki smo ugotovili, da je eno glavnih področij nelagodja to, kako pristopiti k poučevanju programiranja. Prav tako so učitelji 18 izrazili mnenje, da jim manjka primernih učnih gradiv s področja programiranja. Kot kaže kar obširna literatura s tega področja [6 – 12] je eden od možnih odgovorov na tovrstne pomisleke Učna skupnost (Community of practice). V tem prispevku poročamo o poskusu, kako smo gradili tako učno skupnost z namenom, da povečamo zaupanje učiteljev in na ta način izboljšamo znanje dijakov s področja programiranja. 2. UČNE SKUPNOSTI Računalništvo in informatika je relativno precej novo področje v srednješolskem izobraževanju ne le pri nas, ampak tudi v svetu nasploh. Zato se pri samem načinu poučevanja računalništva in informatike srečujemo z mnogimi izzivi. Kot poročajo v [9], se učitelji računalništva in informatike pogosto počutijo osamljene, kar je pogosto združeno tudi s pomanjkanjem zaupanja v svoje učne prakse [11]. Z vzpostavitvijo učnih skupnosti lahko presežemo ta občutek osamljenosti. V [12] je dana naslednja definicija učne skupnosti: »U Slika 1: Logotip projekta. čna skupnost je skupina ljudi, ki delijo skrb ali strast za določeno področje svojega delovanja in z druženjem dosežejo, da se izboljšajo na tem področju«. Pomemben del učne skupnosti, V ta namen smo izvedli tri korake. Najprej smo združili različna poleg skupnega zanimanja, je, da so člani praktiki, ki delijo gradiva, ki jih učitelji uporabljajo, ali bi jih lahko uporabljali, pri izkušnje, zgodbe, orodja in načine naslavljanja težav. Tako Fincher poučevanju programiranja. V drugem koraku smo izbrali skupino and Tenenberg v [13, 14] poročata o projektu Disciplinary mojstrov učiteljev (več o tem v nadaljevanju) in z njimi izvedli Commons, v okviru katerega se skupina učiteljev s področja večdnevno delavnico, kjer smo skupaj razvili sklop učnih gradiv za računalništva in informatike mesečno sestaja in deli gradiva, neposredno uporabo v razredu pri pouku programiranja. V tretjem izkušnje s področja poučevanja in dokumentira svojo učno prakso. koraku so mojstri učitelji izvedli vrsto delavnic po vsej Sloveniji. Z Ni in ostali [9] poročajo o tem, kako je bil tak pristop uspešen pri lokalno izvedenimi delavnicami smo želeli ne le prilagoditi vzpostavitvi skupnosti srednješolskih učiteljev računalništva in delavnice potrebam lokalnih skupnosti, ampak tudi vzpostaviti informatike. Eden od najpomembnejših rezultatov tega projekta je močnejše stike med sodelujočimi v posameznih regijah. bil ta, da so praktično vsi udeleženi učitelji poročali, da so dobili občutek pripadnosti skupnosti. Prav ta pripadnost jim je omogočila, 3.2 Mojstri učitelji da so ustrezno ocenili svoje delo in izboljšali zaupanje vase kot Prva ciljna skupina pri gradnji skupnosti so bili vsi profesorji, ki v učitelja računalništva. Zelo uspešne učne skupnosti so se zgradile Sloveniji v gimnazijah učijo predmet Informatika. Glede na tudi v sklopu gibanja Computing At School (CAS) v Veliki poročana spoznanja, predvsem v [9, 11, 13, 14] in delno sledeč Britaniji. Kot poroča Sentence v [11], projekt CAS prav posebno modelu, ki je bil uporabljen že v obdobju projekta Računalniško skrb posveča prav izgradnji lokalnih učnih skupnosti in s tem opismenjevanje leta 1995 [15], smo uporabili model Mojstrov podpira učitelje pri uvajanju novega učnega načrta v učilnicah. uč iteljev ( Master Teachers) [11, 16]. Mojstri učitelji so učitelji, ki so odli 3. Projekt NAPOJ čno strokovno podkovani na področju računalništva in informatike ter imajo tudi sposobnost in željo, da svoje znanje V sklopu Googlovega razpisa CS4HS ( Computer Science for High prenesejo na druge učitelje. Ta model se osredotoča na prenos School) smo dobili sredstva za projekt, katerega cilj je bil doseči znanja na lokalni in osebni ravni znotraj stroke. Mojstri učitelji večje sodelovanje med učitelji računalništva in informatike, izvajajo izobraževanja za druge učitelje v svojem okolju in nudijo medsebojno izmenjavo gradiv in predvsem izmenjavo izkušenj pri podporo lokalni skupnosti učiteljev. Tako tudi znižujemo stroške, poučevanju računalniških predmetov, sprva s poudarkom na saj se vse dogaja na lokalni ravni. Še pomembneje pa je, da taka učiteljih v gimnazijah, kasneje pa tudi na ostalih srednjih šolah in lokalna razdelitev omogoča osebni stik med sodelujočimi. osnovnih šolah. Obstajajo različni načini, kako prepoznati in izbrati mojstre Projekt smo poimenovali NAPOJ ( Nač rtovanje pouč evanja učitelje. Mi smo kandidate izbrali individualno, na osnovi povabil Algoritmov in Programiranja ter OrganizaciJa skupnosti, Slika 1). in 14 med njimi je postalo Mojstrov učiteljev za računalništvo in 3.1 Cilji informatiko. Pri izboru smo želeli doseči tudi ustrezno regijsko pokritost. Tako smo Slovenijo razdelili na štiri območja (gl. Slika Osnovni cilj projekta NAPOJ je bil vzpostavitev aktivne skupnosti 2), ki okvirno vsebujejo približno enako število gimnazij. učiteljev računalništva in informatike ter jih opremiti s potrebnim gradivom in orodji. Nekoliko ožji cilj je bil osredotočenje predvsem 3.3 Gradiva in orodja na poučevanje začetnih korakov v programiranje. V zadnjih letih se je v slovenskem šolskem prostoru pojavilo več V projektu smo se posvetili tudi mnenju učiteljev, da nimajo dovolj spletnih storitev, ki so neposredno uporabne za poučevanje znanja, da bi učili prve korake v programiranje in jim pokazati, da računalništva in informatike, oziroma ožje, za poučevanje z aktivno udeležbo v učnih skupnostih lahko pridobijo samozavest, programiranja. Za naš projekt je pomembnih dvoje gradiv. Prvo je ki jim po njihovem občutku manjka. e-učbenik za informatiko v gimnaziji [3], skupinsko delo več avtorjev, ki bo v kratkem dobil tudi status uradnega učbenika (gl. Slika 3). 19 sistem Tomo in učbenik. Tako smo v učbenik vgradili povezavi (Slika 6). Slika 2: Delitev na štiri področja glede na število Gimnazij. Slika 4: Spletna storitev Projekt Tomo. Poleg tega so na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani razvili spletno storitev Tomo ([17, 18]) kot pomoč pri poučevanju in učenju programiranja (Slika 4). Storitev omogoča po eni strani takojšnjo povratno informacijo o pravilnosti rešitev programerskih nalog, kot tudi spremljanje napredka sodelujočih. Izkazal se je kot učinkovit pripomoček pri izvajanju praktičnih vaj iz programiranja. Omogoča, da učenci samostojno rešujejo naloge, katerih pravilnost rešitve preveri sistem sam. S tem dejansko nudi učitelju možnost, da se posveti posameznemu dijaku in ga usmerja pri reševanju. Na ta način lahko posamezen učenec napredujejo v svojem tempu. Zaradi odprtosti in proste dostopnosti jo uporablja že preko 20 šol in fakultet. Slika 5: Predmet Projekt NAPOJ na SIO [19]. Slika 6: Navezava na spletni storitvi v e-učbeniku. do spletne učilnice s pripravami in do ustreznega predmeta na Slika 3: E-Učbenik Računalništvo in informatika. spletni storitvi (Slika 7 in Slika 8), pri samih nalogah pa smo vgradili povezavo (glej besedilo naloge na Slika 8) do pripadajoče strani v e-učbeniku (Slika 9). Več o samem učbeniku in razlogih za njegov nastanek v [4]. 3.4 Dejavnosti Ocenili smo, da bomo ta gradiva najlažje med učitelje razširili tako, da bomo na omrežju SIO, ki ga u Še pred koncem šolskega leta 2015/16 smo s kandidati za mojstre čitelji že dobro poznajo, v spletni u učitelje izvedli prvo delavnico, na kateri smo predstavili sam čilnici Moodle pripravili poseben predmet Projekt NAPOJ [19]. projekt, njegovo idejo ter jih podrobneje spoznali tako z e- Ta naj bi vseboval različne učne priprave, hkrati pa naj bi bil učbenikom, kot sistemom Tomo. Dogovorili smo se tudi za odskočna deska do ustreznih poglavij v učbeniku in dela zbirke dejavnosti preko poletnih počitnic. Glavna dejavnost je bila prenos nalog v sistemu Tomo. Prav tako smo želeli ustrezno povezati nalog, ki so v učbeniku, v posebni predmet v sistemu Tomo ter 20 priprava zbirke nalog v sistemu Tomo, primernih za uporabo v srednji šoli. Na podlagi dejavnosti v tem obdobju smo med kandidati izbrali 14 Mojstrov učiteljev. Z njimi smo konec avgusta izvedli delavnico. Glavni namen delavnice je bil pripraviti učne priprave za prvih šest učnih enot poglavje Programiranje v e-učbeniku. Pripravili smo torej učne priprave za učne enote: Osnovni koncepti programiranja, Izdelava samostojnih programov in pogojni stavki, Zanke, Tabele, Funkcije in Nizi. Slika 9: Naloga v e-učbeniku. Slika 10: Razdelek v spletni učilnici. Slika 7: Predmet z nalogami iz učbenika. Predmet Projekt NAPOJ na SIO [19] smo razdelili v skladu z omenjenimi učnimi enotami (Slika 10). Vsak razdelek v SIO vsebuje povezavo do ustreznega poglavja v učbeniku in do ustreznega sklopa nalog v sistemu Tomo. Prav tako je tam Forum, katerega osnovni namen je pogovor o različnih vidikih poučevanja tega učne enote. Žal Forumi še niso dovolj zaživeli, kar kaže, da bomo pri gradnji aktivne skupnosti morali narediti še več korakov. Razdelek vsebuje tudi primer vzorčne učne priprave za obravnavano učno enoto (Slika 11), in možnost, da sodelujoči v zbirko dodajajo svoje učne priprave (Slika 12). Slika 8: Primer naloge iz učbenika v spletni storitvi Tomo. Slika 11: Izsek iz priprave. 21 Naslednji korak projekta je bil izvedba regijskih delavnic. Te so Ocenjujemo, da so tovrstne redne spletne konference lahko izredno potekale tako, da so Mojstri učitelji, ki so bili zadolženi za dobrodošel način h gradnji aktivne skupnosti. Težava je v tem, kako posamezno regijo, organizirali lokalno delavnico, na katero so zagotoviti njihovo redno izvajanje. Seveda pa je še vedno potrebno povabili druge učitelje iz lokalnega okolja. Delavnice so potekale v srečevanje v živo, saj vsi v literaturi navedeni primeri gradenj dveh srečanjih. V prvem srečanju so Mojstri učitelji kolegom skupnosti [6, 7, 9, 10, 11, 13, 14] navajajo pomembnost osebnega predstavili vsa orodja (e-učbenik, Tomo in spletno učilnico) ter srečevanja članov skupnosti. učne priprave. Nato je sledilo dvo- ali tri-tedensko obdobje, v katerem so udeleženci posamezne regijske delavnice izvedli učne 4. NAPOJ 2 ure s pomočjo pripravljenih učnih priprav. To je pomenilo tudi, da Uspešen zaključek projekta NAPOJ nas je spodbudil, da smo so s svojimi učenci pri pouku uporabljali tudi e-učbenik in spletno se v naslednjem letu (torej za obdobje 2017/18) ponovno prijavili storitev Projekt Tomo za takojšnje pridobivanje povratnih na razpis podjetja Google. Osnovni cilj projekta je ostal enak, le da informacij pri dejavnosti programiranja. smo tokrat želeli dijake motivirati za programiranje na drugačen način. Odločili smo se, da bi učiteljem pomagali navduševati dijake Obdobju uvajanja in preizkušanja orodij pri pouku je sledilo drugo za programiranje tako, da bi jih opremili z gradivi s področja srečanje. Namen drugega srečanja je bilo vrednotenje uporabe fizičnega računalništva (Slika 14). Nadaljevali smo v obliki, ki smo orodij pri pouku s stališča motiviranosti učencev in večjega jo vzpostavili že v projektu NAPOJ. Še vedno pa je bil prisoten naš razumevanja učne snovi programiranja ter posledično boljšega in cilj gradnje aktivne skupnosti učiteljev. trajnejšega znanja. Slika 13: Logotip projekta NAPOJ2. Nadaljevali smo torej tam, kjer smo se ustavili pri projektu NAPOJ in sicer kako z različnimi pristopi doseči, da bi dijaki na programiranje gledali kot na privlačno in zanimivo dejavnost. V pogovorih je bila večkrat omenjena možnost uporabe računalnika Raspberry Pi (malina) s sklopom vhodno/izhodnih naprav. Sam projekt smo pripravili v povezavi z Zavodom 404 (https://404.si/), ki je tudi preskrbel potrebne komplete strojne opreme in sodeloval pri izvedbi delavnic. Skupina mojstrov učiteljev je ostala več ali manj nespremenjena. Le namesto tistih kolegov, ki zaradi različnih razlogov niso mogli sodelovati v NAPOJ2, se nam je pridružilo nekaj novih učiteljev. 4.1 Dejavnosti pri NAPOJ2 Slika 12: Zbirka ostalih učnih priprav. V mesecu avgustu smo ponovno izvedli delavnico z mojstri učitelji. Na njej smo razvili vrsto gradiv, katerih del smo združili v e- učbenik ([20], naslovnico prikazuje Slika 14). Večina udeležencev regijskih delavnic je menilo, da takšen način poučevanja pomembno pripomore k boljšemu in trajnejšemu znanju dijakov. Pripravljene in v praksi preizkušene učne priprave pripomorejo, da se učitelji, ki občutijo nelagodje pri poučevanju programiranja, kljub temu lažje odločijo za poučevanje programiranja. Kot dejavnost, ki naj bi pripomogla h gradnji aktivne učne skupnosti, smo se večkrat tudi srečali v ARNESovih VOX konferencah, kjer smo se pogovarjali o različnih temah v povezavi s poučevanjem programiranja in računalništva nasploh. 22 Slika 14: E-učbenik za uvod v fizično računalništvo. Slika 16: Izsek iz učbenika. V uvodnem delu (priprava) je napisano najnujnejše glede priprave strojne opreme in namestitve programske opreme (Slika 15). Prav tako je na kratko predstavljeno fizično računalništvo kot tako, ter kako s programi v programskem jeziku Python uporabljamo Malinine GPIO nožice za krmiljenje elektronskih komponent, kot so na primer svetleče diode (LED), gumbi, brenčači itd. (Slika 16). Glavnino učbenika sestavlja opis vrste projektov. Pripravljena je tudi razpredelnica (Slika 17), ki kaže, katere učne teme s področja programiranja pokriva posamezen projekt. Na sami delavnici (in tudi kasneje preko sodelovanja na daljavo) so mojstri učitelji pripravili vzorčne učne priprave, ki kažejo, kako s temi gradivi izvesti posamezno učno uro ali njihov sklop. Slika 18 in Slika 19 prikazujeta izseka iz priprav. Slika 17: Del seznama projektov. Ponovno smo pripravili spletno učilnico ([21], Slika 20) z opisom projekta, gradivi in forumi za razprave. V njej dostopna gradiva so bila razvita v sklopu delavnice in samostojnega dela sodelavcev projekta. V to učilnico smo povabili vse učitelje. Slika 15: Navodila za priklop Raspberry Pi. 23 Slika 20: Spletna učilnica projekta NAPOJ2 [18]. V septembru in oktobru bo delo potekalo po šolah, kjer se bodo dijaki učili programirati ob fizičnem računalništvu. Delo je nivojsko, saj se na osnovni ravni uporablja običajni računalnik, na napredni ravni pa Malinin sistem. Poleg tega delo poteka po skupinah, kjer vsaka skupina pripravlja svoj projekt. V novembru načrtujemo Malinino druženje po regijah. Na teh druženjih dijaki predstavijo svoje delo in ob tem obiskujejo delavnice. Na delavnicah jim mentorji pomagajo pri delu na njihovih projektih (napredna raven) in jih seznanjajo s fizičnim Slika 18: Izsek iz priprave za učno enoto osnovni koncepti, računalništvom (osnovna raven). vejitve. Delo do meseca aprila poteka naprej po šolah in v mesecu aprilu ali maju bo zaključni dogodek, kjer bodo dijaki predstavili svoje projekte. Namen tega dogodka ni tekmovanje, ampak srečanje in predvsem izmenjava idej ter spretnosti. 5. ZAKLJUČKI Dejansko smo pri gradnji aktivne skupnosti učiteljev računalništva in informatike prehodili šele prve korake. Kot lahko vidimo na sliki Slika 21, smo Slika 19: Izsek iz priprave za učno enoto vejitve in zanke. Slika 21: Rast skupnosti ([22]). 4.2 Nadaljnji koraki Vsekakor v Sloveniji potrebujemo aktivno u trenutno v fazi, ko moramo zelo paziti, da naša nadaljnja pot ne bo čno skupnost učiteljev ra šla v smeri rdečega dela grafa. Brez dvoma je pri tem ključna ne čunalniških predmetov. Podobne izkušnje v tujini dokazujejo velik napredek v kakovosti pou samo vloga vodij projekta, ampak predvsem samih učiteljev v čevanja, če je omenjena skupnost prisotna v šolskem prostoru (prim. CAS v Veliki Britaniji, CS4All skupnosti. Učitelji morajo sami pripoznati, da jim skupnost pomaga v ZDA in podobno). Upamo, da bodo dejanskosti, ki smo jih že pri njihovem delu. Pri tem bodo odigrali ključno vlogo Mojstri izvedli in ki jih še na učitelji. črtujemo vsaj malo pripomogli k gradnji te skupnosti. 24 6. ZAHVALA disciplinary commons for computing educators. V: Projekta NAPOJ in NAPOJ2 sta bila finan Proceedings of the 42nd ACM technical symposium on čno podprta s strani podjetja Google v sklopu pobude Computer Science for High Computer science education (SIGCSE 11), ACM, str. 553– School (CS4HS). Projekta bi bila neuspešna brez mojstrov 558, (2011). učiteljev: Gregor Anželj, Lidija Babič, Klemen Bajec, Anamarija [10] Sentance, S., Humphreys, S.: Online vs face-to-face Cencelj, Maja Čelan, Marko Kikelj, Melita Kompolšek, Karmen engagement of computing teachers for their professional Kotnik, Gabrijela Krajnc, Urban Kržan, Nastja Lasič, Zlatko development needs. V: Proceedings of the 8th International Magdevski, Andrej Peklar, Grega Rekel, Stanislav Šenveter, Conference on Informatics in Schools: Situation, Evolution, Marina Trost, Romana Vogrinčič in Matej Zdovc. and Perspectives (ISSEP 2015) (2015), Springer International Publishing, str. 69–81. 7. LITERATURA [1] [11] Sentance, S., Humphreys, S., Dorling, M.: The network of Tomazin, M., Brodnik, A.: Učni cilji pouka računalništva v osnovni šoli - slovenski in ACM K12 kurikulum. teaching excellence in CS and master teachers. V: Organizacija: revija za management, informatiko in kadre, Proceedings of the 9th Workshop in Primary and Secondary 2007, 40 (6), str. A173-A178 Computing Education, ACM, str. 80–88 (2014). [2] [12] Wenger-Trayner, E., Wenger-Trayner, B.: Introduction to Mori, N., Brodnik, A., Lokar, M.: Development of CS curriculum for secondary schools through changes in communities of practice, A brief overview of the concept and external examination and textbooks. In: Proceedings of the its uses. Wenger-Trayner, 2015. IFIP TC3 Joint Conference Stakeholders and Information [13] Fincher, S., Tenenberg, J.: Warren’s question. In: Technology in Education, str. 58. University of Minho, Proceedings of the Third International Computing Education Guimares (2016), http://saite2016.dsi.uminho.pt/wp- Research Workshop, ACM, str. 51–60, (2007). content/uploads/2016/06/Book-of-Abstracts.pdf [14] Tenenberg, J., Fincher, S.: Opening the door of the computer [3] Anželj, G., Brank, J., Brodnik, A., Bulič, P., Ciglarič, M., science classroom: The disciplinary commons. In: Dukič, M., Fürst, L., Kikelj, M., Krapež, A., Medvešek, A., Proceedings of the 38th SIGCSE technical symposium on Mori, N., Pančur, M., Sterle, P.: Računalništvo in Computer science education, ACM, str. 514–518, (2007). informatika v2.10, E-učbenik za informatiko v gimnaziji [15] Batagelj, V., Rajkovič, V., Namen, cilji in smernice http://lusy.fri.unilj.si/ucbenik/ programa Računalniško opismenjevanje – RO, november [4] Mori, N., Lokar, M.: A new interactive computer science 1995, http://www.educa.fmf.uni- textbook in Slovenia. V: Proceedings of Informatics in lj.si/ro/izomre/novice/doc/vizija.htm Schools: Improvement of Informatics Knowledge and [16] CAS Master Teachers, Network of Excellence Computer Perception: 9th International Conference on Informatics in Science Teaching, Schools: Situation, Evolution, and Perspectives, ISSEP http://www.computingatschool.org.uk/custom_pages/36 2016,, str. 167–178, https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-46747- [17] Tomo, samodejni sistem za preverjanje pravilnosti 4_14 programskih nalog, 2015, https://www.projekt-tomo.si [5] Anželj, G., Batagelj, V., Brodnik, A., Kikelj, M., Krapež, [18] Lokar, M., Pretnar. M.: A Low Overhead Automated Service Lasi for Teaching Programming, V Proceedings of the 15th Koli č, N., Wechsterbach, R.: PIK: Predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2017 – informatika, Calling Conference on Computing Education Research, Koli, http://www.ric.si/mma/2017%20M-INF- Finland 2015, http://doi.acm.org/10.1145/2828959.2828964 2017/2015083113004713/ [19] Projekt NAPOJ (CS4HS), spletna učilnica, [6] Chalmers, L., Keown, P.: Communities of practice and https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=9376 professional development. International Journal of Lifelong [20] Anželj G., Brodnik A., Capuder R., Lokar M., Malina in Education 2(25), str. 139–156 (2006). piton, E-učbenik za uvod v fizično računalništvo v1.0, [7] Corso, M., Giacobbe, A.: Building communities of practice https://anzeljg.github.io/rpi/book/index.htm l that work: a case study based research. In: The Sixth [21] NAPOJ-2: Fizično računalništvo, spletna učilnica, European Conference on Organizational Knowledge, https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=9449 Learning, and Capabilities, str. 17–19. Bentley College, [22] Cambridge D., Kaplan S., Suter V., Communities of Practice Waltham (2005). Design Guide, Step-by-Step Guide for Designing and [8] CUREE. Centre for the use of research evidence in Cultivating Communities of Practice in Higher Education, education: Understanding what enables high quality 2005, professional learning (a report on the research evidence), https://library.educause.edu/resources/2005/1/community-of- http://www.curee.co.uk/files/publication/[site- practice-design-guide-a-stepbystep-guide-for-designing- timestamp]/CUREE-Report.pdf cultivating-communities-of-practice-in-higher-education [9] Ni, L., Guzdial, M., Tew, A. E., Morrison, B., Galanos, R.: Building a community to support HS CS teachers: the 25 Dopolnjevanje učiteljeve strokovnosti v podjetju in projekt DPKU Complementing the teacher's expertise in company and the project DPKU Andrej Arh, dipl. inž. el. ŠC Kranj, Slovenija andrej.arh@sckr.si POVZETEK Velik del profesionalnega razvoja učiteljev predstavlja njihovo Hiter razvoj gospodarstva in tehnologij zahteva nenehno formalno dodiplomsko izobraževanje ter formalna izobraževanja v izpopolnjevanje u sklopu stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ne smemo pa čitelja, da le ta lahko sledi novim tehnologijam, programskim orodjem in ostalim znanjem. Posledi spregledati tudi vloge neformalnih dejavnosti, ki nadgrajujejo čno je zaradi hitrih sprememb v IKT orodjih zato v profesionalni razvoj učitelja (Javornik Krečič, et al., 2015, 78). časih tudi težko pridobiti ustrezno literaturo za poučevanje ali usmerjanje. Učiteljev pogled Učenci kaj hitro opazijo strokovnost in realnost učitelja, kateri je tako ni povsem usmerjen v novosti, niti nima vedno informacije, tudi praktično podkovan, zato učitelj, ki je v koraku s časom kaj točno gospodarstvo potrebuje. V članku je opisana učiteljeva precej lažje motivira učence, saj le ti prej ponotranjijo in izkušnja pri usposabljanju v podjetju kot programer industrijskih razumejo, predvsem pa vidijo smisel podane snovi.. krmilnikov, ter novo osvojene kompetence s področja mehatronike. S tem usposabljanjem tako učitelj lahko kvalitetnejše dijake pripravi na realni svet. 2. OSEBNOSTNI RAZVOJ Članek tako predstavlja zanimiv primer dobre prakse sodelovanja šole z Razvoj učitelja profesionalnosti je lahko odvisen tudi od vodenja gospodarstvom. šole, šolske kulture in vzdušja. Šolsko vzdušje in kultura lahko omogočata ali omejujeta posameznikov razvoj, zato je potrebno Klju oblikovati in ohranjati pozitivno šolsko klimo, ki bo podpirala čne besede posameznikovo spreminjanje, napredek in rast (Javornik Krečič in Učitelj, podjetje, krmilniki, kompetence. Ivanuš Grmek, 2008, 60). ABSTRACT Ko je govora dodatnem izobraževanju, gotovo ne moremo mimo Fast development of the economy and technologies requires besede motivacija. Motivacijo lahko opredelimo na dva načina in constant teachers training so that it can follow new technologies, sicer notranjo ali zunanjo. Če govorimo o zunanji motivaciji le ta software tools and other knowledgement. Consequently, due to lahko kaj hitro zbledi, če po prvih korakih nismo zadovoljni z the fast changes in ICT tools, it is sometimes difficult to obtain rezultatom, notranja pa nas žene dlje in ima običajno proper literature for teaching or guidance. The teacher's view is dolgoročnejši namen po samoizpopolnjevanju in osebnem not always focused on what's new on the market of technologie, or razvoju. Pri zunanji motivaciji je doseganje zunanjega cilja he does not have the latest information about exactly what the pomembnejša kot sam proces. Če na primer pogledamo economy needs. The article describes the teacher's experience in napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zaposleni training in the company as a programmer of industrial controllers, lahko napredujejo z zbiranjem točk, katere si pridobijo s pisanjem and newly acquired competences in the field of mechatronics. člankov in udeleževanja različnih izobraževanj. Ob tem torej With this training, the teacher can prepare better students for the obstaja možnost, ki jo omeni Razdevšek Pučkova (2000, 26), da real world in real life. The article thus presents an interesting učitelji pogosto ne iščejo programov za osebni razvoj ampak za example of good practice of school cooperation with the ohranitev ali pridobitev službe. Zaradi tega se udeležba na economy. izobraževalnih pogosto sprevrže v lov na zbiranje točk, znanje pa ostane drugotnega pomena.. Keywords Teacher, company, controller, competencies. 3. PROJEKT »DVIG POKLICNIH KOMPETENC UČITELJA« DPKU 1. UVOD Temeljni namen programa DPKU je bil spodbuditi in podpreti Zaradi hitrih sprememb, katere predstavljajo izzive ter potrebno usposabljanje učiteljev strokovnih modulov (strokovne teorije in po nenehnem prilagajanju novim znanjem, se mora vsem učečim v praktičnega pouka) ter drugih strokovnih delavcev (organizatorji šolstvu zagotoviti kar se da kvalitetna in ažurna znanja. praktičnega izobraževanja, organizatorji praktičnega usposabljanja z delom) srednjih poklicnih in strokovnih šol v Učitelj je tisti, ki znanja prenaša na svoje učence, zato je bolj ali podjetjih, jim omogočiti osvežitev njihovih obstoječih in manj uspešnost tega procesa odvisna od njega samega. Velika pridobitev novih znanj, spretnosti in kompetenc ter s tem težava pride, če učitelj nima v ospredju vseživljenjskega učenja in prispevati k dvigu kakovosti poklicnega izobraževanja in izpopolnjevanja, kar predstavlja temelj za profesionalnost učitelja. usposabljanja. Posledično pa tudi k povečanju zaposlitvenih možnosti in dolgoročne konkurenčnosti, spodbujanju 26 inovativnosti in krepitvi povezovanja izobraževanja s trgom dela varnostni certifikat, kateri potrjuje, da je za varnost pravilno (Žnidaršič, et al., 2015, 18). poskrbljeno. V primeru da bi prišlo do nesreče, je le tako programer na tem področju zaščiten. Naslednja faza je bila Sam program določa izvedbo krožnega zaposlovanja, kar pomeni, programiranje servo motorja, kateri je pomikal žago naprej in da se učitelj izobražuje v podjetju, podjetje pa dodeli šoli nazaj, ter frekvenčnega regulatorja, katerega pa sem že poznal. strokovnjaka, kateri izvaja pouk namesto njega. Ker pa je v Sledilo je programiranje krmilnika in zaslona na dotik. Krmilnik trenutnih razmerah skoraj nemogoče od gospodarstva pričakovati, je moral biti sprogramiran tako, da je lahko deloval v da bodo lahko pogrešali svojega strokovnjaka, je druga možnost avtomatskem ali ročnem režimu. Upravljanje krmilnika lahko tudi brezposelna oseba, katera nadomesti učitelja. določa operater preko zaslona na dotik. Poleg režima je lahko Operacijo sta delno financirala Evropska unija iz Evropskega operater določal tudi ostale parametre naprave in sicer tip odlitka, socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in pozicijo in hitrost žage. Ravno v tem delu sem se dejansko naučil šport. Slednje je določilo Center RS za poklicno izobraževanje za največ in te osvojene kompetence že uspešno uporabil pri pouku. izvajalca programa, ki je bil zadolžen za pripravo in izvedbo Ko je bila naprava nared, smo naredili zagon mašine (mašina je javnega poziva šolam k sodelovanju v programu, koordinacijo prvič zagnana). Tu se je seveda izkazalo, da program ni bil čisto izvedbe usposabljanj ter spremljanje in evalvacijo izvedbe popoln, zato sem dodelal nekaj sprememb. Sledilo je testiranje programa. Imel je tudi vlogo spodbujevalca tesnejšega in naprave, to pomeni, da smo poizkušali vse mogoče situacije in učinkovitejšega sodelovanja in povezovanja izobraževanja in sfere ugotavljali, če se naprava odziva pravilno. Ravno tako so tudi dela, kar ustvarja pogoje za pretok strokovnega in pedagoškega navodila, ki opredeljujejo varno rokovanje z napravo, razna znanja na način, da delodajalci učitelje seznanjajo z znanji, opozorila, razlage nastavitev, itd,… del mojega dela. Na koncu potrebnimi v modernih podjetjih, ti pa jih posredujejo dijakom, ki bilo potrebno izvesti tudi interni pregled naprave, na katerem je na trg dela vstopajo s potrebnimi znanji, ki jih delodajalci od njih prisostvoval tudi direktor podjetja. Potrebno je bilo preveriti, če pričakujejo (Žnidaršič, et al., 2015, 18).. delujejo vse funkcionalnosti naprave, še enkrat se je testirala varnost, preverila privitost vijakov, itd,… 4. POTEK IZOBRAŽEVANJA Sledil je prevzem naprave, kar pomeni, da je naročnik testiral in V šoli sem že več kot 10 let. Iz gospodarstva imam okoli 2 leti na prevzel napravo (sliki 1 in 2). Vsaka naprava ima tudi zagotovljen področju programiranja. V šoli sem največ poučeval računalniške servis, saj pri razvoju novih orodij in naprav nikoli ne moremo predmete (programiranje, baze, splet), pred nekaj leti pa sem začel predvideti vseh možnosti, kako se bo naprava čez čas odzvala v poučevati mehatroniko (robotiko in programiranje krmilnikov). Iz raznoraznih situacijah. Seveda smo napravo nekajkrat dopolnili informatike imam kar precej izkušenj, zato mi v računalniških tako mehansko kot programsko. Po ustaljenem 14 dnevnem vodah znanje in usmerjenost ni delalo težav, ko pa sem začel z ciklusu, pa ni bilo nobenih težav več. mehatroniko, pa je bil zame to deloma tudi nov svet. Brez izkušenj lahko začnemo izobraževati po predhodnih postavkah našega predhodnika, kjer pa imamo veliko lukenj in drobnih nerazčiščenih ciljev. Ko smo dobili priložnost, da se lahko izobražujemo v podjetju, sem ponudbo takoj sprejel. Najprej je bilo potrebno najti podjetje. Glede na visoko povpraševanje po strokovnih kadrih, sem sam našel to priložnost v podjetju Iskra PRO d.o.o., katero se ukvarja z razvojem in avtomatizacijo industrijskih naprav. Med izobraževanjem sem dobil mentorja, kateri me je najprej seznanil s celotnim podjetjem, od delavcev, do sestavljanja in umerjanja v montaži. Po spoznavanju sem najprej začel z umerjanjem senzorjev na strojih, ter nastavljanjem QR Code Readerjev, ter pametnih kamer. Po osnovnem spoznanju z Slika 1: Testiranje naprave med razvojem (vir: lasten) montažo so mi dodelili projekt, v katerem je bilo potrebno izdelati program za krožno žago za odrezovanje aluminijastih odlitkov. Naj samo omenim, da za razne poškodbe ljudi s strani naprave odgovarja izdelovalec naprave, je le to potrebno zasnovati tako, da nikakor ne more priti do poškodbe. Torej mora naprava delovati kar se da varno, zato je velika odgovornost tudi na programerju samem. V mojem primeru je bil ključni element za varnost dvižna vrata, katera so zapirala dostop do kline, medtem, ko je odžagovala odlitek. Ker imajo programerji v podjetju zelo malo časa, sem se najprej začel učiti elektro načrte in sicer na način, da je glavni programer pobrisal del načrtov, sam pa sem ga moral dopolniti. Sledilo je programiranje varnostnega modula, kateri skrbi, da vsi signali ki so kritični za varnost (stop v sili, žaga miruje, varnostna vrata zaprta…) obdelani s strani le tega. Varnostni modul je precej bolj zanesljiv kot krmilnik, ko pa je sprogramiran, le ta izdela tudi 27 V: Ali ste bili zadovoljni z izbiro podjetja? O: Seveda, saj pokriva točno to področje, katerega poučujem tudi sam. V: V kolikšni meri ste bili z mentorjem zadovoljni? O: Mentor je presegel moja pričakovanja. Res da ni bil ves čas na razpolago, vendar menim, da je temelj vsega tudi na učiteljevi samoiniciativnosti. V: Ali ste bili v podjetju neposredno vključeni v delovni proces in imeli konkretne zadolžitve? O: Seveda, z moje strani je bila izdelan (s pomočjo mentorja) oz. sprogramirana konkretna naprava V: Ali ste v času usposabljanja v podjetju sodelovali z osebo, ki vas je nadomeščala v šoli? O: Seveda, vsaj po telefonu sva se slišala večkrat na teden. V: Ali ste poleg usposabljanja v podjetju opravljali tudi določene naloge v šoli? O: Ne V: Ali je vodstvo šole spremljalo potek vašega usposabljanja? Slika 2: Naprava vgrajena na delovno mesto O: Seveda, obiskali so me na delovnem mestu V: Ali boste lahko pridobljeno znanje/kompetence v podjetju 5. EVALVACIJA PROGRAMA uporabili pri svojem delu v šoli? Po zaključenih usposabljanjih učiteljev in strokovnih delavcev (v za O: Seveda, sedaj sem tudi bolj ciljno usmerjen k podajanju četku aprila 2015) je bila opravljena obsežna evalvacija programa, v okviru katere je bilo anketiranih skoraj 100 znanja, kateri se potrebuje v realnem svetu, manj pa k balastu. deležnikov programa, vodstva šol, učitelji/strokovni delavci, ki so V: Ali je usposabljanje v podjetju v celoti izpolnilo vaša se udeležili usposabljanja, gostiteljska podjetja, osebe, ki so pričakovanja? nadomeščale odsotne učitelje na šolah, in vse šole, ki v programu niso sodelovale (Žnidaršič, et al., 2015, 23). O: Pred usposabljanjem sem bil malo skeptičen, če se bom sploh lahko vključil v njihov način dela, na koncu pa bi z veseljem Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda z vprašanji izpeljal še kakšen projekt. odprtega tipa. Opredeljena je bila naslednja temeljna hipoteza: V: Na kratko opišite, katere prednosti ima po vašem tovrstna Učitelji oziroma strokovni delavci srednjih poklicnih in oblika krožnega zaposlovanja? strokovnih šol potrebujejo in si želijo strokovno usposabljanje. O: Predvsem to, da učitelj spozna realne probleme, s katerimi se ukvarjajo v gospodarstvu Opredeljeni sta bili tudi naslednji raziskovalni hipotezi: V: Na kratko napišite, katere pomanjkljivosti ima po vašem Učitelji oziroma strokovni delavci srednjih poklicnih in mnenju tovrstna oblika krožnega zaposlovanja? strokovnih šol so izkazali interes za vključitev v program »Dvig poklicnih kompetenc učiteljev«. O: Nimam pripomb Učitelji oziroma strokovni delavci srednjih poklicnih in V: Ali je po vašem mnenju vaša odsotnost vplivala na strokovnih šol želijo slediti novostim na trgu dela s organizacijo dela in uresničevanje področja, na katerem poučujejo. zastavljenih ciljev izvedbenega kurikula v šoli? V nadaljevanju so podani odgovori na vprašanja vprašalnika O: Sigurno novopečeni učitelj nima toliko izkušenj, vsaj kar se namenjenega učiteljem, ki sem ga izpolnil kot učitelj, ki se je tiče pedagoškega pristopa do dijakov, vendar sva s sprotnim udeležil programa DPKU. Predstavljena je tudi potrditev hipotez. sodelovanjem dokaj uspešno dosegla prav vse cilje. V: Ali je po vašem mnenju dvomesečna strnjena oblika krožnega V: Ali bi se ponovno udeležili usposabljanja? zaposlovanja ustrezna? O: Seveda, takoj naslednje leto, če bo možnost. O: Menim, da je dvomesečna oblika ustrezna, veliko pa je odvisno od učitelja koliko se bo naučil v podjetju V: Ali bi usposabljanje priporočili tudi drugim učiteljem/strokovnim delavcem? V: Ali je bil po vašem mnenju termin, v katerem ste se usposabljali, ustrezen? O: Menim, da bi se tega usposabljanja morali udeleževati vsi učitelji O: Da 28 V: Ali bi nam želeli še kaj sporočiti? 7. VIRI IN LITERATURA O: Tega usposabljanja bi se morali udeležiti prav vsi učitelji, saj [1] Javornik Krečič, M. & Ivanuš Grmek, M. (2008). bi na ta način postajali bolj kompetentni, hkrati bi podajali znanje Cooperative Learning and Team Culture in Schools: iz prakse, s tem pa dodatno motivirali dijake. Conditions for Teachers Professional Development. Teaching and Teacher Education, 24 (1), str. 59-68. Na podlagi podanih odgovorov deležnikov ki so sodelovali v programu DPKU, in vseh ostalih deležnikov, sta bili potrjeni tako [2] Javornik Krečič, M. et al. (2015). Pedagoški delavci v raziskovalni kot tudi temeljna hipoteza. Odgovori v tem prispevku strokovnem in poklicnem izobraževanju kot aktivni zgolj potrjujejo potrditve vseh treh hipotez.. oblikovalci in usmerjevalci lastnega poklicnega razvoja. Revija za elementarno izobraževanje, 8 (3), str. 77-89. 6. ZAKLJU [3] Razdevšek Pučko, C. (2000). Primerjalne prednosti in ČEK slabosti izobraževanja učiteljev v Sloveniji – II. del. Vzgoja Sam menim, da bi se vsak učitelj moral vsakih nekaj let (čim in izobraževanje, 35 (5), str. 21-29. pogosteje) izobraževati v podjetju, saj tako izboljšuje svoje znanje, hkrati pa je bolj usmerjen k podajanju znanja iz realnosti, [4] Žnidaršič, H. et al. (2015). Dvig poklicnih kompetenc katerega dijaki bodo po končanem šolanju potrebovali v podjetju. učiteljev. Poročilo o izvedbi programa, Ljubljana. Enako mnenje sem pridobil tudi od svojih sodelavcev, kateri so ravno tako sodelovali v projektu DPKU. 29 Izobraževanje za podjetja prihodnosti Education for the Companies of the Future Meta Arnež ŠC Kranj, Srednja tehniška šola Kidričeva 55, Kranj, Slovenija meta.arnez@sckr.si POVZETEK and find answers, to deal with new situations. All that is needed to Ne vemo, kako hitro bodo stroji zamenjali ljudi na delovnih adapt to the current changes in the work environment. However, mestih ali v kakšni meri se bo to zgodilo, vendar vemo, da se to že special skills for a particular job will be learned at the workplace dogaja - ne samo tovarniškim delavcem, temve itself. č tudi drugačnim profilom delavcev: menedžerjem, zdravnikom in prodajalcem. Schools will have to teach their pupils and students those human Logi skills and properties that machines do not have and cannot re- čni odziv na to dogajanje je, da moramo začeti drugače izobraževati generacije, ki prihajajo, zato da bodo pripravljene create them, that is, creativity, critical thinking, emotional delati skupaj z roboti ali opravljati dela, ki jih stroji kljub vsemu intelligence, flexibility and collaboration. ne morejo. Toda kako to storiti in ali lahko usposabljanje Keywords prehiteva avtomatizacijo, ostaja odprto vprašanje. Education, Companies of the Future, Working Environment, Ljudje potrebujejo učenje veščin in vedeti morajo, da se bodo Changes morali učiti skozi vso svojo poklicno pot, ne glede na poklic. V šoli pa je najpomembnejša naloga, da se nau čijo, kako se učiti. V šolah se ljudje naučijo, kako pristopiti k novim stvarem, 1. postavljati vprašanja in najti odgovore, se spoprijeti z novimi UVOD situacijami. Vse to je potrebno za prilagajanje na teko Sistem izobraževanja, ki ga poznamo danes, je bil zgrajen za če spremembe v delovnem okolju. Posebne spretnosti za dolo potrebe sveta, kot je obstajal tedaj. Ključ do uspeha so bili trije čeno delovno mesto pa se bodo nau glavni cilji šolanja – pisanje, branje in aritmetika. Če pa študentje čili na delovnem mestu. in delavci hočajo tekmovati in se dokazovati v današnjem svetu, Šole bodo svoje u morajo po Clarkovi (2005) poznati tako imenovane tri dejavnike čence, dijake in študente morale učiti tistih na K: biti dober komunikator, kolega in kritični mislec. človeških veščin in lastnosti, ki jih stroji nimajo in jih ne morejo ponoviti, torej ustvarjalnosti, kriti čnega mišljenja, čustvene inteligence, prilagodljivosti in sodelovanja. Ključne besede Izobraževanje, podjetja prihodnosti, delovno okolje, spremembe ABSTRACT At this moment, we do not know yet how quickly machines will replace people in workplaces or to what extent it will happen, but Slika 1: Preplet treh dejavnikov na K (angl. »The Three C's: we know that it is already happening - not only for the factory Communication, Collaboration, Critical thinking«) workers, but also for different worker profiles: managers, doctors and shop assistants. 2. POUČEVANJE ZA PRIHODNOST The logical response to these events is that we have to begin to Kako torej dejansko v šolo prenesti izobraževanje za prihodnost, educate the generations coming in different ways in order to be da bomo prihodnje generacije dejansko čimbolje pripravili na ready to work together with robots or to perform tasks that jutrišnji svet? Odgovor leži v treh dejavnikih na K: komunikaciji, machines cannot do alone. But how to do it and whether training kolegialnosti in kritičnem mišljenju. can overtake automation remains an open question. 2.1. Komunikacija Učilnica ne sme biti več osamljen in izoliran prostor, ko učitelj People need learning skills and knowing that they will have to zapre vrata za seboj. Tako je resda bilo nekoč, vendar ne bi smelo learn throughout their careers, regardless of profession. At school, biti zdaj. Študenti se morajo povezovati z drugimi učilnicami, however, the most important task is to learn how to learn. In drugimi učenci, drugimi učitelji - svet je učilnica. To širjenje schools, people learn how to approach new things, ask questions izkušenj, ki omogočajo komunikacijske tehnologije (internet, 30 skype,družbena omrežja …), je resnično pomembno, saj pomaga Clark (2005) je analiziral veliko število raziskav o učinkih IKT na ustvariti državljane sveta. Živeti lokalno, vendar razmišljati učenje in poučevanje ter skušal odgovoriti na pet razširjenih in globalno. skoraj že splošno veljavnih mnenj o uspešnosti IKT pri poučevanju in učenju. Izločil je naslednjih pet mnenj: 2.2. Kolegialnost 1. Učenje z e-gradivi je uspešnejše v primerjavi z »živim« V starih časih je študent dobil nalogo, nato pa je sam pripravil poukom ali/in drugimi mediji. odgovore in končal nalogo. Danes vemo, da to ni prava, kaj šele edina pot.. Študenti se lahko oprejo na strokovnjake, učenci se 2. Učenje z e-gradivi študente bolj motivira kot druge metode lahko učijo drug od drugega, čas in kraj nista več pomembna. Če učenja. ima Google vse odgovore, izobraževanje ni več samo poznavanje 3. Video, simulacija in kombinacija slikovnega ter zvočnega dejstev, temveč raste. Sodelovanje z drugimi pri projektih, prikaza, ki se pri tem uporabljajo, olajšajo učenje. sodelovanje in uporaba specifičnih talentov po svojih najboljših močeh je ključ do uspeha. Tehnologija zdaj omogoča študentom, 4. Prilagaja se študentom z različnimi učnimi stili. da delajo skupaj, da komunicirajo sinhrono, želijo več kot samo 5. Omogoča konstruktivistični in raziskovalni pristop k učenju. vedeti, ampak dejansko delajo skupaj in dobivati informacije takoj in iz neomejenih virov. Po svoji naravi se tehnologija hitro spreminja in omogoča 2.3. Kritično mišljenje učencem, učiteljem in drugim stranem stalni izziv.Prihodnost se Rupnik Vec (2010) pravi, da je kriti ne nanaša na eno posebno napravo. iPad in druga mobilna čno mišljenje imperativ časa in prostora, v katerem živimo. Za ta prostor in tehnologija sta "zdaj". Čeprav bosta igrali pomembno vlogo tudi čas je namreč zna še v prihodnosti, pred desetimi leti na primer iPad sploh še ni čilna preplavljenost z mnoštvom nasprotujočih si interesov posameznikov in skupin, mnoštvom nasprotujo obstajal. Ne vemo, kakšna bo sodobna tehnologija v naslednjih čih si informacij, konkuren desetih. Morda bodo na voljo naprave, kot je Google Glass, čnih ciljev, pa tudi znanj, prepričanj, predpostavk, vrednot in nenazadnje »resnic«. Da bi mlad čeprav je bolj verjetno, da bodo tablice še vedno hit v človek lahko u izobraževanju. činkovito izbiral v mnoštvu idej, mora misliti učinkovito in kriti čno, saj mu prav kritična presoja možnosti omogoča sprejemanje ustreznih odlo Prihodnost je v tem, da bo vsak ob vsakem trenutku imel dostop čitev. do informacij za učenje in sodelovanje, lokalno in globalno. Vsi trije dejavniki na K torej na koncu pripomorejo do tega, kar si Poučevanje in učenje bo socialno. Šole v prihodnosti bi lahko želi sodobna družba za prihodnost: imele tradicionalni »nabor« študentov, veliko pa tudi samo preko spleta, torej študente, ki živijo po vsej državi ali celo svetu. Stvari • razbijanje vzorcev, ustaljenih prepričanj, se že začnenjajo premikati s pojavom velikih odprtih spletnih tečajev (MOOC). • odkrivanje skritih talentov (razvojnih zalog) podjetja in posameznikov, Prihodnost tehnologije v izobraževanju je verjetno oblak. Šole • prevetritev znanja, bodo v prihodnosti spremenile le eno pomembno stvar. Ne bodo več potrebovale nameščene programske opreme, strežnikov ali • iskrenje za prihodnost in lokalnega shranjevanja datotek. Šole bodo potrebovale hitro • motivacijo za spremembe. internetno povezavo. Infrastruktura je bistvena za prihodnost tehnologije v izobraževanju. 3. VPELJAVA IKT TEHNOLOGIJE V ŠOLO Robnik (2011) pravi, da svet postaja vse bolj digitalen, internet ima ključno vlogo in pomen za razvoj informacijske družbe. Nekateri imenujejo internet kar človekov šesti čut, zato je njegova povezanost z drugimi čutili izjemno pomembna. Primerna tehnološka podpora mobilnosti, hitri in ultrahitri internet ter napredne storitve in vsesplošna vključenost bodo prinesli izjemen napredek, pred tem pa bo treba premostiti ključne ovire za razvoj informacijske družbe. Slika 2: Šola prihodnosti 31 4. SODOBNA PODJETJA IN PODJETJA imajo zaposleni dovolj svežih, sodobnih znanj, idej in veščin. PRIHODNOSTI Potrebno je poosebiti koncept »učečega se podjetja«. Ideja temelji na potrebi po nenehnem izboljševanju sposobnosti podjetja na podlagi stalnega osebnega in strokovnega razvoja zaposlenih, kar 4.1. Industrija 4.0 in Internet stvari lahko podjetja dosežejo le tako, da vsem zaposlenim zagotavljajo možnost za permanentno pridobivanje novih znanj in spoznanj. Kaj sploh je Internet stvari ali angleško Internet of Things (IoT)? Enostavno re Pri tem je izjemno pomembno, da je podjetje sposobno ta znanja čeno, to je koncept povezovanja katere koli naprave, ki omogo tudi uporabiti in na njihovi podlagi graditi nova. Značilno za ča povezljivost v internet. Po domače bi lahko rekli, vse učeča se podjetja je, da zaposleni znanje nenehno sistematično čemur lahko dodelimo IP naslov. To vključuje pametne telefone, avtomate za pripravo kave, pralne stroje, hladilnike, pe širijo z namenom, da se podjetje sproti prilagaja zahtevam razvoja čice, slušalke, lu in spremembam na tržišču. Zato v takih podjetjih delujejo timi, ki či, skratka skoraj vse sodobne električne in elektronske naprave. imajo jasen pogled na svoje poslanstvo, na razvoj svojega področja dela in podporo pri uresničevanju ciljev. Zaposleni Z Industrijo 4.0 vstopa »internet stvari« v proizvodne obrate. lastnih znanj ne skrivajo, pač pa jih motivirano prenašajo na Podjetja bodo v prihodnosti svoje proizvodne obrate vključno z ostale sodelavce in od njih pridobivajo nova znanja, z namenom, logistiko povezovala prek svetovnega kiberfizičnega da bi jih v duhu timskega sodelovanja in projektnega dela proizvodnega sistema in s tem upravljala vse procese proizvodnje ustvarjalno kombinirali, širili in izrabljali pri sistematičnem z največjo natančnostjo ter v realnem času. reševanju problemov ter izvajanju projektnih nalog (Majcen, 2009) Velike spremembe na področjih ustvarjanja vrednosti, poslovnih modelov ter z njimi povezanimi storitvami in organizacijo dela so Ljudje, ki so usposobljeni za opravljanje določenega dela v pripeljale do podjetju, se neprestano soo četrte industrijske revolucije. Industrija 4.0 prinaša čajo z razvojem in inovacijami na vseh spremembe na podro podro čju organizacije proizvodnih procesov. Ne bo čjih. Zato so prisiljeni, da prvotno osvojena znanja, več proizvodnja tista, ki bo določala, kaj se proizvaja. Vsak spretnosti, sposobnosti in navade izpopolnjujejo in dopolnjujejo. posamezni izdelek bo določal svoj individualni proizvodni proces. Če se ne bi stalno izpopolnjevali, izobraževali in bi ostali na Industrija 4.0 tako nadomešča individualno proizvodnjo z začetni stopnji, bi jih razvoj v njihovi stroki kmalu prehitel. To pa učinkovitim in poenotenim sistemom. bi imelo za posledico zmanjšanje rezultatov njihovega dela, s tem pa tudi slabše rezultate celotnega podjetja. (Ivančič, 1999) Industrija 4.0 je za proizvodne obrate prelomno obdobje, ki ga lahko primerjamo s tremi preteklimi velikimi industrijskimi revolucijami, ki so tlakovale pot moderni industrijski družbi: 5. ZAKLJUČEK parni stroj konec 18. stoletja, tekoči trak in elektrifikacija konec 19. stoletja in avtomatizacija proizvodnih procesov z uporabo Težko je napovedati, katere službe bodo izpodrinili roboti. elektronike in informacijskih tehnologij v 70-ih letih. Tako kot Nekatere napovedi govorijo o petih milijonih delovnih mest na prejšnje revolucije bo tudi Industrija 4.0 prinesla korenite račun robotov, nanotehnologije, umetne inteligence in preostalih spremembe v gospodarskem razvoju in organizaciji dela. Ustaljeni družbenoekonomskih razlogov. vzorci se bodo spremenili: osrednje upravljanje proizvodnje bodo nadomestili decentralizirani procesi, ki se bodo upravljali sami in Iste tehnološke izboljšave naj bi hkrati ustvarile 2,1 milijona znotraj katerih bodo pametni izdelki, stroji in viri med seboj novih delovnih mest. Trendi kažejo, da se s prodornostjo komunicirali. Digitalizacija industrije omogoča integracijo celotne avtomatov veča tudi prodornost zaposlenih, ki jih upravljajo. vrednostne verige v realnem času. Proizvodnja se lahko tako takoj Tako se moramo zavedati, da bodo potrebne drastične spremembe odzove na nihanja v dobavi ali naročilih. S tem nimamo več v izobraževanju in šolanju prihodnjih generacij. verige s posameznimi členki storitev, ampak popolnoma usklajen proizvodni proces. Prava revolucija na področju trajnosti in Prvi odgovor, ki ga lahko dajo današnje šole, je vpeljava več IKT učinkovitosti, ki pa prinaša pri upravljanju procesov seveda tudi v pouk. Težko je od učiteljev zahtevati popolnoma drugačen, nov nove izzive. način izobraževanja, a vsaj malenkostno se bo (bi?) moral prilagoditi vsak. Kljub temu se je treba zavedati še nečesa drugega – roboti nikoli ne bodo povsem izpodrinili človeka. Poleg nezmožnosti inovacij imajo roboti težave tudi človekovih odlikah, kot so empatija, kreativnost, vodstvene sposobnosti, intuicija in socialna inteligenca. Slika 3: Industrija 4.0 6. VIRI IN LITERATURA 4.2. Kakšno je podjetje prihodnosti? COLVIN CLARK Ruth, 2005, Learning by viewing Versus Kot je vsem jasno, živimo v Learning by Doing [na spletu]. International Society for času nenehnih in izjemno hitrih sprememb. Performance Improvement [Dostopano 30. september 2017] Če želi podjetje preživeti in biti uspešno se mora izjemno hitro prilagajati izzivom okolja. To pa je možno le, Pridobljeno od: če 32 http://www.redhilltsa.org.uk/pluginfile.php/525/mod_resource/co ntent/1/Learning%20by%20viewing%20versus%20learning%20b ROBNIK, Ana 2011, Sektor IKT z roko v roki z drugimi sektorji y%20doing%20-%20Clark%20Mayer.pdf , za trajnejšo prihodnost. Elektrotehniški vestnik, letnik 78, številka 5, str. 263-269. IVANČIČ, Angela, 1999, Izobraževanje in priložnosti na trgu dela : izobraževanje, strukturne spremembe in mobilnost na trgu dela v obdobju 1974-1994. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede RUPNIK VEC Tanja, 2010, Kako spodbujati razvoj kritičnega mišljenja pri pouku s pomočjo nekaterih orodij IKT? Ljubljana: Zavod za šolstvo. MAJCEN, Benjamin, 2009, Pridobivanje konkurenčne prednosti z uvajanjem načel učečega se podjetja [na spletu]. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management. [Dostopano 30. september 2017]. Pridobljeno od: http://www.ediplome.fm- kp.si/Majcen_Benjamin_20091028.pdf 33 Digitalna transformacija in vitkost v ergonomiji Industrije 4.0 Digital transformation and lean thinking in Industry 4.0 ergonomics Zvone Balantič Branka Jarc Kovačič Branka Balantič Univerza v Mariboru Šolski center Kranj Šolski center Kranj Fakulteta za organizacijske vede Višja strokovna šola Kranj Višja strokovna šola Kranj Kidričeva 55a 4000 Kranj Kidričeva 55 Kidričeva 55 zvone.balantic@fov.uni-mb.si 4000 Kranj 4000 Kranj branka.jarc-kovacic@guest.arnes.si branka.balantic@guest.arnes.si POVZETEK employee interaction with company, processes and products. Digitalni Additional characteristic can be found also in very short cycles. čas vključuje neznansko hitro spreminjanje poslovnih in delovnih siste-mov, pri With this also the human factor will be on great challenge in čemer imamo v mislih nove in sodobne tehnologije. Pri tem procesu smo na dobri poti, Industry 4.0. če obvladujemo vitkost in pri tem še upoštevamo fiziološke posebnosti ter kognitivne in organizacijske sposobnosti zaposlenih. V strategiji 4. Keywords: digital transformation, lean, ergonomics industrijske revolucije, ima tudi ergonomija velik vpliv na stalno 1. UVOD izboljševanje procesov, na celovito kakovost in na organiziranje Kaj imajo skupnega digitalna transformacija, vitkost, ergonomija delovnih ciklov. in Industrija 4.0? Digitalno transformacijo si obi Če izhajamo iz dejstva, da smo že pošteno čajno zamišljamo kot proces, ki zakorakali v podro poteka v ve čje Industrije 4.0 in, da s seboj nosimo tegobe č stop-njah in je namenjena strategom in vodstvu sodobnega podjetij, ki iš časa, ki se odražajo v "sedeči družbi", spoznamo, da čejo nove poti s prepleta-njem tehnoloških novosti, mora ergonomija igrati zelo jasno vlogo pri ohranjanju zdravja poslovnih modelov in ergonomije. Delovni procesi v Industriji 4.0 zaposlenih. Marsikdo se sprašuje ali bo se bodo vse bolj avtomatizirali. Kljub digitalni transformaciji in človek v obdobju Industrije 4.0 postal odve ve č, saj bo v času popolne avtomatizacije vsaka čji stopnji avtomatizacije bo človek ostal pomemben člen naprava komunicirala s sleherno napravo in izdelki, le-ti pa s regulacijskih zank sodob-nih procesov. Pomemben del današnjih in potrošnikom in trgom, ... Sliši se kot neke vrste sodobna prihodnjih primerjalnih in merilnih čle-nov je uporabniška pripovedka, toda mar nismo prav tej zgodbi na široko odprli vrata izkušnja, ki zajema vse vidike interakcije zaposlenega s podje-tjem, z vitkostjo v podjetjih in sodobno digitalno transformacijo. V procesi in izdelki. Dodatno značilnost najdemo tudi v zelo kratkih prispevku se natan ciklih. S tem bo na veliki preizkušnji tudi čneje seznanjamo s posameznimi členi v človeški faktor Industrije strategiji 4.0, kjer ima ergonomija velik vpliv na stalno 4.0. izboljševanje procesov, na celovito kakovost in na organiziranje delovnih ciklov. Ključne besede: digitalna transformacija, vitkost, ergonomija 2. DIGITALNA TRANSFORMACIJA Multidisciplinarni pristop k reševanju sodobnih izzivov nas vse ABSTRACT pogosteje vodi preko digitalnega delovnega prostora. Tradicionalne Digital time involves incredibly fast changes of business and povezave in poti se vse bolj spreminjajo in v svoje delo vključujejo working systems where new and modern technologies are involved. digitalne elemente. Pri tem ne mislimo na dobesedno digitalizacijo, In this process it is crucial to have skills in lean approach and taking pač pa na digitalno transformacijo – spremembo organizacije z into consideration physiological special-ties and cognitive and vsestransko uporabo informacijske tehnologije, ki se kaže v 6 organizational capabilities of employees. In strategy of 4th stopnjah (slika 1) [1]: industrial revolution ergonomics also has major influence on - obič ajno poslovanje (dovolj strank in uspešno poslovanje, continuous im-provements of processes, on overall quality and on brez potreb po spremembah, zaviranje idej, ni želja po organization of working cy-cles. spremembah), Digital transformation is usually described as a process which is set - prisotnost in aktivnost (nova tehnologija vzbuja domišljijo in in more steps and it is intended for strategic experts and leadership podpira eksperimentiranje, v ospredju je akcija in nato teams who seek for new ways by interaction of technological opravi novelties, business models and ergonomics. Working systems in čevanje za mogoče storjene napake), Industry 4.0 will be more and more automated. Even though there - formalizacija (nujne akcije pospešujejo formalizacijo will be digital transformation and increased automatization, the rezultatov, posodabljanje izkušenj s strankami, kooperativno human will stay important part in regulation loop of modern sodelovanje med timi – zgodnji razvoji digitalne processes. Important part of to-days and future comparative and transformacije. strateško vlaganje v ljudi, procese in measuring links is user experience which in-cludes all aspects of tehnologijo), 34 - strategija (oblikovanje strateških pristopov k spremembam, občutek nujnosti, prednostnih nalog, kratkoročni in dolgoročni tabela 1) [4]. cilji, namenske naložbe ...), Slika 1: 6 stopenj digitalne transformacije (prirejeno po Brianu Solisu [2]) - konvergenca (digitalna transformacija je v teku, ustvarjeni so Tabela 1: Razlika med klasičnim podjetjem in vitkim podjetjem [4] novi operacijski modeli in timi za poenotenje različnih in Elementi: Klasična proizvodnja: Vitka proizvodnja: ponavljajočih se vlog in procesov – racionalizacija postopkov, tehnologija je namenjena integraciji s strankami in za podporo Cilji podjetja Premagati konkurenco. Pridobiti kupca. poslovanju ...), Način vodenja Reševanje problemov. Preprečevanje nastanka problemov. - inovativnost in prilagodljivost (vzpostavitev kulture inovacij, digitalnost postane del delovanja podjetij, delo v smeri Prioritete Rezultati. Rezultati in procesi. transformacije se nadaljuje, programi spodbujajo aktivnost Postopki Statični. Dinamični. ključnih procesov, nadaljuje se naložba v ljudi s prepletanjem Zaposleni Strošek in Potencial in možnosti. izkušenj podjetij, zaposlenih in strank, prisotna je mo nezadovoljstvo. čna tenzija po stalnih spremembah). Reševanje Iskanje krivcev za Kakšne so rešitve? težav in nastalo situacijo. Kdo in kje lahko 3. Vitkost problemov Krizne situacije. najbolje pomaga? Podjetja, ki so svoje izkušnje nabirala v sistemu vitkosti, ne bi smela imeti težav z digitalno transformacijo. Izraz vitkost izvira iz vitke proizvodnje, ki so jo najprej razvili v tovarni Toyota. Pod Temelj vitke proizvodnje predstavljajo trije stebri: pojmom "Vitka proizvodnja" (angl. Lean production) razumemo - celovito vzdrževanje proizvodne opreme ‒ TPM (angl. Total način proizvodnje, ki vodstvu pomaga narediti podjetje Productive Maintenance), konkurenčnejše in uspešnejše. V proizvodnih procesih, od koder pojem prihaja, ima fizikalna ergonomija, kognitivna ergonomija in - ravno ob pravem času – JIT (angl. Just in Time) in organizacijska ergonomija, največji vpliv na proizvodnjo preko - celovito obvladanje kakovosti – TQM (angl. Total Quality človeka, ta pa na tehnologijo in procese (slika 1). Vitka proizvodnja Management). označuje prepoznavanje in odstranjevanje izgub. Izguba je označena kot neproduktivna in nič ne prispeva k dobičku oziroma Vse tri stebre na vsakem koraku podpirata dva procesa: k dvigu učinkovitosti. Tudi vitkost teži k ničtim izgubam in k idealni oskrbovalni verigi od dobavitelja informacije pa vse do - proces stalnih izboljšav in končnega potrošnika, oziroma uporabnika. Vitkost ne dopušča - proces 5 S. popravljanja zaradi nastalih napak, saj to vodi do motenj v procesu komunikacije in do slabšega izkoristka. V strategiji vitkosti je 4. Ergonomija človek tisti vitalni člen stremljenja k popolnosti in optimalnosti, ki Ergonomija pa je znanost, ki je vpeta med človeka in njegovo delo, ga moramo vključevati v vse pore načrtovanih procesov [3]. Cilj pri tem pa proučuje anatomska, fiziološka, mehanska, kognitivna vitke proizvodnje sta torej proizvodnja visokokakovostnih izdelkov in organizacijska načela vplivov na zmogljivost človeka pri delu. (na učinkovit in ekonomičen način) ter hitra odzivnost na zahteve Ergonomija je interdisciplinarno proučevanje delovnih kupcev (z manjšim človeškim naporom, manjšimi zalogami, obremenitev ter iskanje razbremenitev, kadar obremenitev manjšim prostorom in krajšim časom razvoja izdelkov) ( povzroča neudobje ali celo prekoračuje tolerančno mejo [4]. 35 Hiter razvoj tehnike je vplival tudi na ergonomijo. Najprej so Ergonomija se je kasneje razvijala in danes tako, kot velika večina namesto človeka začeli opravljati težko fizično delo stroji, prepletenih znanstvenih disciplin, hodi po poti Industrije 4.0. dandanes pa računalnik prevzema velik del rutinskega dela v Zgodovina ergonomije se ni začela z omenjenim člankom, pač pa pisarni. Obremenitev zaradi mišičnega dela se je tako prenesla na sega v pradavnino, ko si je pračlovek pri svojem delu pomagal z obremenjenost čutil in na povečano stopnjo pozornosti. oblikovanimi enostavnimi orodji. V šestih desetletjih se je ergonomija spreminjala in širila še na Razvoj industrije je do danes prehodil pot od 1. industrijske druga področja, kot so bivalno okolje, promet in varnost, v revolucije, ki sega v konec 18. stoletja pa vse do sedanje 4. bolnišnice in šole ter v šport in prosti čas. Osnovni namen industrijske revolucije. Vzporedno s tehnološkimi novostmi in ergonomije pa ostaja isti: vedno gre namreč za optimiranje nekega spremembami v organizaciji se je spreminjal tudi fokus sistema s prilagajanjem pogojev sposobnostim in potrebam človeka obremenitev delavca v omenjenih obdobjih. V času manufaktur in [5]. ob pojavu mehanske proizvodnje in tekočih trakov je bil ključni Ker ergonomija govori o medsebojnih vplivih med problem usmerjen na dolžino delovnega časa in na človeški človekom in njegovim okoljem oziroma predmetom, se ve potencial. Kasneje se je ob masovni proizvodnji pojavila težava čkrat vprašamo o podmnožici ergonomije – fokusiranih in ponavljajo vmesnikih med čih se obremenitev. Robotizacija je č lovekom in strojem (angl. HMI: Human machine interface). V okviru razmišljanja o prinesla razbremenitev delavcev na najbolj izpostavljenih delovnih Industriji 4.0 moramo ta regulacijski krog mestih, toda kljub temu se v ergonomiji vse bolj izraža težava uporabniške izkušnje (angl. User experience design: oblikovanje na podlagi uporabniške zaradi nepravilne drže telesa pri delu. Najbolj pogoste bolezni izkušnje) postaviti na nivo podjetja, storitev in izdelkov. sodobnega časa so kostno-mišična obolenja. Težave se z leti niso zmanjšale, pa Oblikovalska zavest (angl. Design thinking: razmišljati č pa še dodatno poslabšale. Današnja družba je dizajnersko) mora biti strukturirana in usmerjena proti kon obsedela [8] in ta težava se bo v prihodnje verjetno še dodatno čnemu uporabniku. Od tu dalje se informacija vra stopnjevala. Seveda imamo možnost marsikaj spremeniti in ča nazaj v hitrih časovnih odzivih in regulira prvotne zamisli ter jih spreminja v uporabniku uporabiti ustrezne ergonomske pripomočke, ki nam bodo tudi v še bolj uporabne rešitve. bodoče olajšali delo. Današnja tehnologija nam omogoča izvedbo marsikatere rešitve, ki jo je bilo do sedaj praktično nemogoče 5. Industrija 4.0 realizirati (npr. avtomatska dinamična delovna mesta s Fokus Industrije 4.0 so pametni izdelki, stroji, postopki, procesi itd. spominskimi položaji miz in stolov, avtomatizirani sistemi za Vse skupaj lahko imenujemo z besedo Pametne tovarne, ki so ogrevanje in klimatizacijo, ušesni čepki s selektivnim frekvenčnim klju obmo čni steber Industrije 4.0 in bodo sposobne upravljati čjem, informacijska očala, itd.). kompleksnosti, izdelovati dobrine z večjo učinkovitostjo in bodo Nikakor ne smemo mimo dejstva, da se povprečna starost manj podvržene zunanjim vplivom ter zastojem. V pametni prebivalstva viša in, da je s tem potrebno računati na višjo tovarni bodo ljudje, stroji, izdelki in drugi viri komunicirali drug z povprečno starost zaposlenih (pokojninska vzdržnost). Z dvigom drugim na način, kot to omogočajo socialna omrežja. Objekti v starosti pa se pojavijo povsem nove in spremenjene zahteve za pametni tovarni bodo lahko sami komunicirali s kupci in predvsem starejše delavce. Ergonomska vprašanja morajo temu slediti, saj se tudi z dobavno verigo in s tem močno povečali učinkovitost človekove fizikalne lastnosti z leti najbolj intenzivno spreminjajo, proizvodnega procesa ter skrajšali preto posebej v obdobju po 55 letu starosti, medtem se pa kognitivne čne čase [6]. sposobnosti dokaj ohranjajo [9]. V povezavi z digitalno Industrija 4.0 bo s pomočjo informacijske tehnologije preko transformacijo in aktualno vitkostjo, lahko računamo na to, da bo omrežij informacijskih sistemov povezala stroje, naprave, procese, ergonomija v Industriji 4.0 lahko dobila nov zagon v smislu delovna sredstva in tudi aktivne upravljalce – ljudi, ki bodo sproščanja obremenitev. Pri sodobni ergonomiji je potrebno sodelovali v teh sodobnih procesih. Vsa informacijska tehnologija, izpostaviti uporabnost, ki kaže odziv na resnične potrebe končnih ki je trenutno v uporabi (tablice, prenosniki, mobilne naprave, uporabnikov, enostavnost, ki kaže na uporabnost in enostavnost oblaki, mreže ...) in rešitve, ki šele prihajajo (inteligentni vid, sredstev, ki pripeljejo do realizacije, uč enje, ki omogoča preprosto uporaba dronov, avtonomija upravljanja sistemov, krajšanje učenje sistema, sprejemljivost, ki predstavlja rešitev, ki uporabniku delovnega časa ...) se bo kljub skokovitemu razvoju morala dejansko koristi, in pritožba, kjer uporabnik lahko preko povratnih ukvarjati tudi z vprašanjem človeških faktorjev, ki se spreminjajo v signalov izrazi mnenja o njegovih pričakovanjih. Taka in podobna okvirih evolucije. Človek se bo še naprej moral ukvarjati s težavami načela živijo v velikih svetovnih korporacijah, kjer je njihov zaradi preobremenitev, ki bodo v prihodnosti morda fokusirane v izdelek tesno povezan z uporabniško izkušnjo. Seveda se pri tem drugačno polje naše biti. Že danes se ukvarjamo s težavami, ki se takoj postavlja vprašanje v kakšnih razmerah je ta izdelek nastajal. kažejo v kostno-mišičnih obolenjih. Prav te težave se še vedno Prav to pa je širši javnosti pogosto zamolčani del ustvarjanja in vztrajno povečujejo in pomikajo v vse bolj zgodnje življenjsko proizvajanja. obdobje. Čeprav v okviru industrije 4.0 govorimo o avtomatizaciji in prepletenosti raznih krmilnih in regulacijskih sistemov, bodo 7. Zaključek človeški faktorji še vedno postavljali meje zmogljivosti najbolj Ko povezujemo digitalno transformacijo z vitkostjo in ergonomijo inteligentnih sesalcev [7]. v Industriji 4.0 nam mora biti povsem jasno, da je ključno gonilo in pogoj uspešne transformacije v vzpostavitvi storitev v oblaku ob 6. Ergonomija v Industriji 4.0 podpori mobilne tehnologije. Sistemi postajajo zelo kompleksni, Uradno je temelje sodobni ergonomiji postavil Wojciech Bogumił medsebojno povezani in istočasno tudi zelo ranljivi. Današnji Jastrzębowski (1799‒1882), ki se je ukvarjal z raziskovanjem trenutek v razvoju ponuja internet stvari (angl. IOT: internet of interaktivnih odnosov med človekom in delovnim okoljem. Leta things) in različne socialne mreže. Razvoj in uporabniška izkušnja 1857 je pojem ergonomije uporabil v svojem članku z naslovom socialnih omrežij je bil dovolj dolg, da smo se lahko naučili in »Rys ergonomji czyli nauki o pracy, opartej na prawdach spremljali prednosti in pasti teh velikih sistemov. Razvoj teče dalje poczerpniętych z Nauki Przyrody« (Pregled ergonomije, tj. vede o z neznansko hitrostjo, celo tako hitro, da se v tehnološki vnemi delu na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz naravoslovnih ved) [4]. premalo pozornosti posveča povratni zanki – uporabniški izkušnji. 36 Zaradi enormne količine podatkov, ki spremljajo digitalno 8. Literatura transformacijo, je potrebno jasno opozoriti na probleme varnosti [1] Afshar, V. 2017. 6 Stages of Digital Transformation, komuniciranja med napravami in na avtorizacije ukaznih signalov, ki dokon http://www.huffingtonpost.com/vala-afshar/6-stages- čno odločijo o alternativah, ki so stalno prisotne. Zavedamo se, da je na področju digitalne transformacije največ of-digital-trans_b_9822640.html. [sept. 2017]. naredilo bančništvo, saj danes bank v fizični obliki skoraj ne [2] Solis, B. 2016. The six stages of digital transformation, potrebujemo več. Veliki koraki v smeri digitalne transformacije pa https://www.linkedin.com/pulse/race-against-digital- se dogajajo v industriji, kjer je potrebno izpostaviti oskrbovalno darwinism-six-stages-brian-solis. [sept. 2017]. verigo, kjer že dolgo veljajo načela vitkosti in on-line povezljivosti [3] Balantič, Z., Balantič, B. 2016. Ergonomija in vitkost vstopnih in izstopnih točk produkcijskega sistema, kjer se nahajata nabava in prodaja ter marketing. Proizvodnja je odli med digitalnimi nomadi, Vzgoja in izobraževanje v čno pripravljena na digitalno transformacijo z vpeljano vitko informacijski družbi - VIVID 2016, Kranj. proizvodnjo (Kaizen, Just in time, Push – pull sistem ...). Obstoječi [4] Balantič, Z., Polajnar, A., Jevšnik, S., 2016. Ergonomija kodni sistemi so že dolgo časa realnost v veliko slovenskih v teoriji in praksi, Ljubljana: Nacionalni inštitut za podjetjih, zato niso redke nadgradnje "komunikacije med izdelki". javno zdravje. Pogoji za razvoj sistema digitalne transformacije se nahajajo tudi v [5] Polajnar, A. idr. 2003. Ergonomija, Maribor: Fakulteta različnih sistemih, kot je npr. 5S. Na tem mestu je ključni element za strojništvo. ergonomija, ki mora dosegati dovolj visok nivo, kar pa lahko dosežemo z ustrezno opremo delovnih mest, v tovarnah pa je [6] Herakovič, N. 2015. Izzivi industrije 4.0, priporočljivo organiziranje materialnega poslovanja po načelu Avtomatizacija strege in montaže 2015 - ASM¨15, supermarketov. Uvesti je potrebno regale FIFO (angl. first in first Ljubljana. out: prvi vstopa, prvi izstopa), milk run sistem logistike (angl. Milk [7] Balantič, Z., Polajnar, A., Jevšnik, S. 2017. Izzivi run: sistem dostave mleka – dostava materiala na delovno mesto človeških faktorjev v industriji 4.0, IRT 3000: inovacije, vedno v enaki količini po vnaprej začrtanem urniku). Danes najbolj razvoj, tehnologije, Izv. letn.12/4, pp. 178-182. sodobni sistemi poskušajo izkoriščati osnovne danosti gravitacije s t.i. Karakuri Kaizen principom, kjer nam pri prenašanju, transportu, [8] Balantič, Z. 2002. Izziv dinamičnega sedenja. doziranju itd., pomaga sila težnosti. Opozoriti moramo na Kanban Management in Evropska unija / 21. znanstvena sistem organiziranja dela, ki delo in projekt vizualizira. Pomembno konferenca o razvoju organizacijskih ved, Portorož, 27. je, da pri ročni ali polavtomatski proizvodnji celična delovna mesta - 29. marec 2002., Kranj. postavljamo v smiselno verigo, da omogočimo čimbolj nemoten [9] Balantič, Z., Balantič, B. 2016. Integracija fiziologije pretok materiala in informacij. starejših zaposlenih v strategijo Evrope 2020, 35th Industrija je torej pripravljena na izzive digitalne transformacije, International Conference on Organizational Science vendar moramo vse deležnike opozoriti na ergonomijo, ki bo še Development, Portorož. kako pomemben člen pri uspešni implementaciji v Industrijo 4.0. 37 Izobraževalne igre za razstavo Preteklost pod mikroskopom Narodnega muzeja Slovenije Educational games for the exhibition "Past under the microscope" in the National Museum of Slovenia Borut Batagelj Zora Žbontar, Saša Rudolf Franc Solina Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Narodni muzej Slovenije Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko Prešernova 20, 1000 Ljubljana računalništvo in informatiko Večna pot 113, 1000 Ljubljana {zora.zbontar, Večna pot 113, 1000 Ljubljana borut.batagelj@fri.uni-lj.si sasa.rudolf}@nms.si franc.solina@fri.uni-lj.si POVZETEK izobraževanju obiskovalcev. Predstavitve na muzejskih razstavah Interaktivnost in u tako niso več le statične, ampak muzeji nudijo dinamične, čenje gresta zaradi razširjenosti in dostopnosti tehnologije danes z roko v roki. Interaktivne metode u interaktivne predstavitve, ki obiskovalce spodbujajo k čenja, kot so simulacije in igre, se danes zato uporabljajo tudi v muzejih. V raziskovanju. S tem se obiskovalci lažje, hitreje in z večjim tem zanimanjem seznanijo z razstavljenimi eksponati. članku predstavljamo izobraževalne igre, ki smo jih razvili v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. Najprej na kratko Podajanje informacij oziroma učenje lahko poteka s pomočjo predstavimo področje interaktivnosti v izobraževanju, nato simulacij, igre vlog, sestavljank ali ugank, razvoja učnih virov ali posamezne igre in nato postopek implementacije ter uporabljene interaktivnih točk [1]. Kot najbolj učinkovit način podajanja tehnologije. informacij so se v praksi izkazale prav igre. Da bi igre kar najbolj Glavni cilj vseh izobraževalnih iger je skozi igro predstaviti spodbudile zanimanje igralca in s tem dosegle svoj namen, morajo prakti biti kratke in interaktivne [2]. čne metode arheološkega dela s katerimi lahko pogledamo v globino predmetov in izvemo tisto, kar je očem nevidno. Rdeča Razumevanje vsebinske plati izobraževanja ter poznavanje nit razstave “Preteklost pod mikroskopom” je naslednji miselni sodobnih učnih pristopov je ključno za izbiro ustreznega načina tok: predmet - problem - analiza - interpretacija, ki obiskovalce podajanja informacij, tako v formalnih kot tudi v neformalnih postavi v vlogo arheologa. izobraževalnih okoljih. Uporaba sodobnih tehnologij ponuja nove možnosti aktivnega udejstvovanja in sodelovanja učencev, s tem Ključne besede pa proces učenja in izobraževanja postaja manj tradicionalen in Arheologija, spletne izobraževalne igre, interaktivnost, muzeji. bolj odprt [3]. Pomembna prednost sodobnih tehnologij je tudi njihova primernost za široko množico uporabnikov. Različne ABSTRACT možnosti izvedbe in prikaza informacij zato odprejo različne poti Interactivity and learning go hand in hand due to the recent do istega znanja za različne starostne skupine uporabnikov. technological advances. Interactive learning methods, such as Tovrsten pristop podajanja informacij je zato zelo primeren tudi simulations and games are used today also in museums. In this za muzeje. Muzejske razstave tako postanejo bolj zanimive, zlasti article, educational games developed in cooperation with the za mlajše obiskovalce, zahtevnejše informacije pa je možno National Museum of Slovenia are presented. First, we describe predstaviti postopoma na bolj razumljiv in zanimiv način. some general issues of interactivity in education, then, the games that we have developed and the applied technologies. V Narodnem muzeju Slovenije so se odločili, da bodo na takšen način poskušali obiskovalcem približati metode iz naravoslovnih The main goal of these games is to explain the methods that ved, ki omogočajo analizo in interpretacijo vloge predmetov iz archeologists use to study the material properties of artifacts, to preteklosti. study what is not visible to the naked eye. The fil rouge of the exhibition “Past under the microscope” is the following thinking V ta namen so študentje v okviru predmeta “Interaktivnost in process: artifact - problem - analysis - interpretation, which puts oblikovanje informacij” na Fakulteti za računalništvo in the visitor into the role of an archeologist. informatiko Univerze v Ljubljani razvili nekaj različnih interaktivnih izobraževalnih iger, ki so del razstave “Preteklost Keywords pod mikroskopom”, ki bo odprta od konca oktobra 2017 do konca aprila 2018. Študentki Viki Petrovič in Tjaša Jagodnik sta z igro A rcheology, web educational games, interactivity, museums. predstavili radiokarbonsko metodo določanja starosti predmetov, Simon Grivc je predstavil metodo PIXE za analizo sestavin posameznih materialov, Jaka Šušteršič in Matej Vehar sta 1. UVOD predstavila metodo XRF za analizo sestavin kovinskih materialov, Matej Pečnik in Rok Plevel sta predstavila analizo jekla pod Če je bil včasih glavni namen muzejev predstaviti razstavljene metalografskim mikroskopom, Nika Eržen in Blaž Štempelj sta eksponate, pa danes muzeji vse več poudarka dajejo tudi predstavila rentgensko radiografijo, študentje Jovan Buragev, 38 Uroš Ribič in Miha Pešič pa so naredili igro s pomočjo katere geologije, arheologije in pri analizi muzejskih eksponatov za interaktivno sestavljamo top. datiranje ter ugotavljanje avtentičnosti predmetov. Na začetnem zaslon poleg maskote Žive, ki uporabnika povabi k 2. PREDSTAVITEV IGER igranju vidimo tudi sliko dveh novcev, ki ju bo v nadaljevanju 2.1 Radiokarbonska metoda potrebno identificirati. S pritiskom na gumb “Začni” se igra začne Glavni namen igre je obiskovalcem predstaviti radiokarbonsko in premaknemo se na naslednji zaslon. metodo in razložiti princip eksponentne funkcije, po kateri se Sledi animacija, ki ponazori delovanje metode PIXE. Pojavita se količina radioaktivnega ogljika 14C nenehno zmanjšuje, nikoli pa dva novca, nato pa na vsakemu snop svetlobe. Eden od novcev se popolnoma ne izgine. poveča čez cel zaslon, drugi pa izgine. Kamera se približa Radiokarbonska metoda je destruktivna fizikalna metoda, s katero merilnemu mestu na novcu, pri tem se novec pretvori v njegov 3D je mogo model. Približevanje se nadaljuje vse do atomske ravni, ko se če določiti starost predmeta iz organskih materialov. Starost predmeta se dolo novec spremeni v sliko atoma. Na ravni atoma s pomočjo či na podlagi meritev koncentracije ogljika 14 (znanega tudi kot 14C). Starost je tako mogo animacije predstavimo izbijanje elektronov (Slika 2). Proton iz če določiti predmetom iz lesa, kosti, rogovine in papirja ter tkaninam, oglju, notranje lupine izbije en elektron. Tega nadomesti elektron iz školjkam in rastlinskim ostankom. višje lupine. Sledi še eno izbijanje elektrona, tega nadomesti elektron iz zunanje lupine. Pri izbijanju elektronov se sprosti Ko nek organizem umre, preneha absorbirati 14C iz okolja in ta energija, kar je ponazorjeno z vijugo in izpisom na zaslon. Med začne postopoma razpadati. Vsakih 5730 let se količina 14C v animacijo atomov na grafu zrasteta dva vrhova. Tako dobimo organizmu razpolovi, a šele v limiti popolnoma izgine. Pravimo, končno podobo spektrov metode PIXE. da je razpolovna doba elementa 14C 5730 let. Cilj izobraževalne igre je torej razumeti proces razpadanja 14C in dolo Poleg grafov se pojavi tudi tabela elementov specifičnih energij. čanja starosti predmetov na podlagi tega procesa. Tukaj moramo za oba kovanca na podlagi grafa v tabeli določiti elemente, ki ju sestavljajo. Tisti kovanec pri kateremu ugotovimo, Izobraževalna igra je sestavljena iz štirih zaslonov. Na prvem da ga sestavlja tudi element Srebra je pravi. Če je izbira pravilna, zaslonu glavni lik Živa, ki je tudi maskota Narodnega muzeja je uporabnik pohvaljen. Slovenije, nagovori uporabnika ter mu predstavi problematiko igre. S klikom na gumb “Odpotuj” uporabnik pri čne s samo igro. Slika 2. Animacija izbijanja elekronov v igri PIXE. 2.3 Iz katerih kovin je sestavljen predmet? Igra predstavlja poenostavljen pogled na metodo XRF (angl. X- Slika 1. Predstavitev radiokarbonske metode. ray fluorescence) [5]. XRF temelji na izbijanju elektronov iz Ključni del igre se nahaja na drugem zaslonu (Slika 1). Uporabnik notranjih orbit atoma z uporabo rentgenskih žarkov in spremljanju s klikom na ustrezna mesta na časovnem traku premika Živo ter oddane energije v obliki svetlobe, ki se sprošča ob zapolnjevanju ob tem opazuje, kako se spreminja količina ogljika 14C v nastalih praznih mest z drugimi elektroni. Energije posameznih medvedovi kosti. Pri tem lahko opazi, da ne glede na to kako prehodov so enaki razliki med začetno in končno orbito in so daleč od sedanjosti premakne Živo, je v kosti še vedno prisoten specifični posameznim atomov, kar nam omogoča njihovo ogljik. Ko igralec pripotuje v sedanjost, se prikaže tretji zaslon, na identifikacijo. Zaznane spremembe energije lahko analiziramo katerem Živa igralca pozove, naj odgovori na vprašanje. bodisi s sortiranjem same energije fotonov ali pa z ločevanjem Vprašanje je enostavno in omogoča izbiro treh odgovorov, kar valovnih dolžin sevanja. Intenziteta posameznega dela končnega igralca prisili k razmisleku o tem, kaj je med igro ravnokar spektra je sorazmerna z deležem snovi v vzorcu. spoznal. Zadnji, četrti zaslon je namenjen Živinem sporočilu igralcu, ali je bil izbrani odgovor pravilen ali ne. Maskota Živa nas na začetku pozdravi s prošnjo, da ji pomagamo ugotoviti iz katerih kovin je njena broška. Sledi prikaz metode 2.2 Metoda PIXE XRF, pri kateri se predmet obseva z dvema žarkoma elektronov in PIXE (angl. Particle induced X-ray emission) [4] je metoda, s s pomočjo animacije lahko opazujemo posamezen atom. Izriše se katero ugotavljamo sestavo razli tudi graf z določenimi vrhovi, ki določajo element (Slika 3). Na čnih materialov na elementarni ravni. PIXE se pogosto in zelo uspešno uporablja na področjih 39 koncu moramo iz grafa in tabele ugotoviti, kateri elementi so prisotni v broški. Slika 4. Prikaz postopeka brušenja s pomočjo drsanja po sliki. Sledi korak jedkanja, kjer s podobno interakcijo kot pri brušenju Slika 3. Prikaz grafa z označenimi vrhovi, ki določajo zamenjamo vzorec, ki nastane po nanosu ustrezne snovi za posamezen element. jedkanje. Zaslon je strukturno enak prejšnjemu, interakcija pa je namesto drgnjenja tokrat zgolj dotik, kjer vizualiziramo nanos 2.4 Analiza jekla pod metalografskim kapljice, pod katero se prikaže ustrezna slika novega vzorca. Nato mikroskopom je potrebno pripravljen vzorec analizirati pod metalografskim Ena od izobraževalnih iger na razstavi prikazuje analizo kovin mikroskopom. skozi pogled metalografskega mikroskopa, kjer obiskovalec Obiskovalec pritisne na gumb za začetek analize in prikaže se določi vrsto kaljenega jekla. Metalografija je veda o kristalni naslednji zaslon s simulacijo leče in povečav mikroskopa zgradbi kovin. Z metalografijo kvalitativno in kvantitativno (Slika 5). V zadnjem koraku mora obiskovalec na podlagi videza opišemo in vrednotimo kovinsko strukturo s pomočjo različnih in teksture, ki jo je spoznal skozi mikroskop izbrati vrsto kovine. mikroskopskih metod. S posebnimi tehnikami metalografske Maskota Živa mu da jasno vedeti, ali je odgovoril narobe ali prav. analize lahko v kovinskem predmetu dodatno ugotavljamo vrsto Na voljo ima poljubno število poskusov, lahko pa se vrne tudi nečistoč, ugotavljamo vrsto toplotne obdelave, določamo kvaliteto nazaj na ponovno analizo. površine in hrapavosti, ugotavljamo vrsto zaščitnih nanosov in njihovo debelino. Metalografija je porušna metoda, kjer preiščemo samo del celotnega materiala tako, da izberemo čim bolj reprezentativen vzorec. Vzorec nato izrežemo, ter ga primerno pripravimo. V nobenem primeru pa se mikrostruktura materiala pri tem ne sme spremeniti. Vzorec mora imeti enake lastnosti kot pred analizo, razen dimenzij [6]. Svetlobna mikroskopija je osnovna metoda s katero preiskujemo površino materialov. Prednost metode je v tem, da dobimo pregleden vtis o celotni preiskani površini, poleg neposredno vidnih rezultatov pa lahko z znanjem zgradbe kovinskih gradiv sklepamo tudi o njeni kemični sestavi, o mehanskih lastnostih in podobno. Za vizualizacijo hitrih dogodkov v mikrokanalih uporabljamo kombinacijo mikroskopa, svetlobnega izvora in hitrotekoče kamere. Metalografski mikroskop s posebnimi korekcijskimi objektivi za opazovanje skozi steklene vzorce ter z možnostjo nastavljanja različnih optičnih povečav uporabljamo za opazovanje fenomenov vrenja na mikrometrski skali. Takšen Slika 5. Simulacija leče in povečav mikroskopa. mikroskop omogoča do 1200-kratno optično povečavo. S pomočjo te izobraževalne igre poskušamo obiskovalce muzeja 2.5 Rentgenska radiografija seznaniti s postopkom metalografske analize. Ob zagonu Rentgenski žarki (angl. x-rays) so oblika elektromagnetnega aplikacije, se nam prikaže začetni zaslon, na katerem nas k valovanja z zelo kratko valovno dolžino. Ko žarek spustimo skozi začetku igre zopet povabi maskota Živa. Na naslednjem zaslonu objekt, se nekaj svetlobe absorbira, nekaj se je razprši, nekaj pa obiskovalec izbere vzorec za nadaljnjo analizo. Prvi korak analize gre neovirano skozi objekt. Svetloba, ki se ne absorbira, izriše je brušenje in poliranje. Obiskovalec mora z drgnjenjem po sliki rentgensko sliko. Absorpcija svetlobe je odvisna od energije pripravljenega vzorca odkriti obdelan vzorec, ki ga pri takšnem valovanja ter sestave in debelosti materialov objekta. Na ta način postopku pridobi s posebno brusilno napravo, ki je prav tako dobimo sliko notranjosti objekta. Rentgenski žarki se zato prikazana na tem zaslonu. Da bi bila naloga jasno razvidna, smo uporabljajo na veliko različnih področij. Najbolj poznana je dodali sliko roke nad sliko vzorca (Slika 4). verjetno uporaba rentgenskih žarkov v medicini, pa tudi za 40 kontrolo prtljage na letališčih. Manj znana pa je njihova uporaba pozdravi Živa, mu čestita za uspešno odigrano igro. V nasprotnem za analizo starih predmetov (slik, kipov, mumij, itd.). primeru pa mu Živa sporoči, da ni našel vseh razlik in lahko poskusi ponovno. Rentgenske slike so priljubljena metoda za proučevanje zgodovinskih artefaktov, saj je to nedestruktivna metoda 2.6 Sestavi top razkrivanja notranjosti opazovanih predmetov. Z uporabo rentgenskih žarkov lahko brez poškodb ugotovimo, kaj se skriva Za igro smo potrebovali 3D model topa, ki smo ga izrisali s za plastmi mumije, v zape pomočjo orodja SketchUp [8] po originalnih načrtih starinskega čateni posodi, v notranjosti kipa itd. Ena od bolj zanimivih uporab rentgenskih žarkov ja analiza topa. Top sestavlja devet delov: smodniška komora, prednja umetniških slik. Z njihovo pomo (večja) cev, zadnja cev, ustje, trije vezani obroči, sredinski obroč, čjo je možno razbrati značilne poteze avtorja (z njihovo pomo čep, zaključni obroč in pokončni plašč. Sledila je animacija čjo se na primer preverja pristnost slik in odkriva ponaredke), strukturo materialov in celo popravke sestavljanja, s katero smo želeli posnemati dejansko sestavljanje oziroma preslikave. Tako imenovane podslike (angl. pravega topa tipa UO 935. underdrawings) so očem nevidne poteze, ki jih je avtor prekril ali Sestavljanje topa smo predstavili v obliki računalniške igre. Cilj popravil z novim slojem barve. Znan primer je slika “Ranjeni je, da uporabnik iz sestavnih delov sestavi top. Igra dopušča, da mož” slikarja Gustava Courberta, ki pod vsem vidno sliko skriva lahko posamezne dele sestavljamo tudi v poljubnem vrstnem redu. podsliko ženske [7]. Zelo pomembna je tudi pomoč pri sestavljanju. Prva pomoč nam Namen te igre je igralcu predstaviti realen primer uporabe samo nakaže, katera dva dela moramo združiti, drugi korak pa rentgenskih žarkov v muzeju. Igra se osredoto nam prikaže animacijo sestavljanja. Ker moramo upoštevati tudi ča na zgoraj opisano problematiko iskanja podslik v slikah. Slika je zato prikazana v najmlajše obiskovalce in ljudi, ki niso vešči interakcije z dveh ina računalnikom, se nam v tretjem koraku pomoči, prava dela čicah, pod vidno in pod rentgensko svetlobo. Namen pa je poiskati razlike med obema slikama. Glavni namen igre je samodejno sestavijo. predvsem poučiti igralca o rentgenski metodi analize slik. Da bo igra še bolj zanimiva in intuitivna za uporabnike smo Intuitivno igra spominja na klasično igro iskanja razlik in je zato izdelali tudi različico igre sestavljanja topa s pomočjo tudi tako zastavljena brezstičnega vmesnika Leap Motion [9], ki omogoča da s Po uvodnem pozdravu maskote se najprej odpre glavna stran kjer posameznimi deli topa upravljamo s pomočjo gibov rok pred sta v središ ekranom (Slika 7). Ko se uporabnik privadi takšnemu upravljanju ču dve sliki. Slika na levi je slika, kot jo vidimo s prostim o je interakcija z računalnikom še lažja in zabavnejša. česom. Slika na desni, pa kaže isto sliko pod rentgensko svetlobo. Obiskovalec s klikom na določeno mesto na sliki (levi ali desni) označi mesto, kjer opazi določeno razliko. Če ima igralec prav, se na tem mestu na obeh slikah izriše elipsa, ki označuje najdeno razliko (Slika 6). Slika 6. Iskanje razlik med navadno in rentgensko sliko. Slika 7. Sestavljanje topa s pomočjo gibov rok. Ta igra je zaradi same naprave zasnovana nekoliko drugače kot Če se je igralec zmotil, se iz vrhnje vrstice izbriše srce. Na začetku ima igralec šest src (življenj). Ko porabi vse, se igra zaklju ostale igre. Za realizacijo smo vzpostavili okolje, ki omogo či in ča pojavi se stran za neuspešen zaklju integracijo detektorja Leap Motion v razvojno okolje Unity. ček. Če igralcu uspe najti vseh šest razlik, se igra zaklju Celotna aplikacija teče na računalniku z operacijskim sistemom či in pojavi se stran za uspešen zaključek. Windows in ne potrebuje povezave z internetom. Za pravilno Če igralec ne ve, kje iskati razlike, lahko izkoristi gumb za pomo delovanje aplikacije potrebujemo napravo Leap Motion, ki č, ki se nahaja v zgornjem desnem kotu. Pomoč za vsako še ne najdeno razliko se pokaže v treh korakih. Prva in druga pomo omogoča interakcijo z računalnikom brez dotika. Naprava vsebuje č sta besedilni, zadnja tretja pomo dve infrarde č pa je vizualna (Slika 6) in či kameri in tri infrardeče LED diode. Kameri obkroži širše obmo zajemata informacije pri skoraj 200 sli čje, kjer se nahaja razlika. Tekstovni pomoči čicah na sekundo v polobli izgineta po 10 sekundah, slikovna pomo s premerom približno 80 centimetrov. Podpira uporabo v č pa izgine ob prvem kliku na eno od slik. kombinaciji z drugimi komponentami za navidezno resni Če igralec porabi vse tri pomoči, se te čnost, v ponastavijo, ko igralec najde novo razliko. našem primeru pa napravo položimo na vodoravno površino pred Če je igralec našel razliko, ki so jo opisovali namigi, dobi nove namige, druga zaslonom tako, da senzorji gledajo navzgor. Tam bodo namre če se č zopet uporabijo prejšnji. Svoj napredek lahko igralec spremlja na zaznavali gibe naših rok in jih preko vmesnika pretvorili v ukaze, sredini spodnje vrstice. Ob uspešnem zaklju ki upravljajo aplikacijo. čku igralca zopet 41 Za prostorsko predstavo se ob zaznavi rok nad napravo v sceni Za namestitev aplikacije na naprave smo primorani uporabiti Ad- pojavi 3D model rok, ki sledi gibom uporabnika. Za boljšo Hoc distribucijo, saj igra kot preprosta ovojnica spletne strani ne predstavo se na tleh pod lokacijo roke izriše tudi senca, ki jo riše ustreza pravilom za sprejem v App Store. Pred namestitvijo luč, usmerjena proti tlom. Igra podpira gibe rok v vseh smereh, aplikacije je treba iPad najprej registrirati v spletnem Apple dokler jih je detektor še zmožen zaznati (od 3 do 60 centimetrov Developer portalu kot razvojno napravo z vnosom njenega UDID nad napravo). Za interakcijo z objekti je implementirana zaznava identifikatorja. Nato je potreben še priklop iPada na računalnik in stiska pesti. Cilj igre je vse sestavne dele topa z gibi rok prenesti namestitev aplikacije. Pred uporabo je potrebno še vsako napravo na pravo lokacijo in tako sestaviti top. Na začetku so posamezni posebej zakleniti v igro, kar onemogoči izhod iz aplikacije in sestavni deli na tleh v bližini uporabnika. Igra podpira interakcijo posledično zmanjša možnost napake med uporabo naprave. z objekti v sceni tako, da se z roko najprej dovolj približamo objektu in nato stisnemo pest. Na objekt tako gravitacija izgubi Ker so igre razvijale različne projektne skupine študentov je zelo svoj vpliv in objekt za pomembno, da smo predhodno določili enoten uporabniški čne slediti premikanju stisnjene pesti. Ko pest odpremo, objekt zaradi gravitacije spet pade na tla. Ciljne vmesnik z ustreznimi barvnimi shemami ter enotne ilustracije lokacije sestavnih delov topa so vnaprej dolo gumbov, maskote Žive ter enotne pisave. Vse igre so izdelane v čene. Ker nadzor z rokami v dveh jezikovnih različicah, in sicer v slovenskem in angleškem časih ni najbolj zanesljiv, smo vse gibe prilagodili tako, da je potrebno roko premakniti zgolj v bližnjo okolico objekta ali jeziku, med katerima lahko igralec na katerikoli točki preklaplja. cilja. Na ta na Poleg tega je igralcu vedno na voljo gumb za pomoč, kjer si lahko čin se izognemo prevelikemu številu neuspešnih poskusov in omogo prebere pravila in način igranja igre. Igralec ima vedno možnost čimo boljšo uporabniško izkušnjo. Ciljne lokacije so v igri predstavljene z modeli sestavnih delov topa, ki igro prekiniti in se s klikom na gumb vrniti na začetek igre, poleg so delno prosojni in bolj oddaljeni od uporabnika. Vsak del topa tega pa se igra po določenem času neaktivnosti sama vrne na ima svojo ciljno lokacijo, ki se ob prijemu ustreznega dela topa, začetek. obarva. Nato uporabnik roko in prijeti objekt premakne v okolico cilja, od koder se objekt avtomatsko zaklene na ciljno lokacijo in 4. ZAKLJUČEK ponovno izgubi vpliv gravitacije. Za pravilno sestavljen top je V okviru predmeta Interaktivnost in oblikovanje informacij potrebno upoštevati vrstni red dodajanja elementov na ciljne na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani lokacije. Ko so vsi deli topa na pravem mestu, je igra končana. so različne projektne skupine razvile interaktivne izobraževalne Kamera se približa sestavljenemu modelu topa in ga obkroži. Nato igre za Narodni muzej Slovenije. Poleg tega, da je morala se predvaja animacija, kjer se iz topa izstreli krogla. Na ta način se posamezna igra preizkušeno delovati so morale skupine med seboj igra zaključi in ponastavi na začetek. Igra se ponastavi tudi vsakič, sodelovati, da posamezne igre delujejo kot celota. Uskladiti so se ko je od zadnje detekcije roke nad senzorjem minilo 30 sekund. morali glede izgleda in uporabljene tehnologije. Poleg tega je na zaslonu na voljo gumb za ročno ponastavitev igre. Pri razvoju iger so morali študentje poleg tehničnih problemov veliko pozornosti nameniti še drugim elementom, ki so za uspeh igre tudi pomembni; odzivnemu uporabniškemu 3. IMPLEMENTACIJA vmesniku, uporabi glavnega lika Žive, ki uporabnika vodi skozi Želja Narodnega muzeja Slovenije je bila, da bi bile igre igro in prilagodljivosti različnim napravam. prilagojene za tablične računalnike in kasneje postavljene kot spletne igre na spletni strani muzeja. Takšno neodvisnosti od Zelo pomembno je tudi to, da so razvite igre bile predstavljene v operacijskega sistema in same naprave ter prenosljivost smo realnem okolju in ni razvoj ostal samo na nivoju prototipa kot dosegli s pomo zaključek predmeta. čjo spletnih tehnologij, kot so HTML5, JavaScript in CSS. Zelo pomembno je, da se igra avtomatsko prilagodi različnim velikostim ekranov. V ta namen smo uporabili ogrodje 5. LITERATURA IN VIRI Bootstrap [10]. V primeru manjšega zaslona so aplikacije [1] H. W.-H. Din, “Play to learn: exploring online educational prilagojene tako, da s pomočjo izbire določenega dela se ta games in museums,” in ACM SIGGRAPH 2006 Educators poveča čez cel zaslon. Za razvoj spletnih iger so bile uporabljana program, str. 13, ACM, 2006. različna ogrodja, kot so Phaser [11], Apache Cordova [12] in knjižnice PixiJS [13], jQuery [14] in Babylon [15] za izdelavo [2] E. Hornecker and M. Stifter, “Learning from interactive animacij in interakcij, knjižnico L20N [16] za poenostavitev museum installations about interaction design for public zasnove ter knjižnico Hammer.js [17] za implementacijo funkcije settings,” in Proceedings of the 18th Australia conference on za približevanje pri igri Rentgenska radiografija. Computer-Human Interaction: Design: Activities, Artefacts and Environments, str. 135–142, ACM, 2006. Igro je torej možno igrati na tablicah, telefonih in osebnih [3] L. P. Rieber, “Seriously considering play: Designing računalnikih. V samem muzeju pa se bodo interaktivne igre interactive learning environments based on the blending of izvajale na napravah iPad Mini prve generacije. Na lokaciji tudi microworlds, simulations, and games,” Educational ne bo dostopa do interneta, zato iger nismo mogli samo postaviti technology research and development, 44, 2, str. 43–58, na spletni strežnik in do njih oddaljeno dostopat. Za delovanje 1996. brez aktivne internetne povezave smo se odločili za pristop namestitve igre na napravo kot aplikacije. Operacijski sistem iOS [4] Wikipedia. 2017. Wikipedia: the Free Encyclopedia, omogo Particle-induced x-ray emission, Pridobljeno iz ča prikaz poljubnih spletnih vsebin znotraj aplikacij, zato smo lahko vsebino igre v datoteki HTML in pripadajo https://en.wikipedia.org/wiki/Particle-induced_X- če grafične vsebine prestavili v aplikacijski projekt in za prikaz uporabili ray_emission gradnik UIWebView. Z nekaj nastavitvami aplikacije nam je uspelo igre prikazati na celotnem zaslonu naprave, torej brez statusne vrstice na vrhu zaslona. 42 [5] Wikipedia. 2017. Wikipedia: the Free Encyclopedia, X-ray [10] Bootstrap, http://getbootstrap.com/ fluorescence, Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/X- [11] Phaser, https://phaser.io/ ray_fluorescence [12] Apache Cordova, https://cordova.apache.org/ [6] LOTRIC Certificiranje d.o.o. Pridobljeno iz: http://lotric- certificiranje.si/laboratoriji/laboratorij-za-kovine-mehanske- [13] PixiJS, http://www.pixijs.com/ preiskave-in-mikroskopijo/metalografija, 30. septembra, [14] jQuery, https://jquery.com/ 2017 [15] Babylon.js, https://www.babylonjs.com/ [7] X-rays reveal the secrets of a painting, 13. September 2015, [16] L20N, http://l20n.org/ pridobljeno iz: https://imgur.com/gallery/GxMqI4u [17] Hammer.js, http://hammerjs.github.io/ [8] SketchUp, https://www.sketchup.com/ [9] Leap Motion, https://www.leapmotion.com/ 43 Ocenjevanje dejavnikov vpliva na izmerjene digitalne kompetence učiteljev Evaluation of factors affects the measured teachers’ digital competencies Mojca Borin Irena Nančovska Šerbec OŠ Draga Kobala Maribor Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Maribor, Slovenija Ljubljana, Slovenija mojca.borin@gmail.com irena.nancovska@pef.uni-lj.si POVZETEK usposabljanje ljudi za bodoča delovna mesta, še pomembnejši izziv V tej raziskavi se ukvarjamo z digitalno kompetenco u pa je mlade ljudi usposobiti s kompetencami, ki jim bodo čiteljev. Najprej smo opredelili pojem digitalne kompetence u omogočile ne samo efektivno uporabo, ampak tudi kontrolo nad čitelja v skladu z opisi, ki jih predlaga UNESCO, Evropska komisija ter uporabo tehnologije ter ustvarjanjem lastne tehnologije. (Europian raziskovalci s tega podro Schoolnet, 2015). Poročilo o digitalnem napredku Evrope (EDPR) čja. Med dejavnike, ki vplivajo na raven digitalne kompetence u iz leta 2017 navaja, da 79% Evropejcev redno uporablja internet in čitelja smo obravnavali: leta delovne prakse v šolstvu, stališ spletne storitve. Medtem pa kar 44% Evropejcev nima osnovnih če do uporabe IKT pri pouku, uporaba IKT pri pouku in število izobraževanja na temo IKT v zadnjih dveh letih. digitalnih veščin, ki bi jim omogočala vključevanje v splet in Izvedli smo raziskavo v izbrani osnovi šoli tako, da smo u uporabo digitalnih orodij in storitev (Digital single market, 2017). čiteljem zastavili anketo in problemski test. V raziskavi je sodelovalo 45 V Sloveniji je delež tistih, ki nimajo osnovnih digitalnih veščin, še u nekoliki višji (47%) (Digital single market, 2017). čiteljev. Z analizo podatkov smo skušali ugotoviti kako omenjeni dejavniki vplivajo na izmerjeno raven digitalnih kompetenc Evropski parlament in Svet Evropske Unije sta že leta 2006 učiteljev. Rezultati so pokazali vpliv učiteljevih stališč na raven prepoznala in opredelila digitalno kompetenco kot eno izmed doseganja digitalnih kompetenc. Implicitno pa se je pokazal osmih ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja (European digitalni razkorak med starejšo in mlajšo generacijo učiteljev. Parliament and the Council, 2006). Digitalno kompetenco pojmujemo tudi kot transverzalno ključno kompetenco, ki omogoča Ključne besede pridobivanje ostalih ključnih kompetenc (npr. jezikovne, Digitalne kompetence, Digitalne kompetence učiteljev, Učiteljeva matematične, učenje učenja idr.). Pridobili naj bi jo vsi državljani, stališča, Odločitveni modeli saj le tako lahko aktivno sodelujejo v digitalni družbi. Leta 2013 je ABSTRACT Evropska komisija, za namen enotnega razumevanja digitalnih kompetenc, objavila okvir digitalnih kompetenc za državljane The In the research we are dealing with the digital competence of Digital Competence Framework for Citizens (DIGCOMP) (Ferrari, teachers. First, we defined the concept of teacher’s digital Brečko in Punie, 2013). V tem referenčnem modelu je digitalna competence in accordance with the descriptions proposed by kompetenca opredeljena kot kompetenca, ki jo vsak državljan UNESCO, the European Commission and researchers in this field. potrebuje za vključevanje v današnjo družbo, za iskanje, Among the factors that influence the level of the digital competence vrednotenje in uporabo informacij, za komuniciranje prek različnih of the teacher, we take into account: years of working practice in digitalnih kanalov, za pripravo in izmenjavo digitalnih vsebin, za education, the attitude towards the use of ICT in teaching, the use varno in kritično uporabo digitalne tehnologije v vsakdanjem of ICT in teaching and the number of ICT training courses in the življenju in pri delu (Ala-Mutka, 2011; Ferrari, 2012; Kluzer in last two years. We conducted a survey on a selected school by Rissola, 2015). giving a questionnaire to the teachers and a problem-solving test. 45 teachers participated in the study. By analyzing the data, we tried V tem prispevku se bomo ukvarjali z digitalnimi kompetencami to determine how these factors influence the achieved level of učiteljev, ti namreč igrajo odločilno vlogo pri izgradnji znanja digital competencies of teachers. The results showed the influence družbe (UNESCO, 2013). Čeprav je IKT v EU že dolgo del of the teacher's attitudes influence the achieved level of digital medsebojne komunikacije, dela in trgovanja, pa na področju competences and implicit effect of the grey digital divide, reflected izobraževanja in usposabljanja ni v celoti izkoriščen. Le digitalno between the behavior of older and younger teachers. kompetentni učitelj lahko kompetentno uporablja IKT in različna digitalna orodja v procesu poučevanja in učence uči digitalnih Keywords veščin (Brečko, 2015). V Sloveniji je kljub nacionalnim (Digitalna Digital Competencies, Teachers’ Digital Competencies, Teacher's Slovenija 2020) in lokalnim prizadevanjem za večjo dostopnost do Attitude sodobnih tehnologij, pomankanje na področju uvajanja učiteljev v uporabo sodobnih tehnologij pri pouku. Izobraževanja v obliki seminarjev, svetovanj in samostojnega preverjanja zmožnosti na 1. poti do e-kompetentnega učitelja (E-šolstvo, 2013), ki so potekala UVOD v okviru projekta E-šolstvo, so se z iztekom projekta leta 2013 Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) je v zaključila. Glede na rezultate raziskav, pa ni digitalna kompetenca družbo prinesel nove izzive in tudi priložnosti, ki jih digitalna učitelja edini pogoj za uvajanje teh vsebin v pouk (Yang in Cheng, družba ponuja. Izziv izobraževalnim sistemom predstavlja 44 2009; Howard, 2013; Hatlevik, 2015, 2016; Brečko, 2015; Krumsvik (2016) je digitalne kompetence učitelja opredelil na Almerich idr., 2016). Howard (2013) je ugotovil, da je skeptičnost naslednji način: »Digitalna kompetenca je usposobljenost učiteljev do uporabe IKT pri pouku velikokrat posledica posameznega učitelja za uporabo IKT pri pouku z dobro pedagoško učiteljevega negativnega odnosa do tehnologije, zavračanja presojo in njegovo ozaveščenostjo o vplivu te uporabe na učne tveganja pri poučevanju in nizki zaznani vrednosti uporabe strategije in digitalno izobraževanje učencev« (Krumsvik, 2012, tehnologije pri poučevanju. V Sloveniji so rezultati pokazali, da str. 466 v Krumsvik idr., 2016). Opis se nanaša na grafično samo približno 30% učiteljev uporablja IKT pri pouku (Bilten E- ponazoritev oz. model učiteljevih digitalnih kompetenc (Slika 1). šolsvo 2012). Hkrati pa iz prakse ugotavljamo, da so na šolah tudi Ta model je bil razvit na podlagi empiričnih raziskav, ki so na učitelji, ki so zelo napredni pri uporabi digitalne tehnologije pri Norveškem potekale od 2004 do 2012 in na podlagi implementacije pouku in vse kaže na to, da je stopnja njihove digitalne norveške šolske reforme, ko je digitalna kompetenca v norveškem kompetentnosti na zelo visokem nivoju. Potrebovali bi več nacionalnem kurikulu postala ena od petih osnovnih veščin raziskav, ki bi proučevale vpliv demografskih, osebnih in (Krumsvik idr., 2016). Najpomembnejši del Krumsvikovega profesionalnih karakteristik učiteljev na stopnjo digitalne modela je presek mentalne digitalne kompetence, ki je v modelu kompetence učiteljev. Krumsvik, Jones, Ofstegaard in Eikeland predstavljena kot samozavedanje (ang. Self-awareness) na navpični (2016) navajajo, da bi potrebovali ustaljene metode za spremljanje osi in praktične digitalne kompetence kot strokovnost (ang. profesionalnega razvoja učiteljeve digitalne usposobljenosti in Proficiency) na vodoravni osi. Navpična os (samozavedanje) kaže, uporabe IKT v poučevanju. Na primer, tako bi lahko ugotovili, ali da se digitalni razvoj učitelja začne z relativnim nezavedanjem ima izobraževanje učiteljev na področju IKT pomemben doprinos (sprejemanje) tega, kar lahko ali ne more storiti z izobraževalno glede na stopnjo digitalne kompetentnosti učiteljev. tehnologijo in IKT, nato pa postopoma postajajo bolj ozaveščeni in dosegajo različne faze od sprejetja, prilagoditve, usvojitve, do 2. DIGITALNA KOMPETENCA UČITELJA inovacij. Samozavedanje naj bi potekalo skladno z razvojem Digitalna kompetenca učitelja je bolj kompleksna kot digitalna praktičnih strokovnih kompetenc (vodoravno), ki se prav tako pismenost v drugih poklicih ali kot digitalna kompetenca razvijajo od sprejemanja, prilagajanja, usvojitve do inovacij. povprečnega državljana. Na področju vzgoje in izobraževanja ne Osrednji del modela digitalnih kompetenc za učitelje temelji na zadoščajo zgolj znanja, veščine in kompetence s področja uporabe petih dimenzijah: (1) elementarne digitalne veščine (2) osnovne IKT, saj učitelji za učinkovito uporabo tehnologije v učnem digitalne veščine (3) Didaktična IKT kompetenca (uporaba IKT v procesu potrebujejo še pedagoška znanja in kompetence za rabo poučevanju), (4) Učne strategije (razvoj učenčevih učnih strategij s IKT pri pouku. Za razvoj digitalne kompetence učenca je pomočjo IKT) in (5) Digitalno zavedanje (»Digital Bildung«) pomembno, da imajo vsi učitelji potrebno znanje in kompetence za (zavedanje etičnosti, socialne posledice in učinki IKT na človeški dnevno vključevanje IKT v učno prakso (Digital Single Market, razvoj). Dimenzije v tem vrstnem redu pomenijo tudi stopnjevanje, 2013) oz. višjo kompetentnost učitelja na področju praktične Unesco je leta 2011 objavil IKT standarde za u usposobljenosti in na področju samozavedanja (Krumsvik, 2016). čitelje, kjer strateške usmeritve, kurikulum, pedagogiko, IKT, organizacijo in administracijo ter profesionalni razvoj učitelja opišejo in opredelijo na treh ravneh zahtevnosti (UNESCO, 2011): tehnološka pismenost, poglabljanje znanja in ustvarjanje znanja. Pri nas je po zgledu teh standardov Zavod RS za šolstvo v okviru projekta E-šolstvo izdal publikacijo Izhodišča standarda e- kompetentni učitelj, ravnatelj in računalnikar (Kreuh in Brečko 2011). V tem dokumentu je opredeljenih šest temeljnih zmožnosti, ki so nujno potrebne za učiteljevo delo, učenje in poučevanje v 21. stoletju: (1) Poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT, (2) Zmožnost komunikacije in sodelovanja na daljavo, (3) Zmožnost iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja podatkov, informacij in konceptov, (4) varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij, (5) Izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, obdelava gradiv, (6) Zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka z uporabo IKT. Pri tem so kot osnovne zmožnosti uporabe IKT opredelili osnovno uporabo e-pošte, osnovno uporabo programov za urejanje besedil, preglednic, prosojnic, osnovno uporabo svetovnega spleta ter osnovno uporabo oz. ravnanje s strojno opremo in napravami (Kreuh in Brečko Slika 1: Model u 2011). čiteljevih digitalnih kompetenc (Krumsvik, 2012, 2014; Krumsvik idr., 2016) Krumsvik (2014) je opredelil elementarne digitalne veščine uporabe digitalnih orodij učiteljev (npr. vklop računalnika ali 3. MERJENJE DIGITALNE tablice, uporaba urejevalnika besedil itd.). Nadalje opisuje osnovne KOMPETENCE digitalne veščine uporabe digitalnih orodij učiteljev kot način, kako Merjenje digitalne kompetence posameznika je kompleksen učitelji uporabljajo digitalne učne pripomočke (npr. i-table ali proces, saj digitalno kompetenco posameznika opredeljuje veliko druge digitalne učne pripomočke in administrativna ter osebna različnih indikatorjev. Različni aspekti digitalne kompetence so orodja za pouk) in so direktno vezane na kontekst šole in nacionalni lahko merjeni na različne načine ali kot kombinacija večih (Alla- kurikul. Ti dve definiciji se kot izhodiščni točki nanašata na model Mutka, 2011). digitalnih kompetenc učitelja predstavljenega v nadaljevanju. 45 Ločimo tri glavne tipe inštrumentov (Ala-Mutka, 2011): (1) Tehnološka dimenzija zajema tri podkategorije. Dve praktični, Vprašalniki, ki se uporabljajo za zbiranje podatkov direktno od preverjanje prepoznavanja digitalnih vmesnikov in reševanja posameznika. Ta metoda običajno poda informacijo o problemov, in ena abstraktnejša, preverjanje razumevanje posameznikovi uporabi tehnologije, o posameznikovem znanju in konceptov delovanja različne tehnologije. mnenju. Pogosto uporabnik sam oceni svoje spretnosti in znanje Kognitivna dimenzija zajema pet podkategorij in je opredeljena kot glede na kriterije oz. opisnike v vprašanju. Raziskave so pokazale, najpomembnejša. Vključuje aktivnosti povezane z iskanjem da samoocenjevalni vprašalniki težko dajo veljavne rezultate. (2) ključnih podatkov v besedilu, presojanjem verodostojnosti Analiza digitalnih nalog (testi spretnosti) je bolj objektivna metoda najdenih informacij, organiziranjem podatkov v tabele in ocenjevanja digitalnih kompetenc. Posamezniki dobijo nalogo, podajanjem sklepov oz. zaključkov. Etična dimenzija je razdeljena ocenjevalec med reševanjem opazuje njihovo obnašanje in oceni na tri podkategorije: varnost, spoštovanje in zavedanje tehnološke končni izdelek. Zaradi težje izvedbe je primerna za ocenjevanje neenakosti. manjšega števila posameznikov. (3) Zbiranje in analiza sekundarnih podatkov. V to skupino sodijo npr. vprašalniki, ki so Vse tri opisane dimenzije digitalne kompetence po Calvaniju namenjeni strokovnjakom ali vodjem organizacij, ki dajo (Calvani idr., 2008; Calvani idr., 2010) smo primerjali s informacijo o dostopnosti in uporabi digitalnih orodij v njihovi Krumsvikovim modelom digitalnih kompetenc učitelja (Krumsvik, organizaciji oz. okolju. Z obdelavo podatkov pridobljenih iz 2014). Ugotovili smo, da lahko Tehnološko dimenzijo po Calvaniju različnih virov povezanih z digitalno kompetenco, npr. analizo primerjamo z razvojem praktičnih strokovnih kompetenc po nacionalne politike, virov financiranja, kurikuluma ipd. se lahko Krumsviku, ki so prisotne na vseh ravneh digitalne kompetentnosti oceni, kakšno je trenutno doseganje digitalne kompetence in kako učitelja od posvojitve, prilagajanja, prilastitve do inovacij. spodbuditi nadaljnjo uporabo in razvoj. Kognitivno dimenzijo po Calvaniju lahko primerjamo z osnovnimi digitalni veščinami ter deloma že z Didaktičnimi IKT N. B. Brečko (2015) je v svojem konceptualnem okviru za merjenje kompetencami, kamor sodita na primer interpretacija grafov in učinkov IKT na izobraževanje učiteljev izluščila naslednje diagramov ter analiza besedila, ki delno sodijo tudi med veščine za kazalnike: IKT kompetence učiteljev, izobraževanje učiteljev, razvijanje učnih strategij učencev. Etična dimenzija po Calvaniju je pedagoške prakse učitelja, rabo IKT pri poučevanju, uporabo IKT prav tako prisotna na vseh ravneh digitalnie kompetnce v učencev v razredu in stališča učitelja do IKT. Krumsvikovem modelu, vse do digitalnega zavedanja. Čeprav gre V naši raziskavi smo za merjenje digitalnih kompetenc uporabili za povsem različna konceptualna modela, smo po primerjavi obeh problemsko zastavljen preizkus. Preizkus znanja namenjen modelov presodili, da bodo rezultati testa iDCA dovolj dober merjenju digitalnih kompetenc, ki so ga razvili Calvani, Cartelli, pokazatelj digitalne kompetence učitelja. Cartelli, Fini in Ranieri leta 2008, je namenjen prav testiranju v šolskem prostoru. Imenuje se Instant Digital Competence 4. NAMEN RAZISKAVE Assessment (iDCA) (Calvani idr., 2008) in je sestavljen iz treh Namen raziskave je izmeriti in analizirati raven digitalnih sklopov, vsak preverja eno izmed dimenzij digitalne kompetence kompetenc učiteljev na primeru izbrane osnovne šole. Področje (Calvni, Fini in Ranieri, 2010; Juvan, 2016): Tehnološko raziskovanje smo razdelili na dva dela: dimenzijo, Kognitivno dimenzijo in Etično dimenzijo (Slika 2). - merjenje ravni digitalne kompetence, - merjenje osebnih in kontekstualnih dejavnikov vpliva. S pomočjo rezultatov problemskega testa želimo oceniti raven digitalnih kompetenc učiteljev in ugotoviti na katerih področjih so bolj kompetentni oz. manj kompetentni. Želimo analizirati vpliv izmerjenih osebnih in kontekstualnih dejavnikov na rezultate problemskega testa in analizirati njihov vpliv na razvoj digitalne kompetence učitelja. S pomočjo metod strojnega učenja želimo zgraditi odločitvene modele, s katerimi bi opisali odnose med faktorji. Modeli lahko pokažejo implicitne povezave med faktorji, ki jih v raziskovalnih vprašanjih nismo predvideli. Zastavili smo si dve raziskovalni vprašanji: 1. Kateri dejavniki (spol, leta delovne prakse v šolstvu, stališče do uporabe IKT pri pouku, uporaba IKT pri pouku, število izobraževanja na temo IKT v zadnjih dveh letih) vplivajo na izmerjeno raven digitalnih kompetenc učiteljev? 2. Kakšna je povezanost med dejavniki (spol, leta delovne prakse v šolstvu, stališče do uporabe IKT pri pouku, uporaba IKT pri pouku, število izobraževanja na temo IKT v zadnjih dveh letih) in stopnjo doseganja digitalnih kompetenc pri učiteljih? 5. METODA 5.1 Vzorec V raziskavo je bil vključen celotni kolektiv izbrane osnovne šole. Sodelovalo je 52 učiteljev iz vseh predmetnih področij in po celotni vertikali (od 1. do 9. razreda). Glede na strukturo vzorca po spolu, Slika 2: Shema iDCA (Juvan, 2016 po Calvani idr, 2010) je v raziskavi sodelovalo 85 % žensk in 15 % moških (Graf 1). 46 smo aplicirali s sistemom Moodle. Vprašalnik so učitelji izpolnili neposredno po reševanju problemskega testa. 5.4 Rezultati Namen naše raziskave je analizirati rezultate testa digitalnih kompetenc glede na dimenzije digitalne kompetence (tehnološka, kognitivna, etična) in raziskati, kateri izbrani dejavniki (spol, leta delovne prakse v šolstvu, stališče do uporabe IKT pri pouku, uporaba IKT pri pouku, število izobraževanja na temo IKT v zadnjih dveh letih) vplivajo na izmerjeno digitalno kompetentnost učiteljev. Iz analize rezultatov smo izvzeli rezultat učitelja Graf 1: Struktura vzorca po spolu računalništva, ki je tudi R-OID na sodelujoči šoli, saj je bil že pred 5.2 Inštrumenti raziskavo seznanjen z vsebino inštrumentov, zato rezultati njegovega testa niso veljavni. Izvzeli smo še šest drugih učiteljev, Za ocenjevanje ravni digitalnih kompetenc učiteljev smo uporabili katerih rezultati so neveljavni, bodisi niso zaključili reševanja prilagojen test iDCA (Calvani idr, 2010). Test je bil prilagojen za problemskega testa bodisi vprašalnika. Skupaj smo pri analizi testiranje populacije učiteljev v raziskavi o merjenju digitalnih upoštevali rezultate 45 učiteljev z veljavnimi rezultati. kompetenc učiteljev (Borin, 2016). Test vsebuje 21 vprašanj iz znanja: Za namen interpretacije rezultatov smo določili intervale, ki nam udeležence uvrstijo v tri nivoje doseganja digitalnih kompetenc. • 10 iz področja tehnološke dimenzije (teh), Intervale smo določili glede na izvirni iDCA test (Calvani, 2010). • 6 iz področja kognitivne dimenzije (kog) Slabše dosežena digitalna kompetenca se predvideva za dosežen • 5 iz podro rezultat 65% in manj, dobro dosežena digitalna kompetenca do čja etične dimenzije (eth). doseženih 85% vseh možnih točk in nad 85% odlično dosežena Tip vprašanj je ostal enak, kot je opredeljen v iDCA testu: digitalna kompetenca. povezovanje, razvrščanje, kratki ogovori, izbirnega tipa in izbirnega tipa z ve Izkazan rezultat testa vseh učiteljev je v povprečju 77% (Graf 2). č možnimi odgovori. Vsebina je prilagojena za u Glede na določene intervale to pomeni dobro doseženo digitalno čitelje, naloge pa problemsko naravnane. Vsaka naloga je vredna 1 to kompetentnost celotnega kolektiva. Glede na spol učiteljev, so se čko, skupaj je na testu tako mogoče doseči 21 točk. V nalogah, kjer je možnih ve rezultati minimalno razlikovali. Ženske so dosegle rezultat enak č pravilnih odgovorov, je vsak pravilen odgovor ocenjen z sorazmernim deležem. Pri vsaki nalogi lahko tako povprečju vseh, moški pa en procent višje (78%). Iz Grafa 2 lahko posameznik dobi od 0 do 1 to vidimo, da so najvišji rezultat (81%) učitelji dosegli pri vprašanjih, čke. Vprašanja so bila podana v obliki kviza v spletni u ki so se nanašala na Etično dimenzij digitalnih kompetenc, čilnici. Učitelji so imeli možnost reševanja tudi v papirni obliki, vendar se za to možnost ni odlo najslabšega (72%) pa pri vprašanjih, ki so se nanašala na čil nihče. Tehnološko dimenzijo. Rezultat nam pove, da so učitelji na Drugi uporabljen inštrument je vprašalnik, s katerimi smo ocenili področju varnosti, obnašanja v digitalnem svetu ter razumevanja izbrane dejavnike vpliva. Za oceno stališč smo uporabili Likertovo socialne in tehnološke neenakosti, najbolje opolnomočeni. Ker gre lestvico stališč. Vprašalnik je bil prav tako podan v obliki kviza v za skupino učiteljev je bil visok rezultat na tem področju spletni učilnici. pričakovan, saj sta etičnost in zavedanje o varnosti na vseh 5.3 Potek raziskave področjih, ne samo digitalnem, že zaradi poklica, pri učiteljih na Naša raziskava je potekala v okviru dejavnosti projekta Erazmus+, visoki ravni. Najslabše pa so se izkazali v tehnološkem smislu mobilnost osebja, na eni od osnovnih šol leta 2016. Na (Slika 2). črtovane aktivnosti v okviru projekta so poleg mobilnosti osebja zajemale tudi druge dejavnosti za razvijanje digitalnih kompetenc učiteljev. Ena od teh dejavnosti je raziskovanje na podro 85 čju digitalnih ag kompetenc učiteljev, ki bi pripomoglo k dvigu ravni digitalnih e 80 kompetenc u sk čiteljev te šole. 75 m % U le čitelje smo najprej seznanili s potekom raziskave in navodili za 70 b v zbiranje podatkov ter se dogovorili o prostovoljnosti in ro sta 65 anonimnosti sodelovanja. t p te 60 lta Raziskava je potekala v dveh delih. V prvem delu se je izvedlo zu Eth Kog Teh Povprečje e merjenje digitalnih kompetenc učiteljev s problemskim testom. R Dimenzije digitalne kompetence in povprečni … Test je bil izveden v obliki kviza v odprtokodnem okolju Moodle, ki omogo ča hitro obdelavo podatkov in takojšnjo povratno informacijo po vprašanjih, ki smo jo udeležencem tudi podali. Graf 2: Rezultat problemskega testa po posameznih Učitelji so test reševali v računalniški učilnici, vsak na svojem dimenzijah digitalne kompetence ter povprečni rezultat računalniku. Zaradi omejenega števila računalnikov, smo učitelje razdelili v tri skupine. Test ni bil časovno omejen, čeprav je predviden Glede na leta delovnih izkušenj v šolstvu, smo učitelje razdelili v čas reševanja testa 30 minut. Izvajalec raziskave je bil ves pet kategorij (Tabela 1). V prvo kategorijo smo uvrstili učitelje čas reševanja prisoten. Moodle poda povprečne rezultate in rezultate po vprašanjih ter osnovno statisti začetnike, ki imajo do tri leta delovnih izkušenj. Sledijo »mladi« čno obdelavo: standardni odklon, ocena ugibanja, teža vprašanja, indeks diskriminacije, kar učitelji, ki imajo od štiri do deset let delovnih izkušenj, nato učitelji smo tudi uporabili. Tudi vprašalnik za oceno izbranih dejavnikov z izkušnjami od enajst do dvajset let, sledijo jim učitelji z enaindvajset do trideset let delovnih izkušenj in nazadnje učitelji z od enaintrideset do štirideset let delovnih izkušenj. 47 Tabela 1: Kategorije učiteljev glede na leta delovnih izkušenj v Tabela 2: Kategorije učiteljev glede na vključevanje IKT v šolstvu in povprečni dosežen rezultat problemskega testa po pouk v procentih in povprečni dosežen rezultat problemskega kategorijah testa po kategorijah Delovne izkušnje N Rezultat testa Vključevanje IKT v pouk N Rezultat testa (leta) (št. učiteljev) (%) (% in opisno) (št. učiteljev) (%) 0-3 5 83,2 0% (nikoli) 1 46,4 4-10 7 89 do 10% (zelo redko) 17 80,5 11-20 10 80,9 do 30 % (redko) 22 75,8 21-30 11 73,1 do 60% (pogosto) 5 74,4 31-40 13 67,7 do 90% (zelo pogosto) 1 77,6 100% (vsako uro) 0 0 Rezultati pokažejo, da najvišji rezultat (89%) na problemskem testu dosegajo učitelji s štiri do deset letnimi izkušnjami dela v šolstvu Stališ (Graf 3). Nižje rezultate pa dosegata skupini u če učiteljev do vključevanja IKT v pouk smo merili s pomočjo čiteljev z več kot 20 Likertove lestvice stališ letnimi delovnimi izkušnjami. V to skupino sodijo u č in sicer glede na štiri stopnje: čitelji, ki so nepomembno, pomembno, zelo pomembno in nujno. Rezultati najverjetneje stari nad 45 let in v njihovem izobraževanju ni bilo kažejo (Tabela 3), da se je ve vklju čina učiteljev opredelila, da je čeno poučevanje z IKT, ali pa vsaj ne na način in z orodji, ki vklju jih imamo na voljo danes. čevanje IKT v pouk pomembno. Najmanj učiteljev, zgolj dva, sta se opredelila, da je to nepomembno. Vključevanje IKT v pouk smo proučevali glede na šest kategorij Tabela 3: Kategorije u (Tabela 2). Lo čiteljev glede na stališče do vključevanja čili smo tiste učitelje, ki v pouk ne vključujejo IKT, IKT v pouk in povpre to po čni dosežen rezultat problemskega testa čnejo zelo redko (do 10 % ur pouka), redko (do 30% ur pouka), po kategorijah pogosto (do 60% ur pouka), zelo pogosto (do 90% ur pouka) in tiste, ki IKT vključujejo vsako uro. Stališče učiteljev do N Rezultat testa vključevanja IKT v pouk (št. učiteljev) (%) Nepomembno 2 56 Pomembno 26 75 Zelo pomembno 12 82 Nujno 6 84 Glede na število izobraževanj na temo IKT, ki so jih učitelji obiskali v zadnjih dveh letih, smo oblikovali štiri kategorije (Tabela 4). V prvi kategoriji so učitelji, ki se niso udeležili takih izobraževanj, v drugi so se udeležili enega ali dveh izobraževanj na temo IKT, v tretji so se udeležili od tri do pet izobraževanj in v zadnji tisti z več kot petimi izobraževanji. Kategoriji smo tvorili glede na r ezultate. Graf 3: Rezultat problemskega testa glede na leta delovnih Tabela 4: Št. izobraževanj na temo IKT v zadnjih dveh letih in izkušenj v šolstvu povprečni dosežen rezultat problemskega testa in povprečno Izkazalo se je, da v kolektivu ni učitelja, ki bi vsako uro vključeval starost učiteljev po kategorijah IKT v pouk. To pripisujemo tudi okoliščinam, zaradi katerih smo Št. N Rezultat testa Povprečn izvzeli rezultate učitelja računalništva. Učitelj, ki nikoli ne izobraževan a starost uporablja IKT pri pouku je bil na testu digitalnih kompetenc izkazal (št. učiteljev) (%) j slabšo raven doseganja digitalnih kompetenc in njegov rezultat je bil tudi absolutno najslabši v testirani populaciji. Pri učiteljih, ki 0 10 78 21 IKT pri pouku uporabljajo nismo ugotovili povezanosti med 1-2 21 78 20 količino ur z uporabo IKT in rezultati testa. Bolj kot se zdi u 3-5 12 75 20 čiteljem vključevanje IKT v pouk pomembno, višji povprečni rezultat po stopnjah so dosegli na problemskem testu. Od nad 5 3 65 29 tod sledi, da imajo stališča do uporabe IKT pri pouku pomemben vpliv na raven doseganja digitalnih kompetenc. Višja kot je stopnja pomembnosti, višji je rezultat na testu. Med najvišjo in najnižjo Izkaže se, da se je največ učiteljev udeležilo enega ali dveh stopnjo pomembnosti je razlika 28% med povprečnimi rezultati izobraževanj na temo IKT v zadnjih dveh letih. Najmanj učiteljev glede na kategorijo. se je udeležilo nad pet takih izobraževanj. Glede na rezultate testa bi lahko zaključili, da imajo izobraževanja negativni učinek na 48 rezultat problemskega testa. Če pa v analizo vključimo še podatek [6] Calvani, A., Fini, A., Ranieri, M. (2010). Digital o povprečni starosti učiteljev v posamezni kategoriji, lahko Competence In K-12: Theoretical models, assessment tools pojasnimo dobljene rezultate. Namreč izkaže se, da so se več kot and empirical research. Anàlisi: quaderns de comunicació i petih izobraževanj udeležili povprečno za devet let starejši učitelji. cultura, 40, str. 157–171. Starejši učitelji imajo tudi povprečno slabše rezultate na [7] Digital Single Market. (2013). Survey of Schools: ICT in problemskem testu in to je lahko razlog, da se ti učitelji posledično Education, Benchmarking Access, Use and Attitudes to namensko udeležijo več tovrstnih izobraževanj. Technology in Europe’s Schools. European Commission. 6. ZAKLJUČEK [8] Digital Single Market. (2017). The Digital Economy and V raziskavi, ki jo potekala na izbrani osnovni šoli, je sodelovalo 45 Society Index (DESI). European Commission. učiteljev. S pomočjo problemskega testa smo ocenjevali raven [9] European Parliament and the Council. (2006). učiteljeve digitalne kompetentnosti, s pomočjo vprašalnika pa smo Recommendation of the European Parliament and of the merili dejavnike vpliva na učiteljeve digitalne kompetence: spol, Council of 18 December 2006 on key competences for leta delovne prakse v šolstvu, stališče do uporabe IKT pri pouku, lifelong learning. Official Journal of the European Union, uporaba IKT pri pouku, število izobraževanja na temo IKT v L394/310. zadnjih dveh letih. Učitelji so s problemskim testom izkazali dobro raven digitalnih kompetenc. Najvišjo digitalno kompetenco so [10] Europian Schoolnet. (2015). Computing our future, izkazali na podro Computer programming and coding, Priorities, school čju etične dimenzije, najnižjo pa na področju tehnološke dimenzije, ki temelji na reševanju problemov v curricula and initiatives across Europe. Belgium: Europian tehnološko bogatem okolju. Ta rezultat se v celoti ujema z Schoolnet. raziskavo, ki je merila digitalne kompetence na vzorcu 448 [11] E-šolstvo. (2012). Pot do e-kompetentnosti. V Kreuh, N učiteljev in študentov, bodočih učiteljev (Borin, 2016). (Ur.), Bilten E-šolstva, 2012/7. Izkazalo se je, da imajo največji vpliv na rezultate problemskega [12] E-šolstvo. (2013). Utrip projekta E-šolstvo. Bilten E-šolstva, testa učiteljeva stališča so rabe IKT pri pouku. Rezultat se povsem 2013/8. sklada z rezultati raziskav na tem področju (Brečko, 2015, [13] Ferrary, A., Brečko, N. B., Punie, Y. (2013). DIGCOMP: A Hatlevik, 2015). Rezultati testa se pomembno razlikuje med Framework for Developing and Understanding Digital skupino »mlajših« učiteljev, ki imajo do 20 let delovnih izkušenj v Competence in Europe. Seville: JRC-IPTS. šolstvu in med skupino »starejših« učiteljev, ki imajo nad 20 let delovnih izkušenj in sicer za 14% v povprečju med skupinama. [14] Hatlevik, O. E., Ottestad, G., Throndsent, I. (2015). Starost učiteljev vpliva tudi na druge izmerjene dejavnike, kot je Predictors of digital competence in 7th grade: a multilevel število izobraževanj na temo IKT v zadnjih dveh letih in na rabo analysis. Journal of Computer Assisted Learning, 31(3), str. IKT pri pouku. Pri mlajših učiteljih so se kot najpomembnejši 220-231. kazalnik uspešnosti na problemskem testu izkazala prav učiteljeva [15] Hatlevik, O. E. (2016). Examining the Relationship between stališča do rabe IKT pri pouku. Prihaja tudi med razlik v rezultatih Teachers’Self-Efficacy, their Digital Competence, Strategies med generacijama, ki jih lahko pojasnimo z razlikami med t.i. to Evaluate Information, and use of ICT at School. generacijo Digitalnih domorodcev (rojeni po 1980) in Digitalnih Scandinavian Journal of Educational Research, 61 (5), str. priseljencev (rojeni pred 1980) (Prensky, 2011). Prensky (2011) 555-567. pojasnjuje, da so se t.i. Digitalni priseljenci z digitalno tehnologijo sre [16] Howard, S. K. (2013). Risk-aversion: Understanding čali šele na neki točki svojega življenja, medtem pa so se Digitalni priseljenci rodili, ko je digitalna tehnologija že obstajala teachers’ resistance to technology integration. Technology, in jo zato mnogo bolje obvladujejo – tudi na podro Pedagogy and Education, 3(22), 357–372. čju izobraževanja. [17] Juvan, N. (2016). Vpliv digitalne kompetence študenta na rezultate projektnega učnega dela v računalniško podprtem 7. REFERENCES okolju. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, [1] Ala-Mutka, K. (2011). Mapping Digital Competence: Pedagoška fakulteta. Towards a Conceptual Understanding. Seville: JRC-IPTS. [18] Kluzer, S., Rissola, G. (2015). Guidelines on the adoption of [2] Almerich, G., Orellana, N., Suarez-Rodriguez, J., Diaz- digcomp. Telecentre Europe. Garcia, I. (2016). Teachers' information and communication [19] Kreuh, N. in Brečko, B. (2011). Izhodišča standarda e- technology competences: A structural approach. Computers kompetentni učitelj, ravnatelj in računalnikar. Ljubljana: & Education, 100, 110– 125. Zavod RS za šolstvo. [3] Borin, M. (2016). Ocenjevanje in samoocenjevanje digitalnih [20] Krumsvik, R. J. (2012). Teacher educators’ digital kompetenc učiteljev in bodočih učiteljev. V Orel. M. (Ur.), competence. Scandinavian Journal of Educational Research, Mednarodna konferenca EDUvision 2016 »Sodobni pristopi 58(3), 269–280. poučevanja prihajajočih generacij«, str. 655-670. [21] Krumsvik, R. J. (2014). Teacher educators' digital [4] Brečko, N. B. (2015). Metodološki pristop k merjenju competence. Scandinavian Journal of Educational Research, učinkov rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v 58 (3), 269–280. izobraževanju. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. [22] Krumsvik, R. J., Jones, L. O., Ofstegaard, M., in Eikeland, O. J. (2016). Upper secondary school teachers’ digital [5] Calvani, A., Cartelli, A., Fini A., Ranieri, M. (2008). Models competence: Analysed by demographic, personal and and Instruments for assessing Digital Competence at School. professional characteristics. Nordic Journal of Digital Journal of e-Learning and Knowledge Society, 4 (3), str. 183 Literacy, 11(3), 143–164. – 193. 49 [23] Prensky, M. (2011). From digital immigrants and digital [26] Yang, H.-L., Cheng, H.-H. (2009). Creative selfefficiacy and natives to digital wisdom. Innovate, 5(3), 1–9. its factors: An empirical study of informaion system analysts [24] UNESCO. (2011). ICT competency standard for teachers. and programmer. Computers in Human Behavior, 25 (2), Paris: United Nations Educational, Scientific and Cultural 429–438.Bowman, M., Debray, S. K., and Peterson, L. L. Organization. 1993. Reasoning about naming systems. ACM Trans. Program. Lang. Syst. 15, 5 (Nov. 1993), 795-825. DOI= [25] UNESCO (2013). Intercultural Competences: Conceptual http://doi.acm.org/10.1145/161468.16147. and Operational Framework, Paris: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. 50 Preverjanje znanja malo drugače Testing knowledge in a different way Marjan Cerinšek Osnovna šola Šentjernej Šentjernej Slovenija +386 7 33 74 910 marjan.cerinsek@gmail.com POVZETEK razumevanja števil z na računalniku že predhodno nameščenimi Raznovrstni načini preverjanja znanja povečajo motiviranost orodji, pa tudi za potrebe priprave gradiva, najdenimi na spletu. učencev za delo. Pri tem lahko uporabimo tudi mobilne naprave. Pri pripravi gradiv za preverjanje za učence v prvem triletju so za 2. KAHOOT uspešno izvedbo pri pripravi potrebne prilagoditve. Predstavil 2.1 O Kahootu bom praktični primer priprave gradiva za preverjanje slušnega Kahoot! je interaktivno digitalno orodje, namenjeno za izdelavo razumevanja znanja učencev prvega triletja pri pouku angleščine kvizov, diskusij in vprašalnikov. Za izdelavo in urejanje kvizov je in prilagoditve, ki so bile za to potrebne pri uporabi programskega potrebna registracija na spletni strani, za uporabo v vlogi učenca orodja, ki se sicer pogosto uporablja za preverjanje znanja z pa je mogoč dostop na spletno stran oziroma namestitev ustrezne vprašanji izbirnega tipa. aplikacije brez registracije. Ključne besede Orodje intenzivno uporablja elemente igrifikacije v realnem času. Pri točkovanju se pri pravilnih odgovorih upošteva tudi čas oddaje preverjanje, slušno razumevanje, kviz, Kahoot odgovora. Orodje je zasnovano tako, da se na računalniku ABSTRACT izvajalca kviza najprej prikažejo vprašanja za učence, z začetkom The diversity of different models for testing pupils enhances their odštevanja časa pa še odgovori, označeni z barvami in oblikami. motivation for work and for these testings mobile devices have Učenci imajo na svojih napravah, s katerimi se pridružijo kvizu, proven most handy and useful. We have prepared testing prikazane samo ustrezne barve in oblike, povezane z odgovori, activities for early learners (Grade 1 to 3) with some brez besedila odgovorov in izbirajo tisto polje, ki označuje modifications. In the article I am going to present the preparation odgovor, za katerega menijo, da je pravilen. Po vsakem odgovoru of one of these activities, testing English language listening dobijo povratno informacijo o tem, ali so izbrali pravi odgovor, comprehension for pupils Grade 1 to 3 with the modifications / koliko točk so dosegli, uvrstitev na lestvici in skupno število točk, adjusting needed to use the tools normally used for testing ki so jih dosegli. Na zaslonu izvajalca se po vsakem vprašanju knowledge with multiple choice (answers) questions. prikaže zbirnik odgovorov učencev in vrstni red petih udeležencev z največ točkami. Keywords 2.2 Prijava testing, listening comprehension, quiz, Kahoot Registracijo in prijavo za urejanje kvizov opravimo na spletni strani https://kahoot.com. Registracija je možna z Google 1. UVOD računom ali z elektronskim naslovom. Ob registraciji moramo Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri učenju [1]. Če so izbrati vlogo učitelja in vnesti ustrezne podatke. načini preverjanja znanja učencem blizu, hitreje zavzeto pristopijo k delu in aktivno sodelujejo. Mobilne naprave so prav gotovo tiste, s katerimi učenci radi delajo. Zato so kvizi, ki jih rešujejo na mobilnih napravah, uspešna metoda za preverjanje znanja med starejšimi osnovnošolci. Primerno orodje za izdelavo in izvedbo kvizov je orodje Kahoot [2], v katerem pripravimo vprašanja in odgovore izbirnega tipa. Ta način dela pa se pri mlajših Slika 1: Izbira vloge ob registraciji v Kahoot. osnovnošolcih ne zdi primeren in mogoč, ker (povečini) nimajo mobilnih naprav in ker zaradi slabše tehnike branja in Učenci do kvizov dostopajo na spletni strani https://kahoot.it. razumevanja ne morejo uspešno slediti vprašanjem in odgovorom. Predhodna registracija ni potrebna. Kviz lahko rešujejo kot posamezniki ali kot skupina. Nastavitev opravi izvajalec pred Na šoli smo pridobili komplet prenosnih računalnikov – tablic, ki začetkom kviza. Učenci pred začetkom reševanja vnesejo ime, v so občasno na voljo, zato sem razmišljal, kako izkoristiti opremo primeru skupinskega reševanja pa pred tem še skupino. in omogočiti učencem ponavljanje vsebin pri angleščini v prvem triletju in preverjanje slušnega razumevanja. V članku je predstavljen primer priprave gradiva za preverjanje slušnega 51 Slika 2: Vnosno polje za pridružitev kvizu. 2.3 Izdelava kviza Izhodiščna ideja je bila, da se pripravi kviz, v katerem bodo učenci slušno prepoznavali angleško izgovorjavo števil od 1 do 20. Slika 5: Predogled kviza pri izvajalcu in udeležencu. Med izdelavo kviza je mogoče opraviti tudi predogled, v katerem vidimo, kako bo ob izvedbi kviza videti aplikacija na računalniku izvajalca in na napravah udeležencev. S pomočjo predogleda je mogoče v celoti preveriti delovanja kviza vključno s časi, namenjenimi odgovarjanju, pravilnostjo odgovorov in prikazom grafičnih elementov. V našem primeru smo ugotovili, da je čas 20 sekund za odgovarjanje predolg, zato smo ga skrajšali. Na predogledu vidimo, da precejšen prostor zaseda slika, ki je Slika 3: Oblikovanje novega kviza. lahko namenjena pojasnitvi vprašanja, v nekaterih primerih pa dopolnjuje vprašanje in brez nje sploh ni mogoče odgovoriti. Najenostavnejša izvedba bi zahtevala prebiranje vprašanj v živo, Preglednost je bila povečana z izdelavo posamičnih grafičnih kar pa bi onemogočalo sprotno pomoč učencem, če bi jo elementov s pomočjo obdelave ekranskih slik v programu potrebovali. Pri pripravi vprašanj se je pojavilo nekaj pomislekov. Photofiltre [3], ki je precej razširjen v slovenskem šolstvu. Prvi je, ali želimo dejansko preverjati le slušno razumevanje ali bomo dopustili, da bodo učenci lahko pridobili informacijo za pravilen odgovor tudi na druge načine. Slika 6: V vprašanje lahko dodamo sliko ali video. Možnost dodajanja Youtube filmčkov kot grafičnih elementov pri Slika 4: Oblikovanje novega vprašanja. posameznih vprašanjih nas je vzpodbudila, da smo kviz nadgradili z vnaprej pripravljenimi posnetki izgovorjave posameznih števil. V primeru, da želimo preveriti izključno slušno razumevanje, moramo nekoliko preurediti vprašanje, prikazano na sliki 4. V V možnostih vprašanja nastavimo povezavo do Youtube posnetka zapisu (vprašanju) v tem primeru ne bi smelo biti omembe števila. ter čas začetka in konca predvajanja znotraj posnetka. Izvajalec kviza pa bi potreboval poseben zapis, ki bi mu povedal, katero je število, ki ga mora povedati v naslednjem vprašanju. 52 nekoliko popači sliko oziroma jo del odreže. Prav tako je pomembno upoštevati primerno velikost slik, saj so v nasprotnem primeru prikazane slike lahko neustrezne kakovosti. Slika 7: Dodajanje Youtube videa v vprašanje. Pri vključevanju posnetkov z Youtuba v vprašanja predstavlja težavo dejstvo, da slika po predvajanju ne ostane na mestu, kjer se je predvajanje ustavilo, ampak prikaže sliko, ki je na Youtubu Slika 9: Obdelava slik v programu PhotoFiltre. nastavljena kot ključna slika posnetka, kar nam onemogoča, da bi med odgovarjanjem bila prikazana slika, ki jo želimo. 3.3 Priprava zvočnih posnetkov Zvočne posnetke, ki jih je pripravila kolegica, ki poučuje v razredu, kjer smo izvedli preverjanje, je bilo zaradi ustrezne postavitve v program za montažo videa potrebno razdeliti na posamezna števila. Ker ustreznega programa nismo imeli, smo na spletu poiskali program, ki se ga sme prosto uporabiti za nekomercialno uporabo in omogoča razdelitev zvočnih datotek na manjše dele. Uporabili smo program WavePad. Slika 8: Neujemanje med vprašanji in privzeto sliko posnetka. Če na Youtube portalu ne najdemo ustreznih posnetkov, si jih lahko s pomočjo ustreznega programa pripravimo sami. Zaradi preklopa na privzeto sliko ob koncu posnetka, ki je v našem primeru onemogočal uporabo, smo se tudi mi odločili, da Slika 10: Določitev mest razdelitve zvočne datoteke. sami pripravimo ustrezne posnetke, jih prenesemo na Youtube in vključimo v vprašanja. V programu lahko na zvočnem posnetku s pomočjo zaznamkov (Bookmarks) označimo posamezna mesta. V našem primeru smo Za pripravo videa smo uporabili Movie Maker, ki ga dobimo že z označili mesta med posameznimi izgovorjenimi števili. Kasneje operacijskim sistemom Windows. Ustrezne slike smo pripravili s smo z ukazom za razdelitev (Split) posnetek razdelili na programom PhotoFiltre, zvočne posnetke pa smo obdelali s posamezne dele. programom Wavepad [4]. V nadaljevanju opisujem ključne postopke pri delu. 3. PRIPRAVA GRADIV 3.1 Priprava vprašanj in odgovorov Vprašanja in odgovori morajo izhajati iz ciljev, ki jih želimo s preverjanjem doseči. V mojem primeru so vsa vprašanja vsebinsko enaka, saj povsod ugotavljamo prepoznavanje števil. Če bi bila vprašanja bolj raznovrstna, pa bi lahko s kvizom urili tudi razumevanje navodil. 3.2 Priprava slik Slika 11: Razdelitev zvočnega posnetka na posamezna števila. Pred vstavljanjem vsebin, v konkretnem primeru števil od 1 do Pri pripravi posnetkov je treba upoštevati še vrsto zapisov, ki jih 20, smo si pripravili predlogo, ki nazorno z barvo in obliko podpira program za montažo, in poskrbeti za ustrezno kakovost ponazarja posamezne gumbe na aplikaciji uporabnika. Pri pripravi zvoka. predlog je smiselno upoštevati razmerje med širino in dolžino slike na predstavitvenem računalniku, saj lahko napačno razmerje 53 3.4 Montaža videa V program za montažo videa je mogoče vključiti video posnetke in slike ter zvoke. Zaradi že omenjenih težav s prikazano sliko smo se odločili za izdelavo petih videov, v vsakem od njih je ves čas enaka slika, zvrstijo pa se zvočni posnetki štirih števil med 1 in 20. Slika 12: Zmeda z barvami. Slika 12: Montaža videa v programu Movie Maker. 3.5 Nalaganje videa Za nalaganje video posnetkov v Youtube je potrebna prijava, za vključitev video posnetka v vprašanje kviza pa moramo poznati njegov spletni naslov. Slika 13: Nekoliko boljša, a še vedno ne dobra rešitev. Vsekakor pa ima Kahoot tudi veliko dobrih lastnosti: primeren je tudi za preverjanje pri učencih, ki še ne berejo, omogoča pa tudi analiziranje rezultatov učenja. Slika 11: URL video posnetka na Youtube. Vzpodbuda za izvedbo aktivnosti, ki jih predstavljam v tem članku, je bilo zanimanje kolegice za uporabo njej še neznane 4. ZAKLJUČEK metode za preverjanje znanja. Verjamem, da bo članek Kahoot ima ob svojih dobrih lastnostih tudi svoje slabosti: vzpodbudil še druge sodelavce k uporabi tehnologije pri omejitev dolžine vprašanj na 95 znakov in omejitev dolžine preverjanju znanja. odgovorov na 60 znakov. Moteč je tudi stalen zvok med Dogovorjeni smo že za nadaljnjo pripravo gradiv, pri čemer bodo odštevanjem časa za odgovore, ki ga ni mogoče izklopiti. Prav vprašanja tudi kompleksnejša. tako bi bila zanimiva možnost izklopa obarvanosti znakov, ki predstavljajo odgovore. To bi bilo koristno takrat, ko so tema 5. LITERATURA IN VIRI preverjanja barve. [1] Kahoot! https://kahoot.com. [2] O naravi učenja [Elektronski vir] : uporaba raziskav za navdih prakse / uredili Hanna Dumont, David Istance in Francisco Benavides ; [prevedla Sonja Sentočnik … et al.] . – 2. izd. – El. knjiga. – Ljubljana : Zavod republike Slovenije za šolstvo, 2013 http://ww.zrss.si/pdf/o-naravi- ucenja.pdf. [3] PhotoFiltre Studio. https://photofiltre.en.softonic.com/ [4] WavePad Audio Editing Software. https://wavepad.en.softonic.com/ 54 Digitalne kompetence pri likovni umetnosti v slovenski OŠ Digital competences at art in slovenian primary school Aleš Drinovec OŠ n. h. Maksa Pečarja Ljubljana Črnuška cesta 9 SI-1231 Ljubljana Črnuče +386 1 5896-320 ales.drinovec@makspecar.si POVZETEK tretjem triletju vključili računalničarja, ki del svoje delovne Politika usvajanja digitalnih kompetenc v slovenski osnovni šoli obveznosti opravlja v okviru učnih skupin [3]. je vključevanje teh vsebin v učne načrte pri vseh predmetih. Izobraževanje učiteljev za poučevanje dodatnih znanj že nekaj let 2. Primeri dobre prakse poteka na vseh ravneh (projekt e-Šolstvo [1], študijske skupine, V okviru 30% ur za učne skupine se učenci razdelijo na dve dodatna izobraževanja). Na OŠ n. h. Maksa Pečarja Ljubljana skupini. Ena skupina izvaja grafični, kiparski ali arhitekturni Črnuče smo kot del pridobivanja digitalnih kompetenc pri likovni projekt druga pa program računalniške obdelave, izmenjaje vsaka umetnosti v 7. - 9. razredu pripravili zajem in obdelavo digitalne v okviru šestih ur. fotografije (7. razred), fotomontažo (8. razred) ter izdelavo animacije in videa (9. razred). To izobraževanje poteka v okviru 2.1 Sedmi razred ur namenjenih delu po skupinah, oziroma ur namenjenih Učenci izvedo osnove kompozicije fotografije, zlati rez in dodatnemu asistentu pri pouku likovne umetnost. Vsak učenec na njegovo praktično uporabo pri zajemu digitalne fotografije. ta način opravi šesturno usposabljanje. Rezultati zadnjih šestih let, Spoznajo se s sodobnimi zrcalno-refleksnimi digitalnimi odkar to obliko izobraževanja izvajamo, se kaže v tem, da učenci fotoaparati in jih uporabijo za zajem portretne in celopostavne to znanje suvereno uporabljajo pri izdelavi in grafični podobi slike. Slike prenesejo na računalnik in jih skupaj pregledajo ter predstavitev pri vseh predmetih. komentirajo uporabo dogovorjenih kompozicijskih elementov ter izpostavijo najpogostejše napake, ki so jih naredili. V drugem Ključne besede delu iz ene od svojih slik s pomočjo programa za digitalno osnovnošolsko izobraževanje, likovna umetnost, fotomontaža, urejanje slik (GIMP [4], PhotoShop) izrežejo osebo in jo animacija, video. prestavijo na novo ozadje, ki so ga pripravili z iskanjem na spletu. Pri tem so pozorni na ločljivost slike. ABSTRACT V programu se naučijo: The policy of adopting digital competences in the Slovenian elementary school is to integrate these contents into curricula in - nalaganja, premikanja, all subjects. Teacher education for the teaching of additional - kopiranja, knowledge has been carried out at all levels for several years (the e-Learning project [1], study groups, additional education). At our - lepljenja, primary school as a part of the acquisition of digital competences - spreminjanja velikosti, in fine arts in the 7th - 9th class, we prepared digital image manipulation (7th grade), photomontage (8th grade) and - uporabe plasti, production of animation and video (9th grade). This training is realised in smaller groups when an additional assistant is present. - obrezovanja elementov slike in cele slike, Each student in this way undergoes six hour training. The results - korekcije prehoda med kompozicijskimi elelmenti of the past six years, since this form of education is carried out, is reflected in the fact that students use this knowledge in the - shranjevanja projekta production and graphic representation of all subjects. - izvažanja in stiskanja v slikovne datoteke (JPG, PNG) - tiskanje Keywords Primary school education, art, image and video editing, Izdelek oddajo v spletni učilnici moodle. Tu so na voljo tudi animation. video vodiči [5], ki so jim v pomoč pri izdelavi fotomontaže (Slika 1 Fotomontaža v GIMP). 1. UVOD Del sodobne likovne umetnosti sta tudi digitalna obdelava in predstavitev izdelkov. Pri tem gre za zajem, urejanje in izražanje likovnih del in gradiva v digitalni obliki. Posodobljeni učni načrti iz leta 2011 [2] to predvidevajo. Na naši šoli smo za izvedbo v 55 nekatere osnove uporabe programa za urejanje slik in še dodatno spoznajo: - masko plasti - prosojnost pri prekrivanju slik (Slika 3 Prosojnost pri prekrivanju slik) - linearni sivinski prehod - premikanje plasti - prekrivanje delov slike - obrezovanje celotne slike Slika 1 Fotomontaža v GIMP Izdelek se tudi oceni (Slika 2 Kriteriji za ocenjevanje). Slika 3 Prosojnost pri prekrivanju slik Izdelek oddajo v spletni učilnici, kjer so jim na voljo video vodiči in kriteriji za ocenjevanje (Slika 4 Kriteriji za ocenjevanje). Slika 2 Kriteriji za ocenjevanje 2.2 Osmi razred V osmem razredu učenci naredijo nekoliko zahtevnejšo fotomontažo. Iz dveh slik živali izdelajo novo žival s čim manj opaznim prehodom iz ene živali v drugo. Pri tem ponovijo Slika 4 Kriteriji za ocenjevanje 56 2.3 Deveti razred - navajanja mentorjev in sodelavcev pri izdelku. Osnove animacije in urejanja videa vsi učenci spoznajo v devetem razredu. Nekateri imajo s tem opravka že na računalniških krožkih in pri izbirnem predmetu multimedija. Izdelek izvozijo v MP4 format in ga oddajo v spletni učilnici, kjer se na podlagi kriterijev (Slika 7 Kriteriji ocenjevanja) za Učenci izvedo nekaj o gibajočih slikah in optičnih prevarah. ocenjevanje oceni. Spoznajo osnove animacijskega programa Animationish [6] (Slika 5 Animationish). Program je sicer plačljiv, ima pa tudi 15 dnevno demo različico. Izdelajo tri sekundno animacijo. Pri tem so pozorni na to, da ima animacija v sebi idejo, domiselnost, poučnost. Slika 5 Animationish Animacija se izvozi v AVI format in nato s programom za urejanje videa, običajno kar Windows Movie Maker [7], uredi (Slika 6 Urejanje videa). V urejevalniku se doda vstopna špica, iztočnica in glasba. Slika 7 Kriteriji ocenjevanja 3. ZAKLJUČEK Program, ki ga izvajamo je učencem zanimiv, radi delajo in delajo zelo zanimive in ustvarjalne izdelke. Pridobljeno znanje uporabljajo pri predstavitvah in projektnih nalogah pri drugih predmetih. Pri uporabi digitalnega aparata in video kamere, urejanju slik in videa so samozavestni in se pogosto lotijo tudi svojih projektov. 4. CITIRANA DELA [1] D. Jovič, Projekt e-Šolstvo, J. Stankovič, Ured., Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 2013. [2] Predmetna komisija. Natalija F. Kocjančič ... [et.al.]. – El. Slika 6 Urejanje videa knjiga, Učni načrt. Program osnovna šola Likovna vzgoja [Elektronski vir], Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011. Način dostopa (URL): Učenci pri tem upoštevajo: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf - pravila navajanja, [3] Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa - avtorstvo glasbe, osnovne šole. Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno - avtorstvo vklju besedilo in 65/05. Način dostopa (URL): čenih slik, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005- 57 01-3355/pravilnik-o-normativih-in-standardih-za-izvajanje- [6] Animationish, FableVision Learning, Peter H. Reynolds. programa-osnovne-sole Program za izdelavo animacij za oscnovnošolce. Način [4] GIMP, GNU image manipulation program. Na dostopa (URL): čin dostopa (URL): https://www.gimp.org/ https://www.fablevisionlearning.com/animationish [5] Video vodi [7] Windows Movie Maker, Microsoft. Enostaven program za či: Aleš Drinovec. Način dostopa (URL): http://www2.arnes.si/~alesd/videovodic/montaza7/, urejanje videa. Način dostopa (URL): http://www.windows- http://www2.arnes.si/~alesd/videovodic/lum_zirafonoj/, movie-maker.org/ http://www2.arnes.si/~alesd/videovodic/animationish1/, http://www2.arnes.si/~alesd/videovodic/video2/, http://www2.arnes.si/~alesd/videovodic/oddaja_naloge/ . 58 Informacijsko opismenjevanje pri pouku slovenščine Information literacy in Slovenian lessons Lučka Drnovšek Pepelnjak OŠ Ivana Kavčiča Izlake 4 1411 Izlake 03 56 70 200 lucka.drnovsek@osik.si POVZETEK šolo, rojeni v časi, ko si vsi težko predstavljamo življenje brez Informacijsko-komunikacijska tehnologija nas obkroža na vsakem računalnika in dostopa do spleta. Lahko rečemo, da je današnjim koraku. Še posebej so za nove tehnologije dovzetni mladi, ki jim mladim informacijska tehnologija položena že v zibelko. Že ra majhni otroci se srečujejo s pametnimi telefoni in tabličnimi čunalnik pomeni predvsem sredstvo za zabavo, ne znajo pa izkoristiti ostalih prednosti ra računalniki. čunalnika, ki jim lahko pomagajo pri delu in učenju. Zato bi se morali učenci informacijsko Vendar se mi zastavlja vprašanje, ali so mladi res vešči uporabe opismenjevati sistematično tekom izobraževalnega procesa vsa različnih programov in aplikacij na sodobnih napravah in ali znajo leta izobraževanja. V tem prispevku želim prikazati nekaj izkoristiti vse prednosti, ki jim jih te naprave ponujajo. primerov uporabe sodobnih informacijskih tehnologij pri pouku slovenščine. Opažam, da so učenci zelo motivirani pri delu s Poleg tega se danes zaradi dostopnosti spleta in s tem dostopnosti sodobnimi tehnologijami. Vendar to ni glavni cilj uporabe najrazličnejših informacij vedno več govori o odprtem učenju in o informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri urah slovenščine. tem, da se lahko mladi izobražujejo sami. Slišimo in preberemo Računalnik je le pripomoček, s katerim dosegamo druge cilje iz lahko tudi namigovanja, da učitelji postajamo odveč in učnega načrta, poleg tega pa krepimo digitalne kompetence. nepotrebni, prav tako pa tudi šola, ki je ujeta v nekih starih vzorcih in ne sledi trendom novih tehnologij, s tem pa Klju fleksibilnosti mladih in njihovim željam po individualnem in čne besede odprtem izobraževanju. informacijsko opismenjevanje, pouk slovenščine Ali smo res učitelji nosilci zastarelih metod poučevanja? Ali so se ABSTRACT mladi v današnjem času res rodili opremljeni z znanji in Information and communications technology (ICT) surrounds us veščinami s katerimi bi lahko izkoristili prednosti, ki jih ponuja at every step. Especially young people are very susceptible to new tehnologija? Ali bi učitelje res lahko nadomestili računalniki, technologies. Young people have computers mainly for učilnice pa video konference in izobraževanje na daljavo? entertainment and they cannot take advantage of other computer benefits that can help them work and learn. Therefore, pupils Sama sem mnenja, da nikakor. Poleg tega pa zagovarjam tudi should learn information literacy systematically throughout the stališče, da je danes, v času, ko smo ljudje z vseh strani obkroženi whole educational process. In this article, I intend to present some z različnimi, tudi nasprotujočimi si informacijami, do katerih smo examples of the use of modern information technologies in celo odrasli včasih težko kritični, vloga učitelja ključnega Slovenian lessons. Pupils seem to be highly motivated to work pomena. with modern technologies. However, this is not the main goal of V pričujočem prispevku želim prikazati nekaj smernic in the use of ICT in Slovenian lessons. The computer is just a tool to konkretnih vsebin, preko katerih pri pouku slovenščine krepimo achieve other goals from the curriculum. Besides that we also informacijsko pismenost pri učencih. Predstavila bom nekaj enhance the digital competence. svojih izkušenj in opažanj, ki sem jih pridobila pri poučevanju učencev 6.–9. razreda. Keywords information literacy, Slovenian lessons 2. MLADI IN IKT V obdobju, ko učenci vstopijo na predmetno stopnjo, pride do velike eksplozije v uporabi tehnologije, ki je v tem obdobju dejansko na vrhuncu. Večina otrok dobi telefone, začnejo pošiljati 1. UVOD sporočila, se udeleževati skupinskega klepeta, mladi igrajo spletne Odraščanje v današnjem času se od odraščanja v preteklosti in druge igre ter se zares začnejo družiti na spletu. [3] Uporaba razlikuje. Nove informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) telefonov in drugih pametnih naprav jim v tem obdobju pomeni vstopajo v naša življenja vsak dan v različnih oblikah. Zato je predvsem zabavo. Mladi svojih računalnikov večinoma ne nujna uporaba IKT tudi pri pouku, saj klasični načini in oblike uporabljajo kot pripomoček za delo. Čeprav mlade informacijsko- niso dovolj. Ali to pomeni, da lahko ves pouk preide iz klasičnih komunikacijske tehnologije tako rekoč spremljajo že od rojstva in zvezkov, delovnih zvezkov in učni listov na računalnike in imamo včasih občutek, da so informacijsko dobro opismenjeni, so tablične računalnike, domače delo pa se preseli na spletne forume v resnici zelo nespretni in neiznajdljivi pri resni uporabi svojih in elektronsko pošto? pametnih igračk. Večina učiteljev, ki dandanes poučuje v šolah, je odraščala v času, Manfred Spritzer [6] v Digitalni demenci svari pred tem, da ko je bil razvoj informacijske tehnologije še v povojih. Ravno elektronski mediji neugodno delujejo na naše mišljenje in spomin. nasprotno pa so mladi, ki danes obiskujejo osnovno ali srednjo Pravi, da ni dokazov, da bi bili učenci s pomočjo digitalnih 59 medijev v šolah uspešnejši. Zaradi uporabe računalnika so bolj Učni načrt za slovenščino [7] predvideva, da raba informacijskih površni, zaradi prepisovanja šolarjem računalnik odvzame umsko tehnologij lahko pomembno pripomore h kakovostnejšemu delo, opozarja pa tudi na različne motnje pri uporabi računalnika, pouku, a mora biti tesno povezana z novimi načini in oblikami kot so piski, izraba baterije in druge tehnične prepreke. dela, predvsem pa s cilji in vsebinami pouka slovenščine. Pri svojem delu opažam, da so učenci navdušeni, kadar med Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo naj bi torej učenci poukom uporabljajo računalnik. Obljuba, da bomo ob koncu uporabljali kot pripomoček pri doseganju drugih ciljev in za šolske ure uporabili tablične računalnike, deluje zelo lasten učni napredek. Uporaba računalnikov v razredu ne sme biti motivacijsko. Navdušeni so tudi, ko obiščemo računalniško le kot zabava, nagrada ali motivacija, pač pa smiselno vključena v učilnico. Vendar tudi sama pri svojem delu z učenci mnogokrat pouk. Učence je potrebno pri uporabi voditi, jim dajati smernice opažam omenjene slabosti pri uporabi računalnikov. Mladi in jih tudi opozarjati na morebitne pasti neprimerne uporabe. Tu besedil na zaslonih niso vajeni brati poglobljeno, večkrat so zelo se kaže zelo pomembna vloga učiteljev. Informacijsko- površni, begajo od naloge do naloge in se prehitro pomikajo z komunikacijska tehnologija naj se ne vpeljuje za vsako ceno, drsnikom po straneh. Pri nalogah, kjer si sami prilagajajo tempo ampak s premislekom. Uporabljamo jo takrat, kadar z njeno in si sami pregledujejo odgovore so zelo površni, ne pišejo uporabo dosegamo učne cilje. Za učni proces z uporabo IKT je natančnih odgovorov, ne pišejo velike in male začetnice in se ravno tako pomembno načrtovanje pouka kot za klasičen učni mnogo manj potrudijo kot pri pisanju na roko. proces. Vendar e-izobraževanje zahteva premišljeno, strokovno Mladi so pri informacijskem opismenjevanju velikokrat pretehtano programiranje pouka ob dobrem poznavanju prepuš zmogljivosti učencev. Učitelj mora torej natančno predvidevati, čeni sami sebi. Zato se mi zdi zelo pomembno, da učitelj premišljeno izbira oblike in metode dela z informacijsko- kako bo potekalo učenje. [5] Pri učencih moramo spodbujati komunikacijsko tehnologijo, tako da u kritičnost pri uporabi IKT, pa tudi zbranost, natančnost (natančno čenci spoznavajo prednosti in se u in poglobljeno branje) in doslednost. Učence je potrebno naučiti čijo veščin in spretnosti rabe IKT. Učence je potrebno nau rokovati z ogromno količino podatkov, ki je dostopna na spletu. čiti rokovanja z njo. Napredku se namreč ne moremo izogniti in učencev ne bomo izolirali od pametnih naprav. Lahko pa jih 3.1 Informacijska pismenost usposobimo za pametno uporabo. Uporaba IKT se širi skoraj na vsa področja človekovega Vedno znova sem v vseh razredih predmetne stopnje presenečena, delovanja. Zato bi moralo biti informacijsko opismenjevanje koliko težav imajo nekateri učenci pri zapisovanju preprostega prisotno v vseh ciljih izobraževanja. S pomočjo informacijske besedila v urejevalniku besedil. Med učenci se pojavljajo velike tehnologije lahko vsakdo objavlja svoje podatke. Težava nastane razlike v znanju med tistimi učenci, ki so obiskovali kakšnega zaradi nepregledno množice včasih nasprotujočih si informacij. izmed izbirnih predmetov in med tistimi, ki računalnik Zato moramo učence spodbujati k odgovornemu zbiranju uporabljajo le za zabavo. Ne drži, da so slabše računalniško podatkov in njihovem vrednotenju. [8] opismenjeni tisti učenci, ki prihajajo iz družin s slabšim socialnim položajem. Tudi nekateri u Informacijsko pismenost kot splet znanja in spretnosti Rado čenci, ki imajo najsodobnejše pametne telefone, so izjemo nespretni pri npr. pisanju v wordu ali izdelavi Wechtersbach [8] deli na tri nivoje: ppt predstavitve ter zelo površni pri branju daljših besedil ali 1. Presoditi, kdaj je informacija potrebna. iskanju podatkov. Mlade je potrebno naučiti, da je informacijsko- 2. Vedeti, kje pridobiti potrebne podatke, jih znati od tam dobiti komunikacijska tehnologija orodje, ki jim je lahko v pomoč in ne in ovrednotiti. le sredstvo za zabavo in druženje z vrstniki. 3. Vedeti, kako iz podatkov dobiti pravo informacijo in kje, kdaj in kako jo uporabiti. 3. INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA Računalniško pismenost pa označuje kot zmožnost uporabe TEHNOLOGIJA PRI POUKU računalnika, računalniških programov in z računalnikom povezane informacijske tehnologije. SLOVENŠČINE Načela rabe IKT pri pouku slovenščine v osnovni šoli: Temeljni cilj pouka slovenščine je razvijanje sporazumevalne zmožnosti. Učni načrt za slovenščino [7] pa predvideva tudi 1. načelo: Vključevanje IKT kot integralnega dela pouka razvijanje digitalne zmožnosti pri pouku slovenščine. Ta se slovenščine. povezuje z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti v slovenskem 2. načelo: Razvijanje zmožnosti. (Raba IKT je lahko povezana z jeziku, to je zmožnosti sprejemanja in tvorjenja raznih besedil. vsemi taksonomskimi stopnjami.) Digitalna zmožnost vključuje zavestno in kritično rabo informacijskih tehnologij pri opravljanju šolskih in zunajšolskih 3. načelo: Koordiniranje učnih dejavnosti. obveznosti. Podprta je z rabo temeljnih informacijskih spretnosti 4. načelo: Dejavni učenec. v okviru informacijskih tehnologij, to je z rabo računalnika, da bi 5. načelo: Učne oblike in metode za dejavno sodelovanje. pridobili, ovrednotili, shranili, tvorili, oblikovali, predstavljali in izmenjevali informacije ter komunicirali in sodelovali na 6. načelo: Uporaba e-učnih gradiv. medmrežju. 7. načelo: Ciljna naravnanost rabe IKT. Zavedati se moramo, da je didaktična umestitev eden od prvih 8. načelo: Motiviranje za učenje. pogojev rabe IKT pri pouku. Zato je naloga slovenske didaktike 9. načelo: Problemsko ustvarjalni pristop. jezika in književnosti, da IKT umesti kot integralni del pouka slovenščine in ne le kot dodatek ali orodje za tehnično, 10. načelo: Sodelovalno učenje. administrativno pomoč, namenjeno predvsem hrambi in izmenjavi 11. načelo: Refleksija in (samo)evalvacija. različnih vsebin ali gradiv. [9] 12. načelo: Načelo celostnega pristopa. [9] 60 da odprto učenje presega kontekst učenja v razredu v klasičnem smislu. Odprto učenje predvideva veliko mero samoiniciativnosti 3.2 Vloga učitelja in lastne motivacije pri učencih. Odprto učenje je lahko del Vloga učitelja je z napredkom znanosti in tehnologije še pouka, ko učenci določene vsebine predelajo sami s pomočjo IKT, pomembnejša kot v preteklosti, ko je bil učitelj le steber znanja. pri tem pa še vedno učitelj usmerja in vodi učence. Danes mora biti učitelj izvrsten pedagog, njegovo poslanstvo pa Pri pouku z uporabo IKT, tudi pri pouku slovenščine, IKT ni le podajanje znanja svojim učencem, pač pa mora pri učencih podpira predvsem učne metode in oblike, ki postavljajo v ospredje razvijati tudi druge veščine, med katerimi so tudi sodelovalno učenca, problemski pristop, sodelovalno učenje in druge učne učenje, kritično razmišljanje, ustvarjalnost in druge. metode in oblike, ki omogočajo (samo)učenje. [9] »E-gradivo ni Računalnik pri pouku ni nadomestek učitelja, pač pa podpora samo vir znanja, saj znanja ne posreduje zgolj prek pisane besede, učitelju in pripomoček učenci. Vendar je naloga učitelja, da ampak tudi prek multimedijskih gradnikov, in sicer tako, da od učence nauči veščin, s katerimi lahko prednosti računalnikov učenca terja aktivnost.« [5] karseda izkoristijo. Učenci namreč izvrstno obvladajo sodobne naprave, kadar gre za zabavo, ne povezujejo pa jih z delom in se dela z njimi mnogokrat ne lotevajo dovolj resno. 3.4 Vsebine Manfred Spritzer [6] v Digitalni demenci zelo kritično piše, da Računalniška znanja bi morali učenci pridobivati sistematično potrebujemo računalnik za učenje prav tako nujno kot kolo za tekom izobraževalnega procesa vsa leta izobraževanja. plavanje ali rentgenski aparat za pomerjanje čevljev. Računalniki namreč ne pospešujejo izobraževanja mladih, ampak ga prej Predmet slovenščina velja pri učencih za enega manj priljubljenih ovirajo ali v najboljšem primeru nimajo prav nobenega učinka. predmetov. Predvsem je nepriljubljeno branje umetnostnih Računalniki tako učence odvračajo od učenja in posledično besedil. Tudi nekateri odrasli se spominjajo, da so se jim negativno vplivajo na učni uspeh. Spritzer izpostavlja književna dela zamerila v osnovni šoli pri prebiranju klasičnih pomembnost učenja na pamet v šolah, saj se učenci s tem naučijo avtorjev. Z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij uporabljati svoj um kot pomnilnik. lahko tudi pouk slovenščine naredimo učencem mnogo bolj prijazen in priljubljen. Sprejemanje in tvorjenje različnih vrst Mladi v nasprotnem primeru informacijsko tehnologijo enačijo z besedil tako približamo učencem. zabavo in prostim časom. Informacijsko opismenjevanje naj bi potekalo pri različnih predmetih in ne le pri računalniških. Pa je V tem prispevku želim prikazati nekaj primerov uporabe sodobnih informacijsko opismenjevanje v zadostni meri prisotno v informacijskih tehnologij pri pouku slovenščine. Različnim slovenskih osnovnih šolah? Velikokrat bi si učitelji pri pouku vsebinam, ki so opredeljene tudi v učnem načrtu za slovenščino želeli uporabljati tehnologije, saj jo nekatere šole imajo na sem pripisala primere rabe informacijske tehnologije. Pri pouku se razpolago, pa jih je strah, da ne bodo zmogli, da niso dovolj lahko poslužujemo različnih naprav, ki so nam na razpolago, od usposobljeni. Pomanjkljivost je tudi v tem, da učitelji sami iščemo računalnikov v računalniški učilnici, do tabličnih računalnikov. metode in strategije ter izdelujemo pripomočke, ki jih nato Osnovna šola, na kateri poučujem slovenščino razpolaga s uporabimo pri pouku. Sami se izobražujemo in velikokrat učimo sodobno opremljeno računalniško učilnico z dvajsetimi na svojih napakah, kar pa vzame zelo veliko časa in energije. To računalniki. Učenci pa lahko pri pouku uporabljajo tudi deset je za učitelje velik izziv. Potrebno bi bilo sistematično tabličnih računalnikov. V učilnicah so tri interaktivne table, prav izobraževanje učiteljev za informacijska znanja in za izvajanje vsaka učilnica pa je opremljena z računalnikom in projektorjem. informacijskega opismenjevanja učencev pri različnih predmetih Poleg tega ima vzpostavljen eduroam sistem mednarodnega od prvega do devetega razreda osnovne šole. gostovanja na brezžičnih omrežjih, ki so vzpostavljena na Sodobni pristopi u izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah v Sloveniji ter tujini. čitelju omogočajo da prenaša težišče dela na u Vsi učenci v petem razredu pridobijo elektronski naslov, s katerim čenca. Vloga učitelja se spreminja iz posredovalca znanja v spodbujevalca u imajo dostop do elektronske pošte ali preko oblačnih storitev čenca na učni poti. [5] Pomemben je proces izobraževanja in iskanje odgovorov, ne le goli podatki, ki so dostopajo do različnih datotek in fotografij. danes vsakomur dostopni. »Tudi sodobni učitelj slovenščine ni Vsebine, ki jih bom predstavila, uporabljam pri svojem pouku. več le prenašalec znanja v transmisijskem smislu, ampak je Opažam, da so učenci zelo motivirani pri delu s sodobnimi predvsem moderator učnih dejavnosti in pomočnik ter svetovalec tehnologijami. Vendar to ni glavni cilj uporabe informacijskih učencu pri njegovem učenju, kar je še posebej značilno za rabo tehnologij pri urah slovenščine. Računalnik je le pripomoček, s IKT.« [9] katerim dosegamo druge cilje iz učnega načrta, poleg tega pa krepimo digitalne kompetence. Ob uporabi informacijsko- komunikacijske tehnologije pri pouku sem vedno znova 3.3 Aktiven učenec presenečena, da učenci pri njihovi uporabi niso tako suvereni, kot V sodobnih pristopih k poučevanju je v ospredju aktiven učenec. bi pričakovali. Računalnik jim pomeni predvsem sredstvo za Že ko pripravljamo učno vsebino, moramo zagotoviti učenčevo zabavo, ne znajo pa izkoristiti ostalih prednosti računalnika, ki vpletenost. Z vsebino se mora učenec aktivno ukvarjati. Tako jo jim lahko pomagajo pri delu in učenju. bo bolje in hitreje razumel, ukvarjanje pa ga pripravlja tudi na Opisane vsebine so v učnem načrtu predvidene za 6., 7., 8. ali 9. uporabo znanja. S tem pa znanje kot splošna dobrina in tudi za razred devetletne osnovne šole. Primeri so že bili uporabljeni pri učenca osebno dobi smisel. Zagotavljanje aktivne vloge učenca, ki pouku. Seveda je možnosti za uporabo informacijske tehnologije ob tem lahko uresničuje tudi svojo ustvarjalnost, je ena od še več. Kot učiteljica vedno znova iščem različne metode in prednostnih nalog pri načrtovanju učenja. [5] strategije, s katerimi bi pouk približala učencem, učne cilje pa V sodobnem času vedno pogosteje govorimo o odprtem učenju. umestila v kontekst sodobne informacijske družbe. To je učenje brez prostorskih in časovnih omejitev, kar pomeni, 61 3.4.1 Literarnozgodovinska obdobja in smeri Učiteljevo razlago literarnozgodovinskih obdobij in smeri lahko občasno zamenjajo tablični računalniki. Učitelj lahko celo učno uro ali le delček pripravi tako, da v aplikaciji nearpod, ki je namenjena uporabi na tabličnih računalnikih, pripravi sistematično razlago enega izmed literarnozgodovinskih obdobij. Devetošolci so na takšen način že spoznavali obdobje moderne in književnika Ivana Cankarja ter tudi obdobje sodobne slovenske književnosti. Prednost uporabe aplikacije nearpod je v tem, da učitelj vodi tempo obravnave učne snovi, hkrati pa ta aplikacija omogoča tudi aktivno udeležbo učencev in povratno informacijo učitelju. Slika 2. Vprašanje izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori v aplikaciji nearpod. 3.4.3 Poustvarjanje umetnostnih besedil Mnogi učenci imajo odpor do branja umetnostnih besedil. Še posebej to velja za nekatera klasična besedila, ki po vsebini in tematiki zaradi starejšega datuma nastanka niso blizu učencem. Poleg tega učence od branja odvrača jezik, ki je zaradi starinskih Slika 1. Igra spomin kot uvodna motivacija v aplikaciji izrazov težje razumljiv. Zato pri učencih spodbujam delo s nearpod. književnimi besedili tako, da jih poustvarjajo in prenašajo v filmski jezik. Z učenci po knjižni predlogi posnamemo kratek film. Učenci ob tem krepijo številne cilje iz učnega načrta za 3.4.2 Preverjanje znanja slovenščino, medtem pa si večajo tudi medijsko pismenost in se Z aplikacijo nearpod lahko izvedemo tudi preverjanje znanja, saj učijo sistematične rabe medijev in tehnologij (od snemanja s nam omogo kamero, iskanja glasbe, do montiranja v različnih računalniških ča različne tipe nalog za učence. Lahko izberemo tip naloge vprašanj izbirnega tipa z enim ali ve programih). Takšno delo spodbuja sodelovanje in skupinsko č pravilnih odgovorov, kjer u učenje. Z izdelki so učenci že sodelovali na tekmovanju čenci preprosto tapnejo na pravilni odgovor. V preverjanje lahko vklju Slovenščina ima dolg jezik v organizaciji Slavističnega društva čimo tudi vprašanja odprtega tipa. Učitelj takoj dobi povratno informacijo, kateri u Slovenije. čenci so odgovorili pravilno in kateri napačno. Prednost uporabe programa nearpod je ravno 3.4.4 Poznavanje književnikov in njihovih del enostavnost njegove uporabe in predvsem to, da lahko učitelj Učenci lahko književnike, ki so opredeljeni v učnem načrtu prilagaja in usmerja potek učne ure ter odmerja čas za delo. Hkrati spoznavajo na različne načine. Ena izmed možnosti je že zgoraj pa so učenci pri svojem delu popolnoma samostojni. Slabost omenjena aplikacija nearpod na tabličnih računalnikih. brezplačne verzije programa pa je ta, da je ni mogoče vizualno popestriti, dodati raznih fotografij, aplikacij in s tem narediti Druga možnost je, da učenci na računalnikih v računalniški privlačnejše za učence, prav tako je precej aktivnosti plačljivih. učilnici po natančno izdelanem navodilu po spletu iščejo podatke Zelo uporabno pri tej aplikaciji je tudi to, da lahko po zaključeni o življenju in delu določenega književnika. Podatke si zapisujejo uri učitelj pogleda poročilo o tem, kako so učenci sodelovali in v svoj zvezek in jih nato predstavijo sošolcem. Znanje o odgovarjali in s tem ugotovi, pri katerih nalogah so imeli več romantičnem pesniku Francetu Prešernu so učenci že usvajali težav, pri katerih pa manj. Kar je dobra povratna informacija za preko spletne strani www.preseren.net. [2] Iskali so osnovne učitelja. podatke, zanimivosti, slikovno in drugo gradivo po vnaprej pripravljenem učnem listu, ki so ga izpolnjevali ob branju spletne strani. Zelo pomembno je, da učitelj učencem vnaprej izdela natančna navodila, po katerih iščejo in zbirajo podatke, lahko individualno ali v dvojicah. Učenci morajo biti vodeni in pri brskanju po spletu ne smejo biti prepuščeni sami sebi. 3.4.5 Ustvarjalno pisanje Učenci pri pouku slovenščine razvijajo recepcijske zmožnosti s tvorjenjem, (po)ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih. Učenci večkrat v šolskem letu pišejo (po)ustvarjalno besedilo v računalniški učilnici. Besedila ne napišejo v svoj zvezek, pač pa ga natipkajo v urejevalnik besedil word. Svoje slovnično in pravopisno pa tudi oblikovno urejeno besedilo oddajo učitelju po elektronski pošti ali ga shranijo v skupno rabo v oblaku. 62 3.4.6 Obravnava domač ega branja pisanju uradnih besedil, kjer smo pozorni ne le na vsebino in Navodila za domače branje lahko učitelj učencem objavi v spletni sestavne dele besedila, pač pa tudi na obliko uradnega besedila. učilnici. Tako ne le da varčuje s papirjem, pač pa tudi navaja Ta besedila so uradno pismo, uradno in javno vabilo, uradna učence na uporabo spletnih učilnic. Svoje izdelke po branju lahko zahvala, uradno opravičilo, življenjepis in uradna prošnja. učenci oblikujejo v različnih programih in jih učitelju posredujejo preko skupne rabe v oblaku, po elektronski pošti ali v klasi 3.4.10 Govorni nastop čni obliki, napisane v zvezek. Učenci pri pouku slovenščine razvijajo zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil. Poleg pisanja neumetnostnih besedil tvorijo tudi govorne nastope. Učenci tvorijo čim bolj ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna enogovorna besedila določene vrste (npr. opis države, opis življenja osebe, opis življenja ljudi v dani skupnosti, opis naprave, opis postopka, razlaga naravnega pojava …). Pri govornem nastopu morajo paziti na ustreznost besedilne vrste, temo, jezikovno pravilnost in ustreznost slušnega prenosnika. Učenci podatke, ki jih vključijo v svoje besedilo poiščejo tako v knjižnih virih, kot tudi na spletu. Pri tem jih je potrebno navajati na kritičnost pri iskanju podatkov. Učence je potrebno spodbujati, da pridobivajo podatke iz različnih virov, da jih preverijo z različnih spletnih strani, da so kritični do različnih virov in da jih vrednotijo. Učenci se učijo v poplavi podatkov najti tiste prave in uporabne informacije. Večkrat prepišejo vse, kar najdejo na določeni spletni strani, kljub temu, da imajo jasna navodila. Čeprav lahko vključijo le Slika 3. Domače branje Ivan Cankar: Moje življenje v spletni zahtevane podatke, prepišejo še druge stvari, ki so nepotrebne ali učilnici za slovenščino. celo napačne (kopirajo celotno besedilo s spletne strani). Učenci imajo mnogokrat težave pri iskanju knjig za domače Učence je potrebno navajati tudi na navajanje virov in slikovnega branje v knjižnicah. Opažam, da so nekateri učenci zelo gradiva, ki je na internetu. Potrebno jih je opozarjati, da so neiznajdljivi in jim tudi v devetem razredu knjige za domače dosledni. Prevladuje namreč mnenje, da so podatki in fotografije branje še vedno priskrbijo starši, kljub temu da ima šola zelo ter drugo gradivo na spletu le zato, da so vsem na razpolago za dobro založeno šolsko knjižnico. Zato se mi zdi zelo pomembno, nadaljnjo uporabo. da učence navajamo na uporabo bibliografskega sistema cobiss. U Pri govornem nastopanju lahko učenci uporabijo ponazorila, ki jih čenci se vsako leto izobražujejo, kako uporabljati sistem cobiss v okviru bibliopedagoških ur. pripravijo v programu powerpoint. Potrebno je poudariti, da je predstavitev v programu powerpoint le ponazorilo, ki spremlja 3.4.7 Branje umetnostnih besedil učenčev govorni nastop in ga učenec aktivno vključuje v svoj U govor. Vsekakor pa powerpoint predstavitev ni osnova in vodilo čenci pri pouku slovenščine razvijajo recepcijske zmožnosti z branjem umetnostnih besedil. Poleg besedil v knjižni obliki lahko govornega nastopa. učenci obravnavana besedila prebirajo tudi v spletnem odprtem skladiš 3.4.11 Utrjevanje besednih vrst ču izvirnih besedil v Wikiviru. Med obravnavanimi besedili na tem portalu najdemo Levstikovega Martina Krpana in Utrjevanje besednih vrst lahko naredimo učencem zanimivejše z zbirko uporabo tabličnih računalnikov. Šestošolci so na primer prislove črtic Ivana Cankarja Moje življenje. utrjevali s pomočjo tabličnih računalnikov in aplikacije sway. Zelo pomembno je, da učence navajamo na natančno in Naloge je potrebno v aplikaciji predhodno pripraviti. Učenci so poglobljeno branje, včasih tudi večkratno branje, ki ga do nalog dostopali s povezavo preko QR kode. V aplikaciji sway nadgradimo z natančno analizo besedila. so imeli na razpolago več različnih nalog, ki so jih reševali v svoje zvezke za slovenščino. 3.4.8 Branje neumetnostnih besedil Različna neumetnostna besedila nas obkrožajo na vsakem koraku. Nekatera med njimi, ki jih vsakodnevno najdemo v sodobnih medijih, za sprejemanje pri pouku slovenščine predvideva tudi učni načrt. Med temi besedili naj izpostavim predvsem publicistična besedila (intervju, poročilo …), nasvet strokovnjaka, besedilo ekonomske propagande, pa tudi opis poti in potopis. To so besedila, s katerimi se ljudje vsakodnevno srečujemo. Učenci na spletu iščejo primerna besedila in jih kritično prebirajo ter jih pod vodstvom učitelja obravnavajo. 3.4.9 Pisanje neumetnostnih besedil Med vrstami besedil, ki jih učenci tvorijo v 6., 7., 8. in 9. razredu, Slika 4. Utrjevanje prislovov z aplikacijo sway. je mnogo takšnih besedil, ki jih učenci oblikujejo z računalnikom. Nekajkrat na leto se z u 3.4.12 Spletni slovarji čenci odpravimo v računalniško učilnico, kjer učenci v urejevalniku besedil word tvorijo enega izmed Učenci razvijajo pravopisno zmožnost pri pouku slovenščine tudi besedil opredeljenih v učnem načrtu. Predvsem je poudarek na tako, da uporabljajo slovarske priročnike v knjižni in elektronski 63 obliki. Učenci že dobro poznajo spletni portal Fran [1], Slovarje veliko, vendar od učitelja zahteva precej iznajdljivosti in lastnega Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Portal vložka. Učitelji si moramo prizadevati, da pri učencih Fran lahko pri pouku uporabljajo bodisi v računalniški učilnici spodbujamo radovednost in motivacijo, česar pa sama uporaba preko namiznih računalnikov ali preko tabličnih računalnikov. Pri informacijsko-komunikacijskih tehnologij še ne doseže. tem je zelo pomembno, da imajo učenci pred seboj konkretne naloge, ki jih morajo rešiti. Npr: koliko pomenov ima beseda tablica; katere; v katerem priročniku najdeš razlago besede tablica, [1] Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ki pomeni majhen prenosni ra ZRC SAZU. www.fran.si (september 2017) čunalnik … Zelo pomembno je, da učitelj vodi učence pri uporabi priročnikov, učenci pa imajo jasna [2] France Prešeren. Založba Pasadena, Ljubljana. navodila za delo. Tudi tu je potrebno učence navajati na natančno http://www.preseren.net (september 2017). in pozorno branje ter premišljeno iskanje informacij. Smiselno je [3] Gold, J. (2015). izpisovanje odgovorov v svoje zvezke, ki jih kasneje predstavijo Vzgoja v digitalni dobi. Založba Didakta, Radovljica. sošolcem. [4] Kumer, V … (et al.). (2016). Slovenšč ina v oblaku 6. 4. ZAKLJUČEK Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 6. razredu Včasih nam zagovorniki novih tehnologij prikazujejo napredek v osnovne šole. Rokus Klett, Ljubljana. razvoju različnih tehnologij in nas hkrati želijo prepričati, da se [5] Rebolj, V. (2008). E-izobraževanje skozi oč ala pedagogike vse razvija s svetlobno hitrostjo, le šolstvo ostaja in postaja vedno in didaktike. Didakta, Radovljica. bolj zastarelo z dolgočasnim učiteljem in tablo, pa naj bo ta zelena [6] Spritzer, M. (2016). ali elektronska. Pa je res tako? Na prvo žogo vsi verjamemo Digitalna demenca. Mohorjeva družba, Celovec. takšnim trditvam, vendar sem mnenja, da je še vedno učitelj tisti, ki vodi in usmerja pouk in ne sodobna tehnologija. Spremenila se [7] Uč ni nač rt. Program osnovna šola. Slovenšč ina (Elektronski je le vloga učitelja. Njegova glavna naloga ni več posredovanje vir). (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana. podatkov in informacij učencem, pač pa učence opremiti z [8] Wechtersbach, R. (2005). Uč enje ob rač unalniku. V: znanjem in veščinami, kako uporabljati informacijsko- Spodbujanje aktivne vloge uč enca v razredu. Zavod RS komunikacijsko tehnologijo in kako pridobljene informacije Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 158–165. kritično sprejemati. Učenci pa morajo pridobiti tudi veščine, kako uporabiti lastno znanje in iskati pametne rešitve, v [9] Žveglič, M. (2012). Umešč anje informacijsko- časih z, včasih pa tudi brez pametnih naprav. komunikacijskih tehnologij kot integralnega dela pouka slovenšč ine. Slovenščina v šoli, 15 (2). Zavod RS za šolstvo, Učitelji smo z razvojem sodobnih tehnologij primorani te Ljubljana, 13–23. uporabljati tudi pri pouku, vendar ne le kot nagrado ali motivacijo u čencev, pač pa kot integralni del pouka. Učenci naj se tudi pri pouku slovenščine informacijsko opismenjujejo. Možnosti za to je 64 Naj nas skozi video klipe navduši Orwellova Živalska Farma (ali raba pametnih telefonov pri pouku literature) Let’s get inspired by the Orwel’s Animal Farm through video clips (use of smart phones at literature classes) Alenka Gortan Gimnazija Velenje, Velenje, Slovenia alenka.gortan@guest.arnes.si POVZETEK Keywords Literatura je zadnja leta v šolah vse bolj in bolj osovražena. Dijaki ne marajo branja, zato smo u Secondary school, Animal Farm by Orwell (matura exam čitelji postavljeni pred velike izzive. Literatura je tista, ki življenju ponuja ogledalo – vse, kar se dogaja reading), making 4 min long video clips using smart phones at v svetu, je opisano v tem ali onem delu svetovne literature. English classes. Predstavljeni so problemi, s katerimi se soočajo naši dijaki in bi bilo logično, da je dijakom literatura blizu. Gotovo je eden od 1. UVOD vzrokov to, da je poučevanje literature v resnici lahko suhoparno Dandanes v času informacijske družbe dijaki berejo manj in moramo učitelji vštric z razvojem tehnike in tehnologije. literature in raje več časa posvetijo branju krajših prispevkov na Pametni telefoni lahko pri pouku opravijo delo motivatorja, učitelj spletu. pa naj dijake spodbudi k aktivni rabi pametnih telefonov. Branje je ena od temeljnih spretnosti, ki jih učimo v šolah. In pri Pri Živalski farmi lahko učitelj delo razdeli na deset tematskih tem smo učitelji vse manj uspešni, kajti ugotavljamo, da dijaki na sklopov, dijaki pa v majhnih skupinah posnamejo štiriminutne gimnazijo prihajajo slabo pismeni in z izrazitim odporom do video klipe, v katerih prikažejo in razložijo določen tematski branja literature. »Številne družbe se soočajo z upadanjem branja sklop: propad demokracije, uvedba diktature, simboli na Živalski in širše pismenosti prebivalstva zaradi vrste dejavnikov, ki jih šola farmi … V ta namen posnamejo odigran znanstveni simpozij, ne more nadzorovati. V ospredju je vprašanje, kaj storiti, da bi okroglo mizo, radijsko oddajo, tv kviz in podobno. Moj prispevek učenci in dijaki razvili bolj učinkovito bralno zmožnost, ki bi prikazuje primer dobre prakse. omogočala vseživljenjsko pismenost kot trajno zmožnost uspešnega govornega in pisnega sporazumevanja” (Meta Ključne besede Grosman, Zagovor Branja, Lj. 2004). Deloma gre razloge za to gimnazija, Orwellova Živalska farma (maturitetno obvezno iskati v neprimernih naslovih, ki jih Zavod za šolstvo ponuja branje), snemanje kratkih 4 minutnih video klipov pri pouku šolam kot obvezno branje, za katere so današnji otroci premalo angleš socialno in psihološko zreli, da bi jih lahko razumeli in se celo čine. poistovetili z glavnimi osebami. Deloma je za nevešče bralce ABSTRACT branje celotne knjige prezahtevna naloga. Studying literature has been more and more detested in high Branje je pravzaprav izjemno kompleksen proces. Bralec mora schools. Students do not like reading so teachers face quite some najprej prepoznati posamezne črke v besedi, ločiti I od E in F od challenges teaching literature. Literature is the one that reflects V, nato pa jih povezati v zloge. Pri tem mora razlikovati vse life as if in a mirror. Teachers in secondary schools are often both možne kombinacije črk: KE, LE, DE, MI, MO in tako naprej. Ko annoyed and disappointed as their students do not seem to pay zloge prepozna, jih poveže v besedo. Pri tem je vsaka črka attention to their classes and prefer to play with their smartphones pomembna in če se le pri eni zmoti, beseda dobi nov pomen in instead. Smart phones can actually take up the role of motivators stavek bo izgubil smisel. Vsaka beseda ima vsaj en pomen in and the teacher should encourage students to active use of smart bralec ga mora iz besede izluščiti. Nato besede poveže v stavke, phones. kar je znova izjemno zapleten miselni proces. Stavke je potrebno Animal Farm is a challenging reading for youngsters and a teacher povezati v odstavek in odstavke v sestavek. Pri tem si je treba can point out ten main topics that need to be studied thoroughly. fizično predstavljati, o čem govori knjiga, kakšne barve je jezero So students then make four-minute-long films in which they cover in kakšne barve so lasje glavne osebe, kako je oblečena, kakšen each of the topics. One group would cover one topic: decay of izraz ima na obrazu, kakšen je ton njenega glasu … democracy, introduction of a dictatorship, symbolism of Animal Pri branju literarnih besedil gre za doživljanje literature kot Farm… To present their topics, students will play out a besedno umetnino in kot psihično realnost. (Kos: K problematiki symposium, round table, radio show, tv quiz and similar. And this literarno-estetskega doživljaja). Za takšen proces je potrebno paper presents the good practice ca. veliko bralne in študijske kondicije, ki je je vedno manj v času, ki stavi na hitrost pridobivanja ključnih informacij. Vse ostalo, kar ni gola informacija, je postalo leporečje in besedičenje in s tem se dijaki težko spopadajo. Učitelji jih bomo motivirali za tako zahtevno nalogo, kot je branje literarnih besedil, če bomo način 65 branja in razmišljanja o delu približali mladi generaciji ljudi, ki 2. TEMATSKI SKLOPI VIDEO KLIPOV jih zanima komunikacijska tehnologija in ki so je vajeni. Pri tem PRI ANALIZIRANJU ŽIVALSKE FARME se ne bodo več počutili negotove, lažje se bodo posvetili nalogi in naš cilj bo dosežen. Orwellova Živalska farma je tako kot lani tudi letos eno od dveh izhodiščnih besedil pri pouku angleščine in pri maturi. Drugo je Nekateri strokovnjaki na področju šolstva današnjo generacijo Zgledni soprog Oscarja Wildea. dijakov imenujejo nintendo generacija. To je generacija mladih, ki »od u čiteljev in šole zahteva znanje za takojšno uporabo in pri tem nima nobene želje ali potrebe, da bi to znanje obogatili ali Pri pouku angleščine dijakom predlagam, da se razdelijo v nadgradili, raziskovanje jih ne zanima. To je generacija, ki ne skupine po tri ali štiri. Vsaka skupina bo posnela štiriminutni sprejema avtoritarnih načinov poučevanja, ne prenese video klip na eno od danih tem: tradicionalnih modelov v šolstvu, ne prenese avtoritete in ni sposobna discipline.« (Starlink, 2004) Zato učitelji s starimi, • Orwell kot pisec političnih besedil (življenje in delo), tradicionalnimi pristopi k poučevanju od novih generacij ne • Animalizem, moremo pričakovati, da bodo ubogljivo sledile in bodo uspešne • Pismenost in obredi, po tradicionalnih merilih in kriterijih. • Odnos živali do nove družbene ureditve, • Bitka pri štali, Če naj razumemo »izobraževanje kot dolgotrajen in načrtovan • Izgon Debelinka, proces razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad« • Obnova mlina na veter, (Jereb, 1998), moramo v ta proces nujno vključiti informacijsko • Hierarhija in družbena stratifikacija, komunikacijske tehnologije. Pametni telefon je tako lahko • Teror, nasilje in upor, izjemno pomemben didaktični pripomoček, ki že dolgo ni več le • Vloga izobraževanja in potvorjena zgodovina, sredstvo za hitro komunikacijo. Aplikacije nam bistveno olajšajo • Dezintegracija demokracije, poučevanje in učenje. In dijaki so na pametni telefon tako • Vloga religije in Mojzes, navezani, da nekateri psihologi celo svarijo, da odvzem • Propaganda in manipulacija množic, pametnega telefona lahko otrok/najstnik občuti kot amputacijo. • Notranji sovražnik, Uvedba mobilnih telefonov v u • Birokracija in totalitarizem. čni proces je velik izziv za vse vpletene. ( Čotar D et all, www.sio.si/uploads/media/ Mobilni_telefoni_v_soli.pdf Vodstvo šole in učitelji morajo Intervju z Orwellom: Orwell kot pisec političnih besedil sprejeti konsenz in zapisati v šolska pravila, kakšno strategijo bodo uporabili glede pametnih telefonov pri pouku, pa tudi starši Skupina dijakov poišče informacije na spletu, preverijo, da so morajo o rabi pametnega telefona med poukom dobiti pravo zanesljive in izberejo način, kako bodo Orwella predstavili svojim podobo. sošolcem. Lahko odigrajo kratek intervju z njim – eden iz skupine je novinar, drugi je Orwell, tretji snema. Orwell tako v prvi osebi Pri pouku tujega jezika je pomembno in tudi zabavno pripravljati pripoveduje o svojem življenju. Filmček ne sme biti daljši od 5 avdio in video posnetke, pri čemer se dijaki naučijo poleg minut, dijakom pa se zdi zabavno gledati, kako se sošolec prelevi avtentične rabe jezika še osnov urejanja posnetkov. Če dijaki v slavnega pisatelja in pripoveduje o svojem življenju. vedo, da se bodo posneli, se bolj potrudijo kot bi se sicer. Posnamejo lahko svoje govorne nastope in nato kritično Za in Proti: Animalizem ugotavljajo, kaj bi lahko izboljšali – od rabe jezika do celostne Tri dni po smrti Starega Majorja trije prašiči (Debelinko, podobe prezentacije. Pri tem pa je zelo pomembno, da smo strpni Napoleon in Cvilko) izpostavijo načela animalizma in s tem in tudi dijake je treba spodbujati, da bodo strpni do napak drugih. družbeni sistem, osnovan na totalitarizmu. Skupina dijakov bo Posamezne tematske sklope dijaki predstavijo v štiriminutnem preštudirala, kaj je animalizem in ga predstavila v oddaji Za in video klipu, ki ga posnamejo v času pouka na svoj pametni Proti. En dijak bo Za, drugi bo Proti in tretji bo njune argumente telefon. Pri tem ne odigrajo odlomka iz literarnega dela, temveč posnel. Skozi ta 4 do 5 minutni video klip bodo dijaki dobili predstavijo tematski sklop skozi odigran vroči stol, okroglo mizo, vpogled v eno od pomembnih tem Živalske farme. debato, tv kviz, večerna poročila, znanstveni simpozij … Detektivska agencija: Obredi na Živalski farmi Delo s posnetki naj ima časovni okvir. Dijaki dve uri pripravljajo Detektivska agencija opreza in fotografira obrede in rituale, ki so svojo temo, jo preštudirajo in obdelajo ter se pripravijo na del življenja na Živalski farmi. Dijaki video klip sestavijo iz snemanje. Nato v eni šolski uri posnamejo svoj štiriminutni klip – fotografij – lahko jih sami posnamejo, lahko jih poiščejo na spletu to počnejo v šoli v času pouka angleščine. Morda bodo (in označijo vir). Prašiči namreč uvedejo obrede, pri katerih potrebovali še eno uro, da bodo video klip obdelali - opremili z sodelujejo vse živali, odvijajo se ob nedeljah dopoldan in tisti dan avizom, na koncu dodali imena nastopajočih in morda bodo v živali ne delajo. Kdo v literarnem delu ima dostop do informacij? ozadju dodali tudi glasbo. Seveda ne bodo snemali vsi hkrati v Kako in zakaj? Dostop nepovabljenim k obredom je najstrožje učilnici, temveč bodo poiskali mirne kotičke na šoli in okrog šole. prepovedan, vendar detektiv iz agencije skrivaj posname nekaj Nato bodo dijaki v naslednjih treh urah pri pouku angleščine fotografij, nato pa napiše poročilo, v katerem opiše obrede in predvajali video klipe in ob vsakem klipu se bo razvila razprava o njihov pomen. Znova naj video klip ne bo daljši od 4 do 5 minut. temi, ki jo bodo predstavili v klipih. Čajanka: Odnos državljanov živali do nove družbene ureditve Ker imajo vsi dijaki pametne telefone, bo snemanje preprosto, tehnika pri tem projektu ni na prvem mestu. Vseeno pa mora biti Navdušenja nad novo družbeno ureditvijo ne delijo prav vse filmček posnet dovolj kakovostno, da bo jasno razumljiv. živali. Kako se na nov sistem odzovejo različne živali iz Živalske farme? Dijaki lahko posnamejo video klip, kjer prikažejo zrežiran 66 pogovor med tremi nasprotniki animalizma/komunizma: mačko, Soočenja: Teror, nasilje, upor oslom Benjaminom in kobilo Mollie. Iz pogovora bo razvidno, zakaj se upirajo sistemu in kaj jim pri komunizmu ni vše Skupina dijakov uprizori soočenje med krvnikom in žrtvijo. Ob č. Ker so buržuji, jih lahko dijaki posnamejo pri tem izvemo za teror in nasilje, ki ga na Živalski farmi izvajajo čajanki. superiorni prašiči nad ostalo populacijo. Žrtev opiše upor kokošk Mednarodni simpozij zgodovinarjev: Bitka za Farmo in njihovo tragično usodo. Vsak zagovarja svoja stališča, krvnik opravičuje svoja dejanja kot nujna, žrtev pa ta del zgodovine Bitko za Živalsko farmo (Bitka pri štali) lahko dijaki posnamejo prikaže skozi svoje izkustvo. kot simpozij zgodovinarjev, ki pojasnjujejo, kaj se je pravzaprav dogajalo. Kakšni so vzroki in povod za to bitko, nato pa tudi, kdo Khan Academy: Vloga izobraževanja in potvorjena zgodovina zmaga in kdo izgubi. V video klipu bodo dijaki pojasnili, kdo vodi ljudi, kdo živali, kakšno orožje imajo, kdo je odgovoren za Dijaki posnamejo podoben video klip, kot bi ga posneli na Khan strategijo, prešteli bodo žrtve na eni in drugi strani in pojasnili, Academy, v katerem razložijo vlogo izobraževanja, dostop do kdo dobi odlikovanje za hrabrost. informacij na Živalski farmi, nato pa pojasnijo še, kako diktator skozi dogajanje spreminja tok zgodovine in ga interpretira zelo drugače od tistega, kar se je zgodilo. Agent 007 na sledi: Izgon Debelinka Kje pa vas čevelj žuli: Dezintegracija demokracije Snemalna ekipa bo postala del vohunske mreže. V tem tematskem Dijaki v frivolnem posnetku Kje pa vas čevelj žuli prikažejo nekaj sklopu bodo dijaki poiskali paralele med Debelinkom in Trockim, konkretnih primerov dezintegracije in perverznosti sedmih med Napoleonom in Stalinom ter Napoleonovimi krvoločnimi psi zapovedi. Prikažejo sprevrženost Cvilka, ki vsako dejstvo ter NKVD. O tem lahko tajni vohun napiše poročilo, ki ga prebere predstavi na svoj način in tako, da spremeni pomen dejanj. Dijaki na sestanku vohunskih služb. Debelinka Napoleon izžene – tako v video klipu prikažejo nasilje proti človeški logiki, jeziku in kot Stalin izžene Trockega, nato pa ga ruska tajna policija NKVD idealom, ki jih diktator potepta. likvidira v Mehiki. Dijaki posnamejo poročilo o poteku izgona in o tem, kako na izgon reagirajo živali. Nekatere, ki podvomijo, se Sinoda: Vloga religije in Mojzes, črni vran znajdejo v vrsti za likvidacijo. V tem video klipu bodo dijaki delovali kot predstavniki cerkve in Ve pojasnili vlogo religije v Živalski farmi. Razložili bodo vlogo černa poročila: Obnova mlina na veter Mojzesa in njegove privilegije času komunističnega režima. Dijaki bodo posneli štiriminuten video klip kot prva večerna poro Srečanje psihologov: Propaganda in manipulacija množic čila, kjer bo glavna novica dneva konec bitke na Živalski farmi (konec prve svetovne vojne) in začetek obnove. Dijaka O propagandi in manipulaciji množic gotovo največ ve bosta kot napovedovalca v poročilih razložila potek vojne, psihologija. Na simpoziju psihologov bo eden od dijakov prebral reparacijo, lažne bankovce in hudo lakoto, ki jo Cvilko razlaga referat, v katerem bo pojasnil, kako deluje manipulacija in kaj kot izobilje, in živalim laže, da je hrane zdaj, ko vlada Napoleon, lahko dosežemo s propagando. Teorijo bo podkrepil s primeri iz več kot kdaj koli prej. Dijaki bodo v poročilih povzeli obnovo Živalske farme. stare Rusije skozi dogajanje na farmi. Vroči stol: Notranji sovražnik Okrogla miza: Teror, nasilje, upor Trije dijaki posnamejo 4-minutno oddajo Vroči stol – na njem se Upor lahko dijaki v štiriminutnem klipu prikažejo skozi okroglo bo znašel kar diktator sam – Napoleon. Novinar mu bo zastavljal mizo. Vsaj trije dijaki predstavijo vsak po eno stališče, eden iz vprašanja, diktator pa bo pojasnjeval svoje videnje notranjega skupine pa pogovor – okroglo mizo - posname. En dijak razloži sovražnika. Kdo je notranji sovražnik, kako deluje, zakaj je Napoleonove (Stalinove) čistke, ko Napoleon spomladi skliče vse nevaren… živali in od mnogih izsili priznanje, da so nasprotniki režima. (Poglavje 5 in 6 v Živalski farmi). Živali, od katerih izsili lažno Reklama: Birokracija in totalitarizem priznanje, da takoj na mestu umoriti. Tako tudi kokoške, ki so se Skupina dijakov lahko posname 4 minutno reklamo, v kateri na uprle in v uporu razbile lastna jajca, končajo v zobeh krvoločnih ciničen in/ali zabaven način prikaže »dobre« plati birokracije in psov. Drugi dijak razloži, da je odslej prepovedana himna, ki časti totalitarizma v Živalski farmi. Totalitarizem je oblika vladanja, svobodo vseh živali, ter da jo je zamenjala nova himna, ki časti kjer država izrabi vse načine, da kontrolira vsak aspekt življenja, Napoleona. Tretji bo povedal o spremenjeni zgodovini. od ekonomije do šolstva in religije. Različne totalitarne države Debelinko, nekoč junak, zdaj postane izdajalec in osovraženi imajo različna opravičila, pojasnila in razlage v obrambo izgnanec. Kdor tega ne verjame, je usmrčen. Vsak udeleženec totalitarizma. G. Jones je prepričan, da mora voditi kmetijo s trdo okrogle mize dobi svojo identiteto, da je bolj kredibilen. roko, ker je tak pač način že skozi stoletja. Napoleon in prašiči TV kviz: Hierarhija in družbena stratifikacija trdijo, da so oni edini voditelji kmetije, ker so najbolj pametni in se borijo proti človeški zlobi. Skupina dijakov posname tv kviz o hierarhiji in družbeni stratifikaciji na Živalski farmi / v komunistični družbeni ureditvi. 3. ZAKLJUČEK Kviz je lahko posnet podobno kot Sive celice ali kot Milijonar ali Najšibkejši Pri pouku tujega jezika je pomembno poučevati avtentično rabo člen … Odvisno od tega, kako velika bo skupina in kako domiselni bodo jezika. Dijaki se ob izdelovanju avdio in video posnetkov naučijo člani skupine. Vprašanja bodo tako zastavljena, da bo v odgovorih zaslediti pojasnila, katere družbene poleg avtentične rabe jezika še osnov urejanja posnetkov. razrede poznajo na Živalski farmi, kakšne so razlike med njimi, Posnamemo lahko improvizacije ali tudi pripravljena besedila. kakšne so možnosti prehajanja … Tako se dijaki bolj potrudijo, kot bi se sicer, in naš cilj je dosežen. Ko posnamejo svoje govorne nastope, kritično ugotavljajo, kaj bi 67 lahko izboljšali – od rabe jezika do celostne podobe prezentacije. namesto ust odpremo aplikacijo). Kar je dejala uporabnica Pri tem pa je zelo pomembno, da smo strpni in tudi dijake je treba sistemov v javni upravi, velja tudi za šolstvo. In tudi za spodbujati, da bodo strpni do napak drugih. poučevanje pogosto tako osovražene literature. Ena najpomembnejših nalog učitelja v sodobnem času je ta, da Video klipi bodo dijakom pomagali približati probleme v dijake nauči poiskati na spletu kvalitetno informacijo, ki jo bodo literaturi, da jih bodo lahko dijaki doživljali kot svoje probleme in znali uporabili pri učenju. Poleg tega je potrebno dijake ozavestiti se nanje ustrezno odzvali ter o njih razmišljali. In to je še en korak o vprašanju avtorskih pravic, ko jemljejo informacije s spleta. k individualizaciji pouka, ki je nujnost vsakega uspešnega Tudi to je pomembna komponenta sodobnega pristopa k izobraževalnega sistema. poučevanju. Hitre spremembe v svetu in eksponentno naraščanje znanja nas sili, da učitelji spreminjamo naš odnos do poučevanja 4. LITERATURA IN VIRI in učenja. Od razsvetljenstva dalje je bilo dovolj, da je učitelj [1] uporabljal tablo in kredo, dijaki pa (leseno) tablico in kasneje Čotar, D., Novak M., Sulčič A., Harej J.: Mobilni telefoni v šoli, dosegljivo online na wiki.sio.si/Ankete zvezek ter pisalo, ker so učitelji od dijakov pričakovali izključno repeticijo. Samostojno ali celo kritično mišljenje ni bilo [2] Grosman, M., Zagovor Branja, Lj. 2004 dobrodošlo. Dandanes pa želimo od dijakov, da znajo poiskati [3] Jereb, J.: Teoretične osnove izobraževanja, Založba Moderna kvalitetno informacijo, jo povezati v smiselno celoto in jo organizacija, Kranj 1998 uporabiti v novem kontekstu. Pri rudarjenju informacij iz podatkovnih baz je treba upoštevati dolo [4] Kos, J.: K problematiki literarno-estetskega doživljaja, čena pravila, dijaki pa se morajo nau Sodobnost, Letnik 21, št. 7 čiti ločiti kvalitetne od nekvalitetnih informacij. Učbeniki v sodobnem svetu prehitro zastarajo in ponujajo [5] Orwell, G., Animal Farm, Penguin Books, 2000 vsebine, ki niso več aktualne, nekatere pa celo ne držijo več. [6] Orwell, G., Živalska farma, Delo dd, 2004, prevod Grabnar, Rešitev je uporaba elektronskih virov pri pouku. B., Brest, V., Raba pametnih telefonov pri pouku literature je lahko zelo [7] Pajnik M., Bernik T., Sodobna komunikacija: ko namesto ust uporabna in tudi zabavna. Šola je pogosto preveč suhoparna in odpremo aplikacijo, 2016, dostopno na duhamorna, zlasti, kadar gre za literaturo, ki je dijaki že tako ali https://www.dnevnik.si/1042746420/svet/sodobna- tako ne marajo preveč. Vendar je lahko tudi interpretacija komunikacija-ko-namesto-ust-odpremo-aplikacijo , literarnih umetniških besedil zabavna in poučna. Težava je v tem, da u [8] Starlink, 2004, povzeto po: čitelji ob vsem nepotrebnem administracijskem delu včasih nimamo ve http://www.niu.edu/facdev/resources/guide/students/millenni č moči, da bi popestrili pouk v šolah in ga posodobili. » als_our_newest_generation_in_higher_education.pdf [2] Če želiš delovati na sodoben način, moraš spreminjati tudi delovne procese, mi pa v organizacijah delovnih procesov v veliki večini nismo spremenili popolnoma nič.« (Bernik, Pajnik Ko 68 Določevanje drevesnih vrst s pomočjo tabličnega računalnika Identifying tree species using a tablet computer Erika Grosar Osnovna šola Solkan Solkan, Slovenija erika.grosar@guest.arnes.si POVZETEK 1. UVOD Pri naravoslovnem dnevu Gozd so učenci 3. razreda spoznavali Učenci živijo z naravo intenzivno, saj so že po naravi biotsko pestrost drevesnih vrst v okolici šole s pomočjo tabličnega raziskovalni, vedoželjni in jo sami radi raziskujejo, odkrivajo, računalnika. Svoje IKT kompetence so razvijali s tabličnim tipajo, vonjajo, preučujejo, opazujejo … Pri pouku tako mnoge računalnikom, znanje so delili s sošolci in usvojili ter utrdili naravoslovne cilje uresničujemo kar na terenu, v neposredni določeno snov z lastno aktivnostjo na zanimivejši način. Učenci bližini šole: oljčni nasad, gozd, travnik, sadovnjak, vrt, polje in so v petih šolskih urah s pomočjo čutil in IKT tehnologije vinograd. Z načrtovanim vodenjem učitelji skrbimo, da učenci od spoznavali življenjski prostor dreves v bližini šole. Na voljo so začetnih izkušenj preidejo k višjim spoznavnim in doživljajskim jim bili tablični računalniki, na katerih so bili naloženi izkušnjam o naravi s pomočjo načrtovanih dejavnosti. Sodoben interaktivni določevalni ključi, ki so nastali posebej za naš šolski način življenja, kjer prevladuje IKT tehnologija nam ponuja okoliš v okviru projekta SiiT. Raziskovanje z določevalnimi ključi raziskovanje narave s tabličnimi računalniki, kot orodjem, za je pomagalo učencem pri razumevanju in prepoznavanju vrst hitrejše iskanje informacij. Tablični računalniki omogočajo dreves. Delo na terenu se je izkazalo kot zanimiva popestritev napredovanje znanja tako na učnem kot na vzgojnem področju. klasičnega pouka ter nov pristop doživljanja in spoznavanja Ob tem učenci razvijajo svoje IKT kompetence, znanje delijo s življenjskega okolja gozd. Vloga učitelja je bila spremenjena, saj sošolci in usvojijo ter utrdijo določeno snov z lastno aktivnostjo je deloval le kot svetovalec in usmerjevalec učencev pri delu z na zanimivejši način. Učiteljice smo učencem po potrebi svetovale IKT. Učenci so bili aktivni, za delo motivirani, tablični računalnik in jim pomagale ali jih usmerjale. Bolje so se izkazali slabi bralci pa je pripomogel k bolj dinamičnemu učenju in k trajnejšemu ter ter učenci z učnimi težavami, saj je bilo besedilo v določevalnem kvalitetnejšemu znanju. ključu podkrepljeno s sličico rastline. Ker današnji otroci IKT Ključne besede tehnologijo zelo dobro obvladajo, so delo s tabličnimi računalniki Tabli na terenu hitro in zanesljivo opravili ter s tem dosegli učne cilje čni računalnik, določevalni ključi, naravoslovni dan, IKT. predmeta. Rokovanje s tabličnimi računalniki je pripomoglo k ABSTRACT bolj dinamičnemu učno-vzgojnemu okolju. Učence je to At the Forest science day, the pupils of the 3rd grade learned motiviralo za aktivnejše delo, vsak je napredoval v svojem tempu about the biotic diversity of tree species around the school using a ter tako pripomogel k trajnejšemu in kvalitetnejšemu znanju. tablet computer. They developed their ICT competences with a tablet computer, shared their knowledge with classmates, and 2. POTEK NARAVOSLOVNEGA DNE adopted and consolidated a certain subject matter with their own Učenci so v okviru tematskega sklopa Jesen pri naravoslovnem activity in a more interesting way. In five classes, the pupils dnevu obravnavali gozd in s pomočjo interaktivnega vodnika na learned about the habitat of trees near the school with the help of tabličnih računalnikih določali imena dreves, grmov, grmičev in sense organs and ICT technologies. They were provided with lesnatih vzpenjavk, ki rastejo v bližnji okolici naše šole. tablets that were loaded with interactive identification keys Določevalni ključi so nastali v okviru čezmejnega projekta SiiT created specifically for our school environment within the SiiT posebej za naš šolski okoliš. project. Exploration with determining keys helped pupils to Naravoslovni dan je potekal tako v razredu kot na terenu. V understand and identify the tree species. Working in the field with razredu smo se dogovorili o načrtovanih dejavnosti, razdelili smo interactive and multimedia contents has proven to be an jim delovne liste z nalogami ter jim podali navodila za delo s interesting addition to classical lessons and a new approach to tabličnimi računalniki. Za šolo, kjer raste veliko dreves in experiencing and understanding the habitat of the forest. The role grmovnic, smo najprej izvedli aktivnost: »Začutimo jesensko of the teacher was changed, as she only acted as an advisor and a jutro«, nato je sledilo branje knjige Drevo ima srce, ki jo je moderator of the pupils in the work with ICT. The pupils were napisal pisatelj Silverstein Shel. S pomočjo didaktične igre: active, motivated for their work, and the tablet computer helped to »Poišči nekaj …« so na drugačen način spoznavali naravo, iskali a more dynamic learning and to a more permanent and quality skupne značilnosti in ugotavljali razlike žive in nežive narave ter knowledge. vrednotili svoje delo. S preprostimi določevalni ključi na tabličnih računalnikih so iskali podobnosti in razlike med drevesnimi Keywords vrstami ter ob tem natančno opazovali dele dreves in grmovnic: Tablet computer, determining keys, science day, ICT, active role liste, lubje, plodove, velikost … of pupils. 69 Slika 1, 2. Razdelitev tabličnih računalnikov, podaja navodil za delo. Pri izvajanju dejavnosti v razredu in na terenu smo sledili naslednjim ciljem: - učenci oblikujejo in dopolnijo predstavo o gozdu, - spoznajo drevesa in grmovnice, ki tam rastejo, - spoznajo imena posameznih dreves in grmov s pomočjo interaktivnih določevalnih ključev, - navajajo se na uporabo tabličnega računalnika, Slika 3. Začutimo jesensko jutro. - razvijajo čut za varovanje in vzdrževanje okolja, - oblikujejo in dopolnijo si predstavo o gozdu, 2.2 Branje knjige Drevo ima srce - opravljajo raziskovalne in praktične naloge na terenu, Učiteljice smo učencem prebrale knjigo Drevo ima srce, ki jo je - doživljajo naravne spremembe in spremembe, ki jih napisal Silverstein Shel. Pravljica govori o dečku in drevesu, ki sta postala velika prijatelja. Drevo je izpolnjevalo dečkove želje povzroča človek. od rane mladosti do pozne starosti. Učenci so ob branju knjige Uporabljene so bile naslednje metode dela: razlaga, razgovor, začutili, kako pomembno je sožitje med človekom in naravo. Pri poslušanje, opazovanje, poročanje, razvrščanje, primerjanje, likovnem pouku so v računalniški učilnici narisali drevo s srcem v demonstracija, igra, izkustveno učenje in praktično delo. Delo je programu slikar. Spoznali so, da če si do narave obziren, je narava potekalo individualno in po skupinah. Materiali in orodja, ki smo do ljudi vedno odprta in prizanesljiva. jih uporabili za izvedbo naravoslovnega dne: - tablični računalniki z interaktivnim določevalnim 2.3 Spoznavanje narave skozi igro ključem – Drevesa in grmi v okolici naše šole Pouk zunaj učilnice je učencem dopuščal, da so naravo doživljali (pripravljeni so bili v sodelovanju z gospo Ireno Kodele in se od nje učili. Omogočala jim je polnejše učenje od pouka v Krašna, univ. dipl. biol., koordinatorka projekta SiiT na učilnici ter jim pomagala razvijati občutek do prostora ter odnos območju Slovenije), do okolja. Učenci so si izkušnje iz narave pridobivali s pomočjo - knjiga Drevo ima srce, Silverstein Shel, didaktičnih igric, ki smo jih s pomočjo učnih lističev pripravile - didaktične igre, učiteljice. Vsak učenec je izžrebal svoj listek z nalogo, s katero si - material iz narave (listi, plodovi, veje, …..) in zbirke je oblikoval trajne vrednote o pomenu narave. Naloge didaktične posušenih drevesnih listov, ki so jih učenci prinesli od igre: »Poišči nekaj …« so bile različne. Vsak učenec je izžrebal doma, svojo nalogo, ki jo je moral v naravi rešiti. - opazovalni list Začutimo jesensko jutro, delovni listi. Primeri nalog na listkih: 2.1 Začutimo jesensko jutro - poišči nekaj nazobčanega, Učenci so v jesenskem jutru intuitivno spoznavali okolje z vsemi - poišči nekaj ovalnega, petimi čutili, ki so jih v ta namen posebej izostrili. V gozdu so se - poišči nekaj mesnatega, posedli na tla in v tišini poslušali zvoke narave in okolja, - poišči nekaj puhastega, opazovali so krošnje dreves, veje, nebo, dotikali so se vlažnih in - poišči dva različna cvetova enakih barv, mrzlih tal ter se prepustili vzdušju v gozdu in svojim občutkom. - poišči dva različna cvetova različnih barv, Izkušnje, doživljanje in spoznanja so zapisovali na delovni list ter - … ga primerjali s sošolci. Za občutenje narave so imeli na voljo Učitelj je med dejavnostjo bil pozoren na to, da učenci nalogo dovolj časa. Radovednost, ki se je vzbudila v njih je pritegnila izvedejo pravilno. Ob tem jim je svetoval ter jih spodbujal. Po njihovo pozornost in željo po nadaljnjem raziskovanju in opazovanju gozda. Vsak otrok si je izbral svoje drevo ter ga objel, izvedenih nalogah je sledila evalvacija. Vsak učenec je v krogu vonjal in začutil. Prisluhnil je zvokom v njegovi bližini. O frontalno prebral svojo nalogo, jo pokazal in predstavil sošolcem drevesu je razmišljal ali je drevo nemo, kaj bi storil, da bi iz njega rešitev le te. Skupaj so opazovali različne liste, plodove, cvetove izvabil zvok, kdo ga ponoči obiskuje, kdo se zadržuje v njegovi … jih poimenovali, primerjali med seboj ter iskali razlike in krošnji, kaj se z njim zgodi v različnih letnih časih … V razredu podobnosti. so o drevesih poiskali različne informacije, saj jih je zanimalo, kaj se zgodi z njim, ko ga požagajo. 70 3. ZAKLJUČEK Učenci so bili v naravi sproščeni, veseli, med seboj so dobro sodelovali, si pomagali ter bili pri tem uspešni. Pravilno so uporabljali terminologijo ter ustrezno poimenovali vrste dreves. Aktivno so sodelovali in z navdušenjem izvedli vse načrtovane dejavnosti. Delo z interaktivnimi določevalnimi ključi je bilo zanimivo in je pomagalo učencem pri razumevanju in prepoznavanju drevesnih vrst skozi igro. Učenci so menili, da je takšen način pouka in spoznavanja narave bolj zabaven, saj so Slika 4, 5. Delitev lističev z nalogami, evalvacija izvedene zabavo združili z učenjem. Svet okoli sebe so aktivno spoznavali naloge. v naravi s pomočjo IKT tehnologije, si pridobili znanje iz neposrednih izkušenj v okolju ter ga oblikovali, razširili in 2.4 Prepoznavanje drevesnih vrst s tabličnim poglobili. Tablični računalnik se je izkazal za odlično računalnikom motivacijsko sredstvo, saj jih je delo z njim izredno pritegnilo. Ker je velika večina učenja potekala v naravnem okolju, skozi V razredu smo se z učenci na delo s tabličnimi računalniki dobro didaktično igro in s pomočjo interaktivnih določevalnih ključev, pripravili. Osvežili smo ustrezno terminologijo, ki je bila so učenci razvijali kompetence za vseživljenjsko učenje. navedena v interaktivnih določevalnih ključih. Učenci so bili Zastavljeni učni cilji so bili realizirani. podrobneje seznanjeni z naravoslovnimi pojmi: iglice v šopih, sploščene/nesploščene, listi v obliki srca, deljeni/nedeljeni, nazobčan/cel listni rob, krajši/daljši pecelj … Drevesa v okolici šole so bila označena s kartončki, na katerih so bila napisana števila od ena do dvajset. Učencem smo razdelili tablične računalnike, ki so jim olajšali izbiro in omogočili, da so se seznanili z imeni dreves in grmovnic. Na digitalnih določevalnih ključih, ki so bili dostopni na njihovih tabličnih računalnikih, so učenci izbirali med dvema možnostma. Vsaka možnost je bila prikazana slikovno in podprta z besedilom. Npr.: Slika 8, 9. Prepoznavanje drevesnih vrst s tablico, evalvacija listi nasproti ali ne, listi sestavljeni ali enostavni, cvetovi rumeni, dela z določevalnimi ključi. ali ne, itd. Za pravilno izbiro opcije so pritisnili ustrezen gumb. Vedno je bil možen povratek na prejšnjo stran. S klikom na 4. VIRI IN LITERATURA fotografijo rastline, se je slika povečala in prikazalo se je ime [1] Učni načrt, Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za rastline, razlaga ter njen opis. V naravi so si učenci s pomočjo šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: mobilne naprave ogledali fotografije in jih primerjali z drevesnimi Dostopno na naslovu: vrstami v naravnem okolju. Imena rastlin, ki so jih prepoznali s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p pomočjo določevalnih ključev, so pod ustrezno številko napisali odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pd na delovni list. Večina učencev je prišla sama do pravilnih f. (pridobljeno 25. 8. 2017) (2011). odgovorov, le nekaj učencev je potrebovalo dodatno pomoč sošolcev ali učitelja zaradi površnega opazovanja rastlin v naravi. [2] http://siit.eu/index.php/o-projektu, pridobljeno 25. 8. 2017. V razredu so si kasneje na svetovnem spletu in v slikovni literaturi [3] http://siit.eu/index.php/dolocevalni-kljuci, pridobljeno 25. 8. o drevesnih vrstah in grmovnicah prebrali razne dodatne 2017. informacije ter jih primerjali z informacijami, ki so jih prebrali na tabli [4] http://siit.eu/index.php/dolocevalni-kljuci/seznam-kljucev, čnem računalniku. pridobljeno 25. 8. 2017. [5] https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa, pridobljeno 25. 8. 2017. Slika 6, 7. Prepoznavanje drevesnih vrst s tabličnim računalnikom. 71 Povežimo se in spoznajmo preko IKT Connect and meet through ICT Erika Grosar Osnovna šola Solkan Solkan, Slovenija erika.grosar@guest.arnes.si POVZETEK interaktivnih in multimedijskih vsebin motivirajo učence in jih Mednarodni projekt med šolama iz Slovenije in Španije, ki je bil spodbujajo k hitrejšemu pridobivanju znanja na bolj zanimiv in podprt z IKT tehnologijo, je u dinamičen način. Učenci prevzemajo odgovornost za učenje in čencem omogočal povezovanje in spoznavanje jezikovnih, umetnostnih, kulturnih in glasbenih delo ter razvijajo pozitiven odnos do učenja. zna Mednarodni projekt, Srečujmo se preko IKT, je učence spodbudil čilnosti Slovenije in Španije z izmenjavo videoposnetkov, umetniških del, slikovnega materiala ter videokonferenc. k raziskovanju kulturnih, glasbenih, umetnostnih in jezikovnih Izmenjava izkušenj je potekala v angleškem, španskem in značilnosti dveh partnerskih držav – Slovenije in Španije. Učenci slovenskem jeziku. Projekt je potekal vzporedno s poukom in ga so s podporo IKT tehnologije odkrivali umetniška dela dveh je na druga svetovno znanih umetnikov, španskega in katalonskega jezika, čen način obogatil. Odgovornost za učenje, pod mentorstvom u njihov način življenja, hrano, kulturo, igre, potek pouka in način čitelja, so prevzeli učenci in tako poglabljali znanje o doma poučevanja, sproščanje v prostem času. Učenci so se naučili čem kraju in svoji državi ter istočasno spoznavali navade in obi prepevati pesmi v španščini in angleščini. Spoznavali so Španijo, čaje partnerske države. V spletni učilnici je bilo zbrano gradivo na ogled u njene državne simbole ter jih primerjali z našimi. Srečanja v živo čencem in staršem. V prispevku opisano projektno delo je bilo vklju preko videokonferenc je učence še dodatno motiviralo in čeno v vse oblike in metode učenja in je predstavljalo aktivnejši odnos u navdušilo, da so še bolj raziskovali in poglabljali znanje o čencev in učitelja do poglabljanja znanj in pridobivanja vseživljenjskih kompetenc. partnerski državi. S pomočjo vprašalnika smo pridobili povratne Mednarodni projekt Povežimo se in spoznajmo preko IKT je informacije, ki so nam potrdile pozitivno vrednotenje tovrstnega trajal eno šolsko leto. načina dela in izrazile željo po nadaljnjem povezovanju in spoznavanju tujih držav. Skozi opisan projekt dela so se učenci Ključne besede veliko naučili drug od drugega na medpredmetni ravni. Povezovanje, spoznavanje, IKT, mednarodni projekt. 2. ABSTRACT POTEK PROJEKTNEGA DELA Učenci so pri obravnavi domačega kraja in Slovenije pri urah The international project between two schools from Slovenia and spoznavanja okolja izrazili željo, da bi spoznali še katero drugo Spain, supported by ICT technology, enabled students to connect državo in jo primerjali s svojo. S tem namenom smo se povezali s and learn about linguistic, artistic, cultural and musical četrtim razredom Osnovne šole Torredemer v Španiji, ki se nahaja characteristics of Slovenia and Spain through the exchange of v provinci Katalonija. Z veseljem so nas sprejeli in bili navdušeni videos, works of art, picture material and video conferencing. The nad predlaganim projektom in skupnim sodelovanjem. Sledili smo exchange of experience took place in English, Spanish and skupnim ciljem: Slovenian. The project was carried out in parallel with the lessons - razumejo pripadnost in bogastvo kulturne in jezikovne and enriched them in a different way. The responsibility for skupnosti, learning, under the mentorship of the teacher, was taken over by - the pupils, thus deepening the knowledge about the home town razvijajo digitalne kompetence, and their country, and at the same time learning about the habits - spoznajo, da je znanje tujega jezika angleščina orodje za and customs of the partner country. The collected material was on komunikacijo z ljudmi iz različnih držav, display for pupils and parents in the online classroom. The project - spoznavajo in razvijajo umetniško ustvarjalnost. work described in the article was included in all forms and methods of learning, and represented a more active attitude of 2.1 Predstavimo se pupils and teachers to deepening their knowledge and acquiring V začetku šolskega leta smo si z videoposnetki in PPT lifelong competences. The international project Connect and meet predstavitvijo predstavili učence, učitelje, učilnice, šolske through ICT lasted one school year. prostore in šolski okoliš. Partnerski šoli smo prikazali kraj Solkan in državo Slovenijo, oni pa nam njihov kraj in državo Španijo. Keywords Vse vsebine so bile objavljene na e-Twinning portalu in v spletni Connecting, meeting, ICT, international project. učilnici. Naši učenci so narisali zanimiv logotip z roko v roki, ki je predstavljal povezovanje španskih in slovenskih učencev in je 1. UVOD bil objavljen kot prepoznavni znak našega projekta. Delo je Čas spreminjanja in hitrega razvoja tehnologije vnaša v pouk nove potekalo pri spoznavanju okolja in pri urah slovenskega jezika. spremembe in vključevanje IKT tehnologije: I-tabla, tablice, kamera, fotoaparat, računalnik, pametni telefon, svetovni splet, aplikacije, Skype ... Drugačni pristopi poučevanja preko 72 2.3 Umetnost nas druži Umetniško dejavnost smo si izbrali z namenom spoznavanja znanih umetnikov in poustvarjanja njihovih del. Vsaka šola je predlagala svojega likovnega umetnika. Mi smo ponudili našega umetnika Klavdija Tutto, ki se ukvarja s slikarstvom, grafiko in objekti, oni nam pa Pabla Picassa, ki je s svojimi deli postavljal nove mejnike ustvarjanja. Učenci so izbrali nekaj njihovih likovnih del in značilnih skulptur (Tuttov Mediteranski svetilnik in Picassova kitara) ter si jih preko eTwinnig portala izmenjali ter jih likovno poustvarjali. Najprej smo se pri slovenskem jeziku pogovarjali o španskem umetniku in spoznali njegovo življenje in značilna dela. Pri urah likovne umetnosti smo s pomočjo likovne predloge, ki so jo učenci sami poiskali na svetovnem spletu, likovno poustvarjali z različnimi likovnimi materiali. Ob slikanju in kiparjenju so se zelo potrudili in se zabavali. Slika1, 2. Španski in slovenski učenci. 2.2 Pesem nas povezuje V zimskem času smo si izmenjali božično novoletna voščila in se naučili peti v jeziku partnerske šole. Na videoposnetku smo si ogledali in prisluhnili pesmi Sveta noč, ki so jo Španci na novoletni prireditvi zapeli v slovenskem jeziku. Po poslušanju pesmi tretješolci niso verjeli, da jo pojejo Španci, saj je bila pesem izredno dobro odpeta. Čeprav so imeli božične kapice na glavi, so jih prepoznali in jim zavzeto zaploskali. Pesem Cin, cin, cin zvončki pojejo smo se pri glasbeni umetnosti naučili v španskem jeziku, s prevodom Cascabel, in tako razveselili naše prijatelje. Sprva so imeli učenci z učenjem tujega jezika, mi španskega oz. oni slovenskega, nekaj težav, vendar so z vztrajnim prepevanjem dokazali, da jezik ni ovira za sporazumevanje. Navdušenje nad petjem v tujem jeziku je preseglo pričakovanja in prestopilo jezikovne meje. Pesmico so prepevali celo šolsko leto. Slika 5, 6. Poustvarjanje likovnih del Tutte in Picassa. 2.4 Izdelovanje stenskega plakata Za izdelavo stenskega plakata o Španiji so si učenci po skupinah razdelili vloge in se dogovorili, kako bo potekalo delo. Najprej so poiskali čim več gradiva in podatkov v literaturi in na svetovnem spletu. Iskali in zbirali so slikovni material in pomembne podatke, saj so o partnerski državi vedeli le njeno glavno mesto, himno, grb in zastavo. Največ informacij o španskih nogometaših, njihovih dresih in uspehih so imeli dečki. Učenci so na šeleshamer prilepili fotografije, ključne besede in razločno zapisali glavne značilnosti države, ki so se nanašale na glavno mesto, državne simbole, geografske značilnosti, naravne in kulturne znamenitosti, tipične jedi, športne dosežke, umetnost, navade in običaje idr. Španci so nam poslali plakate o naši državi z zanimivo in nazorno predstavitvijo. Napisali so nam, da so o naši državi Sloveniji vedeli zelo malo in so se s to aktivnostjo o njej veliko naučili. Povedali so, da je naša država zelo lepa in raznolika ter da si jo želijo obiskati in poskusiti naše tipične jedi. Slika 3, 4. Petje novoletnih pesmic. 73 Slika 9, 10. Srečanje v živo preko Skypa. 3. ZAKLJUČEK Nad našimi video-sporočili, komunikacijo, foto-materialom in PPT predstavitvijo … so bili partnerji zelo navdušeni in so izrazili željo, da bi nas obiskali in si ogledali lepote naše države. Pohvalili so dobro sodelovanje in povezovanje. S takim načinom izobraževanja je bil učenec postavljen v središče učnega procesa, v katerem je aktivno sodeloval, razvijal ustvarjalnost in samostojnost , vrednotil svoje in partnerjevo delo ter nadgrajeval znanje. Vzpostavljeno je bilo spodbudno učno okolje, kjer so učenci razvili občutljivost za prepoznavanje in upoštevanje medkulturnih značilnosti ter poglobili spoštovanje do lastne Slika 7, 8. Izdelovanje stenskega plakata. kulture. Z uporabo mobilne tehnologije so bili bolj motivirani za učne aktivnosti. Izkoristili so svoje sposobnosti, pomagali drug 2.5 Druženje v živo drugemu pri iskanju informacij in se med seboj spodbujali. V U ustvarjalnem delovnem vzdušju so pridobivali pozitiven odnos do čenci Osnovne šole Solkan in Torredemer so se povezali v živo s pomo šole in učenja. V spletni učilnici in na eTwinning portalu so bila čjo brezplačnega internetnega telefonskega omrežja Skype. Med uro angleškega jezika smo se družili in komunicirali učencem in staršem na voljo vsa gradiva, ki so nastajala med preko video glasovnega konferen šolskim letom. Nad širjenjem znanja preko meja so bili zelo čnega pogovora. Najprej smo se v svojem jeziku in jeziku partnerja pozdravili. Špance smo navdušeni. presenetili s pesmico v angleškem jeziku. Naučili smo se nekaj 4. VIRI IN LITERATURA osnovnih sporazumevalnih izrazov, ki bi jih potrebovali za obisk njihove države. Drug drugemu smo si postavljali vprašanja o [1] Učni načrt, Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in preživljanju prostega šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na časa, najljubšem športu, najljubši glasbeni skupini, o hrani, ki jim je vše naslovu: č in zanimalo jih je, kako poteka njihov dan v šoli. Partnerji so bili navdušeni nad našo u http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p čiteljico angleškega jezika, saj jih je nagovorila v španskem jeziku. Vsi so odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf bili presene (pridobljeno 22. 8. 2017) ( 2011). čeni in veseli, ker so se prvič videli in družili v živo. [2] Učni načrt, Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na naslovu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pd f. (pridobljeno 22. 8. 2017) (2011). [3] https://twinspace.etwinning.net/28323/home, pridobljeno 22. 8. 2017. [4] https://twinspace.etwinning.net/28323/pages/page/172228, pridobljeno 22. 8. 2017. 74 Izboljšajte kvaliteto zraka v učilnici Improve air quality in a classroom Nejc Grošelj Osnovna šola Idrija Lapajnetova ulica 50, 5280 Idrija, Slovenija +38641498616 nejc.groselj@guest.arnes.si POVZETEK Keywords Kvaliteta zraka v učilnicah je eden izmed zelo pomembnih air quality, Erasmus + project, cooperation, information and predpogojev, ki izboljša kakovost poučevanja in učenja v šoli. communication technology (ICT) Zato so dijaki znotraj pete mednarodne izmenjave v Erasmus+ projektu Airnet s pomo čjo IKT-ja merili kakovost zraka v učilnicah Gimnazije Jurija Vege Idrija. Na podlagi meritev in 1. UVOD računalniške analize zračnega pritiska, temperature, vlage, hrupa in količine CO2 v zraku so dijaki v mešanih skupinah predstavili Na Gimnaziji Jurija Vege Idrija je v zadnjih treh šolskih ugotovitve, kako izboljšati delovne pogoje v razredu. Za tem so letih potekal Erasmus+ projekt Airnet, katerega glavnini pridobili dodatna spoznanja na temo izboljšanja kakovosti zraka z namen je, da dijaki spoznajo tematiko zraka iz različnih obiskom Inštituta Jožefa Stefana v Ljubljani, kjer so s pomočjo vidikov (naravoslovni, tehnični, umetnostni, glasbeni, …), s raziskovalcev, ki delajo na projektu Citi-sense izdelali poučne pomočjo IKT tehnologije pa vso to znanje predstavijo na plakate, katere so kasneje predstavili na šoli in v centru mesta Idrije. V prispevku bo predstavljen pedagoški proces, s pomo čim bolj zanimiv način. Na vsaki mednarodni izmenjavi so čjo katerega so dijaki prišli do zgoraj omenjenih ugotovitev. dijaki iz Španije (Malaga in Barcelona), Nemčije (Sindelfingen), Anglije (Dronfield), Francoske Gvajane Splošni pojmi (Kourou) in Slovenije (Idrija) spoznavali tematiko zraka v Meritve, Dokumentacija, Oblikovanje, Človeški faktor. mešanih skupinah, v kateri je bil prisoten po en dijak iz vsake izmed šestih partnerskih šol. S tem so izboljšali svoje Ključne besede veščine timskega dela, socialne kompetence, znanj tujih kakovost zraka, Erasmus+ projekt, sodelovanje, informacijsko jezikov in se učili eden od drugega. Od 6. 11. do 12. 11. komunikacijska tehnologija (IKT) 2016 je na Gimnaziji Jurija Vege Idrija potekala 5. mednarodna izmenjava v tem projektu, katere glavni ABSTRACT poudarek je bil, da dijaki spoznajo pomembnost kvalitete zraka skozi timsko delo in ob uporabi IKT tehnologije Air quality in classrooms is one of the most important izboljšajo svoje računalniško znanje. Potek celotne preconditions that improves the quality of teaching and learning at izmenjave si lahko preberete v spletni brošuri [1]. schools. Therefore, students have measured the quality of air in the classrooms of Grammar school Idrija with the use of ICT V prispevku bo predstavljen pedagoški proces in potek during the fifth international exchange in the Erasmus+ project delavnic, ki je dijakom omogočil, da osvojijo številne učne Airnet. Based on the measurements and computer analyzes of air cilje. pressure, temperature, humidity, noise and the amount of CO2 in the air, students presented in mixed groups their suggestions on how to improve working conditions in the classroom. After that, 2. POTEK DELA they gained additional knowledge about the topic of improving air Pred mednarodno izmenjavo so učitelji Erasmus+ projekta v quality by visiting the Jožef Stefan Institute in Ljubljana, where pripravljalnem sestanku 29. 9. 2016 obiskali Reaktorski center with the help of researchers working on the project Citi-sense, Podgorica, kjer so spoznali delo raziskovalcev Inštituta Jožef they produced educational posters, which they later on presented Stefan (IJS), ki delajo na projektu Citi-sense, katerega glavni at the school and in the center of Idrija. The paper will present the namen je izboljšati kvaliteto zraka v večjih mestih s soudeležbo pedagogical process through which the students came to the občanov. Skozi ogled reaktorja in predstavitve izsledkov above-mentioned conclusions. znanstvenikov v projektu Citi-sense sem se dogovoril, da mi za potrebe pouka posodijo merilno napravo Netatmo healthy home General Terms coach [2]. Measurement, Documentation, Design, Human Factors. Sama naprava stane okoli 100 € in je zelo enostavna za uporabo. Sestavljena je iz dveh modulov, ki merita parametre kot so temperatura zraka, vlažnost, zračni pritisk, jakost zvoka in količino CO2 v zraku. S pritiskom na glavno merilno postajo se lahko ta obarva v zeleni, rumeni ali rdeči barvi, s čimer lahko tudi 75 najmlajši učenci hitro ugotovijo kakšna je kvaliteta zraka v izsledke iz projekta. Vsaka skupina je za tem morala izdelati učilnici. Napravo lahko izkoristite v polni meri le, če je ta plakat z izsledki na svojem področju. Raziskovalci so dijakom povezana na brezžično omrežje. Zato smo se na šoli odločili, da podali dodatne ideje, kako bi lahko izboljšali ugotovitve iz merimo kakovost zraka le v učilnici multimedije, saj v drugih posameznega področja. Narejene plakate so skupine predstavile še učilnicah brezžična povezava ni bila dovolj dobra. Merilna ostalim udeležencem mednarodne izmenjave [3]. naprava je podatke v razredu zajemala 14 dni pred mednarodno Plakati z ugotovitvami dijakov, so bili nato v novembru 2016 izmenjavo. Prednost same naprave se je izkazala v povezljivosti z razstavljeni na hodnikih Gimnazije Jurija Vege Idrija, v decembru mobilno aplikacijo, saj lahko učitelj preko nje odčita posamezne 2016 pa smo se z občino Idrija dogovorili, da rezultate 5. parametre in ob prekoračenih mejnih vrednostih poskrbi za dovolj mednarodne izmenjave prikažemo tudi v razstavni vitrini na pogosto zračenje prostora pred in po pouku. glavnem mestnem trgu v centru Idrije [4]. Delavnica izboljšanja kakovosti zraka v učilnici je potekala v Vsa gradiva in izsledki delavnic so dosegljiva na sledeči dveh delih. Prvi del je potekal dve pedagoški uri v torek 8. 11. povezavi: goo.gl/7XGncK 2016. v učilnici multimedije, kjer so se dijaki razdelili v šest skupin po na čelu enega dijaka iz vsake šole. V uvodu je učitelj v frontalni obliki predstavil učne cilje in potek obeh delov delavnic 3. ZAKLJUČEK in razložil delovanje merilne naprave Netatmo. Edina slabost, ki jo velja pri tem omeniti, je da je tak način Skupine so se za tem razdelile po sledečih temah: pedagoškega dela zamuden tako pri pripravi delavnice, kot tudi • Temperaturo zraka. pri njeni izvedbi. Vendar pa ta pomanjkljivost nikakor ne mora odtehtati številnih prednosti, ki jih ponuja tak način dela. Z • Količina CO2 v zraku. delavnico so dijaki osvojili številne učne kompetence. Z delom v • Zračni pritisk. mešanih skupinah so se jim izboljšale socialne kompetence, saj so • Vlaga v zraku. morali sodelovati z dijaki drugačne narodnosti in kulture. • Jakost zvoka. Izboljšala se jim je tudi kompetenca sporazumevanja v tujih • Optimalni pogoji za delo v učilnici. jezikih na področju angleščine, nemščine in španščine. Z obdelavo podatkov na računalniku se jim je izboljšala digitalna Da naloga ne bi bila prelahka, je vsaka izmed skupin dobila kompetenca. Ker so do ugotovitev kako izboljšati kvaliteto zraka surove podatke v Excelovi tabeli, katere je učitelj pred tem izvozil večinoma prišli sami, se jim je izboljšala tudi samoiniciativnost. iz naprave Netatmo. Podatke so morale skupine v Excelu obdelati, Pri izdelavi in predstavitvi plakatov so pilili svoje predstavitvene tako da so izračunale povprečne, minimalne in maksimalne sposobnosti in kreativnost. vrednosti meritev. Vse meritve so morali tudi grafično prikazati. Podatke je nato vsaka skupina analizirala posebej, tako da je v Opravljena je bila tudi končna evalvacija preko spletne ankete, v elektronski obliki izpolnila svoj delovni list z vprašanji iz kateri so dijaki podali mnenje, da je tak način dela veliko bolj izbranega področja. zanimiv in učinkovit kot klasični pouk. 4. VIRI [1] https://issuu.com/tilenklinc/docs/bro__ura, pridobljeno s spleta 9. 9. 2017 [2] https://www.netatmo.com/en-US/product/aircare/ homecoach/specifications, pridobljeno s spleta 9. 9. 2017 [3] https://www.facebook.com/CitiSenseLjubljana/, pridobljeno s spleta 9. 9. 2017 [4] https://sl-si.facebook.com/pg/gjvidrija/photos/? tab=album&album_id=1170944026329497 pridobljeno s spleta 9. 9. 2017 Slika 1: Skupinska analiza podatkov v Excelu [4] Za tem so vodje skupin v angleščini predstavile izsledke meritev na izbranem področju ostalim skupinam. Po vsaki predstavitvi je sledila kratka razprava, kjer so dijaki podali tudi lastne predloge, kako bi lahko izboljšali posamezne parametre zraka in s tem kakovost dela v učilnici. Tri dni kasneje je sledil drugi del delavnice. Dijaki so obiskali Inštitut Jožefa Stefana (Reaktorski center v Podgorici), kjer so si najprej ogledali posamezne laboratorije, ki analizirajo kakovost zraka, vode in zemlje iz različnih vidikov. Za tem je sledila delavnica z raziskovalci projekta Citi-sense. Dijaki so v delavnici najprej spoznali aktualne 76 Pravljice in IKT Fairy tales and ICT Vesna Gulin Osnovna šola Solkan Solkan, Slovenija vesnag@sola-solkan.si POVZETEK projektov, smo sodelovali s partnerskimi državami Hrvaško, Namen prispevka je pokazati primer uspešnega Poljsko in Češko. S pomočjo PowerPoint predstavitev in kratkih medgeneracijskega sodelovanja med u filmčkov, ustvarjenih ob računalniški podpori Movie Maker, smo čenci prvega, tretjega in osmega razreda ter partnerskih šol v mednarodnem projektu e– si izmenjali pomembne informacije o sodelujoči šoli. Vsak razred Twinning. Po poustvarjanju pravljic Muce Copatarice in je predstavil svoje učence, učitelje, učilnico, logotip šole in delo v Szewczyk Dratewka sta nastala kratka filma, kjer je bila razredu. Izvedeli smo veliko zanimivosti o kraju, kjer se šola predstavljena ustvarjalnost u nahaja in partnerski državi. Na fotografijah smo si ogledali šege in čencev in njihovo delo. Uporaba IKT je u običaje, narodne noše, živalski in rastlinski svet, državne meje, čence spodbudila k večji aktivnosti, odgovornosti in samostojnosti. pomembne osebnosti, ustanove ter naravno in kulturno dediščino kraja. Partnerske šole smo se povezale s projektom, ki je nosil Klju ime: Pravljice, bajke, bajki, pohádky. Rdeča nit povezovanja so čne besede bile pravljice. Vsak šola je partnerjem predstavila svojo najbolj IKT, medvrstniško sodelovanje, e-Twinning, poustvarjanje znano in priljubljeno pravljico pri učencih. Naši učenci so izbrali pravljice. pravljico Muca Copatarica pisateljice Ele Peroci. Predstavljene pravljice so si partnerske šole ogledale na e-Twinning portalu. ABSTRACT Posamezna šola si je izbrala tujo pravljico in jo poustvarjala. Naša šola si je izbrala poljsko pravljico Szewczyk Dratewka. The article wants to show the successful intergenerational cooperation of the first, third and eigth grades and schools in the international project e-Twinning. Follow up activities after reading the fairy tales Muca Copatarica and Szewczyk Dratewka, resulted in two short films, presenting the creativity of the students' work. Using the ICT increased the children's motivation in terms of efficiency, responsibility and autonomy. Key words ICT, intergenerational cooperation, e-Twinning, follow up activity. 1. UVOD Slika 1. Projektni kotiček partnerskih šol. Z informacijsko komunikacijsko tehnologijo pridobivamo informacije na različnih področjih človekovega delovanja. IKT se 3. MUCA COPATARICA SE PREDSTAVI je razširila in uveljavila tudi v vzgojno-izobraževalnem delu in V 1. razredu je zelo pomembno zbliževanje otrok s knjigami, tako pomembno vpliva na potek učnega procesa. Učence v že v 1. predvsem s tistimi, kjer so zapisane pravljice in približevanje razredu vzgajamo in učimo, da bodo čim bolje obvladovali njen pravljičnih junakov, ki otrokom burijo domišljijo. Pravljico o hiter razvoj. Uporaba računalnika pri pouku nam omogoča, da Muci Copatarici, ki smo jo obravnavali v sklopu učnega načrta pri zbiramo in shranjujemo podatke in informacije ter tako urah slovenščine, je večina učencev že poznala. S pomočjo prilagodimo učni proces starosti in sposobnostim učencem. Z obravnavane pravljice, ki ima velik vzgojni moment, so učenci uporabo IKT je pouk bolj dinamičen, zanimiv, raznolik, sodoben spoznali pomen redoljubnosti in odgovornosti za urejenost svojih in deluje kot motivacijsko sredstvo. Učitelje spodbuja k copat. izboljšanju poučevanja v razredu, saj z uporabo računalniških programov, kjer s sliko, videom, zvokom in z različnimi animacijami bolj pritegnemo pozornost učencev in jih motiviramo za delo kot pri klasičnem pouku. IKT nam odpira vrata v svet in nas povezuje z enako ali različno starimi učenci iz različnih držav. 2. MEDNARODNI PROJEKT: PRAVLJICE, BAJKE, BAJKI, POHÁDKY S pomočjo e-Twinning platforme, ki omogoča povezovanje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in razvijanje mednarodnih 77 prevod, je sledila ilustracija. V zaključku projekta je bilo dodanih nekaj utrinkov medvrstniškega sodelovanja in ustvarjanja. Pravljico smo podprli z ljudsko instrumentalno glasbo Trzinka, ki smo jo dobili na prosto dostopni spletni strani. Kratek film smo zaključili z navedbo sodelujočih razredov in ga shranili na računalnik. Slika 2. Osmošolka v vlogi muce Copatarice. 3.1 Medvrstniško sodelovanje Na naši šoli se zavedamo pomena medgeneracijskega sodelovanja, zato smo k poustvarjanju pravljice Muca Copatarica povabili učence tretjih in osmih razredov. Z medvrstniškim sodelovanjem so učenci pridobivali socialne veščine, razvijali prijateljstvo, utrjevali samozavest in krepili odnos do skupnega dela. Naše Slika 4. Ilustriranje in poustvarjanje pravljice. skupno sodelovanje se je pričelo v času odmora, ko je osmošolka učence po vrnitvi z malice iz jedilnice pričakala kot jezna muca 4. ČEVLJAR DRATEWKA SE PREDSTAVI Copatarica in jih podučila, kako pomembno je pospravljanje copat Po pregledu vseh predlaganih pravljic s strani partnerskih šol, je in tudi kako se jih pravilno pospravi. Lik muce Copatarice je na učence najbolj pritegnila poljska pravljica Szewczyk Dratewka. učence naredil izjemen vtis in brez besed so pospravili svoje Pri slovenskem jeziku smo si jo ogledali. Kratka risanka je trajala copate. V razredu jim je, seveda v kostumu muce Copatarice, še dvanajst minut. Risani film Szewczyk Dratewka, s slovenskim enkrat prebrala pravljico. Navdušenost otrok se je nadaljevalo pri prevodom Čevljar Dratevka, je učence nagovoril v poljščini. likovni umetnosti, kjer so učenci skupaj z osmošolci izdelali Kljub nerazumevanju jezika, so vsebino pravljice razbrali s vasico in likovno poustvarjali. Učenko, ki je igrala lik muce pomočjo risanega filma. Vsebina zgodbe je učence nekoliko Copatarice, smo med šolskim letom večkrat povabili v razred in jo spominjala na vsebino pravljice Muca Copatarica. Poljsko vključevali v različne dejavnosti, ki so se odvijale pri pouku. pravljico Szewczyk Dratewka so si pri pouku ogledali tudi K delu smo povabili tudi tretješolce. Skupaj smo pravljico osmošolci in po ogledu prvošolcem pripravili veliko učnih listov ilustrirali, tretješolci pa so jo, po pripovedovanju prvošolcev, na to temo: poveži sličico z besedo, kviz, urejanje sličic v pravi besedno podprli s ključnimi povedmi. Osmošolce smo prosili za vrstni red, obkroževanje pravilnih trditev, pobarvanke, odgovori angleški prevod, da bi pravljico razumeli tudi otroci naše na vprašanja … Osmošolci so kasneje prvošolcem pomagali pri partnerske šole. reševanju učnih listov in jih usmerjali k pravim rešitvam. 5. POUSTVARJANJE POLJSKE PRAVLJICE ČEVLJAR DRATEWKA Pri pouku so se prvošolci povezali s tretješolci pri urah slovenščine in likovne umetnosti. Mlajši so ilustrirali poljsko pravljico, starejši učenci pa so ilustracije prvošolcev opremili z besedilom, ki so ga kasneje osmošolci prevedli v angleščino. Skupaj je nastal niz ilustracij, ki je v programu Windows Movie Maker zaživel v kratek animirani film. Poustvarjeno pravljico so si partnerji lahko ogledali v spletni učilnici e-Twinninga. Poljaki so bili nad »prenovljeno« pravljico zelo navdušeni. Slika 3. Medvrstniško sodelovanje. 3.2 Od knjige do kratkega filma Kratek amaterski film z naslovom po istoimenski pravljici je bil predstavljen in naložen v spletni učilnici e-Twinninga na ogled partnerskim šolam. Ustvarili smo ga s pomočjo programske opreme Windows Movie Maker. Pri nastajanju filma je sodelovalo nekaj učencev osmega razreda, ki so bili računalniško bolj spretni. V snemalno knjigo smo vstavili fotografije ilustracij prvošolcev, ki smo jih predhodno fotografirali s fotografskim aparatom. Vstavili smo jih kot zaporedje dogodkov, ki so si sledili v pravljici. Fotografije smo animirali in jim dodali prehode. V naslovu smo zapisali ime pravljice v slovenskem in angleškem Slika 5. Igranje pravljice Muca Copatarica. jeziku. Besedilu v pravljici, ki je imelo ravno tako angleški 78 6. ZAKLJUČEK 7. LITERATURA Učenci so bili pri delu motivirani in navdušeni, predvsem nad [1] Učni načrt, Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in amaterskim kratkim filmom, ki so ga ustvarjali skupaj ob podpori šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na IKT. Zanimivo jim je bilo, da so bistvo pravljice na kratko zajeli v naslovu: sliki in besedi z angleškim prevodom. IKT so uporabili kot http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p pripomoček pri izvedbi dejavnosti in učenci so na ta način igrivo odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf poustvarjali. Film je pritegnil njihovo pozornost. Z medvrstniškim (pridobljeno 10. 9. 2017) ( 2011) sodelovanjem so bili tako »mlajši kot starejši« aktivnejši pri [2] Učni načrt, Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za učnem procesu. Na šolskem hodniku smo uredili projektni kotiček šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: e–Twinning, kjer smo predstavili sodelujoče šole in naš Dostopno na naslovu: ustvarjalni projekt. Pravljica o muci Copatarici je učencem tako http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p prirasla k srcu, da so jo odigrali staršem na nastopu ob zaključku odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pd šolskega leta in prvega septembra na slovesnem sprejemu f. (pridobljeno 10. 9. 2017) (2011) prvošolcev. [3] Peroci, E.2005. Muca Copatarica. Mladinska knjiga. [4] https://www.youtube.com/watch?v=YdbyBxIXPLg 79 Prva svetovna vojna z IKT First world war with ITC Boža Hvala OŠ Solkan Šolska ulica 25 5250 Solkan bozahvala@gmail.com SUMMARY Škabrijelu, saj so Italijani hoteli prodreti v Vipavsko dolino in proti 100 years ago, First World War was happening also in the area, Trstu. Če bi Škabrijel padel, bi jim bila odprta pot v notranjost where today stands our »Elementary School Solkan«. Lower form Slovenije. Tega so se dobro zavedali avstro - ogrski branilci, zato pupils shall be informed of then happening in a suitable didactic so ob vznožju tega "hriba smrti" svoja življenja pustili nešteti way. A teacher must have clearly based goals and clearly based vojaki. Avstro - ogrski generali so nanj poslali predvsem slovenske path to achieve these goals. A pupil must become an active polke, saj so vedeli, da bodo najbolj goreče branili svojo zemljo, participator of educating process, where he researches, values, svoje domove. compares, collects, tells, observes etc. What most aid to sustainable Pomembno vlogo je imelo zaledje v Trnovskem gozdu. V vasi knowledge are extracurricular learning opportunities or fieldwork. Nemci je bila avstro- ogrska bolnišnica, kjer so oskrbovali ranjence The film presents an additional s Škabrijela. V bližini je bilo tudi pokopliš visual didactic aid and a good way če, ki se je delno ohranilo to deepen the knowledge. do danes. Prav tako je bilo tu veliko skladišče orožja, žaga, pekarna, speljan vodovod, cerkvica in nešteto lesenih barak za vojake. Največ polkov pa je bilo na Lokvah; tu je bilo tudi poveljstvo, ki se Key words je poleti 1917 preselilo iz Čepovana. Iz Lokvi, mimo Nemcev in First World War, clearly based goals of a teacher, pupil as active Trnovega so avstro - ogrski vojaki hodili v boje na Škabrijel. participator of educating process, sustainable knowledge, film. 2. AKTIVNOSTI V RAZREDU POVZETEK Razlaga dogodkov prve svetovne vojne v nižjih razredih osnovne Pred 100 leti je prva svetovna vojna potekala tudi na območju, kjer šole predstavlja učitelju velik izziv. S to temo se soočam že nekaj stoji danes naša »Osnovna šola Solkan«. Učence nižjih razredov je let pri krožku "Življenje mojih prednikov". potrebno na ustrezen didaktični način seznaniti s takratnim Učencem razrednega pouka skušam ponuditi čim več različnih dogajanjem. Učitelj mora imeti jasno zastavljene cilje in jasno dejavnosti, s katerimi utrdijo in razširijo svoje znanje: zastavljeno pot, da bo te cilje dosegel. Učenec pa mora postati - zbiranje (in zapis) zgodb pri starejših krajanih, aktivni udeleženec izobraževalnega procesa, kjer raziskuje, sorodnikih, vrednoti, primerja, zbira, pripoveduje, opazuje ipd. K trajnejšemu - zbiranje starih dokumentov, predmetov ipd, znanju največ pripomorejo zunajšolske priložnosti za učenje oz. - zunajšolske priložnosti za učenje (obisk muzejev, razstav delo na terenu. ipd), Film predstavlja dodatno vizualno didaktično sredstvo in - v šolo povabimo gosta, poglobitev znanja. - pregled slikovnega gradiva, predvsem fotografij, - branje in analiziranje resničnih zgodb iz 1. svetovne vojne. Ključne besede Prva svetovna vojna, jasno zastavljeni cilji učitelja, učenec kot aktivni udeleženec izobraževalnega procesa, trajnejše znanje, film. 3. FILM KOT DODATNO SREDSTVO ZA RAZUMEVANJE IN ZAPOMNITEV Učenci si stvari bolje zapomnijo, če organiziramo pouk tako, da 1. UVOD vključijo čim več čutov. Film je že sam po sebi predvsem vizualno OŠ Solkan v Solkanu, kjer poučujem, se nahaja pod tremi izrazno sredstvo. Tako tudi moj prispevek predstavlja vizualno vzpetinami; na Z je Sabotin (Sveti Valentin), na SZ Sveta Gora podajanje učne snovi, ki vključuje glasovno in pisno razlago. (Monte Santo), na S pa Škabrijel (Sveti Gabrijel). Z učenci se Pomemben del zavzema tudi glasba; z njo sem hotela pri otrocih večkrat povzpnemo nanje na športnih dnevih. Na njihovih vrhovih podkrepiti čustveno doživljanje. Ker se dogajanje vrši na je lep razgled na Sočo. Prav po tej reki je pred več kot 100 leti slovenskih tleh, se film začne s slovensko ljudsko "Oblaki so dobila ime še ena fronta v 1. svetovni vojni - "Soška fronta". Odprla rdeči." V nadaljevanju se oglasi tudi avstrijska koračnica iz tega se je po vojni napovedi Italije Avstro - Ogrski, 23. maja 1915. obdobja; avstro - ogrsko armado so namreč sestavljali vojaki Solkan je bil že čez dobro leto zaradi italijanskega topniškega različnih narodnosti. Med razlago vojaškega napada pa sem obstreljevanja popolnoma porušen, domačini so šli v begunstvo. "uporabila" glasove pri streljanju topov, možnarjev, havbic. Avstro - ogrski branilci so se morali umakniti s Sabotina na Za prikaz situacije na Sabotinu, Sv. Gori in Škabrijelu, sem Škabrijel in Sveto Goro. Pri tem so prečkali reko Sočo in porušili uporabila računalniški program Vegas Pro 13. znameniti "Solkanski most" (največji kamniti lok na svetu). V naslednjih dveh letih so se tu odvijali najhujši boji, predvsem na 80 3.1 Prvi del filma dirigent in skladatelj. Na vsak način so želeli dvigniti moralo svojih vojakov (tudi z igranjem tedanje himne Kraljevine Italije - Marcia Reale), saj so se zavedali, da bodo boji za osvojitev vrha Škabrijela srditi. 3.2 Drugi del filma Slika 1: Insert iz 1. dela filma V 1. delu filma so prikazani predvsem boji na Sveti Gori. Sv. Gora (682 m) pri Gorici se je že kmalu po italijanskem vstopu v prvo svetovno vojno (maja 1915) znašla v neposredni bližini frontne Slika 2: Insert iz 2. dela filma črte. Med 10. soško ofenzivo spomladi 1917 so italijanske enote zavzele Pri prikazu zaledja v Trnovskem gozdu v 2. delu kratkega filma, pa Zagoro in greben Kuka. Avstro-ogrska rezervna obrambna črta sem slike dodatno dopolnila v programu Adobe Photoshop CS6. Vodice - Sveta Gora, je zdaj postala "bojno polje". Zaradi močnega To sem storila zavestno; zaledje je namreč predstavljajo za takratne italijanskega obstreljevanja Sv. Gore, sta svetogorska bazilika in vojake "raj na zemlji". Tu so se lahko odpočili od grozljivih slik frančiškanski samostan postala kup ruševin. prestanih bojev. Nabrali so si moči za nove bitke, se do sitega Na pobočju Sv. Gore so avstro-ogrski vojaki v letih 1915 - 1917 najedli in lahko so pokramljali z bojnimi tovariši. Zato sem za ta izvrtali številne kaverne in jarke, kjer so našli zavetje. Skozi greben del izbrala drugačno, umirjeno glasbo. Čeprav se Trnovski gozd hriba so izvrtali skoraj tristo metrov dolg podzemni rov, da so prve razprostira na velikem območju, sem dogajanje locirala le na vas bojne jarke povezati z zaledjem na severni strani hriba nad Lokve, kjer je bilo poleti 1917 nastanjeno tudi avstro - ogrsko Grgarjem. Tu so bile nastanjene tudi nekatere topovske baterije. vojaško poveljstvo in posledično največ dogajanja. S prekrivanjem V vas Grgar pod Sveto goro so leta 1915, kmalu po italijanski takratnih in današnjih posnetih fotografij, sem hotela dokazno napovedi vstopa v vojno, prišli avstro - ogrski vojaki. Naselili so se potrditi, da so bili vojaki tudi v teh krajih. tudi v okoliške zaselke - Fobca, Dol, Zagorje. Celotno območje Grgarske kotline je predstavljalo pomembno zaledje za goriški 4. ZAKLJUČEK odsek bojišča. Kratek 8- minutni film nameravam učencem prikazati v tem Ljubljanski "Slovenec" je poročal vesti iz vasi pod Sveto goro - šolskem letu, zato ne morem še pisati o njihovih odzivih nanj. Grgarja, kamor je že avgusta 1915 priletela italijanska granata in Prepri od takrat dalje se ob čana pa sem, da bo dopolnil njihovo znanje o dogajanju na časno obstreljevanje vasi ni ustavilo. Kljub naših tleh pred sto leti. temu je civilno prebivalstvo še dobro leto vztrajalo na svojih domovih. Avstro - ogrske vojaške enote so od tu odhajale na 5. LITERATURA frontne položaje, veliko pa so jih nazaj pripeljali mrtve. V Grgarju [1] Učni načrt, Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za so tako zelo zgodaj zgradili vojaško pokopališče. šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Italijanski pritisk je bil premočan, zato so se branilci v noči na 24. Dostopno na naslovu: avgust 1917 umaknili s Sv. Gore. Zasedli so nove položaje na http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p Banjški planoti in na Škabrijelu. odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pd f. (pridobljeno 28. 8. 2017) (2011) Zasedbo Sv. Gore so Italijani praznovali tako, da je naslednji dan, 25. avgusta 1917 prišel na vrh igrati njihov vojaški [2] Sajovic Bogdan: Krvava Soča, Ljubljana 2007 orkester. Godbeniki so na Sv. Gori vztrajal štiri dni in štiri noči. V tem času so na ruševinah bazilike igrali italijanske domoljubne in vojaške pesmi, kajti čakala jih je zahtevna naloga - osvojitev Škabrijel. Dirigiral jim je sam Arturo Toscanini, priznani italijanski 81 Določanje kalorične vrednosti hrane v šolskem laboratoriju Determining the calorie value of food in the school laboratory Lea Janežič Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6 1000 Ljubljana +386 31 530 472 Lea.janezic@gmail.com POVZETEK value of carbohydrates and proteins. They were not found because Izkustveno naravnan pouk zahteva od učitelja in od dijaka none of the food tested was burning. The students planned their posebna znanja in spretnosti. V članku je preko izkustvenega experiments independently under the mentorship of the teacher. pouka predstavljeno merjenje kalorične vrednosti hrane v šolskem laboratoriju. Glavni namen raziskave je bil najti način, kako v Keywords šolskem laboratoriju čim bolj natančno izmeriti energijsko calorimeter, calories, food, experimental work, hands on activity vrednost živil, optimizirati postopek merjenja kalorične vrednosti hrane in aparaturo za merjenje. Z dijaki smo želeli ugotoviti v 1. UVOD kolikšni meri bodo izmerjeni rezultati odstopali od tabeliranih, ter Tradicionalne učne metode uporabljajo doživljanje in osebne izkušnje dijakov kot sredstvo za sistematično pridobivanje poiskati primerna živila za sežig pri standardnih pogojih. Za abstraktnega znanja, medtem ko metode izkustvenega učenja meritve so dijaki izmed treh različnih kalorimetrov izbrali tistega izzivajo, upoštevajo in utrjujejo posameznikove izkušnje kot z najmanj toplotnimi izgubami. Energijske vrednosti živil pa so bistveno sestavino učenja (Marentič Požarnik, 2014). dijaki izračunali po definiciji kalorije. Obstaja mnogo različnih Zdrava prehrana je pomemben dejavnik v obdobju odraščanja. živil za določanje energijske vrednosti maščob, v nasprotju z Zagotavljanje ustreznega psihofizičnega razvoja in zdravih živili s katerimi bi lahko določili energijsko vrednost ogljikovih prehranjevalnih navad, ki jih otroci dobijo že v zgodnjem otroštvu hidratov in beljakovin. Teh niso našli, saj nobeno od poskusnih vpliva na izbiro živil in način prehranjevanja ter zdravja odraslih. živil ni gorelo. Dijaki so poskuse načrtovali samostojno pod Kalorično vrednost hrane glede na energijo vrednotimo po mentorstvom učitelja. količini sproščene energije v organizmu pri popolni oksidaciji hranljivih snovi. Merilo za energijo je sproščena toplota. Ključne besede Zgorevanje hranilnih snovi v telesu ugotavljamo z merjenjem kalorimeter, kalorije, hrana, eksperimentalno delo, izkustveno toplote, ki jo telo odda pri razgradnji določenega živila v nekem u določenem času. To imenujemo indirektna kalorimetrija. čenje Energijsko vrednost hrane izračunamo iz znane vrednosti posameznih hranljivih snovi. Lahko jo tudi izračunamo po ABSTRACT formuli, ki je pravzaprav sama definicija kalorije (kalorija je Hands on activity lessons require special skills from teacher and merska enota za energijo, določa se kot toplota, ki je potrebna, da student. In the article the measurement of the calorific value of se gram vode pri tlaku ene atmosfere segreje za 1 stopinjo (food in the school laboratory is presented through the Celzija): experiential work in school laboratory. The main purpose of the research was to find a way to measure the energy value of foods in the school laboratory and to optimize the process of measuring the V sklopu izkustvenega pouka smo z dijaki poskušali razviti čim calorific value of food in the measuring apparatus. We wanted to bolj primerno metodo za določanje energijske vrednosti živil v srednješolskem laboratoriju. Primerjati smo želeli determine the extent to which the measured results would deviate eksperimentalne vrednosti z vrednostmi tabeliranimi na živilih, da from the table and find suitable foods for incineration under bi določili natančnost metode. Dijaki so izbrali tri različne standard conditions. For measurements, students from three kalorimetre izmed katerih so želeli določiti najbolj natančnega. different calorimeters chose the one with least heat losses. Energy Dijaki so predvidevali, da so eksperimentalno določene vrednosti values of food were calculated by definition of calorie. There were zaradi toplotnih izgub lahko le delno natančne in nižje od many different foods for determining the energy value of fats, but tabeliranih energijskih vrednosti. So pa dovolj natančne za delo v we had some problems with food that could determine the energy osnovnošolskem ali srednješolskem laboratoriju. 82 2. EKSPERIMENTALNI DEL Dijaki so s pomočjo računalnikov v računalniški učilnici poiskali različne kalorimetre, ki jih lahko naredijo sami. Sproti so izločevali kalorimetre, za katere je na spletu pisalo, da so imeli velike izgube in so bili nenatančni. Ko so dijaki s pomočjo računalnikov izbrali kalorimetre, je sledilo preizkušanje le-teh. Preizkušanje kalorimetrov smo izvedli s skupino dijakov 1. Letnika. Dijaki so imeli nalogo najti načrt in izdelati kalorimeter, ki bi ga lahko uporabili v šolskem laboratoriju in s katerim bi lahko določili energijsko vrednost hrane. Vsak kalorimeter je bil preizkušen z dvema različnima metodama, ki sta služili optimizaciji merjenja. Izračunana so bila tudi odstopanja od tabelari čno podanih kaloričnih vrednosti hrane. Tretja metoda je služila merjenju kalorične vrednosti hrane. V eksperimentalnem delu so dijaki najprej preizkusili vse tri Slika 1: Kalorimeter A (povzeto po: kalorimetre, nato pa si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: http://www.sciencebuddies.org/mentoring/project_ideas/Che 1. Raziskovalno vprašanje: Ali se navedene tabelari m_p017.shtml) čne energijske vrednosti živil ujemajo z izmerjenimi? Potrebščine za izdelavo kalorimetra A so: 2. Raziskovalno vprašanje: V kolikšni meri izmerjene - velika pločevinka, energijske vrednosti odstopajo od navedenih energijskih - majhna pločevinka, vrednosti hrane v tabelah? 3. Raziskovalno vprašanje: V katero smer odstopajo izmerjene - steklena palčka, energijske vrednosti? - plutovinast zamašek, 4. Raziskovalno vprašanje: Kateri tip makromolekul na 100 g - šivanka ali bucika, sprosti največ energije? - termometer, 5. Raziskovalno vprašanje: Ali je mogoče sestaviti tip - odpirač pločevink. kalorimetra, ki je primeren za uporabo v šoli? Na raziskovalna vprašanja so dijaki odgovorili z naslednjimi Potrebščine za izdelavo kalorimetra B: hipotezami: - dve pločevinki, 1. Raziskovalna hipoteza: Navedene energijske vrednosti - živil se ne ujemajo z izmerjenimi. termometer, 2. Raziskovalna hipoteza: Energijske vrednosti odstopajo - bucika. za 20%. 3. Raziskovalna hipoteza: Izmerjene vrednosti so manjše od navedenih energijskih vrednosti zaradi toplotnih izgub. 4. Raziskovalna hipoteza: Največ energije sprostijo maščobe. 5. Raziskovalna hipoteza: Mogoče je sestaviti tip kalorimetra, ki je primeren za uporabo v šoli. Po postavljenih hipotezah, so dijaki dobili nalogo, da s pomočjo mobilnih telefonov poiščejo kalorične vrednosti posameznih živil, ki jim bodo določali kalorično vrednost. Dijaki so morali izbrati živila, ki dejansko gorijo, ne samo tlijo. 2.1 Metode in inštrumenti Na začetku so dijaki sestavili tri različne kalorimetre, ki so jih poimenovali A, B in C. Slika 2: Kalorimeter B (povzeto po: http://www.biologyjunction.com/energy_in_food.htm) 83 vrednosti), ter izračunali odstopanje od tabelaričnih vrednosti. V drugi polovici tabele so meritve opravljene z digitalnim Vernier- jevim termometrom. Vsako meritev so ponovili trikrat, za izračun pa uporabili povprečje meritev. 3. REZULTATI Z RAZPRAVO 3.1 Meritve in izračuni Rezultati meritev in izračuni so prikazani v tabelah 1 in 2. Tabela 1 prikazuje primerajo kalorimetrov A, B in C. Tabela 2 prikazuje rezultate določanja kaloričnih vrednosti posameznih živil s kalorimetrom A. Tabela 1: Primerjava treh kalorimetrov za optimizacijo meritev kalorične vrednosti hrane Kalorimeter A B C Slika 3: Kalorimeter C (Povzeto po: Povprečen čas, ki je potreben, da 294 s 440 s 210 s http://wwwchem.csustan.edu/CHEM2000/Exp7/proc.htm) se segreje 50mL vode za 5 °C. Vodo grejemo z gorilnikom na olje. Povprečen čas, ki je potreben, da 110 s 114 s Potrebščine za izdelavo Kalorimetra C: se segreje 50mL vode za 5 °C. Vodo - svečka, grejemo s čajno svečko. - pločevinka, Povprečna masa sončničnega olja, 0.3 g 0.5 g - termometer, ki je potrebna, da se 100mL vode - erlenmajerica. segreje za 10 °C. Povprečen čas, ki je potreben, da 471 s 507 s Po izboru kalorimetrov za preizkušanje in optimiziranje je sledil se segreje 100mL vode za 10 °C. izbor metode dela. Dijaki so preizkusili dve metodi optimiziranja Vodo grejemo s čajno svečko. in eno metodo merjenja v skladu s prebrano literaturo na Merimo z Vernier-jevim svetovnem spletu. V nadaljevanju sledi opis vsake iz med termometrom. navedenih metod. Metoda 1: V vsak kalorimeter so dijaki odmerili 50mL vode, podstavili Tabela 2: Določitev kaloričnih vrednosti posameznih živil s gorilnik na olje, nato pa merili čas v katerem se voda segreje za 5 Kalorimetrom A. °C. Pomembna je tudi dolžina stenja pri gorilniku, ki je v primeru vseh kalorimetrov znašala 0,5cm. Pri kalorimetru C je potrebna Odstop- posebna pozornost, da je razdalja od gorilnika do posode z vodo ΔT Δm VH2O Eizr Etab anje enaka pri vseh meritvah. [°C] [g] [mL] [kJ] [kJ] [%] Pri tej metodi, se je za najbolj učinkovitega izkazal kalorimeter C, *SONČNIČNO 10 0.3 100 4667 3713 +25 sledila sta kalorimetra A in B. OLJE Metoda 2: ARAŠID 10 0.45 100 2074 2394 -13 Ker je bil plamen v gorilniku z oljem nekonstanten, so dijaki kot INDIJSKI 10 0.4 100 2625 2377 +10 vir energije uporabili čajno svečko, ter ponovili meritve za OREŠČEK kalorimetra A in C. Z izboljšanim postopkom se je za najprimernejšega izkazal kalorimeter A. Enake meritve so dijaki BRAZILSKI 10 0.4 100 2625 2755 -5 opravili še s pomo OREŠČEK čjo Vernier-jevega termometra in dobili podoben rezultat. V nadaljnjih meritvah so zato uporabljali prav SONČNIČNO 10 0.3 100 4667 3713 +26 kalorimeter A. OLJE Metoda 3: BUČNO OLJE 10 0.35 100 3429 3304 +5 Tretja metoda je vključevala merjenje kalorične vrednosti hrane s OLIVNO OLJE 10 0.3 100 4667 3776 +24 Kalorimetrom A. Količina vode pri vsaki meritvi je bila 100mL. Dijaki so merili spremembo temperature vode, maso hrane pred in LEŠNIK 10 0.38 100 2909 2944 -1 po sežigu (razliko v masah so uporabili pri izračunu kalorične MANDELJ 10 0.4 100 2625 2373 +11 84 SVINJSKA / / / / / Toplotne izgube kalorimetrov so manjše, kot je napaka zaradi MAST majhne količine sežganih živil. Veljalo bi ponoviti eksperiment z KRUH / / / / / večjo količino vode. Zaradi nevnetljivosti določenih živil, svinjska mast, kruh in beljak, so namreč le poogleneli, ne moremo BELJAK / / / / / primerjati maščob in njihove energijske vrednosti z ostalimi SLADKOR / / / / / makromolekulami, zato Hipoteze 4 nismo mogli preveriti z * meritev opravljena z alkoholnim termometrom navedeno metodo merjenja kalorične vrednosti hrane s / živila niso zagorela Kalorimetrom A. Glede na tabelarično določene vrednosti, pa so dijaki lahko potrdili Hipotezo 4, saj maščobe sprostijo največ Povprečno odstopanje v (%) smo izračunali s povprečno energije. vrednostjo: Dijaki so morali pri izkustvenem načinu pouka pokazati svoje spretnosti, pa tudi iznajdljivost. Ob mentorstvu učitelja so sami raziskovali najučinkovitejšo metodo merjenja kalorične vrednosti hrane z uporabo treh različnih kalorimetrov. Iz literature je razvidno, da izkustveni pouk pripomore tudi k trajnejšemu znanju. 3.2 Razprava 4. LITERATURA Kot najbolj primeren kalorimeter so dijaki izbrali kalorimeter A, [1] Koch V. (1997). Prehrambene navade odraslih prebivalcev saj se je pri meritvah optimizacije kalorimetrov izkazal za Slovenije z vidika varovanja zdravja. Doktorska disertacija. najustreznejšega. Uporabo kalorimetra B so dijaki opustili že po Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo:2, 10, prvi meritvi, saj je očitno zaostajal za Kalorimetrom A in C. 16-17. Iz rezultatov je razvidno, da se navedene in izmerjene energijske [2] Pokorn D. (1990). Zdravje gre skozi želodec. Ljubljana, vrednosti živil ne ujemajo natančno, zato so dijaki lahko potrdili Forma 7: 99-101, 106-110. Hipotezo 1. [3] Marentič Požarnik, B. (2014). Psihologija uč enja in pouka. Temeljna spoznanja in primeri iz prakse. Ljubljana: DZS. Povprečno odstopanje eksperimentalno določenih meritev od tabelarično določenih je 15.4 %, čeprav so posamezne meritve [4] Ministrstvo za zdravje RS. (2005). Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno – izobraževalnih ustanovah. tudi veliko bolj oz. manj natančne. Dijaki so tako zavrnili Ljubljana, Littera picta d.o.o. Hipotezo 2, ki je predvidevala 20% odstopanje. [5] Kostanjevec S. (1997). Prehrana mladostnika. Diplomsko Ker so meritve oreščkov natančne od 1 do 11 odstotkov, je moč delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. sklepati, da toplotne izgube kalorimetra niso bile tako velike, kot [6] https://www.sciencebuddies.org/science-fair- je bilo pričakovano. Torej je izbran kalorimeter povsem primeren projects/project_ideas/FoodSci_p012.shtml [11. 7. 2017] za uporabo v šolskem laboratoriju za merjenje kalorične vrednosti suhe hrane z veliko vsebnostjo maš [7] https://vinstan.wikispaces.com/Project+- čob. Dijaki so potrdili +Heat+of+Combustion+%28P1%29 [11. 7. 2017] hipotezo 5. [8] http://www.rsc.org/learn- Glede na velika odstopanja pri meritvah olj se sklepa, da so chemistry/resource/res00000397/energy-values-of- izgube nastale predvsem zaradi oteženega prehajanja olja na food?cmpid=CMP00005022 [11. 7. 2017] vžigalno vrvico. Na tem delu bi se dalo torej meritve še izboljšati [9] http://www.biologyjunction.com/energy_in_food.htm [11. 7. z dodatno optimizacijo. 2017] Dijaki so zavrnili Hipotezo 3, saj eksperimentalno določene [10]http://wwwchem.csustan.edu/CHEM2000/Exp7/proc.htm [18. energijske vrednosti niso v vseh primerih manjše od navedenih v 2. 2016] tabelah. 85 Uporaba IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) pri delu z nadarjenimi učenci v 2. in 3. razredu osnovne šole Using ICT (information communication technology) to enhance learning gifted and talented 2nd and 3rd grade elementary school children Anja Janežič Osnovna šola Martina Krpana Gašperšičeva ulica 10 1000 Ljubljana anja.janezic87@gmail.com POVZETEK 1. UVOD Zaradi ogromne količine podatkov, ki se nahajajo na svetovnem Iznajdba interneta je v naši kulturi zanetila tako socialno, kot tudi spletu, lahko internet predstavlja odlično orodje, ki ga kulturno revolucijo (Karnes in Stephens, 2013). Dandanes si težko uporabljamo pri delu z nadarjenimi učenci. Z njegovo uporabo predstavljamo življenje brez njega. Računalnik, posledično pa lahko poglobimo, razširimo in diferenciramo vsebine, vključene v internet je vse bolj prisoten tudi na področju izobraževanja, o učni načrt. Za vsako od učnih orodij velja, da je učinkovitost čemer priča raziskava Empirica (2006). Iz njenega poročila je povezana z načinom uporabe. Enako velja tudi za uporabo razvidno, da smo imeli v Sloveniji v 99,8 % dostop do svetovnega informacijske-komunikacijske tehnologije. V prispevku so spleta. S svojo obsežno vsebino podatkov, ki se iz trenutka v predstavljene štiri IKT vsebine, ki jih lahko učitelji uporabijo pri trenutek širi in poglablja, internet predstavlja neusahljiv vir poučevanju nadarjenih učencev. Poleg predstavljenih vsebin informacij za nadarjene učence in učitelje, ki le-te usmerjajo v prispevek vključuje še opis aktivnosti, ki smo jih v okviru dela z procesu izobraževanja (Sayed Abdallah, 2007). Na podlagi nadarjenimi učenci izvedli v šolskem letu 2016/2017. Vse informacij, pridobljenih s pomočjo interneta, učenci širijo in aktivnosti so zasnovane v obliki kompleksnega problema, ki za poglabljajo znanje, pridobljeno pri pouku. reševanje zahteva višje taksonomske ravni znanja in kreativnost u Ena od največjih prednosti uporabe spletnih aplikacij pri pouku je čencev, torej ravno znanja in veščine, ki naj bi jih poglabljali in razširjali nadarjeni u zasnovanje pouka, ki temelji na sposobnostih in interesu čenci. posameznega učenca. Internet je najbolj pomembna tehnologija, Ključne besede ki je na voljo nadarjenim učencem (Siegle, 2005: 30), saj učencem IKT, internet, uporaba ra omogo čunalnika, računalniška pismenost, splet, ča dostop do najnovejših spoznanj z najrazličnejših medpredmetno povezovanje, nadarjeni, reševanje problemov. predmetnih področij, hkrati pa ustvarja aktivno, inovativno in problemsko zasnovano učno okolje. Učenci svoje znanje gradijo ABSTRACT na podlagi zbiranja infomacij, organiziranja zbranih podatkov v Due to the enormous amount of data which can be found on the miselne mreže in predstavitve lastnih ugotovitev drugim, pri tem World Wide Web, the Internet can be an excellent tool to use pa utemeljujejo svoje zamisli, navajajo razloge za pravilnost when teaching gifted and talented students. By using it, we can rešitev, rešitve pa podkrepijo s primeri. Vzpostavljanje takega deepen, expand, enrich and differentiate the curriculum content. učnega okolja omogoča učencem, da so aktivno vključeni v Each of the learning tools is associated with the effective mode of proces izobraževanja (Siegle, 2005), kar pozitivno vpliva tako na use. It is important for the teacher to understand how and when to njihovo motivacijo za učenje, kot trajnost znanja (Ivanuš Grmek, use ICT tools to achieve a particular purpose. Teacher needs to Čagran, Sadek, 2009). possess the ability to recognise the situations where ICT will be helpful. The paper presents four ICT content that teachers can use to teach gifted and talented pupils. It also includes a description of 2. INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE the activities that we carried out during school year 2016/2017. TEHNOLOGIJE (IKT) All activities are designed in the form of a complex problem that requires a higher taxonomic level of knowledge and creativity of Pojem informacijske-komunikacijske tehnologije je bil prvič pupils, which is exactly the knowledge and skills that the gifted uporabljen leta 1997 v poročilu Dennisa Stevensona britanski and talented pupils should deepen and disseminate. vladi (Pangerc, 2012, po Dolinšek, 2011). Informacijske- komunikacijske tehnologije (IKT) je skupen izraz za nabor Keywords najrazličnejših računalniških, informacijskih in komunikacijskih ICT, internet, computer use, computer literacy, web, cross- naprav (strojna oprema), aplikacij (programska oprema), omrežij curricular integration, gifted pupils, problem solving. (internet) in storitev (Inštitut za informatiko, 2017). 86 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije postaja vse (glasbenem, likovnem, dramskem, literarnem), (5) telesno- bolj vključena v posameznikov vsakdan, saj je prilagojena gibalnem področju. »Temeljni cilj prepoznavanja in dela z posamezniku, je priročna in namenska. Vključuje se v različna nadarjenimi učenci v osnovni in srednji šoli je prilagajanje področja družbe t.j. gospodarstva, izobraževanja, kulture, vzgojno-izobraževalnega procesa potrebam nadarjenih učencev zdravstva in sociale, kmetijstva in gozdarstva, okolja in prostora, ter skrb za njihov celostni osebni razvoj, da bi lahko čim bolje športa in rekreacije. Cilj izobraževanja je čim bolje pripraviti razvili in realizirali svoje potenciale« (Bela knjiga o vzgoji in posameznika na delovanje v hitro spreminjajoči se družbi. Zato izobraževanju, 2011: 338). Nadarjenost naj bi v procesu pouk že dolgo ne vsebuje več zgolj tradicionalnih metod prenosa izobraževanja spodbujali in razvijali na tistih področjih, ki so znanja in učenja pri katerih prevladujejo tradicionalni nosilci povezana z učnim razvojem učencev v osnovni in srednji šoli informacij (Krnel, 2008). V okviru sodobnega pouka naj bi se (prav tam). učenci navajali na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), ter razvijali spretnosti in znanja, ki omogočajo uporabo IKT pri pouku. Ob pomoči uporabe IKT-ja, naj bi 3.1 Kdo so nadarjeni učenci? poučevanje postalo enostavnejše, učenje pa zanimivejše in Nadarjeni učenci so po določenih nacionalnih kriterijih visoko učinkovitejše. Učenci naj bi ob uporabi IKT-ja pri učenju postali nadpovprečni učenci, ki jih je v populaciji do 10 %. samostojnejši, poleg tega pa naj bi se odgovornost za usvojeno Nadpovprečnost se ocenjuje glede na dosledne dosežke teh znanje prenesla z učitelja na učence same. Vse našteto so učencev na zgoraj naštetih učnih področjih (Bela knjiga o vzgoji predpogoji za razvoj vseživljenjskega učenja, ki ne poteka le v in izobraževanju, 2011). Nadarjeni učenci potrebujejo prilagoditve šoli in drugih organiziranih oblikah, pač pa tudi v različnih pedagoškega procesa na način, s katerim najbolj naslavljamo okoljih, v različnem času, spontano in iz notranje motivacije njihove potrebe. Delo z njimi pa je potrebno organizirati tako, da (Krnel, 2008). vsak posameznik kar najbolje razvije svoje zmožnosti (Vehovec, 2.1 2012). Poučevanje z uporabo IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) 3.2 IKT in nadarjeni učenci Poučevanje je dejavnost, ki od učitelja zahteva vseživljenjsko rast Za uspešnejše vključevanje nadarjenih učencev v sistem vzgoje in na področju profesionalnega razvoja. Vključuje nenehno učenje in izobraževanja je treba v večji meri prilagoditi izvajanje pouka in stalno pridobivanje novih kompetenc (Jordan Fleten, 2009). načine poučevanja. Če želimo v največji meri spodbuditi razvojne Kompetenten učitelj naj bi posedoval dobro tehnično znanje, zmožnosti posameznega nadarjenega učenca in naslavljati njegove veščine in procesna znanja o uporabi računalnika in računalniških potrebe je potrebno poučevanje individualizirati, učenje pa programov, ki mu omogoča samostojno iskanje in kombiniranje personalizirati. različnih medijev, sposobnost uporabe vrste strategij poučevanja, Pri uvajanju novih oblik in načinov dela z nadarjenimi učenci je iznajdljivost, sposobnost kritičnega mišljenja, hkrati pa pomembna smiselna in sistematična uporaba informacijsko kreativnost, ki mu omogoča iskanje in uporabo novih strategij komunikacijske tehnologije (IKT), sodobnih e-storitev ter poučevanja (Krnel, 2008; Škrabar, Sulčič, 2009). multimedijskih in interaktivnih e-vsebin skupaj s sodobnimi Sodobno poučevanje ni več zgolj učiteljeva dejavnost. Učiteljeva pedagoškimi paradigmami in metodami, ker le-ta podpira ter vloga pri poučevanju z uporabo IKT je spremenjena. Učitelj vse vzpodbuja inovativne načine poučevanja v razredu in krepi bolj prevzema vlogo organizatorja in usmerjevalca učnega personalizran in individualiziran pouk, kar je pri delu z procesa, medtem ko učenci postanejo odgovorni za nekatere dele nadarjenimi ključnega pomena. Takšni pristopi nadarjenim poučevanja, saj sami iščejo znanje in ga ob učiteljevi pomoči, omogočajo vključenost v družbo na osnovi personaliziranih in spremljanju ter na podlagi lastnih izkušenj in znanj asimilirajo v individualiziranih pristopov. obstoječe miselne sheme. Uvajanje novih načinov in oblik dela z nadarjenimi s pomočjo Za strategijo poučevanja z IKT (informacijsko-komunikacijsko uporabe IKT spodbujajo in poudarjajo številne sodobne študije, tehnologijo) velja, da le-ta lahko prevzema velik del podajanja javni razpisi in izvedbeni načrti (Izvedbeni načrt resolucije o nove učne snovi; tako podajanje informacij, kot vrednotenje le- nacionalnem programu za mladino, 2013−2022; Javni razpis teh, služi lahko utrjevanju učne snovi, preverjanju znanja, hkrati Inovativno poučevanje s pomočjo sodobnih IKT, 2012; Johnson, pa pripomore k globljemu razumevanju pojmov in povezav med 2008; Moursund, 2006). njimi (Škrabar, Sulčič, 2009). Pri tem je načrtovanje, ki poveže Vsebina vseh naštetih dokumentov poudarja, da je dodana vzgojno-izobraževalne cilje, razvojno stopnjo učencev in ustrezno vrednost k znanju in kompetencam posameznika z uporabo IKT-opremo izjemnega pomena. Uporaba računalnika pri pouku personaliziranega in individualiziranega pristopa kar navečja. Le z sproža pri učencih duševne procese, kot so višja motivacija, boljši inovativnimi pristopi, ki kot temelj dela vključujejo in odnos do dela, večji interes, učencu zaradi uporabe videov, predvidevajo individualizacijo in personalizacijo učnega procesa, simulacij, slikovnega in zvočnega prikaza olajša učenje, se lahko enakopravno vključimo v učni proces prav vse ranljive prilagaja učencem z različnimi učnimi stili in omogoča skupine uporabnikov (med njimi tudi nadarjene učence) (Javni konstruktivističen in raziskovalni pristop k učenju (Krnel, 2008; razpis Inovativno poučevanje s pomočjo sodobnih IKT, 2012). Škrabar, Sulčič, 2009). Joseph S. Renzulli, eden vodilnih pedagogov s področja 3. NADARJENI UČENCI V OSNOVNI ŠOLI poučevanja nadarjenih učencev trdi, da bi morali biti načini in V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (2011) lahko preberemo, oblike dela z IKT, ki jih predvidevamo za delo z nadarjenimi da je eden izmed splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja tudi učenci del rednega pouka za vse učence v javni osnovni šoli. Pri zagotavljanje pogojev za doseganje odličnosti pri posameznikih, tem izpostavlja naslednje kompetence, ki naj bi jih učitelji v ki so nadarjeni na različnih področjih: (1) splošno intelektualnem, okviru pouka ob uporabi IKT-ja razvijali pri učencih. To so: (1) (2) ustvarjalnem, (3) učnem (jezikovnem, matematičnem, opolnomočenje učencev – poučevanje učencev o tem, kako se družboslovnem, naravoslovnem, tehniškem) (4) umetniškem učiti, razvijanje učenčeve samozavesti, učenje učencev, kako naj 87 sami usmerjajo svoje učne napore, da bo učenje čim bolj učno snovjo seznaniti na kognitivno zahtevnejši stopnji učinkovito, pridobljeno znanje pa čim bolj uporabno, nudenje razumevanja (nadarjeni učenci). pomoči učencem pri pridobivanju strokovnega znanja, razvijanje sposobnosti samoevalvacije, (2) poučevanje na način 4.1.1 Opis aktivnosti, vezane na letni č as jesen kombiniranja človekove in umetne inteligence, (3) opolnomočenje V uvodnem delu učne ure smo z učenci ponovili značilnosti s strategijami za reševanje problemov – IKT zagotavlja letnega časa jesen. Pogovor je nanesel tudi na dejstvo, da drevje v programsko podporo pri reševanju problemov in nudi pomoč pri jesenskem času spremeni barvo listov in da listi odpadejo. pridobivanju strokovnega znanja s specifičnih učnih področij, (4) Učencem sem zastavila problemsko vprašanje: projektno učenje – projektno učenje, podprto z IKT tehnologijo (1) Kaj je razlog za to, da drevje spremeni barvo nudi priložnost za ustvarjanje učnega okolja, ki je posebej listov? primeren za nadarjene učence, (5) poučevanje s pomočjo didaktičnih računalniških iger – didaktične računalniške igre so Po razgovoru z učenci, ki so predstavili svoje obstoječe miselne prepoznane kot koristna pomoč pri učenju in kognitivnem predstave smo si z učenci pogledali videoposnetek Določanje razvoju. Razvijanje, ustvarjanje in poučevanje o delovanju in sestave barvil črnega flumastra z uporabo papirne kromatografije. načinih uporabe didaktičnih računalniških iger je lahko močno motivacijsko sredstvo za nadarjene učence v okviru projektnega učenja (Moursund, 2006, po Renzulli, 2002). 4. RAZISKAVA V prispevku je predstavljena raziskava, sestavljena iz dveh delov. Prvi del raziskave predstavlja aplikativni del, v kateri so predstavljeni štirje primeri uporabe IKT za potrebe nadgradnje vsebin pouka nadarjenih učencev, drugi del pa predstavlja empirični del, ki ga sestavlja vprašalnik o zadovoljstvu nadarjenih učencev pri delu z opisanimi računalniškimi aplikacijami. Namen raziskave je bil poglobiti in razširiti znanje in razumevanje učnih vsebin s predmetnega področja spoznavanje okolja, hkrati Slika 1: Ločevanje barvil s papirno kromatografijo. pa ugotoviti zadovoljstvo učencev in učiteljev z izvedbo pouka, v Vir: https://eucbeniki.sio.si/nar7/1286/index1.html katerega je vključena tudi informacijsko−komunikacijska tehnologija (predvsem uporaba strojne, programske opreme in V nadaljevanju učne ure smo se pogovarjali o tem, da nekoč omrežij). umetnih barvil, t. j. barvil, ki jih je sintetično izdelal človek V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev (11 dečkov in 14 ljudstva niso poznala. Za slikanje na stene jam, freske v cerkvah deklic), starih med 7 in 9 let, ki so v šolskem letu 2016/2017 ... so uporabljali naravna barvila, kot so npr. živalska kri, sipino obiskovali dodatni pouk za učence 2. oziroma 3. razreda. Na črnilo, rastlinska barvila (barvila v rdečem zelju, špinači, olupkih začetku vsakega od 4 letnih časov (jeseni, zime, pomladi in čebule, rdeči pesi, drevesnih in grmovnih plodovih, koprivah, poletja) smo z učenci v okviru rednega pouka spoznali značilnosti drevesnih listih ...). posameznega od letnih časov. V okviru dodatnega pouka smo s Učenci so v okviru učne ure razmišljali o tem, ali bi lahko izvedli pomočjo uporabe spleta (ogled videoposnetka, uporaba animacije, poskus, podoben tistemu, ki so si ga ogledali na videoposnetku, v spletne aplikacije, iskalnik slik ...) v uvodnem delu ponovili njem pa bi skušali ugotoviti, kako se bo določen drevesni list, značilnosti posameznega od letnih časov, nato pa uporabili trenutno še zelene barve, obarval v jesenskem času? videoposnetek, navodila za izvajanje poskusov, spletne aplikacije najdene na spletu itd. s pomočjo katerih smo se poglobili v Učenci možne odgovore na to vprašanje poiščejo preko spletnega določeno vsebino, vezano na letni čas. Na koncu vsake od iskalnika in uporabe e-table. izvedenih aktivnosti so učenci pripravili poročilo o izvedeni dejavnosti, ki so ga v okviru rednega pouka svojim sošolcem tudi predstavili. V prispevku bodo predstavljene štiri dejavnosti, po ena, za posamezen letni čas. Ob koncu šolskega leta 2016/2017 so učenci rešili vprašalnik s katerim merimo zadovoljstvo z uporabo IKT-storitev. Kot osnova za sestavo vprašalnika je služil vprašalnik za merjenje zadovoljstva z uporabo IKT-storitev, ki ga je za potrebe svoje diplomske naloge leta 2015 uporabila takratna kandidatka Eva Jenko, pod mentorstvom dr. Uroša Rajkoviča. Obstoječi vprašalnik smo prilagodili starostni skupini vključenih v raziskavo. Prilagodili smo obseg vprašanj, kot tudi stopnjo zahtevnosti vprašanj. 4.1 Opis aktivnosti, izvedenih v okviru pouka za nadarjene učence Opisane u Slika 2: Obarvanost javorjevih listov jeseni. čne ure za nadarjene učence so se izvajale v šolskem letu 2016/2017 v okviru dodatnega pouka, v katerega so bili Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/70/ vključeni učenci in učenke, ki so se želeli z trenutno obravnavano Autumn_leaves_%28pantone%29_crop.jpg 88 Učenci v nadaljevanju učne ure, na podlagi ogledanega Oblike snežink so odvisne od temperature, tlaka in zračne vlage. videoposnetka sami sestavijo načrt izvedbe poskusa z naslovom Nižja, kot je temperatura ozračja, bolj kompleksne oblike snežink »Ločevanje barvil v zelenem listu ali Zakaj drevesni listi v jeseni se tvorijo. spremenijo barvo?« Učencem predlagam, da s poskusom izdelamo snežinke, ki ne Učenci ugotovijo da za izvedbo poskusa potrebujejo zelene bodo občutljive na povišano temperaturo ozračja ali prostora in jih drevesne liste, »papirček« (filter papir) in »tekočino« (ustrezno lahko uporabimo kot dekoracijo za novoletno jelko. Sledil je topilo). ogled videoposnetka, ki nam je služil kot načrt za izdelavo snežinke s pomočjo sredstva, ki sestavlja čistilno mešanico V razgovoru učence usmerjam tako, da se zavedajo možnosti, da pralnega praška - Borax. Videoposnetek je dostopen na sledeči vseh korakov poskusa niso upoštevali. Zato se lotimo pregleda povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=PlYL4_cgCTU. spletnih strani, na katerih bi lahko našli podrobnejši poskus. Pri tem jim je učiteljevo znanje angleščine v veliko pomoč. Skupaj z Pri tem učence spodbudim, naj bodo pozorni na to, kako se učenci si nato ogledamo spletno stran, na kateri je podrobnejši spreminja temperatura »tekočine« (zmesi vroče vode in Boraxa) opis postopka ločevanja barvil iz zelenih listov rastlin. Potreben je med poskusom samim. Učenci ugotovijo, da se kristali tvorijo samo prevod iz angleškega jezika. Najdemo jo na sledeči med ohlajanjem, prav tako, kot se to dogaja pri nastanku snežinke. povezavi: https://www.howweelearn.com/science-experiments- Učenci ugotovitve naslednji dan predstavijo svojim sošolcem. for-kids/ Spodbudijo jih k razmišljanju o tem, kako iz morske vode v solinah pridelujejo kristale soli, ki jih vsakodnevno uživajo v Učenci po koncu izvedenega poskusa pripravijo kratek opis, ki prehrani. jim služi v pomoč pri predstavitvi le-tega in ugotovitev sošolcem in sošolkam. 4.1.3 Opis aktivnosti, vezane na letni č as pomlad V uvodnem delu učne ure smo z učenci ponovili značilnosti 4.1.2 Opis aktivnosti, vezane na letni č as zima letnega časa pomlad. Pogovor je nanesel tudi na dejstvo, da V uvodnem delu učne ure smo z učenci ponovili značilnosti rastline v tem letnem času pričnejo rasti, brsteti, zeleneti in letnega časa zima. Pogovarjali smo se o tem, da zimo najbolje cveteti. Pogovarjamo se o tem, kaj rastlina potrebuje za svojo rast, opiše prisotnost snega in ledu. Problemsko vprašanje, na katerega razvoj in tvorjenje semen, ki omogoča nadaljevanje rastlinske so učenci ob pomoči uporabe IKT in mojem usmerjanju poskušali vrste. odgovoriti je bilo: Z nadarjenimi učenci smo rast rastline razložili ob pomoči (1) Kako nastane snežinka? aplikacije Rastlina raste (Plant growth). Aplikacija je dostopna na Z učenci smo si preko e-table ogledali risanko z naslovom Google play trgovini. Pripoved snežinke (The Tale of a Snowflake). Dostopna je na Učenci na začetku aplikacije izbirajo ali bo rastlina rasla v naravi povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=C2po5RhpRqU ali v umetnem življenjskem okolju. V obeh primerih učenci Risanka nam predstavi pojem kroženja vode in vrste agregatnih spoznajo, da je predpogoj za rast rastline dovolj velika količina stanj vode. vode, zraka, svetlobe in ugodna prst. Aplikacija dovoljuje učencu da samostojno odloča o rasti rastlinskih organov (korenine, stebla, V nadaljevanju učencem preko e-table pokažem različne oblike listov in cvetov), glede na ugodnost okoljskih razmer. snežink v naravi. Ena od učenk pa ob tem poda naslednji komentar: »Sneg je sestavljen iz snežink, ki se na soncu bleščijo kot kristal, ki mi ga je zadnjič pokazal sošolec.« Njen komentar je bil odličen uvod v reševanje problema o nastanku kristalov. Učenci na podlagi ogledane risanke ob usmerjanju učitelja ugotovijo, da kristali, ki sestavljajo snežinke Slika 4 in 5: Aplikacija Rastlina raste (Plant growth). nastanejo kot posledica ohlajanja vodne kapljice medtem ko le-ta pada iz visokih sfer ozračja na tla. Učenec preko aplikacije spozna okoljske dejavnike, ki vplivajo na rast rastline (padavine), njeno razmnoževanje (opraševanje – Z učenci si na spletni povezavi ogledamo možne oblike, ki jih zavzemajo snežinke. čebele) in možne škodljivce (hrošči). Aplikacija učencu omogoča podajanje takojšnje povratne informacije o količini sladkorjev (hrana) in mineralov, ki jih ima rastlina na voljo za svojo rast in razvoj. Učenci opazijo, da rastlina za izgradnjo lista, cveta ali korenine porabi različne količine hrane. V primeru, da se učenec ne odloči skladno z zalogo hrane in mineralov, ki jih ima rastlina v aplikaciji na voljo, ali da viške rastlinskih zalog uporabi neustrezno (npr. namesto za rast cvetov, poskrbi za rast listov) rastlina propade. Slika 3: Možne oblike, ki jih zavzemajo snežinke. Vir: http://www.snowcrystals.com/guide/guide.html 89 pa so lahko bile tudi različne naravne nesreče (potresi, poplave, močan veter …). Učencem sem preko e-table pokazala slike treh modelov geometrijskih teles, ki so predstavljali različne oblike stebrov: Slika 6: Prikaz oprašitve cvetov in nastanek plodov v aplikaciji Plant growth. Cilj aplikacije je, da ima rastlina jeseni čim večjo količino semen, ki bodo na voljo za kalitev prihodnjo pomlad. Slika 8: Papirnati stebri različnih oblik. Učenec si z uporabo te aplikacije samostojno izgrajuje svoje znanje, vezano na »konkretne« izkušnje, ki jih pridobi preko Vir: https://creeksidelearning.com/wp- aplikacije, uporablja pa v vsakdanjem življenju. Pri tem ne nastaja content/uploads/2015/04/paper-columns-featured-image- materialna škoda v primeru propada rastline, kot bi se to zgodilo, 240x240.jpg če bi učenec podobno izkušnjo pridobival v realnem svetu. Učence sem vprašala, katerega od modelov stebrov bi izbrali za gradnjo večnadstropne stavbe? Katere oblike pa nikakor ne bi 4.1.4 Opis aktivnosti, vezane na letni č as poletje izbrali? Oblike, ki posnema kvader, tristrano prizmo, ali valj? Tu V uvodnem delu učne ure smo z učenci ponovili značilnosti imajo učenci priložnost prenosa izkušenj iz vsakdanjega življenja, letnega časa poletje. saj ima večina današnjih stavb, parkirnih hiš … stebre v obliki Obravnavali smo tudi dejavnosti človeka, med drugim tudi valja. dejstvo, da se poleti več gibamo na zraku, da je poletje v naši Večina učencev odgovori, da bi za gradnjo izbrali obliko kvadra kulturi močno povezano z morjem, soncem in družinskimi (kar 18 od 25 učencev se odloči za ta odgovor), oblika, ki je potovanji v oddaljene kraje, v katerih spoznavajo tuje kulture, učenci (22 od 25 učencev) za gradnjo ne bi izbrali, ima za ogledujejo si najrazličnejše znamenitosti in zgradbe. osnovno ploskev trikotnik. Učence sem vprašala, kaj menijo, kako Pri tem pogovor nanese tudi na razli bi lahko preverili, ali je njihov odgovor pravilen ali ne. Vajeni čne oblike stavb in stebrov. Preko spleta si ogledamo razli dela z IKT so odgovorili, da odgovor lahko poiš čne oblike stebrov, ki jih lahko čemo na spletu. V opazujejo med obiskom razli primeru te u čnih počitniških lokacij ali izletnih čne ure, smo videoposnetek uporabili za odpravo to napa čk. Stebre so gradila že zgodnja ljudstva Egipčani, Perzijci, Grki čnih predstav učencev. Največjo nosilnost ima namreč steber, in Romani. ki posnema obliko valja, kar smo dokazali na podlagi ogleda videoposnetka poskusa. Dostopen je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=_jGPlh7NSSQ V nadaljevanju učne ure sem vodila razgovor o tem, da je steber valjaste oblike zmožen največje nosilnosti zato, ker nima robov, na katere bi se lahko osredotočila vsa teža. Teža je enakomerno razporejena. Vsi deli stebra enakomerno prenašajo težo knjig, vse dokler se ne sesuje. Kvader in telo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik (tristrana Slika 7: Različne oblike stebrov v arhitekturi antičnih ljudstev. prizma) se lažje deformirata, saj se teža knjig razporedi na robove. Vir: Nemogoče je, da bi stebra zmogla prenašanja celotne skladovnice https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/Column_ar knjig samo na robovih. chitecture-fr.svg Odgovor na zastavljeno problemsko vprašanje pa je le-to dobilo na koncu šolske ure, ko je deklica vprašala: “So tudi v preteklosti Eden od učencev postavi zanimivo problemsko vprašanje: delali take poskuse? Ampak, da so za razliko od nas zares gradili? 1) Zakaj so stebri različnih oblik? 4.1.5 Predstavitev rezultatov vprašalnika za uč ence o Njegovo vprašanje je bilo izhodišče za ugotavljanje obstoječih zadovoljstvu uporabe IKT pri pouku mislenih shem za učence. V razpravi je med drugim bilo rečeno Ob koncu šolskega leta so učenci rešili zaprt tip vprašalnika: tudi, da je razlog morda “moda” v gradnji stavb. Vprašanik o zadovoljstvu uporabe IKT pri pouku (Jenko, 2014). Za namene naše raziskave smo ga precej okrnili, njegova vprašanja pa poenostavili. Vseboval je le podatke o spolu in nekaj Učence sem vprašala, ali so morda videli katerega od stebrov, ki vprašanj. To so bila: je prelomljen, so videli kakšne porušene stavbe? Na to vprašanje odgovorijo pritrdilno. Povem jim, da včasih podporni stebri niso zdržali stavbe, ki se je zaradi teže lahko podrla, razlog za rušenje 90 1) Ali so ti učne ure, v katerih učiteljica in učenci 6. VIRI IN LITERATURA uporabljate računalnik bolj zanimive od tistih, pri [1] Inštitut za informatiko, (2017). Osnovni pojmi IKT. Maribor: katerih računalnika ne uporabljate? Da/ne. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. 2) Ali si snov bolje zapomniš, če učiteljica pri pouku Dostopno na: https://ii.feri.um.si/sl/studij/osnovni-pojmi- uporablja prosojnice? Dan/ne. itk/#IKT [15. 9. 2017]. 3) Ali si postopek za izvedbo poskusa boljše in lažje zapomniš, če ga učiteljica predstavi preko [2] Ivanuš Grmek, M., Čagran, B., Sadek, L. (2009). Didaktični videoposnetka? pristopi pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja v 4) Imaš občutek, da se z uporabo računalnika pri pouku tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut. več in hitreje učiš? Dostopno na: http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaP 4.2 Ugotovitve rezultatov po izvedeni orocila/03_09_didakti%C4%8Dnipristopipripoucevanjupred raziskavi metaspoznavanjeokoljavtretjemrazreduosnovnesole.pdf [2. 9. 2017]. Učenci so bili med izvedbo učnih ur, v okviru katerih smo uporabili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo motivirani za [3] Jenko, E. (2014). Merjenje zadovoljstva uporabnikov IKT delo, pridobljeno znanje so tekom usmerjanja s strani učitelja bili storitev v osnovnih šolah. Diplomsko delo. Kranj: Fakulteta hitro sposobni prenesti v druge življenjske situacije. IKT ne samo za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Dostopno na: za učence, pač pa tudi za učitelja predstavlja neusahljiv vir https://dk.um.si/Dokument.php?id=65779 [14. 9. 2017]. informacij, idej za izvedbo naravoslovnih poskusov ... ki jih lahko [4] Johnson, A. (2008). Internet strategies for gifted students. uporabi kot izhodišča za to, da učence spodbudi k nadaljnem Gifted child today, 31 (2), 58–64. Dostopno na: raziskovanju. files.eric.ed.gov/fulltext/EJ789921.pdf [10. 9. 2017]. Uporaba IKT pri pouku je možna v vseh delih učne ure, njena [5] Jordan Fleten, B. (2009). Stališča učiteljev do uporaba pa od učitelja zahteva smotrno načrtovanje dejavnosti in profesionalnega razvoja. Magistrsko delo. Ljubljana: poteka učne ure, zato da uporaba IKT-ja ni namenjena sama sebi, Pedagoška fakulteta. Dostopno na: ali brez ustreznega koncepta vključena v učno uro. file:///C:/Users/anja/Downloads/Stalia_URN-NBN-SI-DOC- Vprašalnik so rešili vsi učenci, vključeni v dodatni pouk, to je 11 LLYC3YAK.pdf [8. 9. 2017]. dečkov in 14 deklic. Večini učencev (22/25, t.j. 88 % so učne ure, [6] Karnes, F., Stephens, K. (2013). The ultimate guide to pri katerih učiteljica uporablja IKT bolj zanimive v primerjavi z internet resources for teachers of gifted students. Waco: učnimi urami, ko IKT-ja ne uporablja. Prav tako si večina učencev Pfufrock press inc. (18/25, t.j. 72 %) po lastnem mnenju vsebine, ki jih učiteljica prikaže preko prosojnic lažje zapomni. Prav tako si po mnenju [7] Krek, J., Metljak, M. (ur.). (2011). Bela knjiga o vzgoji in u izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za čencev postopke za izvedbo poskusov po ogledu videoposnetka lažje zapomni ve šolstvo. Dostopno na: http://pefprints.pef.uni- čina učencev in sicer 24/25 vprašanih učencev, t.j. 96%. Kar vsi u lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf [10. 9. 2017]. čenci, vključeni v raziskavo (25/25, t.j. 100 %) pa meni, da se z uporabo računalnika več in hitreje učijo. [8] Moursund, D. (2006). Computers in education for tallented and gifted students: A book for elementary and middleschool 5. ZAKLJUČEK teachers. Oregon: University of Oregon. Dostopno na: i-a- Uporaba IKT v šolski prostor prinaša številne pozitivne vidike, e.org/downloads/free-ebooks-by-dave-moursund/13- izzive, ob natančnem premisleku bi našli tudi kakšen negativen computers-in-education-for-talented-and-gifted- vidik. V prispevku smo se osredotočili na vplive, ki jih ima students/file.html [7. 9. 2017]. uporaba IKT na delo z nadarjenimi učenci. Ugotovljeno je bilo, da [9] uporaba IKT pri pou Pangerc, B. (2012). Uporaba IKT pri osnovnošolcih na OŠ čevanju nadarjenih pozitivno vpliva na Vipava. Diplomsko delo. Koper: UP PEF. motivacijo učencev, zaradi dostopnosti podatkov učencem omogoča bolj poglobljeno in razširjeno poznavanje vsebin, ki jih [10] Sayed Abdallah Mahmoud, M. (2007). “Exploring the srečujejo pri rednem pouku, hkrati pa učencem omogoča Process of Integrating the Internet into English Language individualiziran in personaliziran učni proces, ki vsakemu od Teaching”. Paper presented at the Academic Conference for vključenih posameznikov omogoča razvoj sposobnosti na točno Young Researchers in Asyut, Egypt on Apr. 24 2007. določenem interesnem področju. To je skladno z raziskavami, EBSCOHost. 12 Sep. 2010. Dostopno na: predstavljenimi v uvodnem in teoretičnem delu prispevka. http://web.ebscohost.com.webproxy.student.hig.se:2048/ehos Rezultati vprašalnika, ki so ga rešili učenci kažejo, da so le-ti ob t/search/advanced [2. 9. 2017]. vključenosti IKT v izvedbo učne ure za delo bolj motivirani. [11] Siegle, D. (2005). Six uses of the internet to develop Menijo namreč, da je pouk bolj razgiban in privlačen, posledično students’ gifts and talents. Gifted child today, 28 (2), 30–37. pa morajo za dosego cilja, t.j. razumevanje in pomnenje učne snovi vložiti manj truda, kot pri u [12] čnih urah, ki niso podprte z IKT. Škrabar, B., Sulčič, V. (2009). Uporaba računalnika in IKT je tudi koristen vir informacij in idej za izvedbo u interneta v prvem triletju osnovne šole. Management, 4 (4), čnih ur, ki jih organizira in moderira u 371–387. Dostopno na: www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854- čitelj. Pri tem pa je načrtovanje vklju 4231/4_371-387.pdf [12. 9. 2017]. čitve IKT-ja v pouk izjemnega pomena, saj mora slediti ciljem učne ure. To od učitelja zahteva ne zgolj vsebinske [13] Turk, Ž. (2012). Inovativno poučevanje s pomočjo sodobnih priprave, pač pa tudi tehniško in programsko znanje ravnanja z IKT. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, IKT. Zato menimo, da je sprotno strokovno izobraževanje kulturo in šport. učiteljev na področju ravnanja z IKT izjemnega pomena. [14] Urad RS za mladino. (2014). Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino. (2013−2022). Ljubljana: 91 Urad RS za mladino. Dostopno na: [5] http://www.snowcrystals.com/guide/guide.html [20. 9. http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/p 2017]. df/Nacionalni_program_za_mladino/Izvedbeni_nacrt_ReNP M_2014.pdf [8. 9. 2017]. [6] https://www.youtube.com/watch?v=PlYL4_cgCTU [20. 9. 2017]. [15] Vehovec, M. (2012). Evalvacija dela z nadarjenimi učenci. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. [7] https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/Colu mn_architecture-fr.svg [5. 9. 2017]. 6.1 Viri videoposnetkov in aplikacij [8] https://creeksidelearning.com/wp- [1] https://eucbeniki.sio.si/nar7/1286/index1.html [20. 9. 2017]. content/uploads/2015/04/paper-columns-featured-image- [2] https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/70/Autu 240x240.jpg [5. 9. 2017]. mn_leaves_%28pantone%29_crop.jpg [20. 9. 2017]. [9] https://www.youtube.com/watch?v=_jGPlh7NSSQ [5. 9. [3] https://www.howweelearn.com/science-experiments-for- 2017]. kids/ [20. 9. 2017]. [4] https://www.youtube.com/watch?v=C2po5RhpRqU [20. 9. 2017]. 92 Izdelava urnika na Fakulteti za računalništvo in informatiko Creating a timetable at the Faculty of computer annd information sciences Gregor Jerše Gašper Fele-Žorž UL FRI UL FRI Večna pot 113 Večna pot 113 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana gregor.jerse@fri.uni-lj.si polz@fri.uni-lj.si Povzetek eno skupino, je bilo na urnik potrebno umestiti 416 alokacij. Na V predmete je vpisanih okrog 1150 študentov. članku bova opisala proces izdelave urnika na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Opisala bova Za te potrebe imamo na voljo 10 avditornih učilnic, ki lahko način izdelave urnika in tipične težave, na katere sva pri izdelavi sprejmejo od 30 do 300 študentov, ter 11 računalniških učilnic, ki urnika naletela, ter naše rešitve teh težav. Naredila bova tudi lahko sprejmejo 18 študentov in 2, ki lahko sprejmeta 30 kratko primerjavo med načinom izdelave urnikov na naši študentov. fakulteti, Fakulteti za matematiko in fiziko, ter na eno od slovenskih srednjih šol. Pri vsakem predmetu študentje običajno obiskujejo predavanja in vaje. Na predavanja hodijo vsi hkrati, pri vajah pa se razdelijo v Kategorije in stvarni kazalniki skupine. Velikosti skupin se razlikujejo glede na način izvajanja J.0.1 [Computer Applications]: Adiministrative data processing vaj: skupine za avditorne vaje so velikosti 30, skupine za – education. laboratorijske vaje pa imajo lahko največ 18 študentov. Splošni pojmi Na fakulteti skrbimo za več študijev, nekateri se izvajajo delno na Management, Design, Experimentation. eni, delno na drugi fakulteti. Pri deljenih študijih je potrebno upoštevati, da so njihovi študentje na fakulteti na voljo samo ob Ključne besede določenih dogovorjenih dnevih. Urnik, postopek izdelave, dobre prakse. 2. Postopek izdelave urnika ABSTRACT V grobem postopek poteka v naslednjih fazah. In our paper, we describe the process of creating a timetable at the 1. Zbiranje podatkov, njihov pregled in dopolnjevanje Faculty of Computer and Information Sciences at the University of Ljubljana. We describe how the timetable is made, typical 2. Izdelava urnika problems we have run into while making it and our solutions for 3. Objava urnika them. We briefly compare the methods for creating timetables used at our faculty to those used at the Faculty of Mathematics 4. Vnašanje nujnih popravkov and Physics and those used at one of the Slovenian high schools. 3. Izdelava urnika nekoč Keywords Fakulteta za Računalništvo in Informatiko univerze v Ljubljani Timetable, creation process, best practices. (UL FRI) je nastala z odcepitvijo nekaterih kateder od Fakultete za Elektrotehniko (UL FE). To pomeni, da si je več kot prvih deset let svojega obstoja prostore in del pedagoškega osebja delila 1. Uvod z bivšo matično fakulteto. Urničarja izdelujeva urnik za Fakulteto za računalništvo in Urnika fakultet sta se v času, ko sva se na UL FRI zaposlila informatiko Univerze v Ljubljani. Šolsko leto je na fakultetah trenutna urničarja, izdelovala ločeno. Konflikte glede učilnic sta razdeljeno na dva dela: zimski in letni semester. Urnik se vsako fakulteti reševali tako, da je večina laboratorijskih učilnic leto sestavi za vsakega posebej in je prosto dostopen na spletu "pripadala" eni od fakultet, predavalnice in nekatere laboratorijske preko spletne aplikacije na naslovu https://urnik.fri.uni-lj.si . učilnice pa so bile deljene po dnevih ali po delih dneva. Tako je Predmeti se običajno izvajajo po en semester, nekaj pa se jih na primer UL FRI zasedala neko učilnico cel ponedeljek in torek izvaja tudi v bloku. ter v petek popoldan, UL FE pa celo sredo in četrtek ter v petek dopoldan. Izdelava urnika na UL FRI je zahtevno opravilo. Če pogledamo urnik letošnjega zimskega semestra vidimo, da imamo opravka s Na UL FRI se je pred menjavo urničarja urnik izvajal v naslednjih 122 izvajalci pedagoškega procesa (profesorji, asistenti in korakih. zunanjimi sodelavci). Na urniku imamo 84 predmetov, za katere je razpisanih 166 aktivnosti (vsak predmet ima običajno dve aktivnosti: predavanja in vaje). Ker imajo vaje običajno več kot 93 3.1 Zbiranje podatkov velika verjetnost, da pri prenosu v sistem za izdelavo urnika pride Študentski referat je dolo do napak. čil, koliko študentov se pričakuje na katerem predmetu in torej koliko ciklov vaj se bo izvajalo. Referat je nato po katedrah razposlal papirnate pole ("plahte") z 4.1 Zbiranje podatkov razpredelnico, v katero je morala katedra vpisati, kateri asistent bo Da lahko staviva urnik potrebujeva naslednje podatke. prevzel katere cikle pri vsakem predmetu. Izbirnost je bila za 1. Za vsak predmet potrebujemo imena njegovih študente omejena - prva dva letnika sta bila skupna v celoti, v izvajalcev ter njihove obremenitve. Tem podatkov tretjem pa je vsak študent izbral eno od treh študijskih smeri, s bomo v nadaljevanju rekli najave. čimer je izbral nabor predmetov, specifičnih za to smer. Nekateri predmeti so se izvajali na ve 2. Za vsak predmet potrebujemo podatke o na č smereh, včasih tudi v različnih činu letnikih. Število mest za študente na vsaki od smeri je bilo izvajanja predavanj in vaj – trajanje predavanj, trajanje omejeno. Študentje so bili razporejeni v skupine glede na priimek vaj ter ali se vaje izvajajo v majhnih ali velikih skupinah in ime po abecedi. Sezname prvih črk priimkov v skupinah je 3. Zahteve pri predmetih: vsak predmet ima svoje zahteve referat objavil v papirnati obliki na tabli pred svojimi prostori. glede izvajanja predavanj in vaj, ki izhajajo iz načina Vsaka katedra je morala do nekega roka polo s predvidenimi dela njegovih izvajalcev. Od teh zahtev je odvisno, v asistenti oddati, s katerih u čimer je najavila, kdo bo izvajal katere vaje. čilnicah se lahko kateri predmet izvaja. Ker Zato se je danemu postopku reklo tudi zbiranje najav. zahteve postavljajo izvajalci, je zaželeno, da so le-ti znani čim bolj zgodaj. V skupnih službah so nato pretipkali izvajalce s pol in določili obremenitev pedagogov. Podatke s pol z najavami je v obliki 4. Vpise študentov: ker imamo na fakulteti veliko datoteke PDF ali na papirju dobil tudi urničar, ki jih je pretipkal v izbirnost, brez poznavanja izbir študentov ne moremo program za izdelavo urnika. Ta postopek je bil seveda zamuden in postaviti dobrega urnika brez prekrivanj izbirnih je lahko vodil do napak. Poleg tega je urni predmetov. Poleg tega je za vsak predmet nujen čar po elektronski pošti pozval vse izvajalce, naj mu sporočijo svoje želje. V zadnjih letih podatek, študentom katerih smeri (študijev) ga pred zamenjavo je stari urni ponujamo, še posebej, čar svojemu pozivu dodal tudi če so med njimi študiji drugih datoteko z razpredelnico Microsoft Excel, v katero naj bi vsak fakultet. izvajalec vnesel svoje želje. 5. Medfakultetni dogovor o terminih deljenih študijev. Na 3.2 Izdelava urnika čeloma je to stvar že uveljavljenega dogovora, ampak skoraj vsako leto pride do določenih prilagoditev zaradi Točne funkcionalnosti programa trenutna urničarja ne poznava, težav pri sestavljanju urnika na kateri izmed fakultet, s vendar je baje omogočal tudi avtomatično računanje urnika glede katerimi si delimo študije. na podane omejitve. Vseeno je urnik ostajal iz leta v leto bolj ali manj enak, urničar je samo izvajal najnujnejše premike, pri čemer 6. Časovne želje izvajalcev: izvajalci pedagoškega procesa so bile korenite spremembe urnika "nemogoče". povedo svoje želje glede terminov predavanj oz. vaj. Pri sestavljanju urnika se poskušajo upoštevati v čim večji 3.3 Objava urnika meri. Po izvedbi premikov zaradi menjav izvajalcev ali sprememb opreme učilnic je urničar objavil prvo različico urnika. Urnik po 4.1.1 Najave skupinah študentov je bil natisnjen na liste, listi pa obešeni na Nosilci predmetov se izberejo na internem razpisu fakultete. tablo v avli fakultete. Poleg tega je bil urnik po skupinah, po Običajno je nosilec obenem tudi izvajalec predavanj pri predmetu. izvajalcih in po predmetih izvožen iz programa za izdelavo in Nosilci nato določijo izvajalce vaj. objavljen na spletni strani fakultete. Da sva urničarja lahko zbrala podatke o izvajalcih dovolj hitro, 3.4 Popravki sva v spletno stran urniškega sistem vključila funkcionalnost Morebitne popravke ali predloge za izboljšave so potem lahko na zbiranja najav. S tem smo nadomestili papirnate pole, zmanjšali dolo število napak, pohitrili proces zbiranja podatkov in razbremenili čen dan ob določeni uri izvajalci predlagali tako, da so se osebno zglasili pri urni skupne službe, ki so ob začetku šolskega leta že tako ali tako čarju. V tem času je pred kabinetom urni preobremenjene. čarja vsako leto nastala dolga vrsta. Urničar se je predloge trudil po najboljši moči upoštevati. V postopku informatizacije fakultete se je izdelal informacijski sistem STUDIS. Ker je STUDIS zamišljen kot celovit sistem za 4. Izdelava urnika sedaj informacijsko podporo delovanja fakultete, ki vsebuje tudi Za potrebe zbiranja podatkov in prikaz urnika sva urničarja razvila funkcionalnost za zbiranje podatkov o obremenitvi izvajalcev, urniški sistem. Ta na enem koncu zbere podatke (bodisi preko smo zbiranje podatkov o najavah premaknili vanj, podatke pa se v spletne aplikacije, bodisi preko uvoza iz drugih sistemov) za urniški sistem uvozi s pomočjo skripte, ki je del urniškega urnik. Zna jih pridelati v obliko primerno za sestavo urnika v sistema. zunanjih programih, ter urnik iz njih tudi uvoziti. Izdelava urniškega sistema je bila nujna, saj se je fakulteta odločila, da Seveda pa ne gre brez zapletov: ker naši učitelji učijo tudi na tujih študentom omogoči večjo izbirnost predmetov. To pomeni, da fakultetah, so v najavah tudi ti podatki, vključno s podatki o število študentov na posameznih predmetih postane znano precej poučevanih predmetih. Ti predmeti se ne izvajajo pri nas in zato kasneje, precej pogosteje pa se spreminjajo tudi potrebe po ne spadajo na naš urnik. Trenutno urničarja nimava avtomatskega izvajalcih na posameznih predmetih. V takih okoliščinah bi bilo načina, da bi izvedela, katere izmed aktivnosti v najavah morava zbiranje podatkov na papirju preveč zamudno, da bi urnik sploh postaviti na urnik. STUDIS omogoča zaznambo, da se predmet lahko izdelali. Poleg tega je pri podatkih, zbranih na papirju, izvaja pri drugi članici univerze, kar bova v bljižni prihodnosti 94 verjetno uporabila za določanje, kateri predmeti sploh spadajo na nam dajo boljšo sliko o porazdelitvi študentov na izbirnih urnik. predmetih, imajo pa tri velike pomanjkljivosti. Dodatno težavo v najavah predstavljajo kadrovske fluktuacije in Najprej jih je precej malo, saj študentje niso zavezani k njihovi kadrovska podhranjenost. Nosilci predmetov se res ne menjajo oddaji. Zato jih dobimo samo delček. Tudi niso nujno točni, saj pogosto, zato pa se asistenti. Včasih je težko zagotoviti asistente študenti niso zavezani k njihovem upoštevanju in si lahko pri za vse vaje. Zato ni nič neobičajnega, če so podatki o točni pravem vpisu še premislijo (v letu 2017 nameravamo narediti kadrovski zasedbi znani šele tik pred (ali po) začetku predavanj. analizo, kolikšen delež študentov pri vpisu izbere drugačne Seveda to predstavlja veliko težavo pri izdelavi urnika. predmete kot pri predvpisu). Trenutno težavo rešujemo s fiktivnimi asistenti, ki jih napišemo Potem pa so tu še študentje na deljenih študijih, katerih nosilec ni na obstoječa mesta. Potrebno pa je biti previden: če vse aktivnosti naša fakulteta. Teh študentov ne vodimo v našem informacijskem brez znanega izvajalca prevzame en sam asistent, potem se ne sistemu in zato ne morejo oddati svoje ga predvpisa v sistemu smejo izvajati hkrati, kar lahko negativno vpliva na kvaliteto STUDIS. Za te študente kot najboljši možen približek vzamemo urnika in podaljša čas njegovega sestavljanja. Če pa predvidimo kar lanskoletne vpise. Na srečo je takšnih študentov razmeroma preveč fiktivnih asistentov, potem lahko zelo hitro pride do malo. prekrivanj vaj pri enem asistentu. Običajno se odločimo za bolj konservativen pristop in v najavah uporabimo čim manj fiktivnih 4.1.4 Dogovor s fakultetami asistentov. Za študente deljenih študijev se skozi dogovor med fakultetami določi, katere dneve v tednu so lahko na naši fakulteti. Tovrstni Na osnovi najav urniški sistem avtomatsko ustvari aktivnosti (vaje dogovori naj bi bili stalni in naj bi se iz leta v leto ne spreminjali. in predavanja) pravilne dolžine ter skupine študentov. Aktivnostim tudi dodeli ustrezne izvajalce in skupine študentov. Žal je do sedaj še vsako leto prišlo do težav pri implementaciji teh dogovorov. Dovolj je že, da ena izmed vpletenih strank dogovora 4.1.2 Zahteve za predmet ne spoštuje, pa pride do velikih težav. Velikokrat prihaja tudi do Po izdelanih najavah morajo nosilci in asistenti pri predmetu različnega interpretiranja dogovora. Takrat je potrebno urnik označiti zahteve za ta predmet. Te vključujejo način izvajanja vaj usklajevati med (vsaj) dvema fakultetama, kar pomeni kar nekaj (velike/male skupine) ter seznam opreme, ki jo potrebujejo pri dodatnega dela za vse vpletene. Letošnje leto bomo zato dogovor predmetu. Nekateri predmeti na primer potrebujejo računalnike z poskusili potrditi s strani dekanov vpletenih fakultet. Na ta način veliko pomnilnika, spet drugi dobro grafično kartico, tretji mu želimo dati večjo težo. predavalnico z veliko belo tablo... 4.1.5 Č asovne želje Te zahteve vnesejo preko spletne aplikacije neposredno v urniški Poleg zahtev za predmet izvajalci na isti spletni strani označijo sistem. Na osnovi najav se jim v spletni aplikaciji po prijavi tudi utežene termine, v kateri bi radi učili oz. ne želijo ali ne pokaže le nabor predmetov, ki jih učijo, nakar zanje vnesejo morejo učiti. Na ta način se izognemo težavam s prekrivanjem zahteve. Zahteve se izbirajo iz seznama v naprej podanih predavanj in drugih obveznosti pedagogov na Univerzi (seminarji, možnosti. Če zahteve ni na seznamu oz. za razna sporočila senat...) ter dosežemo, da je urnik prijaznejši do zaposlenih. Želje urničarjema imajo pedagogi na voljo še posebno tekstovno zaposlenih poskušava upoštevati kolikor se da, saj so pedagoške okence, kamor lahko vpišejo poljuben komentar. Primer takšne ure asistentov (in tudi nekaterih profesorjev) tako ali tako razbite zahteve je na primer "po dogovoru z drugo fakulteto mora biti čez cel dan. predmet stavljen v terminu ...". Ob stavljenju urnika se te želje upoštevajo kot trde ali mehke Te podatke urniški sistem uporabi pri ugotavljanju, v katero sobo omejitve (trdih omejitev program za izdelavo urnika ne sme kršiti, lahko stavi aktivnosti. Drug kriterij za to je število študentov, ki mehke pa lahko). Kot mehke omejitve upoštevamo željo kdaj bi aktivnost obiskujejo. O številu študentov se pri nepopolnih oz. kdaj ne bi radi učili, medtem ko je zahteva kdaj ne morejo podatkih ugiba na podlagi vpisa za lansko leto. učiti trda omejitev. 4.1.3 Vpisi študentov 4.2 Pregled podatkov in dodajanje Vpisi študentov ob izdelavi urnika še daleč niso popolni. Vpise dodatnih zahtev poznamo le za večino prvih letnikov, večina ostalih študentov pa Ne glede na to, da vse podatke zberemo elektronsko, so v njih še ni vpisanih, saj so sredi izpitnega obdobja in še ne izpolnjujejo pogosto napake, zaradi katerih je lahko na njihovi osnovi pogojev za vpis v višji letnik. Zato si pomagamo na dva načina: z sestavljen urnik neizvedljiv. lanskoletnimi vpisi in s predvpisi. Ker je podatkov veliko, je skoraj nemogoče odkriti vse napake v Lanskoletni vpisi so že vneseni v urnik, tako da jih lahko takoj njih. Urničarja sva urniški sistem pripravila tako, da polovimo uporabimo. Dajo dobro oceno o pričakovanem število študentov vsaj spodaj opisane napake. na večini predmetov. Izkaže pa se, da se pri nekaterih izbirnih predmetih tudi ta številka iz leto v leto precej spreminja. 1. Napačne zahteve pri predmetu. Bodisi zahteve manjkajo oz. so izbrane tako, da jim ne zadošča nobena učilnica. Izbirni predmeti so nasploh problematični zaradi prekrivanj. V kolikor zahteve manjkajo, se prenesejo iz lanskega Vsako leto jih je potrebno postaviti drugače, saj študentje izberejo leta. Če pa jih je nemogoče izpolniti se urničarja različne kombinacije izbirnih predmetov in pravila za prekrivanja pogovoriva z izvajalci in skupaj določimo smiselne iz lanskega leta ne veljajo več. Zato smo uvedli predvpise. zahteve za njihov predmet. Predvpise oddajo obstoječi študentje ob koncu študijskega leta. Oddajo jih kar v sistemu STUDIS, od tam pa se z uporabo 2. Manjkajoča predavanja oz. vaje pr pri predmetu. To se dogovorjenega vmesnika preto največkrat zgodi zaradi napak pri prenašanju podatkov čijo v urniški sistem. Ti podatki iz sistema STUDIS v urniški sistem. Običajno napaka nastane zaradi spremembe v obliki podatkov, ki jih 95 STUDIS hrani. Žal sva urničarja o tem praviloma 4. Ob kasnejših spremembah urnika je zelo koristno, če obveščena šele, ko odkrijeva težavo. Odpravljanje so vse zahteve spravljene v urniškem sistemu, saj pomeni spremembo programa za uvoz podatkov iz sicer nanje preprosto pozabimo. STUDISa. 4.3.2 Stavljenje urnika 3. Napačno trajanje aktivnosti. Trajanje je zapisano v Običajen postopek na večini fakultet je na tem koraku sledeč: sistemu STUDIS v obliki števila ur na semester. vzamemo lanskoletni urnik in nove podatke o izvajalcih in vpisu. Občasno pri vnosu podatka v STUDIS pride do napake. Usedemo se za mizo in urnik premetavamo levo-desno, dokler Zato se vsa predavanja in vaje, ki nimajo običajnega nam ni uspelo narediti dopustnega urnika. trajanja, pregledajo ročno. To nekako še gre, če imamo malo izbirnih predmetov. Na UL FRI Poleg zbranih podatkov iz zunanjih sistemov za izdelavo urnika pa je izbirnosti toliko, da takšen način izdelave urnika ne pride v potrebujemo še dodatne omejitve in zahteve. Z njimi povemo, poštev. kako naj program za izdelavo urnika točkuje urnike in na podlagi Urnik izdelamo v programu za izdelavo urnika, idealno tega točkovanja izbere najboljšega. Zahteve tega tipa so na avtomatsko brez intervencije urničarja. Kot že omenjeno, urniški primer: z izvajanjem začnemo ob sedmi uri zjutraj, še raje pa ob sistem trenutno podpira dva programa za izdelavo urnika: FET in 8h; vsa predavanja in vaje se morajo končati do 20h, če je možno UniTime. Gre za odprtokodna programa, prosto dostopna na že do 16h… V tem koraku dodava tudi smiselne zahteve, ki so jih spletu. izvajalci pri zahtevah predmetov podali v obliki komentarja. Običajno sva za izdelavo urnika uporabljala program FET, v letu Teh zahtev je zelo veliko in so zelo raznolike, zato tega dela 2016 pa sva urničarja za poskus uporabila program UniTime. procesa urničarja nisva avtomatizirala. Določene zahteve je v Izkazalo se je, da je uporaba FET z vidika pretakanja podatkov urniški sistem težko vnesti, kot na primer zahtevo " eno bistveno enostavnejša kot UniTime. Slednji namreč ne zna predavanje bi še imel popoldan, dveh pa ne več". Zato je ta del prebrati vse potrebnih podatkov iz zunanjih virov, tako da je običajno še najbolj zahteven in terja največ inovativnosti s strani potrebnega tudi nekaj pisanja neposredno po bazi. Urniški sistem urničarjev. pa nima vedno dostopa do te baze oz. se je potrebno s tem še dodatno ukvarjati. Medtem ko lahko vse potrebne podatke za 4.3 Izdelava urnika izdelavo urnika programu FET vpišemo v eno samo datoteko, ki jo potem preprosto porazdelimo po računalnikih in urnik izdelamo Ko so podatki zbrani, lahko za distribuirano. čnemo z izdelavo urnika. Vse podatke prelijemo v program za izdelavo urnika, ki nam iz teh V teoriji je postopek izdelava urnika z z vsemi podatki preprost: podatkov in na podlagi dodatnih zahtev sestavi urnik. Trenutno zaženemo program in urnik se nam postavi. V praksi običajno ni uporabljamo program za izdelavo urnikov FET [1], preizkusili pa tako enostavno, saj na začetku velikokrat ugotovimo, da urnik, ki smo tudi že program UniTime [2]. bi zadoščal vsem našim trdim omejitvam, ne obstaja. Pri tem je 4.3.1 Prenos podatkov v program za izdelavo pametno omeniti, da program za izdelavo urnikov FET termine, ko učitelj ne želi ali ne more učiti, vedno upošteva kot trdo urnika omejitev. Zato je včasih veliko težav z izdelavo urnika. Urničarja Zbrane podatke urniški sistem izvozi v program za izdelavo v tem primeru želje včasih izklopiva, saj sicer urnik ni mogoč. Pri urnika. Za sistem FET urniški sistem pripravi datoteko, ki jo odstranjevanju upoštevava uteži in želje z nižjimi utežmi potem s programom FET odpremo. odstraniva najprej. Program UniTime zna želje upoštevati kot Za sistem UniTime je uvoz nekoliko bolj zapleten: UniTime del mehke omejitve. Preprost primer takšne situacije: učitelj uči podatkov lahko uvozi v obliki XML datotek, preostali podatki pa predmet, ki ga zaradi deljenih študijev lahko izvaja le v torek, on se uvozijo neposredno v bazo podatkov, ki jo UniTime uporablja. pa ima takrat cel dan senat na Univerzi. S tem delom je bilo veliko dela, saj baza programa UniTime ni Obstajata dva tipa nemogočih zahtev: preproste, ki nam jih dobro dokumentirana. sporoči program za izdelavo urnika pred začetkom dela in jih V vsakem primeru urničarja stremiva k temu, da podatkov ne preprosto odpravimo, ter zahtevnejše. Teh drugih program za spreminjava v programu za izdelavo urnika, temveč jih vedno izdelavo urnika sploh ne javi, ampak se kažejo tako, da program spreminjava na urniškem sistemu. Programi za izdelavo urnikov urnika tudi po daljšem časovnem obdobju ne najde. Pri tem je še namreč praviloma vsebujejo grafični vmesnik za vnos podatkov. posebej v programu FET včasih zelo težko ugotoviti, kje točno je Velikokrat se je zgodilo, da sva v fazi izdelave urnika našla težava. Urničarja v tem primeru postopoma izklapljava omejitve napako v podatkih. Običajno so se napake našle tik pred rokom za in ukinjava predmete, ki bi po najinem mnenju utegnili biti objavo urnika, tako da sva podatke popravljala kar v programu za težavni. Običajno po nekaj iteracijah ugotoviva, katera izdelavo urnika. Takšen način dela se je izkazal kot zelo slaba kombinacija zahtev povzroči, da se urnik ni uspel postaviti. Nato praksa iz več razlogov. jih odpraviva in poskusiva ponovno. 1. Na lokalne spremembe sva v naglici velikokrat UniTime omogoča precej boljši vpogled v postopek izdelave pozabila. urnika. Njegov algoritem nam namreč omogoča, da dela z 2. Če je prišlo do sprememb podatkov na urniškem urnikom, ki krši nekaj trdih omejitev, ter jih postopoma odpravlja. sistemu, je bilo potrebno vse vnesti ponovno. Pogled v takšen nepopoln urnik običajno zelo hitro pokaže, katera omejitev povzro 3. Ker sva urni ča težavo. čarja delala vzporedno, sva hitro priša do dveh malo različnih datotek in nisva točno vedela, Program FET nam tega ne omogoča, ampak po vrsti stavi katera je prava. aktivnosti na urnik (in jo po potrebi odstrani). Če se pri neki aktivnosti zaustavi, je lahko težavna ta ali pa katera pred njo. Vsekakor pa gredo v ugotavljanje težav lahko ure in ure časa. 96 Poudarila bi rada, da so koraki v zgoraj omenjenem postopku v lansko vpis. Ta približek je zelo natančen za veliko glavnem avtomatizirani, kar sva urničarja dosegla z zbirko večino primerov, pri manjšem odstotku pa pride do programov, ki sva jih napisala v ta namen. Brez njih bi bil velikih sprememb. Problemi nastanejo, če se število postopek izdelave urnika precej bolj zapleten in časovno potraten. študentov močno poveča in so naenkrat predavanja v neprimerni učilnici. Takrat jih je potrebno premakniti v Ko je urnik izdelan, ga iz sistema za izdelavo urnika prenesemo v večjo predavalnico, ki pa jih vedno primanjkuje. Ker so urniški sistem in objavimo v pregled. Vedno se namreč najde še predmeti izbirni, moramo paziti še na prekrivanja z kakšna napaka v urniku, ki jo je potrebno odppraviti. drugimi. Edina možna rešitev v takšnem primeru je 4.4 Objava urnika ponavadi premik na manj ugoden termin. Ko je urnik sestavljen, ga iz programa za izdelavo izvoziva nazaj 3. Premiki zaradi novih izvajalcev: ob času izdelave urnika v urniški sistem, ki poskrbi za lep prikaz. Vaje in predavanja so v vsi izvajalci še niso znani. Pri nekaterih predmetih v urniškem sistemu predstavljene kot aktivnosti. Vsak cikel vaj ali mesecu septembru in oktobru še prihaja do sprememb predavanj je sestavljen iz učiteljev (asistentov ali predavateljev), pri izvajalcih. Občasno teh sprememb ne moreva zgolj skupin študentov ter same aktivnosti. Na urniku za vsak cikel vnesti v urnik, ker bi s tem novim izvajalcem naredila ustvariva vnos, ki ima poleg cikla še podatek o kraju in času prekrivanja oz. urnik zanje ni sprejemljiv. Kot pri izvajanja. prejšnji točki je običajna rešitev premik v manj ugoden termin. Program FET nam urnik zapiše v datoteko, ki jo s primerno sestavljenim programom pregledava in ustvariva vnose na urniku 4. Premiki zaradi prekrivanj: ti se odkrijejo ob začetku v urniškem sistemu. Program UniTime je precej bolj zapleten, saj izvajanja urnika. Takrat študentje izvajalcem potožijo o je potrebno za izvoz vnosov prebrati njegovo bazo podatkov. prekrivanjih, urničarja pa jih poskusiva kar čimveč Struktura le-te ni nikjer dokumentirana, poleg tega pa uporablja še odpraviti. Največji problem je, da so končni vpisi svojstven način zapisa časa, ki ga je potrebno predelati. Vsekakor študentov znani šele oktobra, ko je urnik že davno pa mora imeti urniški sistem dostop do sistema za upravljanje z postavljen. bazami podatkov, ki teče na računalniku, kjer poganjamo UniTime. 5. Premiki na bolj ugodne termine: po nekaj izvajanjih izvajalci oz. študenti ugotovijo, da bi jim bolj ustrezal Po uvozu podatkov v urniški sistem urničarja urnik na hitro drug termin. Če takrat najdejo primerno predavalnico to pregledava. Če opaziva kakšno očitno napako, popraviva podatke, sporočijo urničarjema, ki spremembe vneseva s sistem, jih še enkrat izvoziva in staviva ponovno. Sicer urnik javno v kolikor so seveda sploh izvedljive. Pri teh popravkih objaviva in pozoveva izvajalce, naj ga pregledajo. Če naju gre zgolj za lokalne optimizacije, urnik pa se spreminja izvajalci opozorijo na napake, zaradi katerih je urnik neizvedljiv zgolj lokalno. Spremembe tega tipa delava enkrat in če napak ne znava odpraviti z manjšimi spremembami urnika, tedensko. ga prav tako staviva ponovno. Pri teh popravkih nam zelo prav pride sistem, ki omogoča Poleg objave urnika na spletni strani je urnik pogosto potrebno preprost pregled nad urnikom in njegovo popravljanje. Urniški vnesti v zunanje sisteme. Primer takšnega sistema je sistem za sistem nekaj tega že omogoča, a je uporabniški vmesnik zelo rezervacije učilnic, ki fakulteti omogoča, da v učilnicah, ki v neprijazen. Zato urničarja s popravki izgubljava več časa, kot bi določenih terminih niso zasedene, izvaja dodatne aktivnosti. bilo potrebno. V načrtu imava popravke sistema, ki nama bodo Urniški sistem na UL FRI omogoča izvoz urnika v sistem WISE omogočali še preprostejše premike. Ocenjujeva, da bi nama takšen Timetable, ki so ga za rezervacije učilnic uporabljali na sestrski sistem vsako leto prihranil kar nekaj delovnih dni, vendar bo za fakulteti UL FE, ter v sistem za rezervacijo učilnic, ki ga implementacijo potrebnega dovolj vloženega dela, da se vsaj prvi uporabljamo na UL FRI. Na UL FRI se iz sistema za rezervacijo dve leti še ne bo izplačal. učilnic podatki izvažajo naprej, naprimer v sistem za nadzor klime v pametni stavbi, v kateri je fakulteta. 6. Primerjava z drugimi Po pogovoru z izdelovalci urnika na nekaterih univerzah (UL 5. Popravljanje urnika FKKT, UL FMF, UL FE) sva urničarja ugotovila, da se problema Vsako leto po stavljenju urnika neizbežno pride do sprememb. V urnika lotevava na svojstven način. grobem jih lahko ločimo na tri primere. Na preostalih fakultetah je postopek izdelave urnika zelo 1. Premiki zaradi velikih napak v urniku. Zgodi se, da podoben. Če povzamem njegove značilnosti. postavljen urnik ni mogoče izvesti velike napake. To pri izdelavi storiva urni 1. Za osnovo se vzame lanskoletni urnik. čarja zaradi človeške napake (pozabiva na kakšno izmed dodatnih omejitev oz. jih 2. Popravi se ga toliko, da ustreza novemu stanju najav in napačno vneseva v sistem) ali pa zaradi napačnih vpisov. podatkov, ki jih avtomatsko pridobiva iz sistema Studis. Takšna napaka se lahko odkrije šele tedaj, ko urnik 3. Popravljanje dela urničar »na roke«. Urniški sistem mu pregledajo izvajalci predmetov. Te vrste napake pri tem pomaga le toliko, da mu pokaže morebitne urničarja odpraviva takoj, pa čeprav je za to potrebno prepovedane termine. Precej fakultet uporablja program spremeniti dobršen del urnika. Vse ostale spremembe na WISE Timetable, uporabo katerega smo na UL FRI urnik vnašava enkrat tedensko, in sicer na koncu tedna. zavrnili, saj ne omogoča avtomatičnega uvoza Na srečo so te napake redke in se zadnje čase dogajajo podatkov, potrebnih za stavljenje urnika, v spletnem vedno manj pogosto. vmesniku pa so ponekod uporabljene slabe programerske prakse. 2. Premiki zaradi velikosti skupin: ob izdelavi urnika za približek števila študentov na predmetu vzamemo kar 97 4. Izbirnost se rešuje tako, da se izbirne predmete stavi v v V nekaj letih izdelovanja urnika se je izkazalo, da se vse zgoraj ločene termine. naštete predpostavke in pravila lahko kršijo. Tudi midva bi lahko za osnovo vzela lanskoletni urnik. Tak Na fakulteti predavanja predvidoma trajajo 3 šolske ure - torej pristop ima svoje prednosti in slabosti. Stalni termini predmetov trikrat po petinštirideset minut. Če se predavatelj odpove so po eni strani dobri zaradi predvidljivosti, po drugi strani pa ima odmorom, lahko predavanje namesto v treh urah izvede v dveh nekdo na tak način vedno dober, spet nekdo drug pa vedno slab urah in petnajst minutah. Če to naredimo pri dveh zaporednih termin za svoj predmet. In zaradi tega se velikokrat razvije vojna predavanjih in če je urnik razdeljen na ure, lahko dva predmeta po med izvajalci, kdo je bolj upravičen do boljšega termina. Ta tri ure spravimo v pet ur, pri čemer se eno uro prekrivata. Ta namreč prinaša tudi več študentov, saj neradi hodijo na predavanja situacija se pogosto pojavi, kadar je določeno (veliko) število v slabih terminih. predmetov mogoče izvajati samo v eni učilnici – na primer, ker je le v tej učilnici nameščena posebna oprema. Naslednji problem pri tem pristopu predstavljajo izbirni predmeti in deljeni študiji. Ker imamo na UL FRI ve Včasih so prekrivanja predavanj na urnikih študentov neizbežna, č izbirnih predmetov od rednih, izvajanje izbirnih predmetov v omejenem številu še posebej, če fakulteta ponuja izbirne predmete. Včasih je takšnih lo prekrivanj dovolj, da je eno od prekrivajočih se predavanj treba čenih terminov ni smiselno. Zaradi mnogih deljenih študijev se zgodi tudi, da je nek predmet obvezen na eni smeri in izbiren na premakniti v drug termin. Ta premik lahko povzroči prekrivanje drugi. Potem pa je potrebno paziti še, da se študentom izbrani novim (ali istim) študentom. Naivni pristop bi bil, da mora biti po predmeti ne prekrivajo. Kompleksnost tega problema je tako premiku število študentov s prekrivanjem manjše kot pred velika, da sva urni premikom. Pri reševanju enega od takšnih prekrivanj smo na čarja obupala nad stavljenjem izbirnih predmetov »na roke«. Na nekaterih drugih fakultetah tovrstne fakulteti izvedli pogovor s študenti, ki jih je prekrivanje doletelo probleme v in izbrali nov termin. časih rešujejo tako, da se predavanja izvajajo večkrat, kar seveda pomeni dodatne stroške. V novem terminu je bilo prekrivanj še več, ampak so bili študentje z njim zadovoljni, saj so bila predavanja, s katerimi so se ustvarila Zanimiva je tudi primerjava z gimnazijami, ki pa imajo nova prekrivanja, manj zanimiva od tistih, s katerimi je bilo popolnoma drugačno situacijo kot fakultete. Kadrovsko se skoraj prekrivanje prej, prisotnost pa se na njih ne spremlja. namreč ne spreminjajo, njihovi učitelji pa tudi nimajo toliko drugih obveznosti kot univerzitetni. Tudi vpisi dijakov pa so znani Pri nekaterih predmetih, posebej na doktorskem študiju, vsaka že v naprej. V prve letnike se vpiše točno določeno število predavanja izvede drug predavatelj. Na urniku morajo biti torej študentov, ostalim pa se ocene zaključijo že konec šolskega leta vsi predavatelji pisani na takšen predmet. Če zaradi omejitev (zelo majhen del dijakov pa opravlja popravne izpite). To jim študentov ali učilnic s takšnim predmetom ustvarimo prekrivanje omogoča, da poznajo točne številke dijakov v razredih in lahko z drugim predmetom istega predavatelja, lahko urnik še vedno urnik delajo na popolnih podatkih že nekaj mesecev pred izvedemo, saj predavatelj za ena sama predavanja lahko najde začetkom pouka. V primerjavi s fakultetami majo zelo majhen zamenjavo. delež izbirnih predmetov. Vse to jim omogoča, da za svoje dijake Pri zbiranju podatkov predavatelji običajno sporočijo, v katerih pripravijo zelo ugoden urnik že v naprej. Prav tako jim ga skoraj terminih nočejo učiti in v katerih bi res radi učili. ni potrebno spreminjati, saj do sprememb podatkov za urnik skorajda ne prihaja. Pogosto izrazijo tudi drugačne želje, kot na primer "Rada bi učila v čim manj dneh" ali "Delovne obveznosti bi rad razporedil čim 7. Nepričakovane ugotovitve bolj enakomerno čez cel teden", ki jih je precej teže nedvoumno opisati. Pri iskanju rešitve za stavljenje urnika se obi Še bolj zapleten, a vseeno običajen primer je, ko predavatelj čajno privzame, da so dolo obiskuje športni tečaj, ki se izvaja dvakrat na teden. Takšen čena pravila vedno veljavna: predavatelj ne bi rad učil na primer v ponedeljek in sredo, če pa to • V eni učilnici se naenkrat lahko izvaja le en predmet. ni možno, bo športni tečaj premaknil na drug par terminov in ne bi učil v torek in četrtek. V splošnem bi morali za zajem vseh želja • Če se na urniku predmeta morata prekrivati (izvajata ob istem času), posameznega predavatelja opisati njegovo celotno življenje izven fakultete in oceniti, kako pomembna je katera od njihovih • naj bosta izbrana tako, da bo prekrivanje doletelo čim aktivnosti, pomembnost pa se potem za predavatelja ne bi smela manj študentov. spreminjati. To pomeni, da je zbiranje celovitih želja v zvezi z • Učitelj ne more učiti dveh predmetov obenem. urnikom neizvedljivo. Pogost predlog za izdelavo urnika je, naj se vzame lanski urnik in • Uporabniki lahko povedo, kdaj bi radi učili oziroma kdaj ne morejo učiti. se ga le malo popravi. Na žalost na urniku, kjer so pogostozasedene vse učilnice in kjer je trajanje vaj različno od Poleg tega ljudje pogosto intuitivno delamo določene trajanja predavanj, to ni preprosto. Premik predmeta iz ene predpostavke: učilnice v drugo ali iz enega termina na drugega namreč lahko • Če imamo urnik, je premikanje samo enega predmeta na povzroči plaz nadaljnjih zahtev za spremembe. Kako v splošnem drug termin ali v drugo učilnico majhen, preprost narediti urnik, kjer bodo spremembe preproste, je odprto popravek. vprašanje. • Število študentov na posameznem predmetu se iz leta v Podobno je običajen sklep, da se število študentov iz leta v leto ne leto bistveno ne spreminja. spreminja bistveno. V resnici se število študentov na izbirnih predmetih spreminja dovolj, da je bilo doslej na UL FRI od • Če smo nek podatek dostavili inštituciji, ga sedaj imajo uvedbe izbirnosti še vsako leto pri nekaj predmetih potrebno nekaj vsi deli inštitucije. ciklov vaj na urnik dodati in smotrno nekaj ciklov ukiniti. Včasih 98 je potrebno nekatere predmete zaradi spremembe števila vpisanih 8. Zaključek študentov tudi premakniti v večjo učilnico. Ekstremni primer take V nekaj letih urniškega dela na FRI sva se urničarja naučila, kako spremembe je bil na UL FRI predmet, na katerega se je prvo leto čimbolj avtomatizirati postopek izdelave urnika. Zahvaljujoč vpisalo okrog 20 študentov, ker pa se je med študenti razvedelo, avtomatizaciji lahko fakulteta študentom ponudi večjo izbiro da je predmet zanimiv, ga je naslednje leto izbralo že 160 predmetov, pri čemer se predavanja za več študijskih smeri študentov. Takšna sprememba vpisa je seveda zahtevala vseeno izvajajo samo po enkrat. Še vedno ostaja odprt problem prerazporeditev asistentov za izvajanje vaj pri vsaj petih ciklih ter popravljanja urnika zaradi napak in nepopolnosti v podatkih. premik predmeta v drugo predavalnico. Uporabniki, pogosto zmotno menijo, da so vsi informacijski 9. Zahvale sistemi znotraj organizacije med seboj povezani. Urničarja Rada bi se zahvalila urničarjema na FMF in ravnatelju Gimnazije podatke o vpisanih študentih v urniški sistem uvažava tik pred Kranj Franciju Rozmanu. Vzeli so si čas za naju in nama izdelavo ali popravljanjem urnika. Ker vpisi in prepisi študentov pojasnili, kako oni izdelujejo svoj urnik. med predmeti trajajo še do dva tedna po začetku predavanj, ti podatki v urniškem sistemu niso vedno ažurni. Študentje so tako 10. Reference presenečeni in se pritožujejo, ker jih tudi več dni po potrditvi [1] FET, Free Timetabling Software, http://lalescu.ro/liviu/fet vpisa ali prepisa še vedno ni na seznamu študentov na [2] UniTime, Comprehensive University Timetabling System, posameznem predmetu oziroma se jim na urniku nekateri http://www.unitime.org predmeti ne prikažejo. 99 Uporaba sistema za avtomatsko preverjanje nalog Projekt Tomo pri učenju programiranja Using the system for automatic assessment Projekt Tomo in learning programming Gregor Jerše Matija Lokar UL FRI UL FMF Večna pot 113 Jadranska ulica 19 Ljubljana Ljubljana gregor.jerse@fri.uni-lj.si matija.lokar@fmf.uni-lj.si Povzetek 1. Uvod V članku [1] je opisana spletna storitev Projekt Tomo, ki je bila Poučevanje programiranja je zahteven proces. Ker je programiranje razvita na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani veščina, se jo učenci lahko naučijo le z veliko vaje. O tem pričajo (UL FMF) kot pomoč pri poučevanju in učenju programiranja že številne raziskave, med drugim [3]. Učitelji morajo pripraviti leta 2010. Bila je zelo dobro sprejeta, a nekoliko nerodna za veliko nalog, jih razdeliti učencem, sproti preverjati njihov uporabo, predvsem s strani učitelja. Zato smo jo leta 2015 [2] napredek in jim po potrebi pomagati. To še posebej pride do izraza posodobili. Nova različica je bila zasnovana na podlagi večletnih pri poučevanju programiranja začetnikov, kjer učenci neizbežno izkušenj, pridobljenih z uporabo prve različice pri poučevanju naredijo veliko sintaktičnih in semantičnih napak. Pri odkrivanju različnih predmetov. V članku bomo predstavili, kako si lahko sintaktičnih napak ni večjih težav, saj sodobna orodja nudijo kar učitelji programiranja pomagajo s spletno storitvijo Projekt Tomo. dovršeno pomoč. Večja težava je s semantičnimi napakami. Če Osredotočili se bomo na pripravo učnih gradiv in spremljanje pomoč učitelja ni takoj na voljo, to močno upočasni napredek napredka učencev. učencev, saj ne vedo, kako naprej. Pogosto se tudi zgodi, da učenci zaradi odsotnosti pomoči nalogo rešijo narobe ali pomanjkljivo in Kategorije in predmetne oznake se tega niti ne zavedajo. Naj navedemo preprost primer. Izkušnje D.2.4 [Software Engineering]: Software/Program Verification: kažejo, da bo pri nalogi » Sestavi program, ki prebere celo število Validation. in izpiše njegovo obratno vrednost. « večina rešitev podobnih rešitvi K.3.1 [Computers and education]: Computer Uses in Education: na sliki Slika 1. Computer-ašisted instruction. K.3.2 [Computers and education]: Computer and Information Science Education: Computer science education. Splošni pojmi Algorithms, Management, Experimentation, Languages. Ključne besede Poučevanje, programiranje, spletna storitev, spremljanje napredka. ABSTRACT In the paper [1] the web service Projekt Tomo, developed at Faculty of mathematics and physics, University of Ljubljana (UL FMF) as an aid to support teaching and learning programming already in 2010, is described. The web service has been warmly welcomed however slightly awkward to use, especially from the teacher perspective. We updated it in 2015 [2]. The new version is based on years of experience gained using the first version in teaching different subjects. In the article, we will present how teachers can use Projekt Tomo in teaching programming. We will focus on the preparation of teaching materials and the monitoring of students' Slika 1: Primer nepopolne rešitve progress. Učenci so svojo rešitev preizkusili, dobili pravilne rezultate za Keywords nekaj testnih primerov in zaključili, da je naloga pravilno rešena. Le manjši del se jih bo spomnilo, da je vneseni podatek lahko tudi Teaching, programming, web service, progress tracking. 100 0. Tukaj bi moral z ustrezno razlago vskočiti učitelj, ampak ter pouk programiranja običajno poteka v večjih skupinah, njegov takojšnji poseg včasih ni mogoč, včasih pa tudi ne smiseln, saj zagotovo obstaja del učencev, ki se je na to spomnila sama. Tukaj se pokaže prava moč sistemov za avtomatsko ocenjevanje, saj učencem takoj podajo povratno informacijo in jih opomnijo na pozabljen robni primer. Seveda pa je glavni še vedno učitelj: če on ne pripravi kakovostnih testnih primerov (tudi on lahko pozabi na robni primer s številom 0), potem nam takšen sistem prav nič ne pomaga. Velika večina začetniških napak je preprosto rešljivih, le učence je treba usmeriti v pravo smer. Če mora to delati učitelj za vsakega Slika 2: Začetna stran učenca posebej, mu vzame ogromno časa, ki bi ga lahko usmeril drugam. Zato učitelju zelo prav pride orodje, ki mu olajša delo in ga naredi bolj učinkovitega. S tem namenom je bila leta 2010 razvita prva različica spletne storitve Projekt Tomo. Izkazalo se je, da se kot orodje zelo dobro obnese pri poučevanju. S pridobljenimi izkušnjami smo leta 2015 razvili naslednjo različico, ki je odpravila nekatere pomanjkljivosti prejšnje in učitelju med drugim omogoča lažje spremljanje napredka učencev ter olajša pripravo učnih gradiv. Zakaj smo pri razvoju uporabili določene rešitve, si lahko preberete npr. v [2]. Ta spletna storitev se že vrsto let uporablja pri pou čevanju na UL FRI in UL FMF. Uporabljajo jo tudi na več srednjih šolah in pri Slika 3: Predmet, razdeljen na sklope krožku programiranja na vsaj eni osnovni šoli. V članku bomo predstavili izkušnje, ki smo jih v tem času pridobili pri uporabi orodja Projekt Tomo. 2. Kratka predstavitev spletne storitve Projekt Tomo Spletna storitev projekt Tomo [4] je prosto dostopna na spletu. Pred uporabo se moramo vanjo prijaviti. Storitev ne podpira ustvarjanja novih uporabnikov, ampak se vanj prijavimo z že obstoječim uporabniškim računom pri Facebook, Google ali ArnesAAI [5]. Možnost računa pri ArnesAAI je za slovenske učitelje in učence zelo zanimiva, saj ima večina šol svoja šolska uporabniška imena že v tem sistemu. Zato lahko do elektronskih storitev na šoli in Projekta Tomo dostopajo z uporabo istega uporabniškega imena in gesla, kar močno olajša delo. To potrjuje tudi spodnje mnenje. »Odlič no je, da za uporabo ni treba ustvarjati novih rač unov. Vsi naši dijaki so v sistemu upravljanja e-identitet (mdm.arnes.si) in imajo urejen AAI dostop, s katerim so se prijavljali v TOMO. Razen nekaj izjemam je prijava delovala brez težav. Tisti redki pa so Slika 4: Naloga, predstavljena v storitvi uporabili Googlov rač un.« (Matej Zdovc, profesor na I. gimnaziji Celje). Izbrano nalogo učenec s klikom na ustrezno ikono prenese k sebi v Ob prijavi se uporabniku odpre začetna stran, na kateri so našteti obliki tekstovne datoteke. V datoteki ima zapisano vse potrebno za vsi predmeti, ki so mu na voljo. reševanje naloge: besedilo naloge in prostor, kamor vpiše svojo V zgornjem delu strani uporabnik vidi predmete, na katere je rešitev. prijavljen, spodaj pa seznam predmetov, na katere se lahko še Datoteko lahko odpre v poljubnem programskem okolju (npr. prijavi. Ti so urejeni po izobraževalnih ustanovah in projektih. Python IDLE, Thonny, PyCharm …) in začne z delom. Storitev je Gradiva v predmetu so razdeljena na enote, ki jih imenujemo zasnovana tako, da ne zahteva učenja novega programskega okolja. sklopi. V datoteki se pod razdelkom za pisanje rešitev nahaja koda za Vsak sklop je sestavljen iz nalog, vsaka naloga pa vsebuje eno ali testiranje rešitve. Le-ta se izvede ob vsakem zagonu datoteke. Zato več podnalog. Ker je Tomo neodvisen od programskega jezika, je učencu za testiranje ni potrebno storiti ničesar drugega, kot samo lahko vsaka naloga zastavljena v svojem programskem jeziku. pognati programsko kodo v datoteki. Ob zagonu se v grobem Trenutno Tomo podpira tri programske jezike: Python 3, Octave in zgodita dve stvari. R. Dodajanje novega programskega jezika je možno, a zahteva nekaj dela. Trenutno sta v načrtu CSharp in C++. 1. Zažene se koda za preverjanje rešitve, ki je lahko poljubno kompleksna. Običajno se rešitev požene na 101 nekaj testnih primerih, ki preverijo, ali u čenčeva rešitev vrne pričakovani rezultat. Če rezultat ni ustrezen, učenec Na sliki Slika 6 vidimo, da je učenec napačno rešil prvo pod nalogo, dobi takojšnjo povratno informacijo v obliki izpisa v druge sploh še ni reševal, tretja pa je rešena pravilno. konzoli (Slika 6). Pomembno je poudariti, da ta korak In če je bil prej »semafor njegove uspešnosti« kot na sliki Slika 7, deluje tudi v primeru, ko učenec ni priklopljen v omrežje. je sedaj (potrebno je seveda osvežiti stran v brskalniku) kot na sliki Testni primeri se namreč zaženejo lokalno na njegovem Slika 8. računalniku. Še ena dobra stvar pri tem je, da na takšen način ne obremenjujemo spletnega strežnika, na katerem teče Projekt Tomo. Zato ni težav ne glede na število uporabnikov spletne storitve. 2. Če je spletni strežnik dosegljiv, se nanj shrani učenčeva rešitev. Spletni strežnik hrani vso zgodovino oddaj za posameznega učenca. To zgodovino med drugim uporabimo za olajšanje dela učencem: če so neko nalogo že reševali, se njihova zadnja rešitev samodejno vključi Slika 7: Še nobena naloga ni bila reševana v datoteko za prenos. Tako lahko doma nadaljujejo z delom, ne da bi jim bilo potrebno skrbeti za prenos kode iz šolskih računalnikov na domači. Zgodovina oddaj nam je med drugim prišla prav tudi pri lovljenju goljufov pri pisanju kolokvijev. Glavni namen hranjenja zgodovine pa je ta, da načrtujemo razvoj orodij, s katerimi bomo lahko to zgodovino analizirali. Učitelj bo lahko tako prepoznal tipične napake, morebitne zgrešene koncepte ter tudi grafi Slika 8: Uspešnost reševanja čno predstavil primerjavo posameznih nalog ter skupin učencev. Učenec se lahko loti popravkov te naloge ali pa si prenese novo nalogo in rešuje to. Na podoben način poteka tudi sestavljanje nalog, kar pa si bomo podrobneje ogledali v razdelku 4: Priprava učnega gradiva. Zaradi svoje zasnove ima spletna storitev Projekt Tomo naslednje lastnosti [2]: • Je preprost za uporabo, saj zahteva zelo malo dodatnega dela. Zato omogoča učiteljem in učencem, da se osredotočijo na programiranje. • Omogoča oddaljeno delo brez stalne povezave z omrežjem. • Učitelju omogoča preprost pregled nad napredkom skupine, kot tudi posameznih učencev. • Ker se testni program izvaja na uporabnikovem računalniku, nam ni treba kupovati drage strojne opreme in paziti na škodo, ki jo lahko na strežniku povzroči Slika 5: Besedilo naloge v obliki programa oddaja zlobne kode. • Podpira lahko poljuben programski jezik. Izvorna koda spletne storitve je na voljo v storitvi Github [6]. Tako Ko je naloga v obliki programa prenesena, jo učenec reši. Rešitve jo lahko vsakdo z zadostnim znanjem postavi na svojem strežniku napiše v ustrezni vmesni prostor. Ob zagonu programa dobi in jo popravi/dopolni po svojih potrebah. obvestilo o uspešnosti. Po naših izkušnjah Projekt Tomo svojo največjo moč kot pomoč učiteljem pokaže predvsem na treh področjih: pri spremljanju napredka učencev, pri pripravi učnega materiala in pri analiziranju dela učencev. V tem prispevku si bomo podrobneje ogledali prva dva. 3. Spremljanje napredka učencev Pri izgradnji najnovejše različice Projekta Tomo je bilo veliko dela namenjenega izdelavi uporabniškega vmesnika. Želeli smo, da je kar se da preprost in pregleden, kljub temu pa naj posreduje vse Slika 6: Uspešnost reševanja naloge 102 pomembne informacije. To smo poskusili doseči z uporabo vizualnih orodij, kot so pasice in tortni diagrami. Pasice uporabljamo za spremljanje napredka učencev pri sklopih. Kot učitelji na prvi strani pri svojih predmetih vidimo pasico nad sklopi. Ta pasica je sestavljena iz treh barv: rdeče, rumene in Slika 11: Uspešnost posameznega učenca za sklop zelene. Rdeča barva pomeni, koliko nalog pri sklopu učenci niso niti poskušali reševati, rumena koliko nalog je bilo rešenih narobe in zelena delež sprejetih rešitev. Napredek v posameznem sklopu se učitelju prikaže na strani sklopa. Tudi tu je na desni za vsako nalogo v sklopu izrisanih več tortnih diagramov, po eden za vsako podnalogo, barvno kodiranih na znan način. Slika 9: Skupni uspeh učencev pri posameznem sklopu Na ta način lahko hitro vidimo, kako uspešni so bili učenci pri določenem sklopu. Če nas zanimajo točni podatki, se z miško premaknemo nad pasico. Takrat se v oblačku izpišejo točni Slika 12: Napredek v posameznem sklopu odstotki. Ob izbiri predmeta se učitelju enaka informacija ponovi na sklopih, poleg tega pa je na desni strani izpisan še poimenski seznam vseh Tak prikaz se je izkazal kot zelo uspešen pri razvrščanju nalog po sodelujo težavnosti in ugotavljanju, s katerimi tipi nalog imajo učenci čih učencev pri predmetu. težave. Velikokrat se nam je zgodilo, da smo šele ob pregledu strukture poskusov za posamezno nalogo videli, katero snov je treba še dodatno povaditi. Če nas poimensko zanima, kateri študentje so uspešno rešili nalogo, to dosežemo s klikom na tortni diagram. Odpre se stran, kjer je za vsakega učenca v predmetu nazorno prikazano, katere naloge je rešil. Slika 10: Uspešnost reševanja posamezne naloge - skupno in posamično Poleg vsakega učenca je izrisan diagram, ki je sestavljen iz istih treh barv kot pasica pri sklopih. Ta diagram nam pove, kako uspešen je določen študent pri reševanju nalog pri našem predmetu. Delež rdeče barve pri tortnem diagramu pomeni odstotek nalog, ki Slika 13: Uspešnost reševanja posameznih učencev jih učenec še ni oddal, delež rumene predstavlja delež nesprejetih 4. Priprava učnega gradiva oddaj in delež zelene pomeni, koliko učenčevih oddaj je bilo Prvi korak na poti do priprave gradiva (sklopa nalog) je ta, da pri sprejetih. predmetu dobimo status učitelja. To lahko storimo s prošnjo upravljavcem strani (ki po potrebi tudi ustvarijo nov predmet), ali Če učitelja napredek posameznega študenta zanima še podrobneje, s klikom na njegovo ime odpre razdelek s podrobnimi pa nam učiteljske pravice pri obstoječem predmetu podeli eden informacijami (Slika 11). Na strani je seznam vseh nalog pri izmed trenutnih učiteljev tega predmeta. To stori zelo preprosto: na spletni strani predmeta je na desni strani naštet seznam vseh predmetu. Poleg vsake je za vsako podnalogo en barvni krog. Krog prijavljenih učencev. Izberemo si bodočega učitelja in mu s klikom je zelene barve, če je učenec podnalogo rešil pravilno, rumene, če na ikono kapice (Slika 14) podelimo učiteljske pravice na tem jo je rešil narobe in rdeče, če je še ni poskušal reševati. 103 predmetu. Na podoben način lahko učitelju status tudi odvzamemo testiranje in vajo. Karmen Kotnik, Šolski center Celje, Gimnazija in ga s tem spremenimo v učenca. Lava Profesor lahko enostavno ustvarja nove sklope in dodaja naloge iz skladišč a. Naloge v spletni storitvi Tomo niso zašč itene z avtorskimi pravicami in so prosto dostopne. Naloge na določ eno temo lahko enostavno kopiram v svoj sklop, kjer jih lahko poljubno Slika 14: Dodeljevanje pravic u prilagajam. Za dodajanje novih nalog pa bi bilo treba pridobiti čitelja ustrezna znanja (seminar!?), saj programiranje preverjanja ni Ko postanemo u enostavno opravilo. Matej Zdovc, profesor na I. gimnaziji Celje. čitelj, s klikom na gumb "Dodaj sklop" ustvarimo sklop, v katerega bomo dali naloge. Sedaj imamo na voljo dve Fino je, da so naloge razvršč ene po tematikah in težavnosti. Uč itelji možnosti. si lahko med seboj naloge izmenjujejo in jih po svoje prirejajo, ne 1. da bi s tem spremenili original. Č eprav je uporaba Toma dokaj Naloge prenesemo iz drugih predmetov. 2. preprosta, je nekoliko težji oreh nalogo sestaviti oz. izdelati Naloge sestavimo sami. ustrezno preverjanje rešitev. Jaz bi na tem področ ju potrebovala še V nadaljevanju razdelka si bomo podrobneje ogledali obe kar nekaj ur usposabljanja. Romana Vogrinčič, profesorica na možnosti. gimnaziji Murska Sobota 4.1 Prenos gradiv iz drugih predmetov Razgovori z učitelji - uporabniki pa so pokazali, da pogrešajo možnost, da kopiramo le povezavo na nalogo. Če namreč isto Kakor hitro imamo v nekem predmetu status učitelja, lahko vanj nalogo uporabimo pri več predmetih in ugotovimo, da jo moramo prenašamo naloge iz drugih predmetov. Izberemo si nalogo, ki jo kasneje popraviti, moramo sedaj to narediti posebej prav pri vseh želimo prenesti. Ob kliku na gumb kopiraj (glej Slika 15) se odpre predmetih, kjer smo jo uporabili. Pri kopiranju povezave pa bi bilo okno, v katerem izberemo želeni predmet in sklop, v katerega se bo potrebno spremeniti le original. Seveda to pomeni tudi to, da če naloga prenesla, ter kliknemo na gumb "Prenesi". Naloga se v novi avtor originalne naloge to spremeni, se samodejno spremenijo tudi sklop prenese v celoti, z besedilom nalog in vsemi testnimi primeri. vse kopije. Naredi se kopija naloge, ki ni več povezana z nalogo, ki smo je kopirali. To nam omogo V eni od prihodnih nadgradenj Projekta Tomo bo torej možno ča popravljanje prenesenih nalog, ne da bi pri tem spremenili originale. kopirati nalogo kot samostojno in neodvisno od originala, ali pa jo le uporabiti kot povezavo do originala. 4.2 Popravljanje obstoječih gradiv in priprava novih Če z obstoječo nalogo učitelj ni zadovoljen in bi jo rad popravil, si najprej na računalnik prenese datoteko za urejanje. Odpre jo v svojem najljubšem urejevalniku besedil, popravi besedilo in datoteko zažene (glej Slika 16). Ob zagonu se spremenjeno besedilo prenese na spletni strežnik in spremembe v besedilu naloge so takoj vidne na spletni strani. Besedilo naloge je zapisano v formatu Markdown [9], ki nam omogoča nekaj preprostega oblikovanja. Slika 15: Izbira predmeta, kamor bomo kopirali nalogo Ta možnost je še posebej zanimiva za srednješolske učitelje programiranja, saj je bila v okviru projekta NAPOJ [7] zgrajena tako zbirka nalog iz učbenika Informatika [8] kot tudi zbirka nalog, primernih za dodatne vaje. Kdor ima status učitelja pri vsaj enem od predmetov, lahko naloge iz poljubnega predmeta (torej tudi iz teh dveh zbirk) prosto prenaša v svoje predmete. Tako si lahko ob pomanjkanju časa oz. idej zelo preprosto in hitro pripravi naloge na dano tematiko. Možnost kopiranja je bila pri učiteljih zelo dobro sprejeta. Naj Slika 16: Urejanje naloge navedemo nekaj njihovih mnenj. Kopiranje nalog iz pripravljene uč ilnice za informatiko (projekt Pod besedilom naloge sledi uradna rešitev ter testni primeri, NAPOJ), mi ni predstavljalo nobenega problema. Prav tako ne katerim morajo zadoščati rešitve (tudi uradna), da so proglašene za manjši popravki nalog in tudi sestavljanje nalog z bolj enostavnim sprejete. Pri tem je uradna rešitev obvezna in je ne smemo izpustiti. preverjanjem rešitev, za zahtevnejše rešitve pa bi potrebovala pa S tem ima učitelj na prvi pogled nekaj več dela, ampak prinaša še kakšno uro dodatnega izobraževanja in predvsem č asa za veliko prednosti. Velikokrat namreč šele pri reševanju opazimo 104 težave s formulacijo naloge in se domislimo dobrih testnih Ti so tako predmeti, namenjeni učenju programiranja, kot tudi primerov zanjo. Poleg tega pa uradno rešitev lahko pokažemo tudi predmeti s področja študija podatkovnih struktur in algoritmov, ter učencem. Zato se splača potruditi in rešitev napisati res dobro, da kot posledica podpore jezikoma Octave in R tudi s področja se učenci ob njenem pregledu naučijo tudi lepega programiranja. numerične in finančne matematike. Izkazal se je kot učinkovit pripomoček pri izvajanju laboratorijskih vaj. Večina teh poteka Pri pisanju testnih primerov lahko učitelj pokliče metode, ki jih je tako, da študenti samostojno rešujejo naloge iz sistema Tomo s sestavil učenec, ter dostopa do njegove izvorne kode. Ker je pisanje svojim tempom. S tem omogočijo asistentu, da se ukvarja s testov zamudno opravilo, smo v ta namen sestavili pomožni razred "pravimi" problemi, torej usmerja učence in jim po potrebi pomaga Check, ki vsebuje nekaj priročnih metod za lažje testiranje. razložiti kakšen koncept, ne pa da porablja čas za reševanje Verjetno najbolj uporabljena je metoda equal(izraz, enostavnih težav. Kot zelo koristna se je tudi pokazala možnost, da je mogoče "na hitro" popraviti nalogo, spremeniti kak test. Že pričakovani_rezultat). Z njo preverimo, če nam klic podanega izraza vrne pri velikokrat smo namreč med samimi vajami ugotovili, da kakšna čakovani rezultat. Če ga ne, to tudi sporo naloga in dobro formulirana oz. da pri njej manjka kakšen dodaten čimo uporabniku. testni primer. Glede na zasnovo sistema je mogoče nalogo hitro Seveda pa so lahko testni primeri poljubno zahtevni. Denimo, da spremeniti in dopolniti, nakar je popravljena takoj na voljo naloga zahteva izračun produkta lastnih vrednosti matrike, pri učencem. čemer ne bi radi, da bi učenec uporabil vgrajeno metodo za izračun Kot smo že omenili, se uporablja tudi na več srednjih šolah, pa tudi determinante. V grobem ta lahko storimo na dva načina. pri krožku programiranja v osnovni šoli. Na sliki Slika 17 vidimo primer preprostega testa, ki preveri le to, Razmah uporabe v srednjih šolah je Projekt Tomo doživel v letu da v učenčevi rešitvi ni vsebovana beseda det. Do izvorne kode 2016/17, kar je bila v veliki meri posledica zagona projekta NAPOJ rešitve dostopamo z izrazom Check.current_part['solution']. [7] [10] . Seveda to ni čisto prav, saj lahko učenec besedo det uporabi tudi Cilj projekta NAPOJ (Načrtovanje poučevanja Algoritmov in v komentarju ali kot ime spremenljivke oz. je del daljšega imena. Programiranja ter OrganizaciJa skupnosti) je bil vzpostaviti aktivno skupnost učiteljev računalništva in informatike, ter jih opremiti s potrebnimi materiali in orodji. V sklopu projekta se je izvedla vrsta delavnic in aktivnosti, kjer so sodelavci projekta skupaj z izbranimi učitelji v celoto povezali novi e-učbenik za predmet Informatika v gimnazijah, spletno učilnico in spletni sistem za avtomatsko preverjanje nalog Projekt Tomo, v katerega je bilo v okviru projekta NAPOJ dodana obširna zbirka nalog iz programiranja (https://www.projekt-tomo.si/course/19/), tako iz zgornjega učbenika, kot tudi v okviru samostojne zbirke nalog (https://www.projekt-tomo.si/course/20/) . Ena od dobrih lastnosti storitve Tomo je tudi ta, da prevzame vlogo »sitnega prfoksa«, ki vztraja, da morajo biti rešitve take, kot zahteva besedilo naloge. To nam plastično ponazori naslednji dopis, ki smo ga prejeli od profesorice z ene od slovenskih Slika 17: Napredni testi Gimnazij. "Kar pa jih je motilo, je bilo dejstvo, da so dobili oranžno ali celo redeč o oznako pri rešitvah, ki so dale pravilne rezultate, so pa recimo našli drugo pot rešitve problema, kot je predvidena, ali celo, č e so samo drugač e poimenovali spremenljivke. Njihov napredek je bil potem napač no zabeležen." Seveda se nam je to zdelo zelo čudno, saj je cela ideja projekta Tomo ravno ta, da sprejmemo vse rešitve, ki prestanejo testne primere. Zato smo profesorico prosili za pojasnilo, pri kateri nalogi in kdaj se to dogaja. Šlo je za eno od nalog iz novega e-učbenika Slika 18: Primer testnega primera z uporabo AST [8], preneseno v sistem Tomo. Nalogo vidimo na sliki Slika 19. Na sliki Slika 18: Primer testnega primera z uporabo AST je zgornji testni primer nadgrajen tako, da analizira učenčevo rešitev z uporabo abstraktnih sintaktičnih dreves in preveri, da njegov program nikoli ne pokliče metode z imenom det. Na ta način se izognemo zgoraj opisanim težavam in res preverimo le, da se metoda z imenom det nikoli ne pokliče. 5. Uporaba sistema v praksi Slika 19: Težavna naloga Sistem Projekt Tomo že kar nekaj časa uporabljamo na Fakulteti za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani pri različnih predmetih. 105 Spodaj si oglejmo uradno rešitev in rešitev učenca. Kot vidimo, se odgovorov, ki so se nam zdeli zanimivi. Del njih ste lahko prebrali razlikujeta samo v eni črki: dijak je zapisal besedo "vnesi" z malo že v razdelku Prenos gradiv iz drugih predmetov. začetnico, medtem, ko je naloga zahtevala veliko. Seveda bi lahko razpravljali o tem, ali naloga zahteva to "Projekt Tomo, kot neke vrste spletna vadnica je dobrodošel čno določen pozivnik (torej, ali je v primeru navedena oblika pozivnika zahtevana), a pripomoč ek uč itelju na katerikoli stopnji, pri uč enju recimo, da je temu tako. programiranja. V vsakem primeru pa pri delu v skupini naletimo na različ ne dijake po zmožnosti dojemanja programerskih prijemov, usvajanju pojmov in sintakse programskih jezikov in samostojnega pisanja programov. Zato je pripomoč ek, kot je Projekt Tomo, še kako dobrodošel za uporabo pri pouku. V prvi vrsti predvsem zelo poenostavlja delo. Že najbolj banalna stvar - ni treba iskati in projicirati besedil nalog, saj so naloge pregledno napisane z vsemi navodili; sistem omogoč a hitro in preprosto izdelavo novega nabora nalog, ali popravljanja obstoječ ega, z zares domiselnim in preprostim vmesnikom. Predvsem pa, kar je najpomembneje, omogoč a enostavno spremljanje samostojnega dela dijakov, spremljanje njihovega napredka, in diferenciacijo. S Slika 20: U tem dosežemo zares uč inkovito pouč evanje in uč enje čenčeva in uradna rešitev programiranja. Zato sem kot uč itelj programiranja s portalom zelo Tukaj spet pride do izraza dejstvo, da je Projekt Tomo zgolj zadovoljen in ga uporabljam vedno, ko imam skupino, s katero orodje v rokah u programiram." Profesor z ene slovenskih gimnazij čitelja, ki se mora odločiti, kaj želi z nalogo doseči. Pri zgornji nalogi ima na voljo številne možnosti. Naj " Okolje Tomo ni povzroč alo nikakršnih težav in so ga vsi dijaki z navedemo le štiri. lahkoto dokaj hitro osvojili. … orodje Tomo mi je zelo pomagalo 1. Nalogo pusti tako, kot je. Namen takšne naloge je pri pouč evanju programiranja v Pythonu, omogoč a mi navaditi učence natančnega branja navodil, zahtevkov in diferenciacijo pri pouč evanju: ni potrebno, da vsi skupaj hkrati tega, da se jih je treba dosledno držati. Projekt Tomo nam rešujemo eno nalogo, ampak lahko dijaki napredujejo z različ nimi je tukaj v veliko pomoč, saj ni treba vsakemu učencu hitrostmi. Tako se lahko nekateri dijaki nauč ijo bistveno več , kot č e posebej razlagati, da njegova rešitev ni dobra zaradi ene bi šli vsi z istim tempom." Klemen Bajec, Gimnazija Vič same velike črke. Sistem je pač ne sprejme kot pravilne "Toma sem uporabljala v lanskem šolskem letu pri pouku in naloga ni rešena pravilno. informatike v 4. letniku (priprava na maturo). Imela sem zelo 2. Spremeni test tako, da, če učenec napiše "vnesi" namesto raznoliko skupino - več kot pol jih je že programiralo, trije pa so "Vnesi", dobi povratno informacijo, da naj pazi na bili popolni zač etniki. In Tomo mi je bil tu v veliko pomoč . Vanj sem malo/veliko začetnico. To je nekoliko milejša oblika v glavnem dajala naprednejše oz. dodatne naloge, z zač etniki pa prejšnjega primera, kjer učenca opozorimo na pogosto sem delala osnove. Dijakom je bilo všeč , ker so lahko delali napako. samostojno, s svojo hitrostjo in za rešene naloge dobili povratno 3. Spremeni test tako, da je vseeno, če so uporabljene male informacijo. Nekateri so se pritoževali pri tistih nalogah, kjer je / velike črke. To je smiselno v primeru, da je učiteljev bilo treba npr. narediti za pravilno rešitev natanč no tak izpis, kot poudarek pri nalogi drugje in je izpis postranskega je bil predviden v rešitvi. Navajala sem jih na to, da je pomembno, pomena. da si po oddani rešitvi naloge podrobno pogledajo tudi uradno 4. Spremeni test tako, da je popolnoma vseeno kakšen rešitev in o njej razmislijo. Č e je dopušč al č as, smo kakšno "pozivnik" učenec uporabi v svoji rešitvi. pogledali tudi skupaj. Prikaz napredka je bil motivacija za njih, zame pa zelo hiter pregled tega, kaj je kdo naredil oz. č esa še ne. In seveda - kar je najpomembneje - učiteljeva naloga je reagirati na Kopiranje nalog iz pripravljene uč ilnice za informatiko (projekt različne dogodke, ki se lahko med izvajanjem vaj pripetijo. In ravno NAPOJ) mi ni predstavljalo nobenega problema. Prav tako ne to je osnovni razlog, da razvijamo Projekt Tomo: da učitelja manjši popravki nalog in tudi sestavljanje nalog z bolj preprostim razbremenimo preprostih opravil in mu damo dodatni čas, da se preverjanjem rešitev, za zahtevnejše rešitve bi potrebovala pa še med vajami lahko pogovori z učencem. Poleg tega menimo, da na kakšno uro dodatnega izobraževanja in predvsem č asa za testiranje ta način omogočamo tudi poglobljeno razpravo z učenci, saj je in vajo. V glavnem pa se je TOMO izkazal kot odlič en pripomoč ek učitelj razbremenjen vsaj dela odpravljanja rutinskih napak. S tem za uč enje programiranja. Zač etni vložek č asa je za uč itelja sicer se je strinjala tudi profesorica, saj je napisala precejšen, vendar pa ima kasneje lažje delo in veliko boljši pregled nad delom dijakov, lažje je tudi delo z dijaki z različ nim "No, pod č rto..... TOMO je zelo dobrodošlo orodje tako za uč itelje predznanjem." Karmen Kotnik, Šolski center Celje, Gimnazija kot za uč ence. Pridobitev na č asu je oč itna. Dijaki lahko Lava napredujejo z različ nim tempom. Nauč ijo se tudi, da je branje navodil pomembno.... Kar se tega tič e, ne bi nič esar spreminjala. »Moja želja je bila, da pri pouku informatike v šolskem letu Morda pa bi v obrazložitev oranžne pikice dodala tolažilni stavek 2016/17 uvedem programiranje, ki po mojem mnenju predstavlja 'Rešitev sicer deluje, a ni dodano vrednost predmeta… Dijake, ki so se odlo č isto v skladu z navodili'. Tako jih jaz č ili za Python, so potolažim, ko so nejevoljni, 'kaj ta TOMO tako komplicira').". prišli z različ nim nivojem predznanja/informiranosti. Nekateri so se odloč ili tako, ker pač v drugi skupini ni bilo prostora. … Tomo 6. Vtisi srednješolskih profesorjev se je pokazal kot dobro izhodišč e za uč enje, ima dobre in slabe lastnosti, ker pa se še razvija lahko postane odlič no/odloč ilno Projekt Tomo uporablja tudi nekaj srednješolskih učiteljev pri orodje za uč enje programiranja. poučevanju programiranja. Da bi še izboljšali storitev, smo jih vprašali, kakšno je njihovo mnenje o sistemu. Pripenjamo nekaj 106 Profesorja lahko enostavno ustvarja nove sklope in dodaja naloge CodeQ [11]. Ta uporablja drugačen pristop, in sicer poskuša iz repozitorija. Naloge na TOMO niso zašč itene z avtorskimi generirati nasvete programerju samodejno in mu, glede na napake, pravicami in so prosto dostopne. Naloge na določ eno temo lahko ki jih dela, posredovati ustrezne povratne informacije. enostavno kopiram iz repozitorija v svoj sklop, kjer jih lahko poljubno prilagajam. Za dodajanje novih nalog pa bi bilo treba Za povprečnega učitelja informatike že pisanje preprostih testov pridobiti ustrezna znanja, saj programiranje preverjanja ni predstavlja velik napor. Zato je v teku priprava skupnega projekta, enostavno opravilo. ki bi na osnovi sistemov Projekt Tomo in CodeQ zgradila novo spletno storitev, ki bi kombinirala najboljše rešitve obeh obstoječih Iz organizacijskega vidika morda manjka kakšno dodatno vnosno polje za razporejanje dijakov npr. po oddelkih. Po prijavi vseh sistemov. Med drugim naj bi omogočili grafično sestavljanje dijakov v sistem je seznam kar naenkrat postal dolg in slabo testnih primerov, ki bo veliko preprostejše od sedanjega načina. pregleden. Učiteljem bo omogočil, da bodo lahko hitro sestavili preproste testne primere ne da bi morali pisati testne programe. Seveda pa bo TOMO mi je prihranil veliko dela, saj bi bilo roč no pregledovanje možnosti pisanja testnih primerov v sami kodi še kar ostala, saj bo nalog zahteven č asovni zalogaj. Povratna informacija s strani ve uporabniški vmesnik primeren le za preprostejše teste. č ine dijakov je bila pozitivna. Na vajah so radi delali in reševali probleme. Za dijake je bil izziv doseč i rešitev, hkrati pa so se Prav tako pa naj bi se sistem učil, torej na osnovi prejetih rešitev mimogrede nauč ili uč no snov. Razlike so seveda obstajale, več ini učitelju predlagal vključitev dodatnih testov in povratnih je bil dovolj zač etni namig, medtem ko so posamezniki potrebovali informacij. dodatno pomoč . Naloge so reševali v šoli, kot tudi doma in predvsem pri delu doma je bilo težko preverjati samostojnost dela. Tovrstna orodja bodo, kot kaže, nujna, saj je tudi v zavest širše … Problem, ki se je pojavljal pri reševanju nalog je, da je TOMO javnosti prišlo spoznanje, da je vsaj osnovno znanje programiranja zelo zahteven glede preverjanja parametrov napisanega programa. dandanes izjemno koristno. In kot kažejo izkušnje iz tujine, je Dovolj so že male razlike v zapisu nizov, pa bo javil, da je rešitev trenutno glavna težava pri širši vpeljavi učenja programiranja ta, da napač na. Zaradi tega je vse preveč ukvarjanja s »pravopisnimi« primanjkuje dobrih učiteljev programiranja. Noben tak sistem napakami, namesto s programiranjem! seveda (še) ne more nadomestiti učitelja, lahko pa mu pomaga, da TOMO je zame zelo uporaben pripomoč ek, dijaki so se v njem lepo se laže sooči z večjimi skupinami. znašli. Glede na pozitivne izkušnje ga bom z veseljem uporabljal tudi v tem šolskem letu pri pouku informatike.« Matej Zdovc, 8. Literatura profesor na I. gimnaziji Celje. [1] M. Pretnar, „Spletna storitev za poučevanje programiranja,“ Fino je, da so naloge razvršč ene po tematikah in težavnosti. Uč itelji v Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi - VIVID si lahko med seboj naloge izmenjujejo in jih po svoje prirejajo, ne 2014 , Kranj: Fakulteta za organizacijske vede, 2014. da bi s tem spremenili original. Č eprav je uporaba TOMA dokaj preprosta, je pa nekoliko težji oreh nalogo sestaviti oz. izdelati [2] M. Pretnar in M. Lokar, „A Low Overhead Automated ustrezno preverjanje rešitev. Jaz bi na tem področ ju potrebovala še Service for teaching Programming,“ v Proceedings of the kar nekaj ur usposabljanja. 15th Koli Calling International Conference on Computing Education Research, Koli, Finland, 2015. Dijaki so TOMO zelo lepo sprejeli. V bistvu so se uč ili "izkustveno" korak za korakom in na ta nač in sami spoznavali in raziskovali [3] A. T. Corbett in J. R. Anderson, „Locus of feedback control "skrivnosti in prelesti!" Pythona. TOMO je zelo dobrodošlo orodje in computer-based tutoring: impact on learning rate, tako za uč itelje kot za uč ence. pridobitev na č asu oč itna. Dijaki achievement and attitudes,“ v In Proceedings of the SIGCHI lahko napredujejo z različ nim tempom. Nauč ijo se tudi, da je branje Conference on Human Factors in Computing Systems (CHI navodil pomembno. Romana Vogrinčič, profesorica na gimnaziji '01). , New York, 2001. Murska Sobota [4] M. Pretnar, „Projekt Tomo,“ 25 9 2010. [Elektronski]. Available: https://www.projekt-tomo.si. 7. Zaključek [5] „Arnes AAI,“ 2017. [Elektronski]. Available: Projekt Tomo učitelju na zgoraj opisane načine olajša delo, tako da https://aai.arnes.si/. lahko več pozornosti nameni pripravi gradiv in poučevanju. Prav tako pomaga študentom, ki dobijo takojšen odziv glede pravilnosti [6] M. Pretnar, „GitHub,“ 2017. [Elektronski]. Available: njihovih rešitev in jim tako omogoča hitrejši napredek. https://github.com/matijapretnar/projekt-tomo. Pri tem je veliko odvisno od kakovosti povratnih informacij, ki jih [7] G. Anželj, A. Brodnik in M. Lokar, „NAPOJ – proti aktivni učencu vrnejo testni programi. Zato je pisanje testnih primerov zelo skupnosti učiteljev računalniških predmetov,“ v VIVID , zamudno opravilo, saj zahteva veliko premišljevanja o napakah, ki Ljubljana, 2017. jih učenci pogosto storijo, iskanja robnih primerov in šele nato lahko za [8] G. Anželj, J. Brank, A. Brodnik, P. Bulić, M. Ciglarič, M. čnemo pisati testne primere, ki bodo vse te napake prestregli in dali u Đukić, L. Fürst, M. Kikelj, A. Krapež, H. Medvešek, N. čencu primeren odziv glede na napako, ki jo je naredil. Po naših izkušnjah je to zelo težko storiti naenkrat, ampak Mori, M. Pančur in P. Sterle, „Računalništvo in informatika,“ zahteva neprestano delo: u 25 9 2017. [Elektronski]. Available: http://lusy.fri.uni- čitelj pripravi testne primere, nato analizira oddane rešitve in na osnovi analize popravi testne primere lj.si/ucbenik/book/index.html. in ponavlja postopek. [9] „Wikipedia,“ 25 9 2017. [Elektronski]. Available: Na Fakulteti za ra https://en.wikipedia.org/wiki/Markdown. čunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je bil razvit spletni sistem za pomoč pri poučevanju programiranja 107 [10] A. Brodnik, M. Lokar in N. Mori, „Activation of Computer [11] „CodeQ,“ 25 9 2017. [Elektronski]. Available: Science Teachers in Slovenia,“ v World Conference on https://codeq.si. Computers in Education (WCCE) 2017, Dublin, Ireland, 2017. 108 Nizko-cenovna IoT alternativa krmiljenja začetnikih modelarskih modelov s pomočjo mobilnih naprav ter izdelanega preprostega vezja Low budget IoT altenative RC modell control using mobile phones and simple homemade circuit Miha Kočar OŠ Martina Krpana miha.kocar@os-mk.si Učenec/ka: Pa tisto sploh ni zanimivo... pol raje sploh ne POVZETEK izdelujem nobenega modela. Modelarji začetniki, katerih starši nimajo denarja na pretek jim kljub, da je napram preteklim desetletjim izredno padla cena … daljinsko vodenim modelarskim komponentam, le te predstavljajo Kaj so sploh za tako situacije opcije? še vedno veliko finančno oviro. Poplava pametnih telefonov ter pred leti na tržišču pojavljenega čipa ESP-8266, je mi omogočila a) Model brez RV in brez predvidene naknadnje vgradnje sestavit vezje, ki začetni strošek zniža za 10x. le tega (prostoleteči,MČ,vožnja v cilj,maketa,...); Klju b) model brez RV a ustrezno narejen za potencialno čne besede vgradnjo RV; Modelarstvo, IoT, robotika, elektornika, ESP12, ESP8266, js, c) izposoja šolske/klubske RV opreme; html5, css, sockets, WiFi, Miharix WiFi RC, OpenSource, github, Arduino d) izposoja RV od drugega učenca, Vsaka od teh opc ij ima seveda svoje prednosti in slabosti. ABSTRACT RC modell beginers, whose parents don't have money is buying 2. ALTERNATIVNA NOVA REŠITEV RC transmitter/reciever the still biggest problem, eaven that Čip ESP-8266[1] je čip, ki ga sedaj pozna že vsak hobi compararing the last decades, the price droped dramatically. Te elektronik, ter je zelo zaslužen za še večjo IoT revolucijo, zlasti smart phone revolution and on the market eaparing chip ESP- hobi projektov. Čip deluje na 3,3V. 8266, aloved me to construct a PCB to lover this price problem around 10x. Modelarski servo motorji, regulatorjev in na modelarski »način« vodene naprave, sicer potrebujejo za delovanje stabilnih 5V Keywords oziroma 6V ter krmiljenje sestavljeno iz treh žic. Žice so rdeča(plus), črna ali rjava(minus), rumena ali bela(signal). RC models, robotic, IoT, electronic, ESP12, ESP8266, js, html5, css, sockets, WiFi, Miharix WiFi RC, OpenSource, github, Signalna linija je preprost PWM, ter pri večini opreme deluje tudi Arduino s signali 3,3V. 1. UVOD Torej, če čipu zagotovimo stabilnih 3,3V, ga lahko z nekaj Žal sem kot u programske kode spremenimo v IoT to čitelj tehnike, kar nekajkrat doživel sledečo čko, ter ga krmilimo s situacijo: poljubno WiFi napravo. U Zveni smešno preprosto in to tudi je. Na moje začudenje pa do čenec/ka: "Učitelj jaz bi v šoli delal/a nek model na dajinsko. Lahko?" zdaj še nisem naletel, da bi tako stvar lahko že kupil za majhen Jaz: "Seveda lahko. Tukaj vidiš za za denar v spletnih prodajalnah, kjer prodajajo vse mogoče iz četnika primerni daljnega vzhoda. Čoln,Letalo,Avto,..." Učenec/ka: "Vau [polno žareče oči...]. Koliko pa me približno Za izdelavo je potrebno 5 SMD komponent ter modulček ESP- stala gradnja...?[vidno zaskrbljen pogled]" 12E (vgrajen čip ESP-8266), vse skupaj zaspajkamo na vezje ter Jaz: "Sam material za model je... in precej uporabnih ostankov se vezje sprogramiramo z nizkocenovo razvojno ploščico še najde v šolskem skladišču.Rabiš pa še WittyCloud motor,regulator,servo,sprejemnik,oddajnik.... Sicer to lahko ponovno uporabiš a za RV opremo računaš lahko na nekaj nad In to vezje ter programska koda je tudi rešitev, ki sem jo 100€" skonstruiral(KiCad), sprorgamiral(Arduino okolje), testiral, Učenec/ka: "Joj mi pa žal doma nimamo toliko denarja, da bi mi uporabil z učenci, ter delam na nadaljnjih izboljšavah. starši to kupili."[vidno žalosten pogled] Izdelava vezje in vse potrebne komponente izdelovalca stanejo Jaz: Boš pač sedaj delala nek model brez RV, ter kasneje ko boš manj kot 5€, WittyCloud pa tudi malo pod 4€ (v primeru starejša nadgradila v RV šole/kluba rabi to le ena oseba). 109 Vse potrebno za izdelavo lastenga vezja je kot OpenSource dostopno na naslovu https://github.com/miharix/miharix-wifi-rc/ Video posnetek primera uporabe:Kot 2 kanalni sprejemnik: https://www.youtube.com/watch?v=RT00wBG8huE Kot 6 kanalni sprejemnik: https://www.youtube.com/watch?v=RT00wBG8huE Rešitev tako omogoča krmiljenje 6 oziroma s precizno predelavo[2] ESP-12E ter upoštevajoč nekaj omejitev[3], tudi do 11 RV kanalov(npr RV servo motorjev). Domet je res samo okrog 80metrov v vidnem polju, ima rahlo latenco ter ni tistega finega povratnega občutka, kot ti nudi Slika 2: Primer upravljanja z mobilnim telefonom uporaba pravega RV oddajnika. A za popolnega začetnika, ki je zelo na tesno z denarjem je to super alternativa (cene RV oddajnikov so okrog 100€ ter navzgor ) (slika 2). Opisano smo uporabili tudi v praksi in sicer na ZOTKS poletni Ker pa modul sami programiramo, lahko učenec modelček po šoli modelarstva 2017 – Jadrnica na kolesih [4]. želji spremeni v pametno IoT napravo, preprost avtomat, ali pa mu doda senzoriko(pa če prav le stikala) ter vprogramiramo 3. ZA ZAKLJUČEK robotsko logiko (slika 1). V letošnjem šolskem letu planiram, glede na izredno pozitiven odziv(»noro, kako kuull...«) učencev na taboru, parih mojih učencev, ki so spoznali modul v še testni fazi in uspešno delovanje na taboru, da bodo učenci izdelovali tako krmiljenega robotka iz umetnih mas pri rednem poku TIT7. 4. .REFERENCES [1] https://www.mikrocontroller.net/articles/ESP8266 [2] http://smarpl.com/content/esp8266-esp-201-module-freeing- gpio9-and-gpio10 [3] http://www.esp8266.com/wiki/doku.php?id=esp8266- module-family Slika 1: Primer priklopa na mobilni telefon [4] https://www.zotks.si/poletna-%C5%A1ola-modelarstva-2017 110 Promocija zdravega načina življenja z IKT Promotion of a healthy lifestyle with ICT Anja Kotnik Lebar Osnovna šola Toma Brejca Šutna 39, Kamnik, Slovenia anja.kotnik-lebar@guest.arnes.si POVZETEK promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in Ker je naša šola v lanskem šolskem letu postala nova okoljskem področju za učence, učitelje in starše. članica slovenske mreže zdravih šol, sem se odločila, da bodo učenci pri Navajam cilje slovenske mreže zdravih šol interesni dejavnosti Klub zdravošolcev nekje na sredini pomladi (http://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-zdravih-sol): posneli in montirali krajši prispevek o zdravem načinu življenja s pomočjo programa Windows Movie Maker. Cilj naloge je bil, da 1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh sodelujoči ozavestijo mlade na naši šoli in vse, ki si bodo učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispevke ogledali ter jih spodbudijo k razmišljanju o zdravem prispeva h kakovosti življenja v šoli. načinu življenja. 2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medosebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med Ključne besede učenci. Klub zdravošolcev, Movie maker, zdrav življenjski slog, 3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni skupinsko delo. učiteljem, učencem in staršem. ABSTRACT 4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim, tako Since our school became a new member of the Slovenian network da bomo oblikovali raznovrstne pobude. of health-conscious schools in the previous school year, I decided that the students who attend the after-school activity "Klub 5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega zdravošolcev" (healthy lifestyle club). okolja. 6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom Keywords in skupnostjo. Healthy lifestyle club, Movie Maker, healthy lifestyle, team work. 7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo. 1. UVOD 8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev. Zavedam se, kako pomembno je, da učitelji k svojemu delu pristopamo nekoliko drugače in tako povečamo motivacijo 9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje učencev. Vemo, da takoj, ko se prepustimo ustaljenemu toku, zgled za zdravo obnašanje. motivacija pade in potrebno je poiskati nekaj sprememb, da pritegnemo 10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska čim večjo pozornost naših učencev. Naloga nas u prehrana pri učnem načrtu. čiteljev je, da smo prilagodljivi in spretni ter da imamo na zalogi mnogo novih taktik poučevanja. Kako učencem na prijeten in 11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, zanimiv način predstaviti zdrav način življenja? Kako mlade ki nam lahko svetujejo in pomagajo na področju zdravja pritegniti k razmišljanju o zdravi prehrani in pomenu gibanja? To otrok in mladostnikov. so bila vprašanja, ki sem si jih postavila, ko je naša šola vstopila v slovensko mrežo zdravih šol. Mladi veliko svojega prostega 12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno časa preživijo za ra in zobozdravstveno službo, da jih bo dejavno podprla pri čunalnikom, kjer iščejo nove informacije, igrajo igrice in si dopisujejo na razli vključevanju vsebin zdravja v učni načrt. čnih socialnih omrežjih. Uporaba IKT pri interesni dejavnosti, ki je povezana z zdravim načinom Že strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, Sveta Evrope življenja, je bila za učence nekaj novega. Vse ure, ki so jih in Evropske komisije so se v 80. letih prejšnjega stoletja zavedali namenili svojemu projektu, so razmišljali, kako bi sovrstnikom, ki pomembnosti vplivanja sistematično zasnovanih programov na bodo gledali njihov izdelek, na čim bolj enostaven in privlačen samopodobo učencev in njihovo vedenje v zvezi z zdravjem ter način sporočili, kaj je zdrav življenjski slog. odnosom do zdravja in življenja nasploh. 2. Tudi na naši šoli je tim Zdrave šole želel narediti promocijo ZDRAVA ŠOLA zdravega načina življenja. Ustanovila sem Klub zdravošolcev, ki ANaša šola se je v lanskem letu pridružila slovenski mreži zdravih so ga v lanskem šolskem letu obiskovali učenci in učenke od šol, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in šestega do devetega razreda. mladostnikov. V okviru le-te se izvaja mnoge programe za 111 3. KLUB ZDRAVOŠOLCEV Učenci so se razdelili v skupine in si izbrali rdečo nit svojega Tematike, ki smo jih obravnavali pri Klubu zdravošolcev so bile prispevka. Skupine so si sprva izbrale temo, ki jim je blizu in je v razli povezavi z zdravim načinom življenja. Skupni cilj vseh skupin je čne (zdrav življenjski slog, gibanje, pomembnost zdravega zajtrka, priprava presne hrane, od kakavovega zrnja do bil, da bo njihov končni izdelek prepričal gledalce, njihove čokolade, priprava presnih sladic, urejanje šolskega vrta …). U sovrstnike, v zdrav način življenja. Vsaka skupina je sestavila svoj čenci so svoje sovrstnike in ostale obiskovalce šole opominjali oziroma scenarij ter zapisala seznam pripomočkov, ki so jih potrebovali za spodbujali k zdravemu na uspešno snemanje prispevka. Učenci so rekvizite in pripomočke činu življenja na različne načine. Urejali so koti pripravili sami. ček Zdrave šole, kjer so viseli plakati, ki so mimoidoče opominjali na zdrav način življenja. Učenci so pisali prispevke za Snemanje je potekalo v šoli, s šolskimi kamerami ter v šolskem spletno stran šole, kjer so povzeli dogajanje pri interesni okolišu v času interesne dejavnosti Kluba zdravošolcev. Učenci so dejavnosti (sliki 1 in 2). skupinsko delo vzeli resno. Starejši učenci so za pomoč pri snemanju prosili tudi mlajše učence. Predvsem, ko so se učenci preizkusili v vlogi učiteljev in so potrebovali marljive učence. Ena izmed skupin je svoj projekt predstavila tudi v razredu in enega izmed kadrov posnela skupaj s sošolci. Skupine so se sproti dogovarjale, v katerih prostorih bo potekalo snemanje, da se med seboj niso motile. V prostem skupinskem delu se je pokazalo, da so učenci vajeni timskega sodelovanja. Do sporov ni prihajalo, saj so si sami izbrali, s kom bodo delali. Pred vsakim snemanjem smo imeli krajši sestanek, kjer smo se pogovorili o poteku dela. Učenci so poročali o svojem napredku in opažanjih med snemanjem. Skupine so si med seboj izmenjale mnenja in priporočila (v katerih učilnicah je primeren ambient, katere ˝finte˝ lahko uporabijo pri snemanju ter kaj jih je najbolj zabavalo). Zelo zanimivo je bilo opazovati sodelovanje mladih ljudi, ki se med odmori skoraj nikoli ne družijo. Ko so vse skupine posnele svoje prispevke, smo se preselili v računalniško učilnico, kjer sem učence seznanila z osnovnimi funkcijami Windows Movie Maker-ja. Nekateri učenci so program že poznali in med samim procesom montiranja krajših prispevkov pomagali ostalim. Slika 1: Povzetek prispevka s spletne strain Slika 2: Povzetek s spletne strani šole Slika 3: Odlomek prispevka prikazuje 2 skupini učencev. Učenke na levi strani imajo nezdravo malico, učenke na desni pa bodo zaužile zdrav obrok 3.1 Priprava prispevka o zdravem načinu Učencem je veliko časa vzelo reduciranje posnetih filmčkov. življenja Kritičnost je bila visoka in učenci so se skupinsko odločili, kateri Ena izmed tem je bila tudi priprava filma o zdravem načinu del posnetega filma ni primeren za objavo. Glavni cilji so bili življenja. dodajanje glasbe, spletnih slik, podnapisov in rezanje neprimernih delov (slike 3 do 6). 112 Ko so vse skupine končale s svojim delom, je sledila predstavitev izdelkov. Učenci so bili nad delom v programu Windows Movie Maker navdušeni in ponosni na svoj končni izdelek. Slika 6: Slika prikazuje učiteljico brez energije, ker zjutraj ni zajtrkovala Povedali so, da so se veliko naučili o zdravem načinu življenja, o samem snemanju in sestavljanju prispevka v celoto. Projekt je Slika 4: Odlomek iz prispevka, kjer je skupina želela prikazati sodelujoče učence obogatil z novimi prijateljskimi vezmi. pomembnost gibanja mladih 4. ZAKLJUČEK Učenci, ki so obiskovali interesno dejavnost Klub zdravošolcev so ob koncu šolskega leta postali čisto pravi zdravošolci. Ko smo analizirali delo celega šolskega leta, so se učenci strinjali, da jih je uporaba IKT pri interesni dejavnosti še bolj motivirala. Poleg razmišljanja o zdravem načinu življenja so se naučili ˝rokovati˝ s programom Winows Movie Maker. Svoje znanje so kasneje uporabili tudi pri drugih predmetih. Včasih se vprašam, ali zdrav način življenja in računalnik hodita z roko v roki. Vemo, da hiter razvoj tehnologije naše učence potiska v gibalno okorelo ˝sedečo civilizacijo˝. Mišice so vedno bolj neprožne, drža je slaba, telesna masa se povečuje ... Vendar sem mnenja, da uporaba računalnikov v izobraževalne namene in konstantno spodbujanje k zdravemu načinu življenja otrokom omogočita, da bodo na dolgi rok znali presoditi, kdaj svoj prosti čas nameniti računalniku ter kdaj ne 5. VIRI [1] Badegruber, B. (1995). Učenje brez prisile v 28 korakih. Regionalni Izobraževalni Center, Radovljica. Slika 5: Sodelovanje pri pouku je težje brez zdravega in hranljivega zajtrka [2] Kunaver, D. (2008). Učim se poučevati. Samozaložba, Ljubljana. [3] Ščuka, V. (2007). Šolar na poti do sebe. Didakta, Radovljica. [4] http://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-zdravih-sol [27. 9. 2017]. 113 Uporaba IKT pri pouku in eksperimentalno delo Using digital tehnology at teching and experimental work Stanislava Letonja, Vesna Mrkela OŠ Dušana Flisa Hoče, Hoče Slovenia stanislava.letonja@os-hoce.si, vesna.mrkela@os-hoce.si POVZETEK environment, we encourage greater motivation and enable a Pri pouku in v življenju je pomembno eksperimentalno delo, saj relaxed working atmosphere. nas nauči načrtovanja dela, uporabe primernega oblačila in orodja, ustreznega zapisovanja in opazovanja dogajanja ter Keywords analiziranja rezultatov izvedenega dela. Tako pa iz leta v leto Digital literacy, interdisciplinary integration, experimental work. ugotavljamo, da so učenci nespretni pri izvajanju poskusov v okviru eksperimentalnega dela. Učitelji pri izvajanju poskusov 1. UVOD učence navajamo na načrtovanje, izvajanje poskusov, zapisovanje Poučevanje dandanes ni več samo podajanje učne snovi, ampak je ter analizo rezultatov z oblikovanjem ugotovitev. Glede na veliko tudi razvijanje različnih kompetenc, bralnih, pismenih, število učencev v razredih, je takšno delo potrebno smiselno digitalnih,… V učnem procesu sem se osredotočila na razvoj načrtovati že v letni pripravi. Dogovorila sem se z računalničarko digitalnih kompetenc ter eksperimentalnega dela. Pregledala sem in sva ure izvedli medpredmetno. Učence sva razdelili v dve učne načrte, se posvetovala z računalničarko, kako digitalne skupini. Ena skupina učencev je eksperimentirala v učilnici za kompetence smiselno vključiti tudi v proces eksperimentalnega fiziko, s pripomočki, ki jih imamo na šoli. Druga je v tem času v dela. računalniški učilnici, ponovila o že usvojenih digitalnih kompetencah (rokovanje z gesli, uporaba spletne učilnice, Spoznali smo, da so učenci v devetem razredu slabo digitalno spoznavanje e-gradiv) ter spoznavala osnove programa Edison ali pismeni. Vsem učencem in tudi učiteljem smo že pred dvema Cocodile clip. V naslednji uri sta se skupini zamenjali. Učenci so letoma priskrbeli enotno šolsko digitalno identiteto. Učence že z izvajanjem poskusov pridobivali veščine, ki jih bodo lahko v skrbno navajamo na digitalni svet, pa so nekateri še vedno slabo vsakdanjem življenju uporabili ter nadgradili. Z drugačnim digitalno opismenjeni. Naj navedemo primer: devetošolec ima načinom dela smo bili zadovoljni vsi. Izkazalo se je, da z težave pri poimenovanju, shranjevanju in oddaji datoteke. Znova ustvarjanjem nekoliko drugačnega učnega okolja, vzpodbudimo smo pregledali obstoječe stanje usvajanja digitalnih kompetenc v večjo motiviranost in omogočimo sproščeno delovno vzdušje. zadnjem triletju. Na delovnih sestankih smo ugotovili, da potrebujemo načrt dela, kako vpeljati digitalne kompetence v Ključne besede celostni razvoj učencev na šoli. Vsak strokovni delavec je digitalna pismenost, medpredmetno, eksperimentalno delo. poskušal za svoje področje poiskati vsebine, kjer bi lahko učenci razvijali posamezne kompetence. Sama sem si zastavila, da bodo učenci spoznavali in utrjevali digitalne kompetence tudi pri ABSTRACT eksperimentalnem delu. In teaching and in life, experimental work is important, since it Zastavili smo si različna vprašanja. Ali imamo vse potrebno za teaches us planning, using appropriate tools, taking notes, uspešno trajno izvajanje dejavnosti? Kakšne so kapacitete observing events, and analyzing the results of the work računalniške učilnice? Ali lahko vsak učitelj v enem letu v performed. Thus, from year to year, we find that pupils are računalniški učilnici preživi 2-3 ure? clumsy at experimental work. Teachers, when performing experiments, teach pupils to plan, perform experiments, observe Ugotovili smo, da računalniška učilnica ima to kapaciteto, da lahko vsak učitelj dostopa 2-3 krat, saj je v učilnici 28 delujočih and analyze results. According to the large number of pupils in the class, such work should be planned in every year’s računalnikov. Računalničarka nam je pripravila mesečni plan - curriculum. I and the teacher of computer science agreed to do urnik zasedenosti učilnice, kamor vpisujemo predmet ter oddelek, some lessons cross-curricular. We divided the pupils into two ki bo v učilnici. Vsak učitelj je deležen tudi podpore groups. One group of students did experiments in a classroom for računalničarke pri izvedbi ure, za kar se je potrebno individualno physics, with the tools we have at school. The second was in the dogovoriti. Učne ure lahko učitelji izvedejo skupaj z računalničarko ali pa samostojno. Sama sem se odločila za delo computer room at that time and revised the knowledge of digital competences (password handling, e-classroom, e-materials) and skupaj z računalničarko, saj je pri eksperimentalnem delu zelo learnt the basics of the Edison or Cocodile clip program. In the pomembno, da se skupina razdeli na manjše skupine, saj le tako next hour, the groups exchanged. By performing experiments, lahko vsi učenci dobijo največ od predstavljenega dela. pupils developed skills that they will be able to use and upgrade Vsak posameznik je kompetence vključil v LDN posameznega in their everyday life. We all were satisfied with the different way predmeta. Ob zaključku konferenčnega obdobja smo naredili of work. It turned out that by creating a different learning evalvacijo (vprašalnik za učence), ki je pokazal, da predmeti, kjer 114 vključujemo digitalne kompetence v učenčev vsakdan so postali Primer iz prakse: V učilnici za fiziko so učenci praktično izvajali bolj priljubljeni, saj je tako delo za učence bolj privlačno. poskuse – spoznavali električna vezja in njihove značilnosti. Delo je bilo vodeno s pomočjo učnih listov, kjer so učenci samostojno Ob pregledu rezultatov smo ugotovili, da naši učenci usvajajo prihajali do spoznanj, kako delujejo električna vezja. Učenci so digitalne kompetence iz vseh petih skupin: informacije, delali posamezne vezave, merili tok ter napetost na posameznih sporazumevanje, ustvarjanje vsebin, varnost in reševanje elementih električnega vezja. Njihova naloga je bila izmerjene problemov. podatke zapisati, jih smiselno obdelati in kratko predstaviti. 2. PRIMER DOBRE PRAKSE V tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju bi naj učenci izboljšali iskalne strategije z uporabo naprednih možnosti iskanja, pridobljene informacije kritično ocenili in presoditi zanesljivost, veljavnost, avtorstvo. Znajo shraniti in priklicati informacije na računalniku, elektronski pošti, spletni učilnici, v oblaku (slika 1), sporazumevajo se preko elektronske pošte, uporabljajo družabna omrežja, poznajo varnost na spletu, vedo, kako ustvariti varno geslo, upoštevajo pravila netetike, upravljajo z različnimi digitalnimi identitetami – osebno, šolsko. Poznajo različne načine in programe za ustvarjanje slike, besedila, znajo pomagati drugim pri razvoju digitalnih kompetenc. Slika 2: Izdelek učenca v programu Edisonu. Za starše in učence smo pripravili izobraževanja na temo varna raba interneta, tako smo poskusili dejavnosti na šoli prenesti tudi domov. V šoli smo ozaveščali učence o varnosti in varni rabi Druga skupina pa je v istem času v računalniški učilnici, s sodobne tehnologije. Učitelji, računalničarka in učenci smo pomočjo računalnika odkrivala, raziskovala električna vezja oblikovali digitalne identitete posameznikov in jih uspešno nekoliko drugače. Pri raziskovanju ter uporabi programa so lahko vpeljali v svet digitalizacije. preizkušali, kaj jim le-ta omogoča ter ponuja. Seveda so imeli veliko bolj široke možnosti preizkušanja posameznih elementov. V tretjem izobraževalnem obdobju so učenci »vstopali« v spletno Tako so se učenci zabavali, ko so lahko nastavljali različne učilnico, kjer so dobili nalogo, ki so jo morali rešiti. Sami so napetosti in ob poku žarnice v programu ugotavljali, zakaj lahko poiskali in raziskovali različne programe, kjer smo jih navajali na žarnica pregori, kolikšen je tok ter napetost na posameznih pravila netetike. Ves čas pa smo skupaj z učenci oblikovali elementih. Ugotavljali so značilnosti in zakonitosti zaporedne in njihovo digitalno identiteto. Pri posameznih predmetih so spoznali vzporedne vezave porabnikov – žarnic ter upornikov. programe, ki jim lahko olajšajo delo (program Graph, Excel, Edison ali Crocodile clip). Pri konkretnem eksperimentalnem delu smo imeli na razpolago pripomočke, ki jih imamo na šoli. V računalniški učilnici smo jim želeli pokazati, da lahko preizkušajo vezave tudi digitalno. Tako so učenci širili svoje znanje digitalnih kompetenc na konkretnih primerih. Pokazali sva jim tudi razliko med licenčnimi programi, kot je program Edison, kjer je možno le mesec dni uporabljati in preverjati program, potem pa je program za nadaljnje delo potrebno kupiti, kot program Crocodile Clip sedaj novejši Yenka, ki je brezplačen za domačo uporabo. Tako učence navajamo na pomen licence in odprtokodnih orodij. Lastnosti enih in drugih ter primere uporabe 3. ZAKLJUČEK Slika 1: Učenci oblikujejo dokument v oblaku. Vsak učitelj lahko v okviru svojega predmeta najde svoje močno področje na področju digitalnih kompetenc in le-to prenese na učence. Pri delu nas podpira vodstvo in verjamem, da se bodo Ker poučujem tako matematiko kot fiziko, sem poskusila izvesti učenci v nekaj letih ozavestili o varni rabi tehnologije. Naša medpredmetno sodelovanje tako pri pouku fizike kot matematike. prizadevanja bodo obrodila rezultate, v kolikor bomo pri različnih V nadaljevanju bom predstavila delo pri pouku fizike. Pouk je predmetih poskušali vnašati drugačne oblike ter metode dela. zasnovan na opazovanju, aktivnostih učencev, poudarek pa na Učence bomo seznanili z možnostmi reševanja problemov na raziskovanju ter razumevanju. Pri izvajanju eksperimentalnega drugačen način (eksperimentiranje, uporaba informacijsko dela je veliko težav, saj so oddelki veliki. Dogovorila sem se z komunikacijske tehnologije). Prav tako pa tako spoznavajo, da računalničarko in uro sva izvedli medpredmetno v manjših digitalna tehnologija lahko tudi pripomore k hitrejšemu učenju in skupinah. Učence sem razdelila v dve skupini. Ena skupina usvajanju zastavljenih ciljev. učencev je eksperimentirala v učilnici za fiziko, druga je v tem času spoznavala program Edison (slika 2) ali Crocodile clip v 4. VIRI računalniški učilnici. [1] Učni načrti za osnovno šolo, dostopno na spletu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p 115 odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf [4] Učni načrti za osnovno šolo, dostopno na spletu: (pridobljeno, 21. 5. 2017, stran 77) https://www.yenka.com/ [2] U čni načrti za osnovno šolo, dostopno na spletu: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_p redsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni [5] Anusca Ferrari (2013) DIGCOMP: A Framework for _nacrti/ Developing and Understanding Digital Competence in [3] U Europe. http://www.zrss.si/iekosistem/wp- čni načrti za osnovno šolo, dostopno na spletu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p content/uploads/digcomp2013.pdf odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_fizika.pdf 116 Digitalno izpolnjevanje delovnega zvezka Digital workbook Vesna Lukežič Osnovna šola Polje Ljubljana, Slovenija vesna.lukezic@ospolje.si POVZETEK razvojem tehnologije se razvijajo tudi nove metode in strategije Z razvojem tehnologije se razvijajo tudi metode in strategije pomoči učencem s posebnimi potrebami. pomoči učencem s posebnimi potrebami. Otrok s posebnimi Otroci s posebnimi potrebami pri vzgojno-izobraževalnem procesu potrebami ima izdano odločbo, v kateri so zapisane prilagoditve, ki zaradi razvojnih značilnosti potrebujejo drugačen, individualiziran mu zaradi motnje ali primanjkljaja, pripadajo. Prilagajamo lahko pristop, njim prilagojene metode in učne tehnologije. Izredno organizacijo, način preverjanja in ocenjevanja znanja, pomembno je upoštevati želje, zahteve in potrebe otrok s posebnimi napredovanje in časovno razporeditev pouka. Veliko stisko lahko potrebami, k temu pa dodati še prilagoditve učnih procesov, učnih predstavljajo prilagoditve, ki se zdijo neizvedljive. Na videz gradiv, dodatno usposabljanje pedagoškega kadra in uporabo nerealna prilagoditev je lahko tudi redna raba računalnika, kar ustrezne didaktične opreme. Otroci s posebnimi potrebami pomeni izdelava računalniških zapiskov, uporaba elektronskega potrebujejo za vključitev v proces izobraževanja ustrezne učbenika in digitalno izpolnjevanje delovnega zvezka. Za takšno didaktične pripomočke in prilagojeno opremo ter lastno motivacijo, izvajanje prilagoditev je potrebno nekaj računalniškega znanja, ki jim omogoča lažje doseganje ciljev in standardov znanja, potrpljenja ter načrtovanja poučevanja učenca, kako uporabljati ta določenih z učnimi načrti. [5] pripomoček. Do konca šolanja mora učenec razviti strategije, s katerimi bo kasneje zmogel sam. Otrok s posebnimi potrebami pridobi odločbo, v kateri so zapisane prilagoditve, ki mu zaradi motnje ali primanjkljaja, pripadajo. Ključne besede Prilagajamo lahko organizacijo, način preverjanja in ocenjevanja otrok s posebnimi potrebami, računalnik, delovni zvezek, znanja, napredovanje in časovno razporeditev pouka. Veliko stisko prilagoditve. lahko za pedagoškega delavca predstavljajo prilagoditve, ki se zdijo neizvedljive. Na videz nerealna prilagoditev je lahko tudi ABSTRACT redna raba računalnika, kar pomeni izdelava računalniških zapiskov, uporaba elektronskega učbenika in digitalno Technological development has brought about the development in izpolnjevanje delovnega zvezka. Za takšno izvajanje prilagoditev the methods and strategies of working with students with special je potrebno nekaj računalniškega znanja, potrpljenja ter načrtovanja needs. A child with special needs has a special education needs poučevanja učenca, kako uporabljati ta pripomoček. Do koncu guidance order, where the necessary accommodations are stated – šolanja mora učenec razviti strategije, s katerimi bo kasneje zmogel accommodations he or she is entitled to due to his or her disorder sam. or deficit. What we can accommodate and adapt, is the organisation, the way we assess knowledge and progress, and the timeline of lessons. The seemingly impossible accommodations 2. PRILAGODITVE usually present a great challenge. Such a seemingly unrealistic 2.1 ZAKONSKA PODLAGA accommodation can sometimes be the regular use of a computer, V skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in for example making notes on a computer and using digital course izobraževanja ter drugimi predpisi mora biti za vse učence book and workbook. What is needed to carry out such an zagotovljena ustrezna oprema oziroma didaktični pripomočki, accommodation, is some ICT skills, patience and a plan on how to potrebni za doseganje ciljev in standardov znanja, določenih z teach a student to use such a tool. Towards the end of obligatory učnimi načrti. education students should develop strategies needed for S prilagojenimi programi osnovnošolskega izobraževanja, ki autonomous work. omogočajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, Keywords način preverjanja in ocenjevanja znanja, način eksternega student with special needs, computer, workbook, accommodations. preverjanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka. [7] 1. UVOD Pri preverjanju in ocenjevanju znanja lahko prilagajamo: • način posredovanja (učiteljevih) vprašanj (vprašanja morajo biti V zadnjem času je tehnologija nekoliko na udaru, saj se govori o konkretna in enoznačna, zahtevnejša vprašanja oziroma škodljivosti njene rabe. V življenju je veliko reči povezanih z kompleksnejša navodila naj bodo razdeljena na podvprašanja zmernostjo ali s pregovorom »manj je več« in tudi tu je tako. Z oziroma na enostavnejša navodila, učitelj sproti preverja razumevanje navodil); • način posredovanja (učenčevih) odgovorov (znanje učencev z izrazitimi bralno-napisovalnimi težavami se preverja predvsem 117 ustno, z grafično predstavljenimi rezultati, s praktičnimi izdelki • sintetizatorju govora in razlagi prebranih besed – ipd.); QuickLinkPen, • čas ocenjevanja znanja pri tistih učencih s PPPU (primanjkljaji na • braillovi vrstici – dodatek tipkovnici, posameznih področjih učenja), ki nimajo avtomatizirane tehnike • govorečem zvočnem kalkulatorju, pisanja, branja in računanja, in tistih, z organizacijskimi težavami, • povezavi z internetom, primerno podaljšamo, pri čemer je za te učence še posebej • posebnih programih (govoreči elektronski slovarji, »text- pomembno, da ne rešujejo ali ustno odgovarjajo pod časovnim to-speech« – označeno besedilo prebere …), pritiskom, pri presojanju glede dolžine podaljšanega časa je treba • pripomočkih in osnovnih orodjih v brskalnikih – upoštevati tudi učenčevo utrudljivost; navigacijska vrstica, kazalo strani, polje za iskanje, • organizacijo preverjanja (preverjanje po delih, ne vsega naenkrat, zaslonski lističi s tabelami za pretvarjanje, s stotičnim kar pomeni, da samo preverjanje razdelimo na dve zaključeni enoti kvadratom ali poštevanko, vstavljanje animacij in ali več in ga izvajamo v dveh ali več delih oziroma srečanjih); videov, preverjanje črkovanja, označevalci teksta, • obliko pisnih gradiv za preverjanje znanja (več grafičnih in menjava kontrasta ozadja, povečanje in menjava pisave, barvnih opor, več odprtih vprašanj, več vprašanj izbirnega tipa, • uporabi e-pošte, povečan tisk, večji razmiki med vrsticami, vsako vprašanje na svojem listu, pri • uporabi e-učbenikov in delovnih zvezkov … čemer učenec lahko dobiva vprašanja drugega za Učna tehnologija je tudi odličen motivator, saj se učenci počutijo drugim, pri določenem tipu nalog se učencu pomaga z vključitvijo ob delu z njo manj ogrožene, programi pa jih zaradi grafičnih in nazornih zgledov oziroma primerov reševanja itd.); vizualnih prikazov bolj pritegnejo. Ob pogosti rabi so učenci • rabo tehničnih pripomočkov (računalnik, kalkulator ali uspešnejši pri rokovanju z računalniki in posledično uspešnejši tudi kasetofon, didaktični materiali in ponazorila, ki jih je učenec za pri vseh stopnjah učenja, od pridobivanja, utrjevanja do preverjanja konkretizacijo uporabljal še pri samem pridobivanju in utrjevanju znanja. Učenec tako uri različne spretnosti. znanja itd.); • prostorske pogoje (če je pri otroku opaziti izrazit strah pri odgovarjanju pred oddelkom, njegovo znanje preverjamo v 3. DIGITALNO IZPOLNJEVANJE »tihem« kotičku v učilnici oziroma po potrebi lahko tudi zunaj DELOVNEGA ZVEZKA učilnice itd.). [4] Raba računalnika ne pomeni samo obogatitev učnih ur, gre za omogočanje sodelovanja pri rednem pouku otroku s posebnimi Tudi v Navodilih za izobraževalne programe s prilagojenim potrebami. Pomembno je, da je učenec vključen v razredno sredino izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno v čim večji meri, zato se ura z izpolnjevanjem delovnega zvezka (v šolo se torej omenja rabo tehničnih pripomočkov, med katere sodi nadaljevanju DZ) lahko zdi za otroka, ki tega v fizični obliki ne tudi raba računalnika. zmore, nepomembna, saj težko sodeluje, ne more zapisovati in samostojno reševati nalog itd. Ob digitalnem izpolnjevanju DZ je Učitelj preživi največ časa z otrokom s posebnimi potrebami in ima to mogoče. Potrebnih je nekaj priprav, da se izpolnjevanje lahko zato v učnem procesu najbolj odgovorno nalogo. Ta zahteva od začne. njega predvsem poznavanje otroka s posebnimi potrebami ter pozitiven odnos do njegovih posebnih potreb. Poleg svojih strokovnih kompetentnosti, ki si jih je pridobil tekom študija, pa je •Najprej je potrebno pridobiti računalnik, ki ga bo učenec lahko potrebno, da znanje dopolnjuje z znanji s področja dela z otroki s nosil domov in nazaj v šolo. Raziskati bo treba vse možnosti, da posebnimi potrebami. Prilagoditve morajo upoštevati učenčeva učencu omogočimo, kar potrebuje. Morda bodo starši želeli sami močna področja in njegove posebne vzgojno-izobraževalne priskrbeti pripomoček, morda boste zanj lahko poskrbeli na šoli, ali potrebe. V učenčevem individualiziranem programu mora biti za pa boste našli sponzorja itd. tisto predmetno področje, ki zahteva rabo učenčevega šibkega področja (področja s primanjkljajem oz. primanjkljaji), jasno in •V nekaterih založbah že omogočajo dostop do e-gradiv s kodo ob konkretno opredeljeno, katere prilagoditve pri načinu preverjanja nakupu gradiv v fizični obliki. Če ne obstaja e-učbenik ali e-delovni in ocenjevanja znanja učenec zaradi svojega primanjkljaja oz. zvezek, bo potrebno pridobiti DZ v digitalni obliki in zato boste primanjkljajev potrebuje. [7] morali kontaktirati založbo ter zaprositi zanj. Prvi pogoj, da boste DZ dobili v pdf formatu, bo zagotovo nakup DZ v fizični obliki ali 2.2 UČNA TEHNOLOGIJA pa plačilo vrednosti DZ v fizični obliki. Verjetno boste morali podpisati izjavo, da gradiva ne boste širili in uporabljali v drugačne Učna tehnologija naj bi bila prilagojena učenčevim zmožnostim oziroma njegovim primanjkljajem. Poznamo razli namene kot ste navedli, česar se kasneje absolutno držite. čne didaktične pripomo čke in opremo, med katerimi je tudi računalnik. Računalnik kot didaktični pripomoček je lahko otrokom s •DZ v pdf formatu onemogoča popravljanje zapisanega in se zdi na posebnimi potrebami (slepi in slabovidni učenci, naglušni in gluhi prvi pogled za izpolnjevanje neuporaben. Potrebno bo namestiti učenci, učenci z motnjo v govorni in/ali jezikovni komunikaciji, enega od programov (npr. Foxit Reader ali Adobe Reader), ki gibalno ovirani učenci, učenci z vedenjskimi in čustvenimi omogočajo dopolnjevanje takšnih vrst dokumentov, ki so shranjeni težavami, dolgotrajno bolni učenci) v veliko pomoč. v pdf formatu. Na tej točki predlagam, da doma program do potankosti raziščete. Učitelj, ki bo z učencem večino časa, mora Govorimo lahko o: program dobro poznati. • kakovostnem barvnem zaslonu večje velikosti, • tipkovnici z večjimi tipkami in zakasnjenem reagiranju, Primeri rabe programa Foxit Reader. • multimedijski opremi (zvočna kartica, CD-rom), 1. V razdelku »Home« lahko obarvaš tekst (Highlight), ga • programu za povečavo zaslonske slike, izrežeš (SnapShot) … • optičnem čitalcu, 118 običajno podprti, vendar ne vedno računalniško pismeni. Spretni so v igranju iger, ne znajo pa uporabljati tipkovnice. Smiselno je učenje desetprstnega tipkanja ter predstavitev rabe raznih trikov in bližnjic. Učenca se lahko vključi tudi v računalniški krožek, kjer bo Slika 1. Izrezek programa Foxit Reader, [8] svoje znanje še izpopolnjeval. 2. V razdelku “Comment” omogoča: - izpolnjevanje (različne barve, pisava, velikost …), Uvajanje rabe računalnika kot prilagoditev mora biti skrbno podčrtavanje (različne vrste in dolžine …), premišljena in načrtovana. Učencu mora omogočiti razvijanje tistih obkroževanje (različne vrste in obseg…), spretnosti, ki jih sicer ne bi zmogel, in ne sme zavirati razvoja tistih, ki jih že zmore. Uporabo računalnika kot učni pripomoček je smiselno pojasniti tako otroku kot staršem. Cilj posamezne prilagoditve je omogočiti pridobivanje znanja ter izkazovanje le- tega na njim lasten in optimalen način. Tudi vrstnikom je potrebno predstaviti, kakšen je pomen in cilj rabe računalnika otroka s Slika 2. Izrezek programa Foxit Reader, [8] posebnimi potrebami, sicer se hitro zgodi učenčeva izoliranost. Vrstnikom lahko učenec sam predstavi svoje potrebe in motnjo ali pa skupaj raziskujejo o njej. Lahko jo učiteljica ali vrstnik predstavi s pomočjo slikanic in raznih zgodb. Krasno izhodišče so lahko slikanice specialne pedagoginje mag. Katarine Kesič Dimic ali Helene Kraljič, saj nazorno in poljudno predstavijo vrsto motenj in težav. 4. ZAKLJUČEK Strah pred novo tehnologijo je deloma upravičen, saj prinaša s seboj nove razsežnosti (odvisnosti, izoliranost, kazniva dejanja itd.), vendar ob zmernosti, premišljenosti in skrbnem načrtovanju lahko prinese tudi veliko dobrega. Otroci s posebnimi potrebami so uporabniki, ki potrebujejo didaktične pripomočke in opremo, ki so prilagojeni njihovim posebnostim. Ena od možnosti rabe računalnika kot učnega pripomočka je tudi digitalno izpolnjevanje delovnega zvezka. Uvedba vsakršne prilagoditve in tudi te mora biti skrbno načrtovana. Takšno prilagajanje zahteva nekaj priprav Slika 3. Izrezek iz DZ Radovednih 5, matematika 5, 3. del, [3] in veliko mero angažiranosti. Nova tehnologija omogoča na vseh ravneh izobraževanja dodatno izpopolnjevanje in razvijanje, večje - dopolnjevanje, možnosti za izobrazbo in profesionalni razvoj, samostojno življenje in vključevanje v širšo družbo. 5. ZAHVALA Zahvalila bi se Mladenu Kopasiću za pomoč pri raziskovanju nove tehnologije. 6. LITERATURA [1] Dumont, H., Istance, D., Benavides, F.: O naravi učenja, Slika 4. Izrezek iz DZ Radovednih 5, matematika 5, 3. del, [3] Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013, pridobljeno dne 25. 9. 2017 z: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/O%20naravi%20u%C4 - brisanje z radirko (Eraser), %8Denja/files/mobile/index.html#181 - shranjevanje dokumenta (na računalniku, v oblaku, v Google drive in nadaljevanje prihodnjič), [2] Kesič Dimic, K. 2010. Vsi učenci so lahko uspešni: napotki - kopiranje. za delo z učenci s posebnimi potrebami, Rokus, Ljubljana. 3. V razdelku “View” omogoča: [3] Kopasić, M. 2016. Radovednih 5, Matematika 5, priloga k 3. delu samostojnega delovnega zvezka, Rokus, Ljubljana. - glasno branje teksta (v angleščini ). [4] Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo, Ljubljana 2008, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/m Slika 6. Izrezek programa Foxit Reader, [8] inistrstvo/Publikacije/Navodila_Primanjkljaji_podrocja_ucen ja.pdf. [5] Pšunder M., Bračič S.: Didaktični pripomočki in oprema za •Potem se začne usposabljanje učenca za izpolnjevanje DZ ter vzgojno-izobraževalni proces otrok s posebnimi potrebami, usposabljanje za rokovanje z računalnikom. Mladi so tehnološko 119 Revija za elementarno izobraževanje, Maribor, 2010, letnik [7] Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. (ZUOPP- 3, št. 1, str. 5–18, pridobljeno dne 25. 9. 2017 z 1), št. 003-02-7/2011-3, pridobljeno dne 22. 6. 2017 z: http://rei.pef.um.si/images/Izdaje_revije/2010/2010_03_st_1 https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- _revija.pdf. rs/vsebina?urlid=201158&stevilka=2714. [6] Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. [8] Program Foxit Reader (ZOFVI – UPB5), Uradni list RS, št. 16/2007 z dne 23. 2. 2007, pridobljeno dne 25. 9. 2017 z: https://www.uradni- list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=2007718. 120 Projekt SciChallenge – spodbujanje znanosti med mladimi s pomočjo spletnih orodij Project SciChallenge – popularization of science among youth with internet tools Tomaž Lutman Dr. Špela Stres Center za prenos tehnologij in inovacij, Center za prenos tehnologij in inovacij, Institut Jožef Stefan Institut Jožef Stefan Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana tomaz.lutman@ijs.si spela.stres@ijs.si POVZETEK izobraženega kadra v industriji. Projekt SciChallenge se je SciChallenge projekt je evropski projekt, katerega namen je osredotočil na razvoj novih konceptov za aktivno angažiranje promocija znanosti med mladimi med 10 in 20 letom starosti. fantov in deklet v znanost, katerega ključni element je bilo Glavni del projekta je bilo tekmovanje, na katerega so se prijavili tekmovanje s spletno platformo [1, 2]. mladi s svojim prispevkom s področja znanosti, tehnologije, tehnike in matematike. Spletna orodja in družbena omrežja so čedalje bolj popularna med mlajšimi člani informacijske družbe, 2. TEKMOVANJE SCICHALLENGE zato je bilo tekmovanje izvedeno s pomočjo le teh – spletne platforme, kamor so udeleženci objavili prispevke, platform Glavni del projekta je bilo tekmovanje SciChallenge, ki je Youtube in Slideshare ter družbenih omrežij Facebook in potekalo med 1.1. in 15.5.2017 ter se zaključilo s slavnostnim Instagram. dogodkom na Dunaju v juliju 2017. Ključne besede SciChallenge, tekmovanje, znanost za mlade, spletna platforma, 2.1 Potek tekmovanja socialna omrežja. Tekmovanje je bilo namenjeno mladim med 10. in 14. oz. med 15. ABSTRACT in 20. letom starosti. Udeleženci so se lahko prijavili individualno ali kot skupina do treh posameznikov. Izbrati so morali temo s SciChallenge is European project (Horizon 2020), whose purpose področja znanosti, tehnologije, tehnike in matematike (ang. is promotion of science among the youth between 10 and 20 years kratica STEM). V pomoč jim je bilo na voljo 50 vnaprej old. The main part of the project was the competition, where the pripravljenih tematskih listov, ki so jih pripravili organizatorji. young students participated with their project from the field of Tematski listi so zajemali aktualne teme s področja STEM kot so science, technology, engineering and mathematics. Internet tools nanotehnologija, klimatske spremembe, staranje, kloniranje, and social networks are more and more popular among the young biološka raznolikost, robotika in 3D tiskanje. Vsebovali so generation of informational society, so the competition was slikovno gradivo in besedilo, katerega namen je bil vzbuditi performed with the use of them – web platform SciChallenge, zanimanje za temo. Udeleženci tekmovanja so poleg 50 where the participants posted their projects; platform Youtube and predlaganih lahko izbrali tudi poljubno temo s področja STEM. Slideshare; and social networks Facebook and Instagram. Po izbiri teme so udeleženci izdelali poster, predstavitev oz. Keywords videoposnetek. Pri tem so imeli veliko svobode – nekateri so SciChallenge, competition, science for youth, web platform, predstavili svoje ideje, ki so jih podprli z znanstveno literaturo; social networks. nekateri so predstavili določeno STEM temo; nekateri pa so predstavili svoje raziskovalno delo, ki je bilo izvedeno v šoli ali v raziskovalni ustanovi in je bilo pogosto podprto s strani 1. PROJEKT SCICHALLENGE mentorjev. Poster so izdelali s pomočjo računalniškega programa ali pa v fizični obliki, ki so ga nato slikali. Predstavitev so naredili Evropski projekt SciChallenge (H2020-SEAC-2014-1) je potekal v računalniškem programu in je bila omejena na 20 strani. med 1.9.2015 in 31.8.2017, organiziralo in izvedlo ga je 9 Udeleženci so lahko pripravili tudi videoposnetek do treh minut. institucij iz 8 evropskih držav. Slovenski soorganizator je bil Izdelek so lahko pripravili v angleščini ali v enem izmed Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu Jožef Stefan. naslednjih evropskih jezikov: češčina, francoščina, grščina, Namen projekta je bil spodbuditi interes mladih – tako punc kot madžarščina, nemščina, poljščina, slovaščina, slovenščina, fantov - za znanost, tehnologijo, tehniko in matematiko (ang. španščina in švedščina. kratica STEM). Statistika namreč kaže, da je vpletenost mladih v STEM programe še vedno majhna in lahko vodi v pomanjkanje 121 Po pripravi izdelka so ga naložili na spletno stran SlideShare (E) samo za starostno skupino 15-20 let: Znanstveni pristop: (https://www.slideshare.net/) v primeru posterja in predstavitve, v Ocenjena bo uporaba do sedaj znanega znanstvenega znanja skozi primeru videoposnetka pa na spletno stran Youtube pristop k reševanju problema. (https://www.youtube.com/). Sledila je prijava na SciChallenge Glede na oceno strokovne komisije je bilo izbranih 12 platformo (https://www.scichallenge.eu/), kjer so tekmovalci zmagovalnih projektov, katerih avtorji so bili skupaj z mentorji vnesli naslov in opis svojega projekta. Primer izgleda povabljeni na zaključni dogodek na Dunaj, ki je potekal med 20. prijavljenega projekta prikazuje slika 1, [3]. in 21.7.2017. Na dvodnevnem dogodku so si ogledali tehnološke, znanstveno-raziskovalne in zgodovinske objekte: sežigalnico odpadkov, reaktorski center, Univerzo na Dunaju in mestno jedro. Preizkusili so se tudi v simulatorju letenja in se povzpeli na stolp Donauturm. Na zaključni prireditvi s predstavo kemijskih poskusov so predstavili svoje projekte in prejeli nagrade. Ob dogodku je potekalo tudi glasovanje občinstva, prvi trije projekti so prejeli bogate denarne nagrade. 2.2 Statistika Na tekmovanje se je prijavilo 745 udeležencev s skupno 438 projekti. Slika 2 prikazuje zastopanost projektov po posamezni državi. Prijavljeni projekti so izvirali iz 28 držav; največ projektov je bilo prijavljenih iz Slovenije (110), Turčije (53) in Madžarske (40). Skupno število prijavljenih videoposnetkov je bilo 175, predstavitev 165 in posterjev 98. Na spletnih straneh Slideshare in Youtube so bili projekti ogledani 4.030.752-krat in prejeli 21.087 všečkov. Slika 1. Primer izgleda prijavljenega projekta na spletni platformi SciChallenge. Izbor najboljših projektov Projekti so bili vrednoteni v treh krogih. V prvem krogu so bili ocenjeni s strani spletnega občinstva, ki si je ogledovalo in podeljevalo všečke objavljenim projektom. Posamezni projekt se Slika 2. Razporeditev projetkov po tipu medija in državah je vrednotil po formuli: avtorjev. Ocena spletnega občinstva = količina ogledov + 3 * količina všečkov Slika 3 prikazuje razporeditev projektov glede na spol/starost avtorjev. Tekmovanja se je udeležilo 321 fantov in 419 deklet, kar V vsaki kategoriji glede na starostno skupino/format/individualni kaže na zanimanje obeh spolov za tekmovanje. Prav tako so se oz. skupinski projekt/državo sta se na podlagi te ocene v naslednji zanj zanimali tako mlajši (10-15 let, 204 projektov), kot tudi krog uvrstila dva projekta. V tem krogu je oceno podelila starejši (15-20 let, 233 projektov). strokovna komisija. Le to je sestavljalo 37 članov, med katerimi so bili trije Slovenci – dva gimnazijska učitelja in strokovni predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vsak projekt je bil naključno dodeljen trem članom komisije, ki so projekt ocenili na podlagi spodnjega kriterija: (A) Predstavitev problema: udeleženci predstavijo problem na jasen način, pri tem se mora nanašati na izbrano temo; (B) Ustvarjalnost pri izvedbi: prispevki so pripravljeni na ustvarjalen način; (C) Dodana vrednost: prispevki imajo dodatno vrednost izven Slika 3. Razporeditev udeležencev glede na spol oz. starost. obsega tekmovanja in se povezujejo z drugimi področji v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja; (D) Ideje za prihodnost: udeleženci naj poskušajo v svoje 2.3 Družbena omrežja prispevke vključiti ideje, ki so pomembne za izzive v prihodnosti. Družbena omrežja so bila sestavni člen koncepta SciChallenge projekta in tekmovanja. To ne vključuje samo dejstva, da so bili 122 projekti (videoposnetki, predstavitve in posterji) objavljeni na 3. ZAKLJUČEK spletnih portalih Youtube in Slideshare, temveč so družbena omrežja igrala pomembno vlogo pri promociji tekmovanja. Projekt SciChallenge je k sodelovanju pritegnil številne mlade, ki Družbeno omrežje Twitter je bil uporabljen z namenom so pripravili izdelke s področja znanosti, tehnologije, tehnike in vzpostavljanja stika z omrežji in deležniki, uporaba omrežja matematike. Zaradi svoje narave je tekmovanje omočalo relativno Facebook pa je bila namenjena tarčni skupini – mladim. Na eni svobodno izbiro teme, kar je omogočalo mladim razviti svojo strani smo organizatorji objavljali prispevke, katere namen je bil kreativnost. V informacijski družbi 21. stoletja zavzemajo pritegniti pozornost in pridobitev ideje za pripravo projekta, na družbena omrežja čedaljo večjo vlogo, kar je bilo upoštevano pri drugi strani pa so tekmovalci Facebook uporabljali za promocijo zasnovi tekmovanja. Za namen zbiranja projektov tekmovalcev je svojega projekta, s katerim so se prijavili na SciChallenge bila pripravljena interaktivna platforma, na kateri so bili na ogled platformo. V projekt smo vključili tudi posameznike med vsi trenutno objavljeni prispevki s celotne Evrope. Smiselno sta mladimi, ki so želeli biti ‘SciChallenge prijatelji’. Običajno so bili vključeni še platformi Youtube in Slideshare, kamor so opisali svojo pozitivno izkušnjo s tekmovanjem in jo objavili na udeleženci naložili svoje prispevke, in družbeni omrežji Facebook spletnem omrežju. Na ta način so dodatno promovirali projekt in Instagram, ki sta bili namenjeni promociji in širjenju SciChallenge in za sodelovanje pritegnili svoje vrstnike. informacij. Prijavljenih je bilo kar 438 projektov iz celotne Evrope. S strani udeležencev in njihovih mentorjev so bila izražena zanimanja za tekmovanje tudi v prihodnjih letih. Iz enkratnega temovanja bi tako lahko nastalo vsakoletno 2.4 Delavnice na Institutu Jožef Stefan tekmovanje, ki bi lahko sčasoma postalo Evroviziji podobno Za večjo prepoznavnost projekta in promocijo tekmovanja tekmovanje znanosti med mladimi. SciChallenge med tarčno skupino mladih med 10 in 20 letom starosti, smo v okviru obiskov Instituta Jožef Stefan organizirali delavnice izdelovanja posterjev. Na Institu Jožef Stefan že vrsto 3.1 Dolgoročen vpliv projekta na let organiziramo obiske vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Spomladi sodelovanje znanosti in šolstva v Sloveniji in 2017 smo v obiske insituta vključili delavnice izdelovanja posterjev – skupno je bilo izvedenih 8 delavnic. Pri večini EU delavnic so sodelovali učenci zaključnih razredov osnovne šole. V zadnjih letih se je sodelovanje med šolstvom in znanstveniki v Na delavnicah smo jim predstavili projekt in tekmovanje Sloveniji skozi aktivnosti raznih institucij v Sloveniji izboljšalo. SciChallenge ter jim v primeru soglasja staršev pomagali pri Aktivni so Hiša eksperimentov, ZRC SAZU, Tehniški muzej prijavi. Avtorji posterjev so se tako pridružili ostalim Slovenije, Zavod RS za šolstvo, med njimi pa aktivno deluje tudi tekmovalcem iz Slovenije. Institut “Jožef Stefan”. Zaradi pogostejših aktivnosti različnih akterjev na področju poezovanja znanosti in šolstva se je tudi število TV in radijskih prispevkov povečalo. Med dogodki, ki so na tem podrčju pomembni, naj omenimo Znanstival (HE), Noč 2.5 Zmagovalni projekt iz Slovenije raziskovalcev (EC), Dan odprtih vrat s tednom odprtih vrat (IJS) Med 12 najboljših projektov, katerih avtorji so bili povabljeni na in podobno. zaključni dogodek na Dunaju, se je uvrstila slovenska ekipa z Hkrati s spodbujanjem poznavanja obeh strani pa je skladno s dijakoma Biotehniškega izobraževalnega centra, Filipom Gečem smernicami EC potrebno razmišljati tudi o implementaciji t.i. RRI in Aljažem Kavčičem (slika 4). Dijaka sta raziskovalno delo (indikatorjev za “responsible research and innovation”), skozi opravila pod mentorstvom Marka Jerana na Kemijskem inštitutu katere bi želela EC bolj podrobno spremljati ter tudi vzpodbuditi in pripravila predstavitev na 20 straneh. aktivno povezovanje in vključevanje državljanov v aktivnosti Naloga »Sinteza fluorescenčno aktivnih barvil s fluoresceinskim znanstvene sfere. skeletom in njihova aktivnost« je zajemala pripravo V kontekstu RRI je izvedba tekmovanja “SciChallenge” edinstven fluorescenčnih učinkovin, ki sta jih dijaka testirala za nadaljnje korak, ki mu v evropskem prostoru (lahko pa mu ob bok aplikacije. Tovrstne organske spojine se uporabljajo za detekcijo postavimo podobne izzive, ki jih je v zadnjih letih razpisal agregatov pri nevrodegenerativnih obolenjih, kot tudi označevanje denimo Facebook ali NASA v ZDA) ni para, saj je usmerjen v tumorjev v medicini. aktivacijo nekega segmenta populacije za vsebinsko udejstvovanje v in z znanstvenimi vsebinami, s pomočjo znanstvene institucije. Na Institutu “Jožef Stefan” si želimo, da bi Agencija za raziskave in razvoj RS (ARRS) prepoznala pomen tovrstnih aktivnosti, ki presegajo tako samo znanost, predvsem pa bistveno presegajo gole promocijske aktivnosti in omogočila njihovo trajnostno izvedbo s ciljem, da v Slovenii povečamo zavedanje in aktivno rabo RRI, skladno s smernicami EC oz DG Research ([4], [5]). Slika 4. Nagrajenca Aljaž Kavčič (levo) in Filip Geč (desno) z mentorjem Markom Jeranom (v sredini). 123 lessons-learned from the H2020-project SciChallenge. 4. VIRI Proceedings, pp. 334-344. [3] Pregled projektov. 2017. SciChallenge platforma. [citirano [1] Sabri Pllana, Florian Huber, Zdenek Hrdlicka, Christos 19. sep. 2017] Dostopno na spletnem naslovu: Mettouris, Asja Veber, Zsófia Ocsovszky, Chris Gary, Eleni https://www.scichallenge.eu/ Boulomyti, Phil Smith. 2016. SciChallenge: Using Student- [4] Responsible research & innovation.2017. Spletna stran Generated Content and Contests to Enhance the Interest for Evropske komisije. [citirano 20. sep. 2017] Dostopno na Science Education and Careers. New Perspectives in spletnem naslovu: Science Education, 5th Edition. https://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/h2020- [2] Florian Huber, Bernhard Jäger, Sabri Pllana, Zdenek section/responsible-research-innovation Hrdlicka, Christos Mettouris, George A. Papadopoulos, [5] RRI Toolkit.2017. Spletna stran RRI Toolkit. [citirano 20. Tamara Matevc, Zsofia Ocsovszky, Edina Hajdu, Chris Gary, sep. 2017] Dostopno na spletnem naslovu: https://www.rri- Phil Smith. 2017. Pushing STEM-education through a tools.eu/ social-media-based contest format - experiences and 124 Amaterski film Kralj Trnovec The amateur movie Trnovec the King Denis Matežič Osnovna šola Solkan Solkan 25 5250 Solkan 041 733 926, 00386 denis.matezic@guest.arnes.si POVZETEK 1. UVOD V prispevku je prikazan potek snemanja amaterskega filma Kralj V sodobni šoli postaja IKT vedno bolj pomemben dejavnik pri Trnovec, ki je nastal po istoimenski domišljijski pripovedi uresničevanju učnih ciljev. Poučevanje s sredstvi sodobne pisatelja in domačina Vladimirja Lebana. Učenci od prvega do informacijsko-komunikacijske tehnologije je preraslo četrtega razreda podružnične šole so pod učiteljevim mentorstvom tradicionalne okvire podajanja znanja in je tesno povezano z v ustvarjalnem projektu, ki je trajal dva meseca, aktivno novimi načini in oblikami dela na različnih področjih. Z uporabo sodelovali. Dogovorili so se o poteku dogodkov, predlagali izbiro IKT lahko na zanimivejši način dosegamo učne cilje in kostumov, izdelali sceno ter fotografirali posamezne segmente v pripomoremo h kvalitetnejšemu pouku. Kakovost izobraževanja zgodbi. V amaterskem filmu so zajete naravne in kulturne se je izboljšala z razvijanjem digitalne zmožnosti. značilnosti domačega kraja, ki jih v pripovedi opisuje pisatelj. Učenci od prvega do četrtega razreda podružnične šole so pri Snemanje filma je potekalo na šoli, v njeni okolici in okoliških slovenskem jeziku z izkustvenim učenjem sprejemali in zaselkih. Učenci so bili izredno motivirani, samostojni in kritični poustvarjali književno besedilo z naslovom Kralj Trnovec. do svojega dela. S filmom smo želeli ohraniti pridnost in Domišljijska pripoved je bila objavljena v knjigi Za sedmimi griči delavnost domačinov na borni trnovski zemlji ter pri mladih in devetimi hribi domačina in pisatelja Vladimirja Lebana. S ljudeh vzpodbuditi ljubezen do rojstnega kraja in spoštovanje do snemanjem filma po istoimenski pripovedi smo želeli ohraniti svojih prednikov. pridnost in delavnost domačinov na borni trnovski zemlji, ki jo pisatelj opisuje, pri učencih pa, da bi začutili ljubezen do Ključne besede rojstnega kraja in spoštovanje do znanja svojih prednikov. Pisatelj IKT, Windows Movie Maker, amaterski film, domišljijska je v svojo pravljico vnesel veliko segmentov ljudskega izročila in pripoved. s tem želel prikazati težko življenje in delo ljudi v preteklosti, nastanek vasi Trnovo, njenih bližnjih zaselkov in še ohranjenih ABSTRACT ledinskih imen. This article discusses the filming of the amateur movie Trnovec the King (Kralj Trnovec), a movie adaptation of the fiction work 2. OD IDEJE DO URESNIČITVE with the same title of Vladimir Leban, a writer, native to Trnovo. USTVARJALNEGA PROJEKTA Pupils of our branch school from the first to the fourth grade took Pri slovenskem jeziku smo se pogovarjali o lokalnih pesnikih in an active part in the project, guided by their teacher. The movie pisateljih. Poleg Vladimirja Pavšiča – Mateja Bora in Venceslava took two months to be completed. The pupils, their mentor and Winklerja nas je pritegnil pisatelj Vladimir Leban, domačin z the author agreed on the plot, costumes, they created the setting, Lokvi, in prebrali smo nekaj njegovih domišljijskih pripovedi s and they photographed certain segments of the story. In this pridihom pravljičnega, ki temeljijo na junakih, živečih v skritih amateur movie, the natural and cultural features of Leban’s home kotičkih Trnovskega gozda. V domišljijski sproščenosti so učenci town, which are also mentioned in the original text, are shown. spoznali preteklo življenje na Trnovski planoti in v Trnovskem The shooting of the film took place at the branch school, in its gozdu, ki je od nekdaj navdihoval domačine. Učence je najbolj vicinity and in the neighbouring hamlets. The pupils were pritegnila domišljijska pripoved o nastanku vasi Trnovo in njenih extremely motivated, autonomous, and also critical of their work. zaselkov: Voglarjev, Rijavcev in Zavrha z naslovom Kralj With this movie, we wanted to pay tribute to the hard work of the Trnovec. natives to this scarce land of Leban’s native Trnovo. We also Pri obravnavi besedila smo sledili naslednjim učnim ciljem: wanted to instil in the pupils the love for their home town and the - doživljajo interpretativno prebrano pravljico, respect for their ancestors. - poiščejo podobnosti in razlike med književno osebo in seboj, - povedo, kako bi ravnali sami, če bi bili v podobnem položaju Keywords kot književna oseba, ICT, Windows Movie Maker, amateur movie, fiction. - narišejo svojo čutno domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, - razlikujejo pravljični in realistični svet, - zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu kot zaokrožene celote, 125 - sledijo zaporednemu toku dogodkov in velika utrdba. Pri ustvarjanju scene so učenci razvijali fino - dramatizirajo domišljijsko pripoved. motoriko in se z barvami sproščeno izražali. Nastali so čudoviti Po poslušanju in obravnavi besedila smo se z učenci dogovorili, likovni elementi, ki so vizualno podprli dogajanje v domišljijski da bomo motive iz avtorske pripovedi poustvarili, jih na preprost pripovedi. način dramatizirali ter tako ustvarili amaterski film z istim naslovom, ki bi služil kot učilo naslednjim generacijam učencev. 2.1 Nastajanje scenarija Scenarij smo izdelali v sodelovanju z učenci. Nastal je spontano, na podlagi trenutnih učenčevih idej po branju. Zapisali smo ga kot dramsko besedilo po vlogah, v obliki pogovora med dramskimi osebami. Dramske osebe so bile: kralja Trnovec in Adrijan, kraljeviči Voglar, Zavrh in Rijavec, služabnik, grajski pisar, grajska služabnica, grajske dame in kmetje. Poleg dramskih oseb je bil potreben tudi pripovedovalec, katerega vlogo je prevzela najboljša bralka v razredu. Slika 3. Postavitev scene ob vaški cerkvi. Pri izbiri kostumov učenci niso imeli težav. Učenci, ki so bili kmetje, so se oblekli v preprosta kmečka oblačila, učenci, ki so predstavljali plemstvo, pa v bogatejše obleke. Za ponazoritev osnovnih kmečkih opravil so potrebovali motike, lopate in drugo kmečko orodje, ki so jih prinesli od doma. Na trši papir so narisali, pobarvali in izrezali krono, konja, kočijo in ostale pripomočke. Slika 1. Pripovedovalka pravljice. Učenci so določili prizorišča snemanja tako v razredu kot na terenu. V razredu smo postavili sceno, ki je prikazovala notranjost gradu. Pred šolo in v okolici šole smo izbirali kraje, ki jih pisatelj opisuje v svoji pripovedi. Upoštevali so tudi vreme in vremenske pojave: dež, veter. V kraju smo iskali že skoraj pozabljeno kulturno dediščino: vodnjake, stare vozove, kamnite ograde ob stezi … Slika 4. Kralj obišče kmete na polju. V razredu so se pred snemanjem preoblekli, obraz si je učenec, ki je predstavljal oglarja, namazal z ogljem. Tudi ostali »kmetje« so si s sajami namazali obraze ter tako prikazali težko življenje, ki so ga živeli naši predniki na planoti. Slika 2. Kraljeva družina pri jedi. 2.2 Izdelovanje scene in izbira kostumov V razredu smo se pogovarjali o čutno domišljijski predstavi dogajalnega prostora. Učenci so ugotovili, da se je del pripovedi dogajal na gradu. Na svetovnem spletu so iskali in si ogledali, kako so ljudje živeli v srednjem veku, podobe gradov in njihove notranjosti ter kostume, ki so jih nosili graščaki, grajske dame in preprosti kmečki ljudje. Tako so iz večjih odpadnih kartonov na Slika 5. Preoblačenje v kostume. podlagi domišljijskih predstav izdelali grad in grajsko opremo, ki je ponazarjala življenje na gradu, grajski zid ter vegaste hiše, kjer 2.3 Izbira glasbe so živeli podaniki. Velik kartonski grad smo odnesli k vaški Dogajanje je bilo prestavljeno v srednjeveški čas, zato smo, glede cerkvi, saj zgodba opisuje, da je na tistem mestu nekoč stala ta na kontekst, za glasbeno podlago izbrali srednjeveško glasbo. 126 Glasba je bila izbrana s prosto dostopnih spletnih strani. Film se izvornega zvočnega in slikovnega gradiva. Pri nastajanju filma so je zaključil z avtorsko pesmijo Andreja Plesničarja Na Trnovski sodelovali vsi učenci, saj so s konstruktivnimi idejami pripomogli planoti, ki predstavlja neprecenljivo dediščino domačega kraja. k zanimivejšemu montiranju filma. Fotografije in kratke posnetke Pesem simbolizira povezanost med ljudmi, naravo in borno smo najprej s fotoaparata shranili v mapo na računalnik, potem pa zemljo, ki je ljudem dajala vsakdanji kruh. Predstavlja svojevrsten z zajetimi vsebinami ustvarili film, ki je trajal 46 min. Fotografije pečat kraju in poklon ljudem, ki so tukaj živeli. Učenci so pesem smo pred vstavljanjem obdelali, video posnetke pa krajšali. Za najprej poslušali na You Tube, nato so se jo naučili pri glasbeni izrezovanje figur iz fotografij in obdelavo slikovnega materiala umetnosti. Doživeto so jo zapeli ob spremljavi harmonike, katero smo uporabili računalniški program Slikar. Fotografijo domačega je z veseljem raztegnil avtor pesmi. Pesem smo snemali na kraja smo poiskali na spletni strani Krajevne skupnosti Trnovo, diktafon in jo predvajali v zaključnem delu filma o kralju posnetke Jadranskega morja pa na You Tube. Video gradivu, ki Trnovcu. smo ga shranjevali v snemalno knjigo, smo dodali naslov. V orodni vrstici smo izbrali ustrezne vizualne prehode in učinke med fotografijami in video posnetki. Na časovno premico pod snemalno knjigo, pa smo dodali glasbo in zvočne zapise pogovorov, ki smo jih posneli z diktafonom. Za lepši izgled naslova smo izbrali primerno barvo in pisavo ter ga animirali. Ko je bil film zmontiran in končan, smo ga kot film shranili na računalnik, kasneje pa še na zapisljivo zgoščenko. Učenci so imeli tako možnost, da so film odnesli domov in si ga skupaj s starši večkrat ogledali. Slika 6. Petje pesmi Na Trnovski planoti. 2.4 Dramatizacija Delo je potekalo tako v razredu, kjer so odigrali prizore, ki so se dogajali v gradu, kot na terenu, kjer so poleg igranja ob sceni (grad, grajsko obzidje in vegaste hiše) uprizorili veliko prizorov Slika 8. Obdelava fotografije s Slikarjem. ob naravni in kulturni dediščini kraja ter z domačimi živalmi. Vloge so si učenci razdelili po osebnostnih značilnosti. Zaradi majhnega števila učencev je en učenec odigral več vlog. Bili so 3. ZAKLJUČEK kmetje, plemiči, pomagali pa so tudi pri držanju scene. Najprej so Amaterski film Kralj Trnovec, ki smo ga ustvarili ob podpori IKT, se v razredu naučili besedilo. Utrjevali so ga z večkratnim je zelo pomemben za vzgojo in izobraževanje mladih, saj na branjem. Pri tem so upoštevali ustrezno intonacijo prebranega. Ko zanimiv način razlaga nastanek vasi in njenih zaselkov. Za so poznali tekst v celoti, so začeli vaditi najprej ob sceni v ustvarjalni projekt so učenci pokazali veliko zanimanje. Zaradi učilnici, nato pred šolo in kasneje v bližnji okolici: pod tehnološkega napredka je bilo snemanje filma dostopno tako Kobilnikom, na Dečli, na Pladnji in pri Rijavcih. Kraj smo izbirali učencem, ki so s fotografskim aparatom posneli nekaj fotografij, glede na kadre v pripovedki. Nekateri učenci so določene prizore kot učitelju, ki je z obvladovanjem programske opreme za fotografirali. montažo skupaj z učenci oblikoval amaterski film. Film Kralj Trnovec je bil predstavljen na zaključni prireditvi ob zaključku šolskega leta krajanom in večkrat predvajan na lokalnih televizijah. V ustvarjalnem projektu, ki so ga krojili učenci, smo vsi delali z navdušenjem in pri tem zelo uživali. S filmsko zapuščino smo ohranili bogato dediščino kraja, ki jo bomo z veseljem predali naslednjim rodovom. 4. VIRI IN LITERATURA [1] Uč ni nač rt, Slovenšč ina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na naslovu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p Slika 7. Z domačimi živalmi na Dečli. odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (pridobljeno 26. 8. 2017) (2011). 2.5 Ustvarjanje amaterskega filma s pomočjo računalniškega programa Amaterski film Kralj Trnovec smo ustvarili s programsko opremo Windows Movie Maker, ki je namenjena urejanju in razvrščanju 127 Ustvarjanje foto knjige Photo book creation Denis Matežič Osnovna šola Solkan Solkan 25 5250 Solkan 041 733 926, 00386 denis.matezic@guest.arnes.si POVZETEK ustvarjali svojo pravljico. Vsi učenci v kombinaciji prvega in V razredu je potrebno otrokom zagotoviti dobre izkušnje, kjer drugega razreda so bili udeleženci v procesu soustvarjanja bodo ob aktivnih oblikah u pravljice ter so aktivno sodelovali v manjših skupinah. S tem so si čenja in z uporabo IKT razvijali ustvarjalnost. Na podružni pridobivali občutek lastne vrednosti. Starejši učenci so prenesli čni šoli smo v kombinaciji prvega in drugega razreda samostojno ustvarjali klasi znanje in izkušnje na mlajše. Za delo in posredovanje informacij čno pravljico in pri tem upoštevali elemente formativnega spremljanja znanja. S so bili zelo motivirani. Ob zaključku ustvarjalnega dela je vsak sodelovalnim u učenec s skenerjem pretvoril svoj zapis, podkrepljen z ilustracijo, čenjem smo spodbujali učenčev celostni razvoj. Mlajši in starejši so v pozitivni povezanosti ohranjali individualno v računalniške podatke. Skenirane oz. preslikane zapise smo odgovornost ter aktivno prispevali svoj delež za skupen cilj. V obdelali s programom za obdelovanje slik in jih uporabili v sproš programu za izdelovanje foto knjig. Nastala je avtorska foto čenem vzdušju so razvijali socialne veščine, sposobnosti in znanje ter se navajali na uporabo IKT. S skupnim delom smo knjiga Ugrabljena deklica, ki jo učenci z veseljem in s ponosom ustvarili foto knjigo Ugrabljena deklica. vedno znova prebirajo. Ključne besede 2. KLASIČNA PRAVLJICA V UČNEM Ustvarjanje pravljice, sodelovalno učenje, formativno spremljanje NAČRTU znanja, IKT, foto knjiga. V učnem načrtu so z učnimi cilji navedene štiri sporazumevalne zmožnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Najprej je ABSTRACT več poslušanja in govorjenja, kasneje pa začetnega pisanja in It is vital that children are provided with positive experiences in branja. Pri književnem pouku se učenci srečujejo z umetnostnimi the classroom, which will help them develop creativity with the besedili in avtorji, ob katerih z različnimi dejavnostmi v aid of ICT. In the first and second grade combined class at our zanimivih okoliščinah razvijajo navedene sporazumevalne branch school, the pupils wrote a classic fairy tale in compliance zmožnosti. V prvem vzgojno izobraževalnem obdobju je klasična with the elements of formative assessment. The aim of the pravljica ena izmed predlaganih literarnih vrst. Književna collaborative learning process was to stimulate a holistic besedila učenci sprejemajo kritično, jih vrednotijo in primerjajo development of the children and their capabilities. Both the med seboj. S sprejemanjem si bogatijo besedni zaklad ter younger and the older pupils maintained the sense of spoznavajo razlike med realnim in domišljijskim svetom. Pri responsibility and participated in the activities in order to arrive to pravljicah prepoznavajo pravljične prvine in jih ločijo od a common goal. In a relaxed atmosphere, the pupils developed pripovedi. Že v prvem razredu se poistovetijo s književno osebo, their knowledge and social skills, and they got familiar with the v drugem pa razmišljajo, v čem se književna oseba razlikuje od use of ICT in class. The end product of our work was a photo njih. Svoje domišljijske predstave izražajo z risanjem in jih book with the title The kidnapped girl (Ugrabljena deklica). povezujejo s svetom, v katerem živijo. Prvošolci tvorijo pravljice z nizanjem slik, v drugem razredu pa jih kombinirajo z zapisom. Pravljice dramatizirajo in jih nadgradijo z gledališkimi izraznimi Keywords sredstvi. Fairy tale writing, collaborative learning, formative assessment, ICT, photo book. 3. USTVARJANJE PRAVLJICE Z ELEMENTI FORMATIVNEGA 1. UVOD Pou SPREMLJANJA ZNANJA čevanje v kombiniranem oddelku na podružnični šoli ima več prednosti kot slabosti, saj z druga Skupne cilje ob sprejemanju umetnostnih besedil in pridobivanju čnim načinom dela, z manj u književnega znanja v zaporedni kombinaciji prvih dveh razredov čenci v razredu, lažje spremljamo pouk. S pogostejšimi povratnimi informacijami u smo realizirali z ustvarjanjem klasi čenci, po svojih zmožnostih, hitreje čne pravljice. Pravljica je most napredujejo. Pouk je bolj odprt, ve med otrokom in odraslim. Z njo se otroci sre č je odgovornosti in strpnosti čajo že zelo zgodaj. ter mo Sprva jim pravljice pripovedujejo starši, kasneje vzgojitelji v čnejši je občutek pripadnosti. V pestri razredni dinamiki je med u vrtcu, nato učitelji v šoli. Z njimi se seznanjajo preko različnih čenci obeh razredov več sodelovalnega učenja, ki ga učitelj spremlja in usmerja. Možnosti za ustvarjalno pedagoško delo je medijev, ko pa se naučijo brati, jih radi prebirajo sami. In tako veliko ve smo se z učenci dogovorili, da bomo ustvarili svojo pravljico na č. Tako smo v razredu ustvarili pogoje, s katerimi smo 128 podlagi pravljičnih prvin, jo zapisali, ilustrirali in dramatizirali. - Berem dovolj glasno. Delo smo organizirali po etapah formativnega spremljanja znanja - Znam brati primerno hitro in tekoče. in ga načrtovali tako, da jih je čimbolj pritegnilo. Ustvarjanje - Pri piki počakam in grem z glasom dol. pravljice je bilo odvisno od medsebojnih akcij učencev in - Pri vejici grem z glasom gor. upoštevanju njihove individualne različnosti. Za delo jih je najbolj Pri dramatizaciji besedila, ki so ga nadgradili z gledališkimi motivirala ideja, da bomo s pomočjo IKT izdelali svojo knjigo. izraznimi sredstvi, so učenci upoštevali naslednje kriterije uspešnosti: 3.1 Ugotavljanje učenčevega predznanja - Vživim se v svojo vlogo. Ustvarjanje pravljice smo gradili na že pridobljenem znanju, zato - Besedilo se naučim na pamet. smo najprej ugotavljali, katere pravljične prvine učenci že - Govorim razločno, glasno in doživeto. poznajo. Ugotovili smo, da je večina učencev vedela, kako se - Samostojno se vključujem v igro. pravljica začne in konča, poznali so pravljično število tri in sedem - Nastop podkrepim z obrazno mimiko in gibi. ter našteli nekaj izmišljenih oseb. Povedali so, da so v pravljici čudežni predmeti, ki imajo čudežno moč. Prvošolci so bili pri 3.3 Dokazi o učenju odgovorih ravno tako uspešni kot drugošolci. Učencem smo postavili vprašanji: »Kaj bomo storili, da bom uresničili zastavljene cilje?« in »Kako bomo dokazali svoje 3.2 Namen u znanje?« Skupaj smo na čenja in načrtovanje kriterijev črtovali strategije za doseganje ciljev. Zbirali smo dokazila o učenju in napredovanju. Aktivirali smo vse uspešnosti učence ter spodbujali različne oblike sodelovanja. Reševanja Učni nameni, ki smo si jih zadali pri ustvarjanju pravljice, so bili: problema smo se lotili posamično, v dvojicah in v skupinah. - izmisliti si svojo pravljico z upoštevanjem pravljičnih Spremljali smo njihove pobude in pogostost vključevanja v prvin, pogovor, odzivanje na vprašanja, sodelovanje in upoštevanje - jo zapisati in ilustrirati, povratnih informacij. Pri ustvarjanju pravljice smo se dogovorili, - dramatizirati, da bo pravljica potekala v zaporedju dogodkov, saj učenci - ustvariti knjigo s podporo IKT. sprejemajo posamezne literarne motive kot zaključene celote. S Učenci so bili soudeleženi pri razumevanju učnih ciljev in iskanju pomočjo pravljičnih prvin so iskali ključne besede, ki so jim bile kriterijev uspešnosti, ki so jim pomagali razumeti, kako bodo v pomoč pri sestavljanju pravljice. S sodelovalnim učenjem je uspešno dosegli učne cilje. Na podlagi zastavljenih učnih ciljev in tako nastala pravljica Ugrabljena deklica. opredeljenih kriterijev uspešnosti smo dobili odgovor na naslednji vprašanji: kaj želimo doseči in kaj bomo znali. Kriterije uspešnosti smo zapisali na plakat in ga razobesili na vidno mesto v učilnici. Z vprašanji smo usmerjali njihovo učenje. Učenci so prevzeli skrb nad lastnim učenjem ter ga ponotranjili. Na podlagi predstavljenih učnih ciljih smo skupaj postavili kriterije uspešnosti za ustvarjanje in zapisovanje pravljice. Kriteriji so bili sledeči: - Prepoznavam in upoštevam pravljične prvine. - Oblikujem si podobo oseb in prostora v pravljici. - Pripovedujem pravljico s pravljičnim tonom v preteklem času. - Pri zapisu besed ne izpuščam črk. - Predlog pišem ločeno od naslednje besede. - Zapišem veliko začetnico na začetku povedi. - Na koncu povedi zapišem ločila: piko, vprašaj ali, Slika 2. Zapisovanje pravljice s pomočjo ključnih besed. klicaj. - Pišem čitljivo. Menili so, da bi se pravljica lahko začela z besedo nekoč, končala pa srečno. Iz lastne izkušnje so vedeli, da so nekatere osebe dobre in nekatere slabe, zato so materi, očetu, hčeri in princu, ki so jih izbrali za književne osebe, določili dobre lastnosti, čarovnico pa so izbrali kot negativno osebo. Imeli so precej zamisli glede čudežnega predmeta, na koncu pa so se enotno dogovorili, da bosta čudežna predmeta svetilka in polna Luna. Iz znanih pravljic, ki jim jih berejo starši doma, ali pa jih beremo pri pouku, so vedeli povedati, da je pravljično število tri in sedem. Bili so enotni, da bodo uporabili število tri in da se bo pravljica dogajala v začaranem gozdu. Dogodki v pravljici so si sledili v naslednjem zaporedju: Oče, mati in hči živijo v vegasti hiši sredi gozda. Vihar odnese lepo deklico. Oče gre iskat hči. Sreča se s čarovnico, sledi pogovor med njima. V začaranem gozdu oče prvič pade v široko Slika 1. Zapisovanje kriterijev uspešnosti. jamo in vidi duha. Duh mu pove, da je začarani princ. Skupaj gresta iskat ugrabljeno deklico in padeta v ožjo jamo. Tam najdeta Za uspešno branje smo poiskali naslednje kriterije uspešnosti, ki svetilko. Svetilka je so sledili u čarobna, saj ju njena svetloba vodi do tretje čnim ciljem za prvi in drugi razred: jame. In tako tretji - č padeta v najožjo jamo. Tam je zaklenjena »Berem« ilustracije. 129 skrinja z ugrabljeno deklico. Duh in svetloba čarobne svetilke poznali, ker so ga velikokrat prebrali in se poslušali že med očeta končno pripeljeta k hčeri. Čarovnica zasliši hrup. Ob polni samim ustvarjanjem. Prvošolci pa so »brali« ilustracije in Luni stopi iz hiše in se stopi. Na tleh ostane ključ, ki ga je imela besedilo, ki je bilo zapisano z velikimi tiskanimi črkami. Pri okoli vratu. Oče ga pobere, odklene skrinjo in reši hčer. Hči branju so oboji upoštevali kriterije uspešnosti. poljubi duha in duh se spremeni v princa. Lepa deklica in princ se poročita in se preselita na grad. Učenci so zaokrožene celote širili v starostno heterogenih skupinah, kjer so prvošolci prehajali na višjo stopnjo kognitivnega razvoja, ker so ponotranjili nove pojme in ideje, ki so jih slišali od drugošolcev. Domišljijsko zgodbo so s pravljičnim tonom pripovedovali tako, da so se poistovetili s književnimi osebami in dogajanje postavili v domišljijski svet. Pravljica se je razvijala v skladu z njihovimi željami. Zaokrožene celote so zapisali s pomočjo ključnih besed, jih bogatili in dopolnjevali s pomočjo učiteljevih in sovrstniških povratnih informacij. Upoštevali so kriterije uspešnosti. Če je bilo potrebno, so besedilo ve Slika 5. Branje po vlogah. čkrat prepisali, saj je bil namen učenja izboljševati dele pravljice tako vsebinsko kot estetsko. K sodelovanju in Vsak učenec je nato svoj dokončani del pravljice skeniral s izmenjavi idej smo spodbujali vse učence, vse njihove zamisli so skenerjem. Bili so presenečeni, saj so ugotovili, da se s pritiskom bile dobrodošle ter usmerjali smo njihovo pozornost v skupen cilj. na gumb njihove ilustracije in zapisi takoj spremenijo v digitalne S tem smo jim razvijali občutek odgovornosti. podatke ter zapišejo na spominsko kartico. Kasneje smo spominsko kartico vstavili v računalnik in njihove preslikave obdelali z orodji za urejanje posameznih slik v programu Microsoft Office Picture Manager in jih vstavili v računalniški program za izdelavo foto knjige, ki smo ga našli na prosto dostopni spletni strani. Z dovoljenjem staršev je vsak učenec dobil svojo knjigo. Nad njo so bili izredno navdušeni in ponosni, saj so jo ustvarili sami. Slika 3. Izboljševanje zapisa. S pomočjo vprašalnic: kje, kdaj, kam, koliko, zakaj, kdaj … so drugošolci zapisovali vprašalne povedi. Pisali so tudi vzklične povedi. Pri pisanju povedi so uporabili ustrezno končno ločilo. Povedi so se navezovale na dobesedni govor med književnimi osebami. Pri zapisovanju so drugošolci pomagali prvošolcem, saj so tudi ti želeli dodati zgodbo k svoji ilustraciji in zapisati nekaj Slika 6. Skeniranje ilustracij in zapisov. povedi z velikimi tiskanimi črkami, medtem ko so drugošolci Razumevanje pravljice so izrazili preko vživljanja v literarne pisali z malimi pisanimi črkami. Dogajanje v pravljici so tako osebe in jo nadgradili z dramatizacijo. Najprej so si razdelili prikazali s kombinacijo slike in zapisa, ker so vsak motiv navezali vloge. Vsak učenec je izbral književno osebo, s katero se je lahko na del zgodbe. Najprej so narisali večje motive, nato še detajle. najbolj poistovetil. Besedilo je po večkratnem branju znal že Ob tem so se spontano in igrivo likovno izražali ter razvijali skoraj na pamet. Potem smo skupaj poiskali primerne kostume. likovno domišljijo. Ko so bili posamezni sestavni deli pravljice Obleke so že same po sebi pripovedovale zgodbo o liku. V njih so zapisani, smo jih sestavili v zaporedje in jih po potrebi dopolnili. se učenci dobro počutili. Iz tršega kartona so izdelali sceno in razne pripomočke. Pri učenju dramatizacije je v razredu vladalo živahno in ustvarjalno vzdušje. Vsak učenec je odgovorno sprejel svojo vlogo in jo uspešno nadgradil z nebesednimi izraznimi sredstvi. Slika 4. Zapis in ilustracija. Ko je bila pravljica končana, so jo drugošolci prebrali v celoti prvošolcem. Branje jim ni povzročalo težav, saj so besedilo dobro Slika 7. Dramatizacija pravljice. 130 Pravljico so zaigrali izredno doživeto, saj so jo poznali do potankosti. Pri gibanju po prostoru so imeli veliko svobode, zato je do izraza prišla njihova ustvarjalnost. Na odru so bili ves čas vsi učenci. Predstavo so si z zanimanjem ogledali otroci iz vrtca in učenci tretjega in četrtega razreda. Velik aplavz pa je požela na zaključni prireditvi za starše in krajane ob zaključku šolskega leta v Kulturnem domu. 3.4 Povratne informacije in samovrednotenje učenja Učenci so s kvalitetnimi povratnimi informacijami, ki so ji prejeli od u Slika 9. Nudenje pomoči sošolcu. čiteljice in sošolcev, izboljševali svoj prispevek. Povratne informacije so dobili med posamezno dejavnostjo ali takoj po njej. Svoje delo so takoj izboljšali, saj so se učili drug od drugega. 4. ZAKLJUČEK S pomočjo samovrednotenja so v različnih fazah učenja doživljali Učenci so uspešno gradili zgodbo v pravljici, čeprav smo imeli ustvarjanje pravljice. Usmerjeni so bili na lastno raziskovanje včasih občutek, da se bomo v njej izgubili. A znanje so prenašali procesa učenja. Delo je potekalo v sproščenem in ustvarjalnem drug na drugega in drug drugemu bili vir učenja. Uspešnejši vzdušju. Nekaterim učencem smo nudili individualno pomoč in učenci so pomagali manj uspešnim. S kritičnim mišljenjem so jih spodbujali. sami prihajali do izvirnih rešitev. V ustvarjalni in glasni razredni klimi so spodbujali drug drugega in v pozitivnem učnem okolju niso tekmovali med seboj, ampak so odgovorno izpolnjevali svoje naloge. Zelo so bili motivirani pri rokovanju s IKT. Z uporabo skenerja so ugotovili, da se njihove ilustracije in zapisi s pritiskom na gumb takoj spremenijo v digitalne podatke. Preslikave smo uporabili v računalniškem programu za izdelavo foto knjige in tako so spoznali, da knjiga nastane z zaporednostjo določenih dogodkov. Največje navdušenje pa je bilo, ko so prejeli knjigo v svoje roke. Avtorsko pravljico Ugrabljena deklica bomo uporabili kot učilo za naslednje generacije otrok. Slika 8. Sovrstniška pomoč. 5. VIRI IN LITERATURA 3.5 Učenci postanejo drug drugemu vir [1] Čadež, S. 2010. Iz labirinta pouč evanja. Educa. Nova poučevanja Gorica. Učenci so si v skupinah pomagali in pridobivali sodelovalne [2] spretnosti, ki jim bodo prišle prav v življenju. Med seboj so se Koren, A., Brejc, M., Širok, K., Savarin, A., Francetič, M. 2014. pou Uč enje uč enja. Birografika Bori. Kranj. čevali, si svetovali ter se pogovarjali o lastnih oblikah učenja. Učenci s šibkejšimi sposobnostmi so ravno tako sodelovali, saj [3] Uč ni nač rt, Slovenšč ina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in niso imeli občutka, da so ogroženi. Starejši in mlajši otroci so šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na vestno skrbeli drug za drugega, saj so s prevzemanjem različnih naslovu: nalog vsi stremeli k istemu cilju. S sodelovalnim učenjem so bili v http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p spodbudnem učnem okolju zelo motivirani za delo. Razvijali so odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf svoja močna področja in odpravljali pomanjkljivosti. (pridobljeno 28. 6. 2017) (2011). 131 Z IKT nad branje Using ICT to read Simona Merljak OŠ Orehek Kranj Simona.merljak@osorehek.si POVZETEK učitelji na prvo mesto postavili interes za razvijanje branja. V Raziskave kažejo, da je bralna pismenost med mladimi vse slabša. Sloveniji je raziskava Socialna ranljivost mladih (Ule, 2000) Šole imamo zato pomembno nalogo, da skušamo zajeziti upad pokazala, da se kar 37 % osmošolcev v prostem času ne ukvarja z bralne kulture med mladimi oziroma jo moramo celo dvigniti. branjem. Samo 20 % jih redno bere knjige. Kar 23 % Razvijanje pismenosti je odgovornost vseh u osnovnošolcev pa pravi, da nikoli ne berejo knjig. Zanimiv je čiteljev, zato se bralno-u podatek, da pri branju v prostem času mladi že nekaj časa dajejo čne strategije vpeljujejo na vsa predmetna področja. Temeljna dejavnost je branje samo, zato smo na OŠ Orehek Kraj prednost periodičnemu tisku pred knjigami. Razloge za bralno skušali povezati tehnologijo s knjigo in za slednjo narediti dobro motivacijo avtorici delita na notranje in zunanje, pri čemer igra reklamo. In to v dobesednem smislu, saj smo se s šestošolci na notranja motivacija (kompetentnost, interes, zatopljenost, dodatnem pouku lotili snemanja reklame za šolsko knjižnico. prepričanje o pomembnosti branja) pomembnejšo in trajnejšo Ideja je pritegnila kar nekaj u vlogo. čencev, ki jih slovenščina kot šolski predmet ne zanima najbolj. Skozi procese nastajanja reklame smo V slovenskih šolah se že nekaj let pospešeno ukvarjamo z bralno se veliko naučili, predvsem, da je obvladovanje moderne pismenostjo na vseh predmetnih področjih. Tudi Grosmanova tehnologije nujno potrebno tudi za učitelje in da sta njena (2006) piše, da višjo pismenost otrok omogočata sistematično zmogljivost (in prepričljivost) zelo visoki. prizadevanje in dobro usposobljeni učitelji. Piše, da je potrebno razmišljati o branju kot dnevni jezikovni rabi in bralnih Ključne besede strategijah, o oblikah branja in značilnostih leposlovnega branja. video-posnetek, knjižnica, knjiga, reklama, bralna pismenost. Generacije mladih so navajene konzumirati velike količine TV in drugih oblik vizualnih oblik tehnologije. Namesto da bi ABSTRACT uporabljale poprej običajno količino časa za branje, prebijejo Research shows that reading literacy among young people is vedno več časa pred televizorji in pri računalnikih ter tako getting worse. Therefore, schools have an important task to try to preprosto ne razvijejo zadostne sposobnosti za ravnanje z zgolj curb the decline of reading culture among young people or better besednim gradivom: za poslušanje in branje pisane besede ter yet to raise it. Developing literacy is the responsibility of all posledično tudi za tvorjenje besedil (str. 26). V priprave na teachers, therefore reading and learning strategies are being vzgojno-izobraževalno delo učitelji čedalje bolj vključujejo introduced into all subject areas. The basic activity is reading različne bralno-učne strategije (ali kratko BUS). Od prvega do itself, therefore at Orehek Kranj Primary School we tried to devetega razreda se učitelji pri vseh predmetih zavedamo, da je connect technology and book and to make a good advertising for temeljna naloga osnovnošolskega učitelja, da spusti v širni the latter. And we did that in the literal sense, with six-pupils we srednješolski svet učenca, ki razume tisto, kar je prebral. Zna shot a commercial for school library during extra-curricular razbrati bistvo, poišče ključne besede. lessons.Quite a few pupils were attracted by this idea, who are not interested in the Slovenian language as a school subject. Through 1.1 Raziskave bralne pismenosti the processes of advertising we have learned a lot, especially that PIRLS je kratica za raziskavo, ki v slovenskem prevodu pomeni mastering modern technology is indispensable for teachers and Mednarodna raziskava bralne pismenosti. Zasnovana je tako, da that its capacity (and persuasiveness) is at a very high level. meri in interpretira raven bralne pismenosti otrok ob koncu 4. leta šolanja (9-10 let). Gorenjska, kamor sodi naša šola, zavzema v Keywords Sloveniji 3. mesto (Doupona Horvat, 2011, str.18). Najboljše bralce imajo po raziskavi PISA v Hong Kongu, Rusiji Finski in video, library, book, publicity, reading literacy. Singapurju; Slovenija je na 24 mestu od 45 držav ali na 17. če gledamo le države Evrope (Doupona Horvat, 2011, str. 21). 1. BRALNA PISMENOST Vzpodbudno je, da z opozarjanjem na bralno pismenost, učitelji v Bralna pismenost upada, razlogi za bralno motivacijo pa so zelo priprave na vzgojno-izobraževalno delo čedalje bolj vključujejo različni. Raziskave kažejo (Pečjak, Gradišar, 2012), da se različne bralno-učne strategije (ali kratko BUS). Od prvega do dejavniki precej razlikujejo glede na vrste bralnih gradiv, starost devetega razreda se učitelji različnih predmetnih področij in spol učencev ter njihove bralne izkušnje. Pišeta, da se moramo zavedamo, da je naša osnovna naloga, da spustimo v širni pri spodbujanju motivacije za branje v funkciji učenja opreti na (srednješolski) svet otroke, ki razumejo tisto, kar so prebrali. dejavnike učne motivacije, tj, dejavnike, ki spodbujajo vsako u Raziskava PISA meri bralno, naravoslovno in matematično čenje in dejavnike, ki so specifični za branje. Ugotavljata, da se motivacija manjša z višanjem starosti in je slabša pri fantih kot pri pismenost pri 15-letnikih že od leta 2006. Raziskava poteka pod dekletih, okriljem OECD (v njej sodeluje čez 60 držav) in med drugimi čemur po statističnih podatkih opravljene Bralne značke na naši šoli lahko pritrdimo tudi mi. V ameriškem nacionalnem vrednoti tudi bralno pismenost. Zadnjič so jo reševali leta 2015, bralnem inštitutu v Marylandu so v šolah preverjali, katere vendar podatkov še ni. Povprečno število doseženih točk naših probleme v šolah naj bi se lotili raziskati. Med 99 možnostmi so dijakov (prej osnovnošolcev) z leti upada. Najbrž slaba tolažba, 132 toda upada tudi število točk na Finskem, ki dosega v tej raziskavi 1. Začetek bralnega leta (začetek Bralne značke) z bralnim najvišje mesto. Nekatere države pa rezultate izboljšujejo (npr. maratonom. Na dan, ki je blizu 17. septembru (datum rojstva in Hrvaška) in prav takim bi radi sledili. smrti Franceta Bevka, začetnika bralne značke), vsi na šoli začnemo z branjem istega odlomka; ločena sta za razredno in Bešter Turkova in Godec Sorškova (2016) v svojem članku pišeta, predmetno stopnjo. Branju učitelja sledi pogovor. Ta dan je na naj bi bralno pismeni dijaki znali razmišljati o pomenu prebranega šoli rdeča nit branje. Na razredni stopnji v goste povabijo druge v besedilih različnih besedilnih vrst nastalih v različnih učitelje ali delavce šole, da jim berejo, na predmetni stopnji pa okoliščinah. Prav tako morajo vrednotiti vsebino in obliko vsak učitelj v svojo uro vključi branje leposlovnih ali besedil. Raziskava PISA pri dijakih ugotavlja »sposobnost poljudnoznanstvenih člankov. uporabe znanja in izkušenj pri srečevanju s situacijami iz resničnega sveta« (OECD 2010a: 3). 2. Med interesnimi dejavnosti je bralna kultura dobro zastopana, trdita Pečjakova in Gradišarjeva (2012), predvsem na račun 2. Kako dvigniti bralno pismenost? Bralne značke, pri kateri sodeluje veliko učencev. Na razredni V nadaljevanju članka bomo skušali predstaviti nekaj korakov, s stopnji je opravljanje le-te obvezno (sprejeto na Svetu staršev), katerimi želijo šole približati mladim dejavnost branja. Krči se kar pomeni, da gre za obvezno uro interesne dejavnosti. Pri uri besedni zaklad in nemalokdaj slišimo, da mladi slovenski učenci berejo ali pa se o prebranem pogovarjajo. Na predmetni glasbeniki raje pišejo v angleščini kot v slovenščini z izgovorom, stopnji je vedno viden upad bralcev, ki jih skušamo zadržati tudi s da le-ta premore večji nabor besedišča. In čemu gre prepisati tako tem, da skupaj obiskujemo knjižnico, si izposodimo knjigo, s izjavo? Najbrž bi vzroke lahko iskali v slabi bralni kulturi. predstavitvijo knjižnih novosti v razredu, z branjem odlomkov, s tedenskimi premori brez domačih nalog na račun branja. 2.1 Državni projekt Rastem s knjigo in 3. Projekt Rastem s knjigo vključujemo med redno domače branje splošne knjižnice sedmošolcev in naj vežemo tudi kreativno pisanje šolskega spisa. K težavi bralne pismenosti je država pristopila s projektom Rastem s knjigo, ki se izvaja že od šolskega leta 2006/2007. Vsi 4. Prireditev Noč v knjižnici vsako leto pritegne veliko učencev. sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol prejmejo svoj Obiščejo jih gostje, zabavajo se na tematskih delavnicah, noč pa izvod izbrane knjige ob organiziranem obisku najbližje splošne je namenjena kvalitetnim risanim filmom ali filmskemu maratonu knjižnice, ki poleg prejema knjige vklju (predmetna stopnja). čuje še spoznavanje knjižničarskega informacijskega znanja, seznanjanje z 5. Bralni prijatelj je projekt, ki spodbuja medvrstniško pomoč, najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitvijo avtorjev in njegov osnovni cilj pa je, da starejši učenci brejo mlajšim in jim knjige. Gre za nacionalni projekt, s katerim skušajo osnovnošolce tako pomagajo opraviti bralno značko. Poleg branja so v ospredju in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja tudi širjenje pomoči, krepitev socialnih stikov … slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic (spletna stran Javne agencije za knjigo Republike 6. Decembrska pravljična hišica okrašena z lučkami vabi mlajše k Slovenije pridobljena na: http://www.jakrs.si/bralna- obisku in branju leposlovja. Vanjo pa se ne branijo stopiti tudi kultura/rastem-s-knjigo/). starejši. Knjižnice si na različne načine prizadevajo, da bi ohranile ali celo 7. V knjižnici je tudi prostor za čitalniško branje, pisanje nalog in povečale število bralcev. Vzemimo na primer Mestno knjižnico igranje družabnih iger. Kranj, ki omogoča dnevno čitalniško branje dnevnega časopisja 8. Nadebudne bralce smo že nekajkrat peljali na ogled Knjižnega vsem, ki vanjo vstopijo. Najmlajše in njihove starše privabljajo v sejma v Ljubljano. knjižnico tudi igralnica ali izposoja najrazličnejše tehnologije, ki staršem omogoča nemotene klepet in nekaj prepotrebnega miru. In še vedno se sprašujemo, zakaj branje upada oz. kako navdušiti mlade za branje. In tako smo se na dodatnem pouku za šestošolce 2.2 Šolska knjižnica lotili snemanja reklame. Kot v svoji knjigi Bralna pismenost četrtošolcev v Sloveniji in po svetu piše avtorica Marjeta Doupona Horvat (2011) bi morale biti 3. Od ideje do reklame knjižnice pomemben vir branja na šoli. Knjige so kot dobrina po V SSKJ piše, da je reklama javno opozarjanje na kaj, navadno z svetu zelo neenakomerno porazdeljene, vendar avtorica ugotavlja, navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce in da je Slovenija po velikosti knjižnic med bogatejšimi državami. obiskovalce (spletni slovar Slovenskega knjižnega jezika, Naša prednost je tudi v tem, da so le-te predpisane z zakonom; pridobljeno 30. 9. 2017). Naš namen je bil, da bi to dosegli – da bi nekoliko šepajo le podružnice, kjer včasih prave knjižnice ni. Po povečali zanimanja za branje. Reklame niso nekaj, kar je prineslo raziskavah, ki jih navaja avtorica, velikost šolskih knjižnice ni 21. stoletje, o reklamah govori že Pleteršnik v svojem slovarju, povezana z bralnimi dosežki otrok. pravi, da je reklama javno naznanjevanje in priporočanje. Reklama (uradno) sodi med neumetnostna besedila, ampak Šolske knjižnice skušajo na različne načine privabiti čim več večkrat bi lahko mirne vrsti trdili, da so dobre reklame že pravo bralcev v svoje prostore in jih, tako kot nekatere druge ustanove umetniško delo v malem. (npr. Pošta Slovenije, kjer so poštne usluge postale skoraj že postranska dejavnost), tam tudi zadržati. 3.1 Začetki Šolska knjižnica na OŠ Orehek Kranj Na dodatnem krožku v 6. razredu smo razmišljali, kako bi čim več otrok pritegnili k branju. In »padla je ideja«, da bi naredili Tudi v naši šolski knjižnici (in šoli) vsako leto potekajo številne reklamo za šolsko knjižnico. Ker smo v tistem času imeli na šoli dejavnosti, ki imajo en sam cilj – dvigniti bralno kulturo mladih. seminar kritičnega razmišljanja po de Bonu, smo se projekta lotili s pomočjo njegovih orodij. Najprej smo razmišljali z orodjem 133 NCS – kakšen je namen reklame, s kakšnim namenom bi jo radi 3.4 Rekviziti ustvarili. Nato smo izvedli ZVD - upoštevaj vse dejavnike. Glavni pripomočki so bile platnice knjig, saj so bile del besedila. Učenci so na listke napisali, kaj jim je pri reklamah všeč, kaj bi Potrebno jih je bilo »skenirati« in med njihovim predvajanjem sami vključili vanjo, kaj menijo, bi bilo všeč učencem in na brati/pripovedovati besedilo. Učenci so besedilo interpretirali, kakšen način bi jih privabili v knjižnico. Nato so se povezali v posneli smo jih s pomočjo telefona, nato smo poslušali, analizirali skupine, ideje združili in jih zapisali na tablo. Nato smo s (orodje PNZ – poišči pozitivne, negativne in zanimive strani) in pomočjo orodja PPP izbrali prioritete. Od vseh naštetih idej (bilo izbrali glavnega pripovedovalca (ki pri slovenščini sploh ne blesti, jih je 18) je vsak izbral tretjino njemu najpomembnejših; vsak jih na dodatni pouk pa je hodil z veseljem in se celotno besedilo je izbral šest. In tako smo izbrali šest prioritet: naučil kar na pamet). Kar nekaj knjig, ki smo jih uporabili za - Smešna, hudomušna; rekvizite (osnovo pri zgodbi) so si učenci kasneje izposodili za - Vključevati mora dogajanje v knjižnici; branje. - Knjige morajo biti predstavljene zanimivo; - Biti mora presenetljiva; 3.5 Snemanje in montaža - Vključevati mora vse stvari, ki se dogajajo v knjižnici; Tukaj je priskočil na pomoč zunanji izvajalec, ki je posnetke - Vključevati mora glasbo. pogledal in predlagal nekaj tehničnih rešitev in izboljšav. Za iskanje novih idej smo uporabili orodje PO – provokativne Nekatere kadre je še enkrat posnel. Na ta način smo dobili boljšo operacije. Gre za namerno provokacijo, ki spodbuja iskanje kvaliteto zvoka. Prepustili smo mu tudi montažo. novosti in je odskočna deska do cilja - do nečesa oprijemljivega. Tukaj imajo otroci veliko prednost pred odraslimi. Njihova 4. Zaključek zakladnica idej je neprecenljiva. Kot učiteljica sem se morala Posnetek smo premierno predvajali 24. junija na dan državnosti, z precej brzdati, da jim domišljijskih idej o pričaranih učiteljih, o njim smo učence še zadnjič v šolskem letu povabili k branju in izginjanju in spreminjanju podob, letečih predmetih in ljudeh … jim zaželeli lepe počitnice; nagradili so ga z bučnim aplavzom. nisem zavirala. Učencem ni bilo težko razmišljati o nemogočem, Učenci so bili z dodatnim poukom zadovoljni, saj so bili oni tisti, nerealnem svetu, dogodkih – oni so neobremenjeni z realnimi ki so narekovali tempo dela. Pridobili so na samozavesti, saj ni možnostmi in zato so njihove ideje tako dragocene. V nasprotju z mačji kašelj nastopati na TV. Učence je izkušnja med seboj zelo njimi sem sama neprenehoma razmišljala, kako se bo to dalo povezala, še posebej zato, ker so sodelovali različno sposobni posneti, izvesti, obdelati. Prišli smo do ideje, da bi sestavili učenci. Če se bomo še kdaj lotili podobnega projekta, bom zgodbo s pomočjo naslov knjig. Prvo šolsko uro smo prebili v montažo prepustila devetošolcem, saj so nekateri že pravi knjižnic tako, da so se vsi prehajali med knjižnimi policami vseh strokovnjaki (kot se je izkazalo kasneje). Prav tako so spoznali, starostnih stopenj in si izpisovali naslove knjig, za katere so v da je uporaba raznovrstnih tehničnih pripomočkov zanimiva in mislih že sestavljali zgodo. Nastali so dolgi seznami in na podlagi zabavna, hkrati pa izredno motivacijska, sploh za fante, pa tudi naslovov, je bilo potrebno sestaviti zgodbo. Te naloge (ki sem jo dekleta, ki so tukaj lahko uspele kot igralke, govorke, so se dobro dala za domačo nalogo) so se lotile le najboljše učenke – dobila držali sem tri zgodbe, ki so bile bolj ali manj povezane, smiselne. Pregledali smo jih in jih skušali smiselno povezati. S skupinico učencev, ki so najboljši pri slovenščini, smo dopolnili zgodbo. 5. VIRI IN LITERATURA Ideje so kar padale – pošalila sem se s knjižničarko in ji rekla, naj [1] Bešter Turk, M., Godec Soršak, L (2016). Bralna pismenost se malo umiri pri razdajanju, saj ni Božiček (decembra smo in pouk. Slovenščina v šoli, XIX (3-4), 30-42. snovali reklamo) in takoj je prinesla knjigo s podobnim naslovom. [2] De Bono, E. (2010, 2012). De Bono's Cort Thinking; In smo se lotili iskanja primernih naslovov, kaj vse naša Teacher's Notes, Book 1. Interno gradivo s seminarja mag. knjižničarka ni oz. kaj vse je. Tukaj so se uspešno vključili vsi Nastje Mulej. učenci, saj so imeli točno določen cilj in je bila zato naloga lažja. Nabrali smo dva velika kupa knjig, iz katerih so u [3] De Bono, E. (2007). Kako imeti ustvarjalne ideje. 62 vaj za čenci (po načelu podobnosti, zabavnosti, zanimivosti) izlo razvijanje lastnega uma (37, 58-64). čili sorodne naslove. [4] Doupona Horvat, M. (2011). Bralna pismenost četrtošolcev v 3.2 Scenarij Sloveniji in po svetu, (5-25, 83). Končno besedilo sestavljeno iz sestavkov smo sestavili v celoto. [5] Grosman, M. (2006). Razsežnosti branja. Za boljšo bralno Potem si je bilo potrebno zamisliti scenarij – kje se bo kakšna pismenost. stvar posnela, katere šolske kotičke bi vključili. Vloge so si učenci razdelili sami, nanje nisem vplivala. Nekatera dekleta so [6] Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (pridobljeno želela biti v glavnih vlogah, spet druga v ozadju, v množici. 30. 9. 2017). Dostopno na naslovu: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/ 3.3 Snemanje [7] OECD (2010a). PISA 2009 at a Glance. Pridobljeno na: Snemanje je potekalo po posameznih prizorčkih. Bili so kratki, http:// 28. 8. 2017). toda vaj je bilo kljub temu veliko. Prizore smo posneli s šolsko [8] SSKJ Pridobljeno na: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html 29. 9. kamero, jih pogledali, analizirali gibanje, igro, mimiko in kretnje 2017. ter snemanje ponovili. Samo snemanje je pritegnilo še več učencev, bolj kot knjige jih je zanimala tehnika. [9] Ule, M. (2000). In kaj se dogaja s prostimčasom mladih v devetdesetih? Socialna ranljivost mladih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; Urad RS za mladino (str. 80- 82). 134 Razvoj digitalnih kompetenc pri urah angleščine po vertikali Vertically aligned digital competences at english lessons Danijela Metličar Vukmanič Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Hoče, Slovenia danijela.metlicar@os-hoce.si POVZETEK prostoru, kot tudi drugod po svetu, zahtevan cilj, ki mu bomo Izboljšana digitalno znanje in dostop do digitalnih ter odprtih učitelji slej kot prej morali začeti slediti. Tudi današnji učenec je virov sta klju primoran slediti različnim zahtevam, kompetenten mora biti čna, ne samo za boljše poučevanje, temveč tudi za ustvarjanje prilagodljivih izobraževalnih modelov, ki olajšujejo zbrano poslušati, dobro brati, pisati, se izražati na različne načine, vseživljenjsko u tudi ustvarjalno, govoriti mora tuje jezike. In biti mora digitalno čenje. usposobljen za svet, ki ga v prihodnosti čaka. Prav na to smo na Na naši šoli smo začeli s projektom Usklajen razvoj digitalnih naši OŠ Dušana Flisa Hoče posebej mislili, ko smo se skupaj z kompetenc vseh učencev na OŠ Dušana Flisa Hoče, da bi učence Zavodom republike Slovenije za šolstvo podali v projekt Usklajen pripravili na življenje v prihodnosti ter pri njih razvijali kritično razvoj digitalnih kompetenc vseh učencev na OŠ Dušana Flisa mišljenje. Pri pouku angleščine na predmetni stopnji (6., 8. in 9. Hoče. Učitelji, sodelujoči v tem projektu, smo si v skladu z Učnim razred) sem naredila načrt, katere digitalne kompetence bom v načrtom za svoj predmet določili in začrtali cilje, ob katerih smo katerem razredu z učenci načrtno razvijala, in sicer z namenom, razvijali digitalne komeptence učencev pri svojih urah. da se učenci čim bolj digitalno opolnomočijo. Ta načrt sem nato z njimi tudi izvedla. Pri tem sem prišla do zanimivih spoznanj, ki Glavni namen tega članka je predstaviti praktični primer, in sicer jih predstavljam v sklepu kako je potekalo in še poteka usmerjeno razvijanje digitalnih članka. Menim, da bo našo šolo zapuš kompetenc pri pouku angleščine v 6., 8. in 9. razredu na OŠ čalo vedno več digitalno pismenih učencev, saj bodo osveš Dušana Flisa Hoče od načrta, zastavljenih ciljev, seznama čeni tudi o varni rabi tehnologije, avtorskih pravicah in ostalih digitalnih kompetencah.. digitalnih kompetenc za vsak razred posebej, izvedbe in zaključnih ugotovitev. V nadaljevanju bo predstavljen pristop k projektu na ravni šole, nato še priprava individualnega načrta Ključne besede razvijanja digitalnih kompetenc za 6. – 9. razred učiteljice za digitalna pismenost, osnovna šola, vertikala. angleščino, prikaz izpeljave in dela pri pouku ter ugotovitve z zaključno mislijo. ABSTRACT Better digital literacy and access to digital and open sources are 2. Osrednji del prispevka becoming crucial not only for better teaching but also for creating V tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju bi naj po preglednici flexible educational lifelong learning models. Zavoda za šolstvo RS učenci med drugim tudi izboljšali iskalne We at OŠ Dušana Flisa Hoče have started a project called strategije z uporabo naprednih možnosti iskanja, znali naj bi Usklajen razvoj digitalnih kompetenc vseh učencev (A vertically shraniti in priklicati informacije na računalniku, elektronski pošti, aligned development of digital competences in all pupils) to spletni učilnici (sliki 1 in 2), v oblaku, sporazumevati bi se morali prepare students for their future life and develop critical thinking. preko elektronske pošte, uporabljali naj bi družabna omrežja, In teaching English in the second and third educational periods poznali varnost na spletu, vedeli, kako ustvariti varno geslo, (6th, 8th and 9th grade), I made a plan - what digital competences upravljali z različnimi digitalnimi identitetami – osebno, šolsko,… I will develop in a particular class with pupils. My intention was poznali različne načine in programe za ustvarjanje slike, besedila, to empower my pupils in digital competences in an organized zvoka itd. way. I then carried out this plan and came up with interesting Premisliti je bilo treba, kaj učenci v določenem razredu doslej že conclusions that I present in the end of the article. Students will znajo, izpisala sem, kaj smo doslej v zvezi z digitalnimi leave our school more and more digitally literate as they will also komeptencami s svojimi učenci že počela, in sicer po razredih. be aware of the safe use of technology, copyrights etc. Zamislila sem si, kako bodo te cilje razvijali naslednja šolska leta dalje ter ob kateri snovi. Ker sem se zavedala, da vseh kompetenc Keywords pri svojih učencih ne bom mogla razviti, saj imajo različno Digital literacy, primary school, vertical alignment. predznanje, je pa tudi utopija usposobiti učence v vseh kompetencah, sem izbrala tiste kompetence, ki so se mi zdele najbolj uporabne za toliko stare u 1. UVOD čence, ki se mi zdijo osnovne, na katerih bom lahko v nadaljnjih letih gradila njihovo znanje ter Današnja šola se usmerja v drugačno poučevanje, ki zahteva od meni blizu. Nastal je seznam kompetenc, ki se jih želela razviti v učitelja veliko več pripravljenosti kot včasih. Z vnašanjem določenem razredu in ob določeni snovi pri angleščini 6., 8. in 9. digitalnih kompetenc v proces pouka se je delo učitelja še razredu. razmahnilo. Digitalne kompetence postajajo v evropskem 135 Ker sem vedela, da se z digitalnimi kompetencami naši učenci pred 6.razredom še niso dosti srečevali na tako uskaljen način, sem si cilje določila nizko. Tako sem se odločila naslednje: v 6. razredu, ki sodi v drugo izobraževalno obdobje, smo se učili prijaviti se v spletno učilnico, ponoviti prijavo v spletno učilnico, poslati in prejeti elektronsko pošto, poiskati ustrezno sličico glede na našo temo, jo shraniti na namizje in naslednjič zopet najti, odpreti in uporabiti. V tretjem obdobju pa smo z učenci že pred tem delali ob gradivu v spletni učilnici, še posebej pa smo se učili prijaviti se v spletno učilnico Moodle, kjer so poiskali navodila naloge, ki so jo morali opraviti, napisali so spis po danem navodilu, ga nato oddali v učilnico, proti koncu šolskega leta so že tudi znali vrednotiti oddano gradivo sošolca in mu dati povratno informacijo. Ustvarjali so Meme na dano temo in tudi te oddajali v spletno učilnico ter jih shranili in si jih poslali na elektronski naslov. V času govornih nastopov so pripravili material za nastope v Slika 1: Oddani prispevki v spletno učilnico programu Prezi. V okviru dveh učnih ur so temo Slavery (Goodey, 2015) pri angleščini obdelali tudi z Google docs – sočasno sodelovanje, ustvarjanje zapisov, pisanje komentarjev v angleščini. V okviru interesne dejavnosti Literarno-novinarski krožek so se učenci pripravljali spletno gradivo v programu Publisher. Učenci so morali poiskati dokument.doc, ga prenesti v Publisher in tam ustrezno oblikovati na zanimivem ozadju. Sledi natančna razporeditev dela po mesecih v vseh imenovanih razredih – razlike so le v ciljih, ki so jih učenci morali doseči: OKTOBER - Učenci prinesejo svoja uporabniška imena in gesla. (6., 8., 9.) - Učenci ponovijo prijavo v spletno pošto, spletno učilnico (6., 8., 9.) - Pošljejo in prejmejo elektronsko sporočilo (6.) (slika 3) - Naučijo se oddati gradivo, ki ga pripravijo. (8., 9.) - Oddano pregledamo, zapišem komentar. (8., 9.) - Komentar znajo pogledati. (8., 9.) Težave, ki so pri tem nastale: učenci niso našli več svojih Slika 2: Učenkin izdelek, oddan v e-učilnico uporabniških imen in gesel, zato se je ena učna ura namenila iskanju teh podatkov pri učiteljici računalništva. Prav tako nekateri niso znali vstopiti v spletno pošto, tudi ne pregledati OKTOBER – MAREC pošto in jo poslati. Pri tem je bila pomembna predvsem - Učenci še nekajkrat na enak način pošljejo e-pošto in jo medsebojna pomoč. Velike težave so se pojavljale prav tako s sprejmejo ter pregledajo, ponovno prijavo v spletno učilnico. Učenci v višjih razredih niso - na spletu poiščejo sličico, vezano na obravnavano temo, znali pogledati komentarja, ki jim ga je učiteljica dala v e-učilnico jo shranijo na namizje ter znova poiščejo (odprejo) (6.), za določeno nalogo.. - višji razredi oddajo svoje delo – natipkane dokumente, učiteljica ga pregleda in komentira, pogledajo komentar (8., 9.). Težava: Kako shraniti document/sličico na namizje? 136 Slika 3: Primer poslanega učenkinega e-sporočila s priponko. Slika 4: Skupno urejanje dokumenta o prebranem besedilu. MAREC: - V wordu ustvarjajo besedilo na temo A new life.(Goodey) ( 9.) - Naučijo pravopisnih in oblikovnih pravil, ki se jih držijo pri tipkanju besedil (obojestranska poravnava, angleški naslovi, presledki za ločili ipd.). (6., 8., 9.) - Dokument shranijo na namizje.(8., 9.) - Naslednjič dokument najdejo. (8., 9.) - Oddajo dokument v e-učilnico. (8., 9.) - Izberejo sošolčevega v e-učilnici in ga v e-učilnici tudi ovrednotijo ter oddajo sošolcu komentar po danih kriterijih, ki smo jih prej skupaj sestavili. (8., 9.) Težava: problemi iz prejšnjih mesecev počasi izginjajo. APRIL – MAJ: - V 6. razredu so ob besedilu iz učbenika, ki so ga brali, so Slika 5: Delo v računalniški učilnici. časno urejali dokument v google.docs (skupna raba) na temo New York, pri tem so uporabljali podatke s spleta, pisali so komentarje v angleščini (6.), (D. Goodey, 2015). 3. Sklep - delali smo tudi z google.docs – ob danem besedilu v Moja pričakovanja glede uvajanja digitalnih kompetenc so bila učbeniku za angleščino in besedilu JOURNEY INTO velika, a sem pri delu naletela na nemalo težav, na katere nisem SLAVERY (D. Goodey, 2015), ki so ga z pri načrtovanju niti pomislila, saj se mi je zdelo, da to učenci že razumevanjem prebrali, so nato reševali naloge in si znajo oz. bi morali znati. Med problem, ki so nastali, izstopajo: dodajali komentarje ob strani, vse v angleščini (9.) (sliki 4 in 5), - uporaba uporabniškega imena ter gesla za vstop v - na dano temo Slavery (D. Goodey, 2015) naredili še spletno pošto, ki učencem vzame preveč časa, MEME ter jih oddali v spletno učilnico, hkrati so jih - neznanje pošiljanja elektronskega sporočila, poslali po spletni pošti drug drugemu. (9.) - težavno prijavljanje v e-učilnico, - neznanje vpogleda učiteljevega komentarja za oddano delo v e-učilnici, Težav nismo zaznali. - oblikovanje besedila v Wordu, - shranjevanje word dokumenta ali slik na namizje, - iskanje shranjeih datotek ter ponovno odpiranje in uporaba, - kopiranje povezav spletnih strain, - brez interesa za delo z računalnikom in strah pred takim delom. Ugotovljeno je bilo, da so učenci slabo digitalno pismeni, mnogi imajo široko znanje, se znajdejo v vsaki situaciji, iščejo pot do rešitve, izstopajo pa predvsem tisti, ki se ob računalniku ne 137 znajdejo in ne znajo povezati informacije in nimajo interesa Cilji tega prispevka bi bili, da se morajo učitelji zavedati pomena ugotoviti, kako do rešitve pri določenih nalogah. Samoumevno se digitalne pismenosti v sodobnem času, obvestiti, da so otroci zdi, da 12 in več let star učenec zna shraniti natipkano datoteko na digitalno slabo pismeni, sem se namreč ne všteva igranja namizje ter jo nato tudi poiskati. Pa temu pogosto ni tako. Ti računalniških iger, da obstajajo otroci, ki jim ni do dela z problemi se ponavljajo pri določenih učencih tudi v 9. razredu, na računalnikom in da imajo učitelji na sploh slabo predznanje o teh prehodu v srednjo šolo. Navedene težave je bilo potrebno reševati kompetencah. z dodatno uro pouka v računalniški učilnici, s potrpljenjem, da so vsi učenci dosegli posamezne korake dane naloge, sicer delo 4. LITERATURA IN VIRI enostavno ni steklo. [1] http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/digitalne- V prihodnje je želja, da se s projektom na šoli nadaljuje. Pripravili kompetence-med-kljucnimi-izzivi-solskega- smo že preglednico, ki kaže, kateri razredi že postajajo izobrazevanja.html) kompetentni, ker učitelji z njimi delajo, katere kompetence imajo [2] MIZŠ, Učni načrti za osnovno šolo (2011). razvite, katero znanje jim še manjka. Na podlagi te preglednice se http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_pr vidi, kje so luknje v znanju in vizija je, da se zapolnijo. Prav tako edsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni pa je potrebno obstoječe kompetence učencev nadgraditi, pri _nacrti/ (7.11.2015) čemer je v pomoč preglednica vseh kompetenc po vzgojno- izobraževalnih obdobjih in razredih, ki jo je pripravil Zavod RS [3] D. Goodey, N. Goodey, M. Craven: Messages 3, Cambridge za šolstvo pod vodstvom g. Radovana Krajnca. and Rokus Klett, 2015. [4] Vir slik: www.os-hoce.si. E-zbornica. 138 Kako izdelati strokovno in didaktično pravilno igro – izdelava igre o biotski pestrosti How to develop technical and didactical correct game - biodiversity game development Saša Mezek Žan Ternik OŠ Vide Pregarc Pedagoška fakulteta v Ljubljani Bazoviška ulica 1 Kardeljeva ploščad 16 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija +386 1 524 44 18 +386 1 589 22 00 sasa.mezek@osvp.si zan.ternik@gmail.com POVZETEK 2. ZASNOVA SCENARIJA V prispevku predstavljava primer dobre prakse in sodelovanja razli Scenarij so pred izdelavo pregledali učitelji biologije. Ko so nam čnih ravni stroke na področju izdelave izobraževalnih didakti ga odobrili, smo se začeli pogovarjati s programerjem in ta nam je čnih e-vsebin. Učitelji različnih šol in študenta Pedagoške fakultete, smer matematika in ra povedal, katere prednosti in slabosti nam ponujajo določeni čunalništvo, smo v okviru projekta programi, ki se jih uporablja za izdelavo iger. Glede na svoje Tealeaf oblikovali izobraževalno igro, ki jo učitelji lahko uporabljajo pri pouku. Igra se imenuje potrebe smo se na koncu odločili, da uporabimo program Life of a red squirrel and GameMaker. Programer nam je razložil, kako prilagoditi scenarij impacts of a non-native grey squirrel on its survival in govori o biotski pestrosti, natan temu programu, da ga bo mogoče v čim večji meri implementirati. čneje o ogroženih vrstah. Narejena je v angleškem jeziku, ker je bila narejena v okviru mednarodnega Igra je bila v osnovi sestavljena iz dveh ravni, pri čemer je bila projekta. Obstajajo pa tudi slovenska navodila za uporabo. vsaka raven razdeljen na dve stopnji, zimsko stopnjo, pri kateri se temperature lahko spustijo tudi pod ledišče, in stopnjo, pri kateri Ključne besede so temperature ves čas nad lediščem. Zaradi zahtevne implementacije zimske stopnje, ki naj bi predstavljala možnost Priprava e-gradiv, e-didaktična igra, sodelovanje, GameMaker. preživetja veverice v zahtevnih zimskih razmerah, smo se z biologi dogovorili, da implementiramo samo ABSTRACT poletno/spomladansko stopnjo, pri čemer izobraževalna igra ne In this article we introduce an example of good practice and izgubi na kakovosti, saj je možnost preživetja veverice v naravi v collaboration between different profession stages in development zimskem času predstavljena s stolpičnim diagramom po vsaki of educational didactical e-contents. Teachers from different končani poletni/spomladanski stopnji. Poleg omenjenega je bilo schools in collaboration with two students from the Faculty of treba prilagoditi tudi vrste hrane, ki se pojavljajo v različnih letnih Education in Ljubljana, have developed an educational game, časih, da je ta v igri prilagojena glede na realne razmere v naravi. which is used as a teaching tool in primary school classes. The game was developed in accordance with an international project Tealeaf. The title of the game is Life of a red squirrel and impacts 3. TESTIRANJE IGRE of a non-native grey squirrel on its survival. The story talks about Potem ko je bila igra izdelana, smo jo z učenci najprej testirali. biodiversity, thoroughly about the endangered species. Because Povedali so nam, kaj je bilo dobrega in kaj slabega pri tej igri. the game was developed as an international project, the game’s Nato smo jo izboljšali in jo uporabili v razredih pri poučevanju. primary language is English. The instructions for the game are Zakaj vidimo prednost v takem načinu dela? Dejstvo je, da danes also available in Slovenian language. učenci uporabljajo internet in igrajo spletne igre. Tudi smernice [2, 3] predvidevajo, da učenci pri pouku uporabljajo IKT. Pogosto Keywords so spletne igre narejeno površno in z ogromno strokovnimi Preparation of e-contents, e-didactical game, collaboration, napakami; pri tem se navezujem predvsem na področje GameMaker. naravoslovja. Ta igra je izdelana in pregledana od učiteljev biologije in profesorjev biologije s Pedagoške fakultete. 4. OPIS IGRE 1. UVOD 4.1 Opis programa GameMaker Danes je na spletu težko najti kakovostno e-didaktično igro, ki bi Igra je, kot že omenjeno, nastala v programu GameMaker. To je jo učitelj lahko uporabil pri pouku, zato smo se odločili, da program, namenjen izdelovanju računalniških iger, ki temelji na zasnujemo svojo. Najprej smo zasnovali scenarij. Urediti smo ga programiranju »drag and drop«, torej programiranju, pri katerem morali tako, da bo skladen s stroko. uporabnik program programira tako, da različne ukaze povleče v programsko okno, v katerem se nato omenjena koda izvrši. V GameMakerju pa ni omogočeno samo programiranje na način »drag and drop«, ampak ta vsebuje tudi svoj programski jezik, 139 imenovan Game Maker Language, ki je namenjen programiranju splošnim ciljem, ki ga mora igralec kot upravljavec veverice zahtevnejših računalniških iger. Pri programiranju spodaj opisane doseči. Glavni cilj računalniške igre je tako preživetje rdeče igrice način »drag and drop« ni zadostoval, zato smo se veverice skozi spomladansko/poletno obdobje, pri čemer mora programerji morali naučiti tudi GameMakerjevega programskega igralec uskladiščiti zadostno količino hrane, ki bo namenjena jezika, ki nam je omogočil sprogramirati zahtevnejše elemente, ki veverici v zimskem obdobju, da bo ta lahko preživela. Z so prisotni v računalniški igri. Primer zahtevnejšega elementa v namenom sprotnega ozaveščanja igralca o njegovi uspešnosti sta v računalniški igrici, ki ga s pomočjo načina »drag and drop« ni zgornjem levem kotu igralnega zaslona dva grafa. Prvi, rdeč graf mogoče sprogramirati, je na primer računalniško premikanje sive predstavlja trenutno energijo veverice, ki je namenjena veverice, ki krade hrano rdeči veverici itn. premikanju veverice po parku in nabiranju hrane za preživetje. Drugi, moder graf pa predstavlja količino hrane, ki jo je veverica 4.2 Namestitev ra uspela nabrati kot zalogo za preživetje v zimskem obdobju. Kot čunalniške igre omenjeno, so igralcu skozi zaslone z besedilom predstavljeni Računalniška igra je namenjena operacijskemu sistemu Windows. mehanizmi za igranje ra Na spletni strani https://drive.google.com/file/d/0B9RYIOgO čunalniške igre, kot je premikanje veverice po zaslonu s pomo sYw0QzJlTXhYSHRfNm8/view [1] na svoj ra čjo smernih tipk na tipkovnici, poleg čunalnik tega pa je predstavljen tudi mehanizem za pobiranje hrane v prenesemo datoteko Red_Squirrel_Game.exe, ki je namenjena parku. Ta deluje tako, da s tipko »e« na tipkovnici igralec poje namestitvi računalniške igre na računalnik. Ob tem sledimo navodilom, dokler namestitev ni dokon hrano, tako da se ta nemudoma pretvori v energijo (rdeč graf) za čana. Ko je računalniška premikanje veverice po parku. Poleg tipke za takojšnje igra uspešno nameščena na računalniku, jo lahko prvič zaženemo. prehranjevanje s hrano je v uporabi tudi tipka »r«, ki je namenjena shranjevanju hrane za zimsko obdobje, s pomočjo katere lahko 4.3 Zagon in uvodni zaslon veverica preživi skozi zimo. Ko računalniško igro uspešno namestimo, jo lahko zaženemo. Ob zagonu igre se najprej odpre uvodni zaslon, ki igralcu ponudi možnost Start (Začni), Meni (meni z navodili za energijsko vrednost živil) in Exit (Zapri). S klikom na gumb Meni si lahko igralec ogleda energijske vrednosti živil, ki so v parku in so namenjene prehranjevanju rdeče veverice, ki v njem živi. S klikom na gumb Start pa se igra začne in pojavi se prvi naslov z navodili in zgodbo. Slika 2: Rdeča in siva veverica v igri Poleg omenjenih grafov za energijo in količino skladiščene hrane najdemo na igralnem zaslonu tudi koledar, ki predstavlja mesec v letu, v katerem se igralec oziroma veverica trenutno nahaja. Igralnih mesecev je osem, preostali štirje meseci pa predstavljajo obdobje zime. Skladno z letnim časom so v igrici veverici na voljo le določene vrste hrane, pri čemer pa vsa hrana ni primerna za shranjevanje čez zimo (npr. jagoda), medtem ko so nekatere Slika 1: Uvodni zaslon druge vrste hrane (npr. lešnik) primerne za takojšnjo uporabo in pretvorbo hrane v energijo pa tudi za shrambo za zimsko obdobje. 4.4 Potek igre Računalniška igra je sestavljena iz dveh glavnih stopenj, pri čemer se pred vsako odigrano stopnjo in po njej pojavi ozadje z 4.5 Opis stopenj v igri besedilom, ki je namenjeno ozaveščanju igralca o tematiki računalniške igrice, torej o biodiverziteti. Čez vmesna ozadja se 4.5.1 Stopnja 1 igralec skozi besedilo spozna z glavnimi gradniki računalniške V prvi stopnji igre je naloga igralca preživeti skozi igre, torej z okoljem, v katerem rdeča veverica živi, in s spomladansko/poletno obdobje ter shraniti dovolj hrane, da bo problematiko, s katero se veverica srečuje, ko jo poskuša iz veverica lahko preživela zimsko obdobje. Prva stopnja igre je njenega naravnega habitata izpodriniti invazivna vrsta sive namenjena predvsem spoznavanju z mehanizmi premikanja in veverice. Tako kot v realnosti ji tudi v računalniški igrici siva pobiranja hrane. Dobro poznavanje teh predstavlja preprostejše veverica predstavlja konkurenco pri iskanju in nabiranju hrane ter igranje druge stopnje igre, ki je zahtevnejša in ki od igralca posledično pri preživetju. Uvodna ozadja so namenjena predvsem zahteva več spretnosti ter razmišljanja pa tudi tekmovanja z spoznavanju z mehanizmi upravljanja rdeče veverice in s računalniško vodeno sivo veverico, ki rdeči veverici predstavlja 140 konkurenco pri iskanju hrane in preživetju. Po uspešno odigrani izriše še primerjava zbrane hrane iz prve in druge stopnje. Igralec prvi stopnji se igralcu izriše graf, na katerem je predstavljeno, mora premisliti o razlikah med obema grafikonoma ter o vzrokih, koliko hrane mu je uspelo shraniti in kakšna je verjetnost zaradi katerih so te razlike nastale. Na koncu igre morajo učenci preživetja veverice v zimskem obdobju. odgovoriti na nekaj vprašanj, s katerimi se preveri, kako pozoren je bil igralec ob igranju računalniške igre in koliko je igralcu računalniška igra pomagala pri razumevanju ogroženosti nekaterih živalskih vrst zaradi vstopa invazivnih živalskih vrst v njihovo okolje. Slika 3: Predstavitev cilja igre 4.5.2 Stopnja 2 Na začetku druge stopnje se igralec skozi besedilo spozna z invazivno vrsto sive veverice, ki rde či veverici predstavlja konkurenco in jo poskuša izpodriniti iz njenega naravnega Slika 5: Graf količine pojedene hrane habitata. V drugi stopnji se poleg igralčeve rdeče veverice pojavi še siva veverica, ki predstavlja rdeči veverici konkurenco in ji skozi igro 5. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI poskuša ukrasti čim več hrane. Siva veverica je programirana tako, da se giba po parku, pri PRI IZDELAVI čemer izbira naključno hrano, ki ni nujno najbližja, ter jo ukrade rde či veverici. Cilj igralca in njegove rdeče veverice je v drugi stopnji enak kot v prvi stopnji, Prednost pri izdelavi take igre vidiva predvsem v tem, da učenci tj. preživeti spomladansko/poletno obdobje in nabrati zadostno dobijo predvsem strokovno dovršeno igro, ki jo lahko igrajo na količino hrane, ki bo veverici omogočala preživeti zimsko računalniku, in se pri tem ne samo zabavajo, ampak se tudi učijo obdobje, pri čemer je treba omeniti, da je zaradi konkurenčne sive in nadgrajujejo svoje znanje. Igra je predhodno strokovno veverice zbiranje hrane in posledično tudi preživetje rdeče pregledana in tako nima napak ter ne vodi do napačnih predstav. veverice oteženo. Razlage, ki jih otrok v igri dobi, so poenostavljene in strokovno neoporečne, kar še dodatno pripomore k dvigu kakovosti računalniške igre. Danes učenci pogosto uporabljajo tehnologijo in igrajo spletne igre, zato je dobro, da učence ozavestimo o pasteh spleta in jih naučimo, kako varno ravnati na spletu. V ta namen so bili že izdani različni napotki, kako pametno uporabljati e-igre [4]. Učenci so bili pri pouku zaradi igre bolj motivirani za delo, ker je del učnega procesa potekal na sodoben način, ki jim je blizu. 6. REFERENCE [1] Ternik, Ž., Ferlin, S. 2017. Red squirrel game. https://drive.google.com/file/d/0B9RYIOgOsYw0QzJlTXhY SHRfNm8/view [2] Moravec, B. 2016. Smernice za uporabo IKT pri predmetu NARAVOSLOVJE. Pridobljeno s spleta http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt- Slika 4: Predstavitev razloga vnosa sive veverice v Evropo nar/files/assets/basic-html/index.html#1 Tudi po drugi ravni sta količina zbrane hrane in možnost [3] Slavič Kumer, S., Kregar, S. 2016. Smernice za uporabo IKT preživetja predstavljeni grafično v obliki stolpičnega grafikona. pri predmetu BIOLOGIJA. Pridobljeno s spleta Takoj za predstavitvijo grafikonov za drugo stopnjo pa se igralcu 141 http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt- [4] Straker, L., Abbott, R., Collins, R. Campbell, A. 2014. bio/files/assets/basic-html/index.html#1 Evidence-based guidlines for wise of electronic games by children. Doi: 10.1080/00140139.2014.895856 142 Uporaba i-učbenika pri obravnavi pyramid Using an i-textbook at teaching pyramids mag. Polona Mlinar Biček OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Gorenja vas, Slovenija polona.mlinar@gmail.com POVZETEK V šolah se pri pouku zelo pogosto uporablja IKT za izvajanje 1. UVOD razli Ob začetni uporabi interaktivne table v razredu kot učni čnih metod dela in kot učni pripomoček učiteljev, vse bolj pogosto pa tudi u pripomoček sem imela kar nekaj težav s pridobivanjem gradiva. V čencev. Na tem področju so veliki premiki v u okviru izobraževanj so nas naučili izdelovati gradiva, za kar pa čilnicah in pri pouku tudi na račun e-učbenikov in i-učbenikov kot vir informacij ter tabli smo učitelji porabili veliko časa. Interaktivnost, ki je bila na voljo, čnih računalnikov kot učni pripomočki. Sama pa se z uporabo novih tehnologij in virov želim izogniti pa je bila večkrat neuspešno uporabljena, saj so učitelji i-tablo še u vedno uporabljali zgolj za prikazovanje prosojnic. Gradiva so bila čenju »na pamet«, uvesti samostojno delo učencev in jim čim bolj nazorno predstaviti u pasivne narave, saj so omogočala zgolj enosmerno komunikacijo čno snov. V u [8]. Sama sem z brskanjem po spletu prišla do zanimivih spletnih čilnici imam že kar nekaj časa elektronsko tablo. Vsako leto z u strani, ki so ponujale dinamiko in interaktivnost, ki je bila večkrat čenci poizkusimo izvesti vsaj del učnega programa nekoliko druga minimalna, vendar so bile v tujih jezikih. Veliko sem uporabljala če. Iz leta v leto se metode in oblike dela spreminjajo, saj sem vsako leto bogatejša za kakšno izkušnjo. V šolskem letu strani www.e-um.si [14], ki so že ponujale določeno 2016/17 sem se odlo interaktivnost, zato pa sem se toliko bolj razveselila i-učbenika na čila učencem ponuditi tablične računalnike, na katerih so samostojno utrjevali snov s pomo spletnih straneh https://eucbeniki.sio.si/ [13]. Le-ti nam ponujajo čjo i-učbenika. V prispevku, bom prikazala eno u animacije, simulacije in takojšnji odziv, ki ga učenci s pridom čno temo v 9. razredu, kakšne so bile prednosti in slabosti takšne oblike dela, težave, s katerimi uporabijo. V nadaljevanju prispevka bom predstavila primer, kako smo se sre nam interaktivnost i-učbenika pomaga pri razlagi geometrijskih čevali, in odzive tako učencev kot tudi prisotnih na hospitaciji. teles, konkretno piramide v 9. razredu, ter odzive učencev in kolegic ter vodstva šole, ki so bili prisotni na hospitaciji učne ure, pri kateri smo uporabljali i-učbenik in tablične računalnike. Ključne beside i-učbenik, piramida, i-tabla, tablični računalnik 2. RAZLIKA MED E-UČBENIKI IN I- ABSTRACT UČBENIKI In schools, teachers often use an interactive whiteboard for Večina založb nam v razvoju in vse večjega trenda uporabe IKT different methods of work and as a teaching accessory, and it is ponuja tiskane učbenike v obliki e-učbenikov in izkorišča nove more and more used by children as well. Big changes are present med[Vnesite citat iz dokumenta ali povzetek zanimivega dela in classrooms and in lessons due to e-textbooks and i-textbooks as besedila. Polje z besedilom lahko postavite kamor koli v sources of information and tablets as teaching accessories. I use dokument. Uporabite kartico »Orodja za polja z besedilom«, če these new technologies to avoid learning “by heart”, to introduce želite spremeniti oblikovanje polja z besedilom za izbiro students’ independent work and to present the topic as good as pojavnega citata.] possible. There has been an interactive whiteboard in my classroom for ije le kot nadomestilo. Zato je vpeljan pojem i-učbenik za quite a while now. With the students, we try to carry out at least a interaktiven e-učbenik. Ta pojem poimenuje e-učbenike, ki part of the syllabus in a different way every year. Each year, izkoriščajo nove medije za nadgradnjo interakcije z uporabnikom, teaching methods and methods of work are changing, because kot jo omogoča nova tehnologija. E-učbenik se po vsebini ne each year provides me with new experience to draw on. razlikuje od tiskanih učbenikov in vadnic oziroma delovnih In the 2016/17 school year, I decided to offer the students a zvezkov, vendar z dodatnimi e-elementi tvori spodbudnejše in chance to practice the subject matter using the tablets and i- učinkovitejše učno okolje za učence [9]. E-elementi z textbooks. interaktivnimi gradniki (nižje, srednje in visoke stopnje) dodatno In this article, I’m going to present one subject matter in the spodbujajo učence k aktivnemu razmišljanju in globlje 9th grade – the pros and cons of this type of work, the problems razumevanje učne snovi. Med gradnike nizke stopnje we had and the students’ responses as well as the responses of the interaktivnosti uvrščamo video, slike, zvok. Različne teste observes of the lessons. (prav/narobe, več možnosti, dopolni …), sliko s povečavo uvrščamo med gradnike srednje stopnje. Med gradnike visoke stopnje interaktivnosti pa uvrščamo didaktične igre, simulacije, Key words vodene učne pote in nekatere naloge z naključno generiranimi i-textbook, pyramid, interactive whiteboard, tablet podatki ter povratno informacijo o rešitvi. Le ti omogočajo visoko kvalitetno didaktično orodje pri učenju in poučevanju [9, 8]. 143 3. PREDNOSTI IN SLABOSTI UPORABE pri načrtovanju pouku potrebno uporabljati različne didaktične elemente, ki naj bi učencu pomagali pri razumevanju osnovnih I-UČBENIKA matematičnih pojmov [12]. 3.1 Prednosti Z orodji dinamične geometrije učencu omogočamo, da na hiter in Velika prednost, ki jo navajata avtorja [2] gre v prid e-učbenikov: enostaven način ugotovi nekatere zakonitosti, ki veljajo v »Interaktivni učbeniki lahko tako strokovno kot didaktično posameznem geometrijskem elementu. V osnovni šoli je povsem ustrezno nadomestijo klasične tiskane učbenike, usvajanje dokazovanje pogosto omejeno na slikovno gradivo in novih znanj pa omogočajo tudi tistim zaznavnim tipom učencev, utemeljevanje v nalogah, šele kasneje v srednji šoli pa se od ki jim ga klasični tiskani učbeniki ne omogočajo.« Vendar pa je še učencev zahtevajo tud formalni dokazi [6]. vedno potrebno sodobno tehnologijo v učni proces uvajati s premislekom [3]. Interaktiven učbenik je namenjen v večji meri samostojnemu 5. PRIMER UPORABE I-UČBENIKA učenju. Učenec pri pregledovanju nove učne snovi samostojno Tako kot v svojem prispevku opisujejo učitelji, ki so sodelovali v rešuje naloge, pri katerih dobi takojšnjo povratno informacijo. projektu e-Šolska torba [10], sem v preteklih šolskih letih Naloge lahko rešuje večkrat, ob tem pa si pomaga s uporabljala i-u pregledovanjem slik, ogledovanjem filmov, animacij in simulacij, čbenik predvsem za frontalno projiciranje učne vsebine in skupno ugotavljanje zakonitosti in novih učnih vsebin. ki jih lahko v vsakem trenutku ustavi, se odloči za ponovno V šolskem letu 2016/17 pa so ga učenci samostojno uporabljali v predvajanje v celoti ali pa posameznih odsekov [4]. 9. razredu za utrjevanje in ponavljanje učnih vsebin. Ker sem že Med prednosti so dijaki uvrstili lahkotnost dostopa do novih imela nekaj povratnih informacij iz omenjenega projekta, mi je informacij, boljšo predstavljivost snovi (animacije, apleti), kar pa bilo delo nekoliko lažje. Je pa takšno načrtovanje seveda omogoča lažje učenje [1]. Med drugim so navedli tudi takojšnjo dolgotrajno in mi je vzelo več časa kot priprava na »običajno« povratno informacijo o pravilnosti rešene naloge, zanimivejši učno uro. pouk in animacije pri pouku [7]. Prednost, ki jo navajajo učitelji, V nadaljevanju bom predstavila, kako smo z u pa je tudi, da zagotavlja diferenciacijo in individualizacijo, saj čenci obravnavali učno temo Piramide in kaj so bile glavne prednosti, ki nam jih lahko vsak napreduje v svojem tempu [3]. ponuja i-učbenik. 3.2 Slabosti 5.1 Prednosti i-učbenika pri spoznavanju Naj zberem in povzamem nekaj slabosti, ki so jih navedli učitelji, piramid profesorji in dijaki, ki so sodelovali v projektu e-šolska torba. Učitelji so med slabosti navedli, da je težko nadzorovati delo Že na prvi strani nas pričaka motivacijska naloga in slikovni dvajsetih u material, ki učencem osmisli učno snov in se tako izognemo vse čencev, saj je nemogoče spremljati vse učence hkrati prevečkrat zastavljenemu vprašanju: »Ja, učiteljica, kje pa bomo [3], dogajalo pa se je tudi, da so učenci pri nalogah, ki so takoj to rabili?« Učenci so dobili tudi mreže piramid, ki so jih doma ponujale rešitve, rešitev zgolj prepisali [5]. izstrigli ter v nadaljevanju uporabljali pri pouku. Dijaki pa so kot slabost naštevali počasno delovanje, neuporabnost za izdelovanje lastnih zapiskov o obravnavani učni snovi, brez internetne povezave so tablični računalniki neuporabni [1], včasih tablica zamrzne, igranje igric med poukom, če profesor ne spremlja dela, včasih se tablica ne more povezati z internetom [7, 3]. 4. GEOMETRIJSKA TELESA V 9. RAZREDU Za zadnjo triado je v učnem načrtu opredeljen sklop geometrijski pojmi, kjer učenci skozi vsa tri šolska leta spoznajo veliko novih pojmov in jih med seboj povezujejo [10]. Žakljeva [11] navaja, da s primernimi didaktičnimi pristopi lahko motivacijo spodbudimo Slika 1. Uvodna motivacija. na različne načine. Bistvo pa je, da učenci s primerno izbranimi Vir: https://eucbeniki.sio.si/mat9 dejavnostmi začutijo potrebo po razširitvi svojega znanja. Tako v njih vzbudimo potrebo po uvedbi novih pojmov. Če pa na silo Ob modelu, na papirnatih modelih in dodatni predstavitvi s prikazi uvedemo nove pojme, se snov lahko naučijo le na pamet. v i-učeniku smo si ogledali lastnosti piramide. Izberemo lahko posamezen pojem, na sliki pa se nam doriše ali poudari, pobarva. Večkrat pa imajo učenci pri spoznavanju novih vsebin s tega Za učence, ki imajo težave s prostorsko predstavljivostjo je, to področja težave zaradi slabe prostorske orientacije in fine zelo koristen dodatek pri poučevanju, saj lahko spremljajo motorike. Pomembno je, da učitelj od samega začetka navaja posamezen pojem na modelu in si hkrati predstavljajo tudi, kako učence na uporabo več reprezentacij in uvaja vizualizacijo. Paziti se ga nariše na skici v 2-D. Z vklapljanjem in izklapljanjem lahko moramo tudi, da uvedba pojma in njegova uporaba v algoritmih in predstavimo posamezen pojem in ob skici se tak učenec lažje postopkih ni prehitra, saj bi nasprotno zopet privedlo do učenja na orientira ter si predstavlja. pamet.Po mnenj avtorice se v šolah to prepogosto dogaja. Zato je 144 Slika 5. Presek z ravnino Vir: https://eucbeniki.sio.si/mat9 Slika 2. Uvajanje novih pojmov na modelu piramide Vir: https://eucbeniki.sio.si/mat9 Slika 6. Uporaba Pitagorovega izreka v piramidi Vir: https://eucbeniki.sio.si/mat9 Slika 3. Model piramide Za obravnavo površine in prostornine je v sami vsebini precej animacij in slikovnega materiala, ki omogočajo učencem lažje razumevanje izpeljanih obrazcev. Slika 7. Pitagorov izrek na modelu Predstavljene animacije nam omogočajo zelo konkretno predstavo pri učencih in nazorno predstavitev primerov. Pri ponavljanju in utrjevanju pa hitro prehajanje med posameznimi primeri. Pri ponavljanju in utrjevanju sem si za prejšnje šolsko leto zadala, da učencem ponudim nekaj novega, zato so za utrjevanje in ponavljanje učenci uporabljali i-učbenike samostojno. Iz že prej omenjenih analiz dela z i-učbeniki sem se sama nagibala k temu, Slika 4. Zveza med prostorninama teles da učenec po končani uri vseeno odnese naloge domov, da jih Vir: https://eucbeniki.sio.si/mat9 doma dokonča in se o njih naslednjo šolsko uro pogovorimo. Učencem sem vnaprej pripravila učne liste z nalogami, ki so Nekoliko bolj bom predstavila uporabo Pitagorovega izreka, ki dostopne preko i-učbenika. Učni listi so bili sestavljeni v dveh smo ga zopet obravnavali v kombinaciji uporabe i-učbenika in nivojih. Za učence, ki imajo učne težave, je bilo pripravljenih več prikaza z modeli. nalog tipa poveži, poimenuj …, za učno boljše učence pa tudi naloge problemskega tipa. Poleg naloge je bil tudi zapis, na kateri strani v i-učbeniku dano nalogo lahko poiščejo. V začetku učne ure smo učno snov ponovili in zapisali, na katerih straneh lahko najdejo razlago za posamezno učno vsebino, kar jim je bilo kasneje pri samostojnem delu v pomoč. 145 tudi pri spoznavanju nove učne snovi. Z učenci bomo s pomočjo i-učbenikov še naprej preizkušali nove stvari in si s tem krepili moje in njihovo obzorje. 7. VIRI [1] Banović B. D, Mavrič Klenovšek, V. 2015. Pot uvajanja in uporabe e-vsebin in storitev na Šolskem centru Novo mesto, Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji. V Kaj nam prinaša e-Šolska torba (Kranjska Gora, Slovenija, Maj 27 - 29, 2015), 275-279. DOI= http://www.zrss.si/pdf/kaj-nam-prinasa- esolska-torba.pdf [2] Flogie, A., Čuk, A. 2015. Kaj nam prinaša projekt e-Šolska torba? V Kaj nam prinaša e-Šolska torba (Kranjska Gora, Slovenija, Maj 27 - 29, 2015), 19-30. DOI= Slika 8. Primer naloge na učnem listu http://www.zrss.si/pdf/kaj-nam-prinasa-esolska-torba.pdf [3] Gole, I., Hadler, M. 2015. Učenje s tablicami na razredni Po uvodni ponovitvi so učenci v paru ali pa samostojno reševali stopnji. V Kaj nam prinaša e-Šolska torba (Kranjska Gora, naloge. Domenili smo se, da naloge rešujejo najprej na učnem Slovenija, Maj 27 - 29, 2015), 182-187. DOI= listu, nato pa preverijo pravilnost rešitve še v i-učbeniku. Tako http://www.zrss.si/pdf/kaj-nam-prinasa-esolska-torba.pdf smo se izognili problemu, da bi učenci prepisali rešitve [13], saj [4] Habič, M. 2016. Uporaba elektronskih gradiv pri pouku v so morali učenci nalogo najprej rešiti, pa tudi za računske naloge osnovni šoli. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, so imeli predviden prostor, kamor so si naredili zapiske. Učenci so Filozofska fakulteta. DOI= po koncu reševanja takoj dobili povratno informacijo, pri https://dk.um.si/Dokument.php?id=95250 nekaterih nalogah, ki so jim delale težave, pa so lahko izkoristili tudi dodatno razlago oziroma se vrnili na stran z razlago. [5] Hedžet Krkač, M. 2015. Soočanje z izzivi uporabe tehnologije Zanimive pa so se jim zdele tudi naloge z naključno generiranimi pri pouku slovenščine. V Kaj nam prinaša e-Šolska torba podatki. Učenci so bili na takih urah zelo motivirani, dobro so (Kranjska Gora, Slovenija, Maj 27 - 29,, 2015), 125-131. delali in tudi slabši učenci so radi delali. DOI= http://www.zrss.si/pdf/kaj-nam-prinasa-esolska- torba.pdf [6] Jedrinović, S. 2015. Model vodenega dokazovanja v 6. ZAKLJUČEK geometriji. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljana, Pedagoška Kot sem že omenila, so bili učenci za samostojno delo s pomočjo fakulteta . DOI= http://pefprints.pef.uni- i-učbenikov zelo motivirani. Tudi uporabo i-učbenika pri lj.si/3060/1/DIPLOMSKO_DELO_SANJA_JEDRINOVIC.pd fronatlnem delu so pozitivno sprejeli. Menim, da so učenci večino f časa lahko delali z razumevanjem in ne učenjem na pamet, saj s [7] Nose A. 2015. Tablica zaživela na Gimnaziji Novo mesto. V pomočjo i-učbenika pridobimo uvodno motivacijo, zmožnost Kaj nam prinaša e-Šolska torba (Kranjska Gora, Slovenija, povezovanja novega znanja z že znanim in dobro prostorsko Maj 27 - 29, 2015), 264-268. DOI= predstavljivost. http://www.zrss.si/pdf/kaj-nam-prinasa-esolska-torba.pdf Seveda je bilo pri uporabi i-učbenikov prisotnih tudi nekaj težav. Vedno, sem se z učenci vnaprej dogovorila, da so od doma [8] Repolusk, S. in Zmazek, B. 2008. Interaktivnost in e-učna prinesli tablične računalnike, kakšen računalnik sem si sposodila gradiva E-um. V Zbornik: Mednarodna konferenca Splet tudi od kolegic, ga prinesla od doma, da smo imeli dovolj izobraževanja in raziskovanja z IKT – SIRIKT 2008 (Kranjska pripomočkov. Za delo pri pouku sem si morala zagotoviti tudi Gora, April 16 - 19, 2008) 332-336. nemoteno internetno povezavo, saj brez nje delo ne bi bilo [9] Zmazek, B. et al. 2014. Vsebinsko-didaktična izhodišča in mogoče. Tukaj mi je bila zelo v pomoč računalničarka, ki mi je to napotila pri izdelavi i-učbenikov. V Slovenski i-uč beniki zagotovila. Že sama organizacija mi je včasih vzela dodaten čas. (Ljubljana, Slovenija, 2014) DOI= Kot sem že omenila, so mi bile koristne informacije, ki sem si jih http://www.zrss.si/pdf/slovenski-i-ucbeniki.pdf pridobila s prebiranjem zapisov v projektni skupini e-šolska torba, saj sem vnaprej predvidela kakšno situacijo. [10] Žakelj, A., Prinčič Rohler, A., Perat, Z., Lipovec, A., Vršič, V., Repovž, B., Senekovič, J., Bregar Umek, Z. 2011. Uč ni Na eno izmed tako izvedenih učnih ur sem povabila tudi gospoda nač rt. Program osnovna šola. Matematika [Elektronski vir]. ravnatelja in kolegice iz strokovnega aktivu. Vsi prisotni so bili s Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za prikazanim zadovoljni in podprli takšen način dela. Učna ura se šolstvo. DOI = jim je zdela zanimiva, saj je bila »drugačna« od običajne. Opazili http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/po so, da so učenci vajeni takega dela, saj so bili pozitivno drocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf presenečeni, da so učenci aktivno sodelovali in niso izkoriščali [11] Žakel, A. 2003. Novi pristopi pri poučevanju matematike v dostopa na druge spletne strani. devetletki. Vzgoja in izobraževanje. 34 (4), 20-27 V zadnjem šolskem letu smo na študijskih skupinah veliko [12] Žakelj, A. 2003. Kako pouč evati matematiko. Ljubljana: poslušali o formativnem spremljanju učencev in napotkih, da Zavod Republike Slovenije za šolstvo. morajo učenci sami priti do ugotovite in zaključkov. Idejo, ki sem jo dobila na izobraževanjih v zvezi s formativnim spremljanjem, [13] https://eucbeniki.sio.si/ bom poizkusila izvesti v prihajajočem šolskem letu, saj se mi i- [14] www.e-um.si učbenik zdi zelo primeren učni pripomoček za samostojno delo 146 Vpliv učnih stilov na rezultate uporabe interaktivne table pri poučevanju ulomkov The impact of learning styles on the results of an interactive whiteboard use at teaching fractions mag. Polona Mlinar Biček dr. Jože Rugelj OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Gorenja vas, Slovenija Ljubljana, Slovenija polona.mlinar@gmail.com joze.rugelj@pef.uni-lj.si POVZETEK The research also showed that the visual or kinaesthetic learners Ulomki predstavljajo velik del u show more satisfaction when the interactive whiteboard is used in čne vsebine pri matematiki v 7. razredu. Ponovimo dejstva, ki jih u lessons. čenci že poznajo, in dodamo ra čunske operacije. Vsebine temeljijo na simbolnem zapisu ulomka, ki ga lahko predhodno predstavimo z diagramom, in tako Keywords učencem olajšamo razumevanje. Glavni namen prispevka je fractions, interactive whiteboard, learning styles prikazati, kako učenje ulomkov s pomočjo interaktivne table v povezavi z učnimi stili učencev vpliva na rezultat učenja. Z raziskavo smo dokazali, da je pou 1. UVOD čevanje ulomkov s pomočjo interaktivne table u Otroci imajo različne stile učenja: vizualnega, slušnega in činkovitejše, saj se med učenci in učenkami kontrolne in eksperimentalne skupine pojavljajo statisti kinestetičnega. Pouk, ki največkrat poteka v frontalni obliki, je čno pomembne razlike glede u najbolje razumljiv avditivnemu učnemu tipu učencev, vizualni in čnih dosežkov po opravljenem eksperimentu. Pri u kinestetični učni tip učencev pa sta večinoma prikrajšana pri čencih in učenkah, pri katerih prevladuje slušni u obravnavanju učne snovi. Interaktivna tabla je kvalitetno učno čni stil, med kontrolno in eksperimentalno skupino obstaja statisti sredstvo v izobraževanju, saj nudi učencem večjo prostorsko in čno pomembna razlika v učnih dosežkih po opravljenem eksperimentu. Ugotovitve so pokazale, da so u časovno predstavljivost učne snovi. Učence spodbuja z različnimi čenci in učenke iz eksperimentalne skupine, pri katerih prevladuje slušni u slikovnimi in tekstovnimi gradivi ter jih napelje k samostojnemu čni stil, dosegli bistveno ve razmišljanju [15]. č točk po zaključenem eksperimentu v primerjavi s kontrolno skupino. Raziskava je pokazala tudi, da Rezultati raziskav kažejo pozitivne učinke uporabe interaktivne u table pri pouku, saj pri učencih povečuje motivacijo, pozornost, čenci in učenke, pri katerih prevladujeta vizualni ali kinestetični stil u stopnjo dojemanja in interakcijo [19; 2; 5]. čenja, izkazujejo višjo stopnjo zadovoljstva, kadar se pri pouku uporablja interaktivna tabla. V 7. razredu je velik del vsebine pri pouku matematike namenjen obravnavi ulomkov. Po Paynu [11] je zadnja komponenta uvajanja delov celote simbolna raven, ki jo vpeljemo, ko učenci že Ključne besede dodobra osvojijo diagrame in konkretne modele, s katerimi ulomki, deli celote, interaktivna tabla, učni stili predstavljamo dele celote. Ulomki predstavljajo odnose med količinami in učencem povzročajo nemalo težav pri samem ABSTRACT razumevanju. Z uporabo interaktivne table pa lahko dele celote Fractions are a big part of the Mathematics syllabus in class 7. We prikažemo z grafičnimi prikazi in učencem omogočimo lažji revise the things the students already know and add the prehod od diagramov k simbolnim zapisom. mathematical operations. The contents are based on a symbolic writing of the fraction, which can be previously introduced by a diagram to ease the students' understanding. The aim of the article 2. INTERAKTIVNA TABLA is to present how teaching the fractions with the use of the Interaktivna tabla je elektronska tabla, ki je narejena tako, da interactive whiteboard affects the learning result together with the deluje v povezavi z računalnikom. Zaradi napredka informacijske learning styles. in komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je tudi ta The analysis confirmed that using the interactive whiteboard tabla bolj zanimiva in primerna za današnjo dobo elektronike. makes fraction teaching more successful. It showed that, Interaktivna tabla omogoča uporabo mnogih aplikacij. To so [4]: considering the learning achievements after the experiment, there uporaba spletnih virov v učilnici za poučevanje, prikazovanje videoposnetkov (z njimi lahko učitelj lažje razloži določene are statistically important differences between the control group pojme), predstavitev dela učencev preostalim v razredu, students the experimental group students. Considering the ustvarjanje digitalnih grafov, urejanje besedila ter vadba rokopisa learning achievements after the experiment, there is also a ter shranjevanje zapiskov na tabli za prihodnjo uporabo. statistically important difference between the auditory leaning type students of the control and the experimental group. 3. PREDNOSTI IN SLABOSTI The findings showed that compared to the control group, the experimental group students who are auditory learners achieved INETRAKTIVNE TABLE many more points after the experiment. Uvedba interaktivne table v šole omogoča, da so procesi poučevanja in učenja bolj privlačni, dinamični in imajo bogatejšo 147 vsebino. Večja razlika med klasično in interaktivno tablo je, da učencu. Lahko pa to ob uvajanju novih ključnih pojmov oziroma so učenci pri uporabi interaktivne table bolj aktivni, veliko bolj so tem upošteva tako, da to stori na več načinov, na primer z opisom, motivirani za delo [15], ponuja možnost za boljšo razlago definicijo, zgodbo, s filmom ali slikami, in se tako prilagodi kompleksnih in abstraktnih pojmov [6], tabelne slike je mogoče različnim stilom [18]. po delu analizirati in dodelati, zelo hitro in enostavno se pripravi Vizualni in kinestetični tipi imajo lahko resne učne težave pri ozadje za delo [17]. razumevanju, ki so rezultat neustreznega poučevanja. Ta dva stila Negativne strani interaktivne table so njihova cenovna zaznavanja pa sama po sebi nista vzrok za neuspeh, saj imajo nedostopnost, da je potrebno predhodno usposabljanje za vizualni in kinestetični tipi veliko koristi od pristopov, kjer so rokovanje z interaktivno tablo, da je potrebno več časa za uporabljeni modeli in slike, ki jih takšni učenci sprejemajo kot pripravo učnih ur in predstavitev, lahko pa je njena uporaba ključne matematične koncepte [1]. Interaktivna tabla nudi zmanjšana zaradi pomanjkanja virov. učencem večjo prostorsko in časovno predstavljivost učne snovi. Na žalost nekateri učitelji uporabljajo interaktivno tablo zgolj kot Učence spodbuja z različnimi slikovnimi in tekstovnimi gradivi projektor (na pasiven način), zato tudi ne poznajo pozitivnih ter napelje k samostojnemu razmišljanju [15]. Pri učni uri, kjer učinkov uporabe interaktivne table, saj je njena uporaba zelo uporabljamo interaktivno tablo, učenci s slušnim učnim stilom minimalna. Z didaktičnega vidika pa lahko tabla zelo hitro prinese niso v ničemer prikrajšani pri razumevanju učne snovi, saj učitelj tudi negativne učinke. Ob podajanju učne snovi z interaktivno še vedno razlaga in ti učenci lahko s poslušanjem pridobijo tablo moramo paziti, da učencu dvignemo pozornost s slikami, ustrezno znanje. Pridobitev za učence z vizualnim učnim stilom barvami in dinamičnimi prikazi, hkrati pa njegovo osredotočenost predstavlja možnost vključitve videoposnetkov in večjega števila ohranimo na učni vsebini, saj naj bi mu prikazi zgolj olajšali slikovnih predstavitev, ki jih lahko s pomočjo interaktivnosti razumevanje snovi. ustrezno spreminjamo. Interaktivna tabla lahko učencem, pri katerih prevladuje kinestetični učni stil in so pri frontalnem pouku 4. TIPI ZAZNAVANJA največkrat zapostavljeni, z aktivnim sodelovanjem pri V povezavi z uporabo ve soustvarjanju tabelske slike in s preizkušanjem interaktivnosti čpredstavnosti in različnih aktivnih oblik dela pa je pomembno tudi poznavanje tipov zaznavanja in z njimi pomaga k boljšemu razumevanju učne snovi. povezanih u čnih stilov. Ločimo tri tipe zaznavanja: vizualni ali vidni tip, avditivni ali 5. UPORABA INTERAKTIVNE TABLE slušni tip ter kinestetični tip. PRI OBRAVNAVI ULOMKOV Vizualni ali vidni tip je povezan z vidom, torej učenci zaznavajo Uporaba interaktivne table omogoča učinkovito spoznavanje tisto, kar vidijo z očmi. Za njih je značilno, da raje opazujejo, kot osnovnih matematičnih pojmov, kot so osnovni pojmi statistike, govorijo ali sodelujejo. Učno snov si lažje zapomnijo, če je zbiranje podatkov na terenu, ročno in računalniško obdelovanje vsebina prikazana z različnimi slikami in simboli [13]. Nagibajo podatkov, oblikovanje diagramov (Vennov, Corollov in puščični), se k sedenju v sprednjem delu učilnice, da bi se izognili vizualnim primerjava podatkov ipd. Pri uporabi vsebin lahko učitelj uporabi motnjam. Nagibajo se tudi k razmišljanju o slikah in njihovih fotografije iz galerije, štampiljke itd., kar omogoča simbolno vsebinah ter se najbolje učijo s prikazovalniki. Med predavanji se predstavitev, pri tem pa lahko sodelujejo tudi učenci. Največja želijo seznaniti s podrobnimi pojasnili o pridobivanju informacij prednost takšnega pouka je, da se vsi podatki vnašajo na ali podatkov [9]. Če bi takšen učenec le poslušal gradivo, bi si interaktivno tablo, tako ostanejo vedno na voljo. To je posebej verjetno zapomnil veliko manj [12]. koristno pri učencih z učnimi težavami, ki potrebujejo ponovno Avditivni ali slušni tip je povezan s sluhom, z njim zaznavamo razlago [10]. tisto, kar slišimo. Za učence je značilno, da si lažje zapomnijo, če Payne [11] meni, da je učenje ulomkov sestavljeno iz naslednjih je učna snov podana po korakih oziroma po določenem vrstnem komponent, ki jih mora učenec usvojiti in med seboj povezati do redu [13]. Najbolje se učijo s pomočjo predavanj in diskusij. Zelo te mere, da v kolikor je dana ena izmed komponent, jo je učenec majhen pomen pri njih imajo pisne informacije, dokler jih ne sposoben povezati z ostalimi štirimi. Komponente, ki jih navaja, slišijo [9]. so: uporaba delov celote v vsakodnevnem življenju, ki jih Kinestetični tip je povezan z našimi občutki in otipom, z njim nadgradijo s konkretnimi modeli, uporaba matematičnega jezika zaznamo vse, kar občutimo ali česar se dotaknemo. Za kinestetični (izraz tri četrtine) in v končni fazi prikazi z diagramom ter tip ljudi je značilno, da uživajo, če lahko stvari naredijo, probleme simbolnim zapisom. rešujejo praktično ter radi preizkušajo nove stvari [13]. Težave Učenje z ulomki je mogoče tudi na interaktivni tabli. Učenje tako imajo, če morajo dolgo časa sedeti in hitro postanejo raztreseni postane zabavnejše in bolj zanimivo za otroke, ki ulomkov oziroma nervozni zaradi svoje potrebe po aktivnosti in drugače ne marajo. S slikovnim in videogradivom lahko učno raziskovanju [9]. snov naredimo privlačnejšo za vse učence. V 7. razredu Na posamezne učne stile se vežejo tudi za posameznika optimalne prehajamo iz prikaza z diagrami na simbolni zapis in ravno tu metode in oblike poučevanja ter značilnosti učnega okolja. Če lahko koristno uporabimo aplikacije, ki so nam na voljo na spletu. poteka poučevanje na način, ki ni v skladu s prevladujočim stilom Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali uporaba interaktivne table pri pri posamezniku, prihaja do neuspehov in odporov do določenih pouku matematike v 7. razredu osnovne šole vpliva na motivacijo predmetov. in razumevanje snovi pri spoznavanju ulomkov. Pri tem smo Učitelji bi torej morali obvladovati čim širšo paleto učnih metod raziskali tudi vpliv učnih stilov na učinkovitost učenja z uporabo in postopkov, ki bi jih ponudili učencem, s posluhom za te tehnologije. Na podlagi rezultatov pedagoškega eksperimenta upoštevanje in »širjenje« njihovih obstoječih stilov [7]. Učitelj naj smo podali ugotovitve o učinkovitosti uporabe i-table. bi skušal pridobiti vsaj približno predstavo o tem, kakšen stil imajo njegovi učenci, ter v skladu s tem razširiti svoje metode in oblike dela ter nabor uporabljenih pripomočkov. Zavedamo se, da učitelj v velikih skupinah ne more prilagajati načina dela vsakemu 148 Učenci in učenke, pri katerih prevladuje vizualni učni stil, dosegajo znotraj vsake skupine najboljše rezultate. H5: Med dečki in deklicami ni statistično pomembnih razlik v uspehu na končnem preizkusu znanja. H6: Učenci in učenke, pri katerih prevladujeta vizualni in kinestetični stil učenja, izkazujejo višjo stopnjo zadovoljstva, kadar se pri pouku uporablja interaktivna tabla. Podatke smo zbrali z vprašalnikom in nestandardiziranim preizkusom znanja. Vprašalnik Učni stili so za ugotavljanje učnih stilov in razmišljanja oblikovali v Bostonu [14], za naše razmere so ga priredili in preizkusili na Centru RS za poklicno izobraževanje. Slika 1. Kolikšen del celote je pobarvan? Vprašalnik je sestavljen iz 31 trditev, ki se nanašajo na različna Vir:http://www.visualfractions.com/IdentifyCircles/identifycircles področja, povezana z učenjem in razmišljanjem. Preizkušanec .html vsako trditev ovrednoti s številom točk, ki v največji meri ustreza njegovemu načinu učenja. Pet točk dodeli trditvi, ki zanj velja skoraj vedno, štiri točke za trditev, ki velja precej pogosto, tri točke za trditev, ki velja včasih, dve točki za trditev, ki izraža redkost, in eno točko trditvi, ki izraža stanje, ki zanj velja skoraj nikoli. Preizkušanec nato vnese svoje točke v vnaprej izdelano tabelo na vprašalniku, ki ločuje trditve glede na vizualni, kinestetični in slušni stil učenja. Preizkušanec sešteje točke po posamezni kategoriji, najvišji seštevek točk mu določi najmočnejši učni stil. Pravilnega ali popolnega učnega stila ni; vsak izkazuje mešanico vseh treh učnih stilov, vendar pri večini ljudi en stil prevladuje [3]. Slika 2. Prikaz ustrezenega dela celote. Nestandardizirani preizkus znanja tipa »papir in svinčnik« smo za Vir: http://nlvm.usu.edu/en/nav/frames_asid_103_g_1_t_1.html potrebe raziskave oblikovali sami. Vsebinsko veljavnost preizkusa so določili trije eksperti na podlagi logične vsebinske analize preizkusa. Objektivnost smo zagotovili z nalogami zaprtega tipa in z objektivnostjo izvajanja oziroma testiranja ter z jasnimi in nedvoumnimi navodili za vrednotenje. Občutljivost smo zagotovili z različno težkimi nalogami, ki smo jih oblikovali na podlagi Gagnejeve taksonomije znanja za kognitivno področje, za vsako od nalog pa smo izračunali tudi indeks težavnosti. Zanesljivost preizkusa smo ugotovili po metodi interne konsistentnosti, koeficient Cronbach alfa = 0,786 [16]. Ob koncu eksperimenta so učenci iz eksperimentalne skupine ocenili tudi zadovoljstvo z uporabo interaktivne table pri pouku. Možni odgovori na tristopenjski lestvici so bili: zelo mi je všeč, kadar pri pouku uporabljamo interaktivno tablo, všeč mi je, kadar pri pouku uporabljamo interaktivno tablo, ni mi všeč, kadar pri pouku uporabljamo interaktivno tablo. Slika 3. Prikaz ulomka, ki je večji od števila 1, z razčlenjenim Učenci obeh skupin so najprej rešili inventarni preizkus znanja, s zapisom. Vir: http://www.visualfractions.com/MixedCircles/ katerim smo ugotovili njihovo predznanje o ulomkih. Kontrolno skupino so sestavljali učenci 7. a razreda, eksperimentalno skupino pa učenci 7. b razreda OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Na podlagi študija strokovne literature smo postavili naslednje Nato smo s pomočjo vprašalnika Učni stili za vsakega učenca hipoteze: posebej ugotovili njegov preferenčni učni stil. Sledil je učni poseg z uporabo interaktivne table v eksperimentalni skupini in klasični H1: Pri učencih v 7. razredu osnovne šole prevladuje vizualni u pouk v kontrolni skupini. Učni poseg je trajal 8 šolskih ur. čni stil. Eksperiment smo zaključili z uporabo preizkusa znanja, ki se je H2: Med učenci in učenkami kontrolne in eksperimentalne skupine se pojavljajo statisti razlikoval od začetnega. Učenci v eksperimentalni skupini so tudi čno pomembne razlike glede učnih dosežkov po opravljenem eksperimentu. ocenili zadovoljstvo z uporabo interaktivne table pri pouku matematike. H3: Učenci in učenke eksperimentalne skupine, pri katerih prevladujeta vidni in kinesteti čni stil učenja, po eksperimentu dosegajo glede na kontrolno skupino boljše rezultate. 6. ZAKLJUČEK H4: Med učenci in učenkami vidnega, slušnega in kinestetičnega Z raziskavo smo ugotovili, da v našem vzorcu prevladujeta slušni stila učenja znotraj kontrolne in eksperimentalne skupine se (39,5 %) in vizualni (37,2 %) tip učencev, nekaj manj je učencev, pojavljajo statistično pomembne razlike glede učnih dosežkov. pri katerih prevladuje kinestetični tip (23,3 % ). Dečki in deklice 149 so zelo enakomerno porazdeljeni v obeh skupinah, niti ni bistvene nove tehnologije. Prav vsi učenci pa so se že v preteklem šolskem razlike v prisotnosti učnih stilov med njimi. letu naučili s tablo delati in nepotreben strah pred uporabo ni bil Pri raziskovanju vpliva učnih stilov ob uporabi interaktivne table več prisoten. Med razlogi, zakaj jim je uporaba interaktivne table smo za naš vzorec dokazali, da je poučevanje ulomkov z všeč, pa so navajali: interaktivno tablo v primerjavi s klasičnim načinom poučevanja »Zato ker stvari lahko vidim in si večinoma zapomnim.« učinkovitejše, saj so učenci in učenke eksperimentalne skupine na »Ker več stvari lahko vidiš na interaktivni tabli kot na končnem testu znanja dosegli statistično pomembno boljše zeleni tabli. Na zeleni tabli vidiš manj razlage, na rezultate kot učenci in učenke kontrolne skupine. interaktivni pa več.« Presenetilo nas je, da učenci in učenke eksperimentalne skupine, »Zato ker gremo hitreje z več primeri in si hitreje pri katerih prevladujeta vizualni in kinestetični stil učenja, po zapomnim.« eksperimentu ne dosegajo boljših rezultatov glede na kontrolno »Ker je zanimivo in si stvari lahko lažje zapomniš.« skupino. Obstaja pa tendenca, da so učenci in učenke iz »Zato ker lahko gledamo različne programe in ker lahko eksperimentalne skupine, pri katerih prevladujeta vizualni in delamo pisano (z barvami). Potem pa hodimo k tabli in kinestetični učni stil, dosegli višje število točk po zaključenem rešujemo primere.« eksperimentu v primerjavi s kontrolno skupino. Izkazalo se je, da »Ker potem bolje razumeš slikovno + pisno.« eksperimentalna skupina dosega boljše rezultate na račun »Zato ker nam učiteljica vse nariše in si bolje učencev, pri katerih prevladuje slušni stil. predstavljam.« Četrto hipotezo smo delno potrdili. Z njo smo dokazali, da znotraj »Ker se veliko naučim iz slik, ki jih vidim, in si več kontrolne skupine obstajajo med učenci in učenkami vidnega, zapomnim.« slušnega in kinestetičnega stila učenja statistično pomembne »Ker na njej lahko delamo razne naloge s spleta, kar pa razlike glede učnih dosežkov. Znotraj eksperimentalne skupine na navadni ne moreš.« omenjenih razlik nismo mogli potrditi. Učenci in učenke, pri Kot vidimo, večina zapisov temelji na razumevanju slikovnega katerih prevladuje vizualni učni stil, dosegajo znotraj kontrolne materiala. Pri tem gre za aplikacije s spleta ali za vnaprej skupine najboljše rezultate. Razlika v aritmetičnih sredinah je pripravljene slike. Učencem se zdi delo zanimivo in bistvenega statistično pomembna med učenci z vizualnim učnim stilom in pomena je, da si učenci razloženo snov bolje zapomnijo, kar je učenci s kinestetičnim učnim stilom. Določena tendenca se kaže potrdila tudi ena izmed naših prejšnjih hipotez. tudi v razliki med učenci z vizualnim učnim stilom in učenci s Rezultati, ki smo jih dobili, veljajo za vzorčen primer. Kazale pa slušnim učnim stilom. Razlika med učenci s kinestetičnim učnim so se močne tendence, da bi bile določene hipoteze, ki v našem stilom in učenci s slušnim učnim stilom ni statistično pomembna. primeru niso bile potrjene, pri večjem številu udeležencev lahko Znotraj eksperimentalne skupine imajo učenci z vizualnim učnim potrjene oziroma bi se pokazale še večje razlike, če bi jih stilom najboljše rezultate, vendar razlike med aritmetičnimi opravljali v predstavljeni eksperimentalni situaciji. Zavedamo pa sredinami niso statistično pomembne. Tega dela hipoteze nismo se, da posploševanje zunaj eksperimentalne situacije ni mogoče. mogli potrditi. Ker smo pri hipotezi uporabili rezultate učnih Ugotovitve kažejo, da je uporaba interaktivne table v povezavi z stilov, ki so si jih določili učenci s pomočjo vprašalnika, bi se razumevanjem ulomkov v osnovni šoli smiselna in dobrodošla tukaj zopet lahko oprli na dejstvo, da je prevladujoči učni stil sprememba. Učenci dosegajo boljše rezultate, po njihovih izjavah učenca težko določiti. pa so pri pouku motivirani za delo, učenje se jim zdi zanimivo, Peto hipotezo smo v celoti potrdili, razlika v uspehu med dečki in predvsem pa si razloženo snov hitreje in lažje zapomnijo. Če se deklicami na končnem preizkusu znanja ni statistično pomembna. omejimo na vpeljavo ulomkov v 7. razredu, interaktivna tabla za Tudi v vsaki skupini (kontrolni in eksperimentalni) posebej med učence predstavlja veliko pridobitev, saj dele celote lahko zelo dečki in deklicami razlika v uspehu na končnem preizkusu znanja nazorno prikažemo, kar nam omogoča, da ulomke na celovit način statistično ni pomembna. Tako smo se pridružili nizu raziskav, ki uvajamo sistematično preko diagramov (uporaba slik in potrjujejo, da med dečki in deklicami v zgodnjem otroštvu ni dinamičnih aplikacij) do simbolnega zapisa. razlik v matematičnih miselnih operacijah in pojmih [8]. Spoznanje, da je uvajanje ulomkov uspešnejše z uporabo Ugotavljali smo tudi stopnjo zadovoljstva učencev in učenk v interaktivne table, lahko učiteljem matematike pomaga pri eksperimentalni skupini, pri katerih prevladujeta vidni in načrtovanju in izvedbi učnih ur, pri katerih bodo učenci dosegali kinestetični stil učenja, kadar se pri pouku uporablja interaktivna višjo stopnjo zadovoljstva. Obravnavana učna snov jim ne bo več tabla. Predvidevali smo, da ti učenci izkazujejo višjo stopnjo predstavljala težav, pridobljeno znanje si bodo dlje časa zapomnili zadovoljstva, kadar se pri pouku uporablja interaktivna tabla. in ga kasneje tudi nadgrajevali. Ne smemo pa pozabiti upoštevati Rezultati so pokazali, da ne obstaja statistično pomembna razlika tudi različnih učnih stilov učencev. Kot učitelji moramo biti v stopnji zadovoljstva glede na učni stil. Obstaja pa statistično pozorni prav na vsakega izmed njih in vsem ponudi možnost pomembna razlika v strukturi odgovorov o zadovoljstvu z optimalnega razumevanja snovi. uporabo interaktivne table glede na učni stil, posebej pri učenkah Za dobro poznavanje interaktivne table in dejavnosti, ki jih lahko in posebej pri učencih. Po primerjavi rezultatov lahko zaključimo, z njo dosegajo, si morajo učitelji svoje znanje stalno nadgrajevati da učenci in učenke, pri katerih prevladujeta vidni in kinestetični s ponujenimi izobraževanji in seminarji. Seveda je tu prisotna tudi stil učenja, izkazujejo višjo stopnjo zadovoljstva, kadar se pri lastna aktivnost učiteljev, ki jim omogoča pridobitev že narejenih pouku uporablja interaktivna tabla. Nezadovoljstva z uporabo aplikacij preko spleta oziroma kreiranje lastnih interaktivnih interaktivne table pri pouku matematike ni izrazil nobeden izmed prosojnic. anketiranih učencev. Pet učencev je izbralo, da jim je všeč, kadar pri urah matematike uporabljajo interaktivno tablo, vsi ostali 7. VIRI IN LITERATURA učenci so izbrali, da jim je uporaba interaktivne table zelo všeč. [1] Clausen-May, T. 2005. Teaching Maths to Pupils with Učenci eksperimentalne skupine so interaktivno tablo pri pouku Different Learning Styles. Paul Chapman Publishing, London. matematike uporabljali že drugo šolsko leto zapored, tako da izkaz zadovoljstva ni bilo zgolj začetno navdušenje nad uporabo 150 [2] Coyle, Y., Yanez, L., Verdu, M. 2010. The impact of the [12] Pikelj Grobelnik, K. 2010. Poslovno komuniciranje. interactive whiteboard on the teacher and children's language [Elektronski vir]. GZS, Center za poslovno usposabljanje, use in an esl immersion classroom. System. 38, 4 (Dec. 2010), Ljubljana. DOI= http://www.unisvet.si/index/activityld/41. 614-625. DOI= https://doi.org/10.1016/j.system.2010.10.002. [13] Progar, V. 2014. Osnove komuniciranja. DOI= [3] Čop, J. (ur.) 2012. Mapa uč nih dosežkov. Center RS za http://www.sc- poklicno izobraževanje, Ljubljana. DOI= nm.com/szks/file/open/386_bf07284bd091/osnove. http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/MUD2012/M [14] Reid, J. (ur.) 1995. Learning Styles in the ESL/EFL UD_MapaUcnihDosezkov_za%20tisk.pdf. Classroom. Mass.: Heinle and Heinle, Boston [4] Hall, I., Higgins, S. 2005. Primary school students’ [15] Robnik, V. 2010. Uporaba interaktivne table oziroma i-table perceptions of interactive whiteboards. Journal of Computer pri pouku zgodovine. V: Vzgoja in izobraževanje v Assisted learning. 21, 2 (April 2005), 102-117. DOI= informacijski družbi (Ljubljana, Oktober 15, 2010) . DOI= 10.1111/j.1365-2729.2005.00118.x. http://profesor.gess.si/marjana.pograjc/%C4%8Dlanki_VIV [5] Isman, A., Abanmy, F., Hussein, H., Al Saadany, M. 2012. ID/Arhiv2010/44Robnik.pdf. Saudi secondary school teachers attitudes' towards using [16] Sagadin, J. 1993. Poglavja iz metodologije pedagoškega interactive whiteboard in classrooms Turkish Online. The raziskovanja. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Turkish Online Journal of Educational Technology. 11, 3 šport, Ljubljana. (July 2012), 286–296. DOI= [17] Sambolić Beganović, A. (2009): Kako naj pri poučevanju http://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ989220.pdf. matematike uporabljam interaktivno tablo? V : Mednarodna [6] Jang, S. J., Tsai, M. F. 2012. Reasons for using or not using konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT – interactive whiteboards: Perspectives of Taiwanese SIRIKT 2009. (Kranjska Gora, April 15 - 18, 2009). 171- elementary mathematics and science teachers. Australasian 181. DOI= Journal of Educational Technology. 28, 8 , 1451-1465. DOI= https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmi https://doi.org/10.14742/ajet.781 n/sirikt/predstavitve/2009/ZBORNIK_Sirkt2009.pdf [7] Marentič Požarnik B., Peklaj, C., Magajna, L. 1995. Izziv [18] Valenčak, D. 2009. Uč ni stili in pouč evanje matematike. raznolikosti. Stili spoznanja, uč enja, mišljenja. Educa, Nova Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Gorica. [19] Xu, H. L., Moloney, R. 2011. Perceptions of interactive [8] Marjanovič Umek, L., Zupančič M. (ur.) 2004. Razvojna whiteboard pedagogy in the teaching of Chinese language. psihologija.: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske Australasian journal of educational technology. 27, 2, 307- fakultete, Ljubljana. 325. DOI= https://doi.org/10.14742/ajet.972 [9] NHI 2014 . Principles of Adult Learning & Instructional [20] http://www.visualfractions.com/IdentifyCircles/identifycrcles Systems Design. DOI= .html https://www.nhi.fhwa.dot.gov/downloads/freebies/172/PR%2 [21] http://nlvm.usu.edu/en/nav/frames_asid_103_g_1_t_1.html 0Pre-course%20Reading%20Assignment.pdf. [22] http://www.visualfractions.com/MixedCircles/ [10] Novak, L. 2009. Uporaba interaktivne table v 1. triletju osnovne šole. V Zbornik: Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT – SIRIKT 2009 (Kranjska Gora, April 15 - 18, 2009) 158-163. DOI= https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmi n/sirikt/predstavitve/2009/ZBORNIK_Sirkt2009.pdf [11] Payne, J., Towsley A., Huinker D. 1993. Fractions and decimals. V Mathematics for the young children. National Councile of Teachers of Mathematics, Virginia. 151 Promoviranje STEM disciplin med mladimi Promotion of the STEM disciplines among Youth Urška Mrgole Dr. Špela Stres Center za prenos tehnologij in inovacij, Center za prenos tehnologij in inovacij, Institut Jožef Stefan Institut Jožef Stefan Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana urska.mrgole@ijs.si spela.stres@ijs.si ABSTRACT celovito in multidisciplinarno serijo programov, ki predstavljajo STEM disciplines (Science, technology, engineering and ključne izzive disciplin STEM, v podporo mladim pri formalnem mathematics) are increasingly important to European economic in neformalnem izobraževanju. well-being and quality of life in Europe. Many jobs that will be in high demand in the coming years and decades, directly require Ključne besede skills, competencies and knowledge in science, technology, STEM področja, izobraževanje, STEM spretnosti in kompetence. engineering and math (STEM). Consequently, the promotion of the STEM disciplines among Youth is of key importance. In terms of extra-curricular activities 1. UVOD and leisure activities, as well as further decision-making about Izobraževanje področij STEM v Evropi se v zadnjih letih srečuje secondary school and higher education. In recent decades STEM z velikimi izzivi kar je zaskrbljujoče, saj se povečujejo razlike v education in Europe is facing some major challenges. Not only is znanju in spretnostih s področja STEM v evropskih državah v the student’s knowledge in the STEM fields in Europe in average primerjavi z drugimi regijami po svetu: v azijskih državah mladi, at a low level compared to the best countries in Asia [2], the ki se odločajo za študij STEM področij lahko predstavljajo do percentage of Pupils and high school students choosing to study 20% študentske populacije, medtem ko je v Evropi ta odstotek le in the STEM areas is extremely low [3] compared to other parts of okoli 2% [3]. the world. Po desetletjih spodbujanja in promoviranja učenja in študija iz There are many initiatives and projects in Europe that are dealing področij STEM, so rezultati obetavni: v revnih državah želi with the mentioned issues. Said challenges are addressed also by večina mladih (med 60% in 90%) delati v znanosti oziroma the European project STEM4Youth. STEM4youth project seeks tehnologiji, medtem ko je v bogatejših državah te odstotek nižji, to produce a comprehensive and multidisciplinary series of saj le med 20%-30% mladih želi postati znanstvenik oziroma15% courses presenting key STEM discipline challenges to support punc in 50% fantov želi delati s tehnologijami [4]. young people in formal and informal education. Projekt STEM4youth si prizadeva oblikovati celovito, multidisciplinarno serijo programov, ki predstavljajo ključne Keywords izzive disciplin STEM* (*Science, technology, engineering and STEM disciplines, Education, STEM skills and competencies. mathematics oz. Znanost, tehnologija, inženiring in matematika), da bi podprli mlade, predvsem učence in dijake v starosti od 14 do 19 let, pri formalnem in neformalnem izobraževanju. Vsebina programov bo pokrila 6 disciplin področja STEM: POVZETEK matematike, fizike, astronomije, kemije, inženiringa in medicine. STEM* discipline (*Science, technology, engineering and Discipline bodo predstavljene s pomočjo praktično usmerjenih mathematics oz. Znanost, tehnologija, inženiring in matematika) izzivov ter prikazom njihovega vpliva na naše vsakodnevno so vse bolj pomembe za evropsko gospodarsko blaginjo in življenje in delo. Prav tako bomo prikazali, katere posebne kakovost življenja v Evropi. Mnoga delovna mesta, ki bodo v spretnosti in kompetence se razvijajo v okviru STEM prihodnjih letih in desetletjih v porastu, neposredno zahtevajo izobraževanja in kako te spretnosti naslovijo oz. zadostijo spretnosti, kompetence in znanja s področij znanosti, tehnologije, trenutnim in prihodnjim potrebam evropskega trga dela. inženiringa in matematike (STEM). [1] Projekt bo ponudil tudi splošen pogled na discipline STEM in Posledično je ključnega pomena spodbujanje zanimanja mladih za značilnosti delovnih mest, ki so povezane s temi disciplinami, da STEM področja. Tako v smislu obšolskih in prostočasnih bi mladim pomagali pri sprejemanju zavestnih odločitev o svoji dejavnosti kot tudi pri nadaljnjem odločanju o srednješolskem oz. prihodnosti (področju študija in izbrano poklicno pot). visokošolskem izobraževanju. Izobraževanje področij STEM v Evropski projekt STEM4Youth poteka v okviru programa Evropi se v zadnjih desetletjih srečuje z velikimi izzivi. Ne samo, Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 na da je znanje mladih z naravoslovnih področij v Evropi v Poljskem, Češkem, v Grčiji, Italiji, Španiji in Sloveniji. V povprečju na nizki ravni v primerjavi z najboljšimi v Aziji [2], projektu, kjer skupno sodeluje 10 organizacij, je partner tudi tudi odstotek mladih, ki se odločijo za študij s teh področij je v Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu “Jožef Stefan”. primerjavi z drugimi deli sveta izredno nizek [3]. Na CTT IJS smo bili odgovorni za pripravo zanimivih programov V Evropi je veliko iniciativ in projektov, ki se ukvarja z omenjeno s področja kemije ter za delovni sklop, v okviru katerega bomo problematiko. Omenjene izzive pa naslavlja tudi evropski projekt pripravljene programe iz vseh področij testirali v šolah. STEM4Youth. Namen projekta STEM4Youth je oblikovati 152 2. AKTIVNOSTI PRI PROJEKTU od tistih, v družboslovju, le-to ne vpliva na povečan vpis na naravoslovne študije. V naslednjih desetih letih bo v EU 8,2 2.1 Ključni poudarki specifičnih ciljev milijona novih delovnih mest na področjih STEM. Da bi zadostili Namen projekta STEM4Youth je zagotoviti dodatne potrebam trga, bo potrebno sodelovanje sekundarnega in izobraževalne materiale za podporo obstoječemu učnemu terciarnega izobraževanja, znanstvene sfere, gospodarstva in programu predmetov s področja STEM v osnovnih in srednjih relevantnih deležnikov. šolah, da bi mladim pomagali pri sprejemanju odločitev o nadaljnjem izobraževanju in nenazadnje o svoji poklicni poti. Na podlagi zbirnega poročila o aktivnostih in prihodnjih potrebah Klju po naravoslovnih znanjih in spretnostih, so bili v nadaljevanju čni poudarki specifičnih ciljev projekta so: pripravljeni fokusirani programi. • Razvoj multimedijskega, večjezičnega in multidisciplinarnega izobraževalnega gradiva s podro čij STEM: Materiali bodo pokrivali šest disciplin STEM (matematika, fizika, kemija, astronomija, inženiring in 2.3 Priprava celovitih in medicina) in bodo predstavili glavne vidike / raziskovalna multidisciplinarnih programov s področja področja za vsako disciplino. Vsebina se bo razvila z STEM upoštevanjem različnih oblik uporabe, formalne, kot so Glavni fokus projekta STEM4Youth je priprava celovitih in obšolske dejavnosti v šolah in neformalne, kot so znanstveni multidisciplinarnih programov 6 disciplin s področja STEM: festivali; organizirana predavanja in prosto dostopni matematike, fizike, astronomije, kemije, inženiringa in medicine. materiali na spletu za samostojno učenje. Discipline bodo predstavljene s pomočjo 7-9 praktično usmerjenih izzivov ter prikazom njihovega vpliva na naše • Raziskava spretnosti in kompetenc STEM, ki jih bodo učenci in dijaki pridobili pri projektu in primerjava teh s študijo vsakodnevno življenje in delo. potreb trga dela: študija bo zagotovila močne in oprijemljive Institut ' Jožef Stefan' je bil v sklopu projekta zadolžen za argumente, s katerimi bi mlade spodbudili k zanimanju za pripravo 9 programov s področja kemije, in sicer smo se po študij s področij STEM in razvoju nadaljnje poklicne kariere predhodnem posvetovanju z raziskovalci IJS odločili za pripravo na teh področjih. naslednjih konkretnih programov: • Izdelati in postaviti spletni portal za shranjevanje 1. Kemija v nanotehnologiji: Preizkus sončnih krem in izobraževalnih materialov: Platforma bo omogočila tudi fotokatalitični test dostop do izbranih partnerskih virov in drugih brezplačno dostopnih vsebin, ki bodo dopolnjevale programe (video, 2. Kemija v računalništvu: Piezoelektrični materiali multimedija, navodila, programska oprema), razvite med 3. Energija in okolje: Sončne celice ter vetrna turbina projektom. Platforma bo nudila osnovne funkcije skupinskega učenja, učenja na daljavo, izmenjavo mnenj, 4. Kemija v prevozništvu: Korozija aluminija in aluminijevih izkušenj in podobno. zlitin ter inhibicija • Testiranje metodologije, pripravljenih programov in orodij, 5. Kemija in medicina: Mikroorganizmi v/na vsakodnevnih razvitih med projektom: testno preverjanje bo potekalo v predmetih in difuzijski antibiogram vseh partnerskih državah in bo zagotovilo realno oceno 6. Kemija in šport: Superhidrofobne prevleke na aluminiju za sodelujočih učencev in učiteljev ter zagotovilo povratne aplikacije v športu informacije o pristopu, ki ga bomo uporabili v projektu. Testiranje bo potekalo v dveh fazah in bo vključevalo več 7. Kemija in kmetijstvo: Določanje količine vitamina C v hrani različnih oblik testiranja (namenska predavanja, terenske aktivnosti, obšolske aktivnosti). 8. Recikliranje: Aluminijeve zračne baterije za enostavnejšo reciklažo 9. Kemija v proizvodnji: Korozija železa v kloridnem mediju 2.2 Analiza prihodnjih potreb po STEM Cilj projekta, kakor tudi ekipe CTT je, da se serijo zanimivih spretnostih, kompetencah in znanjih programov iz vsakdanjega življenja uporablja pri pouku v V začetni fazi projekta je bila narejena podrobna analiza literature osnovnih in srednjih šolah predvsem zato, da bi učencem in s področja STEM, analiza potreb trga dela in trenutnih študijskih dijakom približali ne samo klasične osnovne informacije s programov, serija več intervjujev z malimi in srednje velikimi področja, temveč tudi aktualizirali poznavanje tako učiteljev kot podjetji ter delavnice z lokalnimi deležniki, z namenom boljšega dijakov glede najsodobnejših tehnologij ter njihove povezanosti s razumevanje trenutnih in prihodnjih potreb po STEM spretnostih, predmeti, ki se jih učijo v šolah. Da bi izvedbo posameznega kompetencah in znanjih in možnih scenarijih razvoja potreb po programa v šoli olajšali, smo materiale dopolnili tudi z naravoslovnih znanjih v prihodnosti. zanimivimi video posnetki. Učitelji bodo do materialov dostopali s pomočjo spletne platforme (Slika 1 in Slika 2), seveda pa imajo Analiza je pokazala, da je bilo v EU-28 letu 2014 27% študentske na voljo v vsakem trenutku tudi možnost povezave z viri populacije vpisane na študije s področja STEM (terciarno programov na Institutu »Jožef Stefan« ter na ta način tudi z izobraževanje), med tem, ko je bilo diplomantov 19%. Na bazično znanostjo, ki je omogočila nastanek novih tehnologij, o odločitev dijakov za študij naravoslovja vpliva veliko katerih programi učijo. ekonomskih, socialnih in kulturnih dejavnikov, med drugim tudi način poučevanja naravoslovja v srednjih šolah. Presenetljivo pa je, da kljub temu, da so dohodki zaposlenih v naravoslovju višji 153 do tematike in disciplin STEM. Pripravljen vprašalnik bodo učenci in dijaki izpolnili pred in po izvedbi testiranja programov. Drugi sklop se nanaša na zadovoljstvo učencev in dijakov: odprta vprašanja o zadovoljstvu s projektom in predlogi za izboljšanje projekta in izobraževanj s področij STEM. Tretji sklop pa se nanaša na zadovoljstvo učiteljev: odprta vprašanja o zadovoljstvu s projektom, predlogi za izboljšanje projekta, izobraževanj naravoslovnih predmetov in informacij, ki jih imajo učenci in dijaki na voljo, za ustrezno izbiro poklicne poti. Vprašalnik o odnosu učencev in dijakov do tematike STEM meri tri različne kazalnike: a) Odnos do znanosti: kako učenci in dijaki vidijo discipline STEM in kakšen je njihov odnos do učnega procesa (samoučinkovitost, tesnoba ...) Slika 1: Spletni portal s pripravljenimi programi s področja b) Podoba znanstvenika: kako učenci in dijaki vidijo kemije strokovnjake s področij STEM. S tem bomo pridobili informacijo o morebitnih stereotipih, ki jih imajo učenci oz. dijaki. c) Izbira kariere: kakšni so akademski in poklicni načrti učencev in dijakov. 2.6 Vloga Instituta »Jožef Stefan« v STEM Na IJS se vseh obravnavanih izzivov v zvezi s promocijo STEM ter namenom povečevanja vključevanja mladih v izobraževanja na področju STEM zelo dobro zavedamo. Naše sodelovanje v projektih kot je STEM4youth ni naključno, ampak izvira iz razumevanja potreb slovenske družbe po popularizaciji naravoslovno tehničnega načina razmišljanja med mladimi – načina, ki v ospredje postavlja logičen pristop k reševanju problemov, opozarja na pomen znanosti za napredek človeštva in hkrati izpostavlja pomen družbenega zavedanja in sodelovanje Slika 2: Prikaz programa Kemija v nanotehnologiji: Preizkus celotne družbe za napredek znanosti. sonč nih krem in fotokatalitič ni test na spletnem portalu Bodoči razvoj znanosti temelji na uravnoteženem razvoju pomladka v odgovornem dialogu znanosti z družbo, kjer so najbolj pomembni konkretni koraki povezovanja obeh strani. Tu 2.4 Testna izvedba programov vidimo svojo vlogo in odgovornost. Naslednja faza projekta je testna izvedba pripravljenih programov v šolah. Namen testiranja pripravljenih programov je optimizacija materialov z namenom prilagoditve programov dejanskim potrebam šol. Testiranje bo potekalo v dveh fazah. V prvi fazi je 3. ZAKLJUČEK predvideno, da se v šolah testira 70-80% vseh izzivov, Projekt STEM4Youth je evropski projekt, ki želi skozi serijo pripravljenih v okviru 6 razli multidisciplinarnih programov, ki predstavljajo ključne izzive čnih področij. Po prvi fazi, ki bo potekala približno 3 mesece, bomo zbrali odzive u disciplin STEM* (*Science, technology, engineering and čencev, dijakov in u mathematics oz. Znanost, tehnologija, inženiring in matematika), čiteljev in jih analizirali. Na podlagi odzivov bomo optimizirali pripravljene programe, odpravili morebitne druge dvigniti zanimanje mladih za področja STEM. Tako v obliki pomanjkljivosti na platformi ter izvedli drugo fazo testiranja obšolskih in prostočasnih dejavnosti kot tudi za zavestno pripravljenih programov. V drugi fazi, ki bo predvidoma potekala odločanje za študij naravoslovnih ved in razvoj nadaljnje poklicne 3-4 mesece, bomo testirali izzive vseh 6 podro kariere na tem področju. čij. Na podlagi odzivov, ki jih bomo prejeli v okviru 2. faze testiranja, bomo Dvig odstotka študentske populacije, ki se odloča za študij optimizirali programe in pripravili končne verzije. naravoslovnih ved in spodbujanje mladih za razvoj poklicne kariere na področju naravoslovja je pomembno tudi zaradi delovnih mest prihodnosti. Le-ta so namreč kritično povezana s 2.5 Evalvacija področji STEM, saj zahtevajo spretnosti, kompetence in znanja z Pred za naravoslovnih področij. četkom testiranja in ob koncu testiranja pa bomo izvedli tudi evalvacijo celotnega projekta STEM4Youth in pripravljenih Povezovanje raziskovalne in izobraževalne sfere je ključnega programov. Le-ta bo sestavljena iz 3 sklopov. Prvi sklop pomena za učinkovito promocijo STEM disciplin med mladimi. evalvacije se bo nanašal na preverjanje odnosa učencev in dijakov Sodelavci Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu 154 »Jožef Stefan« in podobne organizacije v Evropi predstavljamo http://eacea.ec.europa.eu/Education/eurydice/documents/the most pri povezovanju raziskovalcev na eni strani ter učiteljev in matic_reports/133EN.pdf učencev na drugi strani. Projekt STEM4Youth je le eden izmed [3] Science, technology, engineering and mathematics pomembnih kamenčkov v barvitem mozaiku aktivnosti z mladimi. education: overcoming challenges in Europe. White paper Verjamemo, da jih bo v prihodnosti še več. about STEM studies and careers. 2011. [dostopano 21. septembra 2017] Dostopno na spletnem naslovu: 4. LITERATURA IN VIRI http://www.ingenious- [1] Science Education Now: A Renewed Pedagogy for the science.eu/c/document_library/get_file?uuid=3252e85a- Future of Europe. 2007. Spletna stran Evropske komisije. 125c-49c2-a090-eaeb3130737a&groupId=10136 [dostopano 21. septembra 2017] Dostopno na spletnem [4] Svein Sjøberg and Camilla Schreiner (2010): The ROSE naslovu: http://ec.europa.eu/research/science- project. An overview and key findings. University of Oslo, society/document_library/pdf_06/report-rocard-on-science- March education_en.pdf [2] Science Education in Europe: National Policies, Practicies and Research. 2011. Spletna stran Evropske komisije. [dostopano 21. septembra 2017] Dostopno na spletnem naslovu: 155 Raziskujem z Graphom Research with Graph Vesna Mrkela Stanislava Letonja Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Šolska ulica 11 Šolska ulica 11 2310 Hoče 2310 Hoče vesna.mrkela@os-hoce.si stanislava.letonja@os-hoce.si POVZETEK 1. UVOD Pri pouku se moramo zavedati pomembnosti digitalne pismenosti Živimo v dobi, kjer nas digitalna oprema spremlja na vsakem naših otrok, zato sva učiteljici matematike in računalništva koraku. Otrokom je skoraj že v zibelko položeno klikanje po združili moči in naredili načrt razvijanja digitalnih kompetenc pri tablicah in pametnih telefonih, pa vseeno v šoli še vedno matematiki. Učenci usvojijo rokovanje z gesli, prijavo v spletno ugotavljamo, da so učenci v tretji triadi slabo digitalno učilnico, spoznajo osnove odprtokodnih matematičnih programov, opismenjeni. Učenci poznajo svoje telefone in mislijo, kako uporabljajo programe za izdelavo tabel in grafov, zapisov besedila obvladajo digitalno tehnologijo, pa vendar se spopadamo s in druge. Prikazala bom, kako učenci raziskujejo s pomočjo težavami, kako zapisati, obdelati in poiskati informacije za rešitev programa Graph in tako sproti usvajajo različne digitalne težave. Ker na šoli že dve leti sistematično uvajamo digitalne kompetence, hkrati pa pridobivajo znanje iz matematike. Kot sem kompetence po vertikali, sva se skupaj z matematičarko odločili, že omenila, gre za medpredmetno povezavo matematike z da izvedeva uro medpredmetno, kjer učenci pridobivajo in računalništvom, kjer učenci spoznajo program Graph in utrjujejo znanje tako na področju digitalne pismenosti kot samostojno raziščejo lastnosti linearne funkcije, utrdijo pa tudi matematičnega znanja o linearni funkciji. Že v šestem razredu znanje prijavljanja v spletno učilnico, v kateri ob začetku ure učenci spoznajo delo s programom Geogebra in se tako navajajo, najdejo gradivo, ob koncu šolske ure pa izdelek tja tudi oddajo. da matematika ni samo svinčnik in papir. Računalnik nam lahko Učenci zraven programa Graph spoznavajo in utrjujejo tudi zelo poenostavi raziskovanje tudi matematičnih pojmov. Ob poznavanje programa za pisanje besedila Word in programa za koncu sedmega razreda učenci delo nadaljujejo v spletni učilnici, urejanje slik. Učitelj pa je učencem le mentor, ki jih vodi, da sami v osmem pa ponovijo znanje Geogebre. V devetem razredu jih pridejo do novih spoznanj o linearni funkciji. navajamo tudi na programe, ki so usmerjeni na le določeno področje matematike. Tako spoznajo program Graph in njegove Ključne besede: digitalna pismenost, linearna funkcija, porednosti in slabosti. medpredmetno povezovanje ABSTRACT In class, we must be aware of the importance of our children's 2. POTEK UČNE URE digital literacy, so we – a teacher of mathematics and a teacher of Učenci so pri uri matematike spoznali predpis linearne funkcije in computer science - have put our heads together to develop digital njen graf. Pri uri v računalniški učilnici pa so s pomočjo učnega competences in mathematics. Students adopt password handling, lista raziskali lastnosti linearne funkcije. V spletni učilnici jih je logging to e-classroom, they learn about the basics of open source pričakal učni list z nalogami, kjer so iskali posamezne lastnosti math programs and use programs for creating tables and graphs, linearne funkcije. Učenci so se morali prijaviti v spletno učilnico, writing text and others. In this article I will present how students kjer smo izkoristili priložnost in hkrati tudi zamenjali gesla, s tem study with the help of Graph program, so they constantly adopt pa ponovili že usvojeno znanje o ustvarjanju in menjavi gesel; o various digital competences and gain knowledge in mathematics. tem, kakšno geslo je varno in kako ga shranimo. Poseben As I mentioned before, it is a cross-curricular connection of poudarek smo naredili na tem, da učenci na šolskih računalnikih mathematics with computer science, where pupils get to know the ne smejo shranjevati gesel, saj lahko potem drugi uporabniki Graph program and find out the properties of the linear function, dostopajo do njihovih digitalnih identitet. Tukaj smo se spomnili as well as strengthen the knowledge of logging into the e- na varno rabo interneta in poglobili znanje o shranjevanju classroom, where they find the materials at the beginning of the podatkov. Iz spletne učilnice so si učenci prenesli delovni list in class and submit the product at the end of the school lesson. Next ga shranili na namizje. Skupaj z učiteljico matematike sva učence to Graph program students also learn about the program Word and spomnili na program Geogebra, ki smo ga že uporabljali. Učence the image editing program. The teacher, however, is only the sva motivirali, da sami poiščejo na spletu primeren program, kjer pupils’ mentor, leading them to come to new insights about the bi lahko risali grafe. Izkoristili sva priložnost in ponovili znanje o linear function. iskanju informacij in preverjanju informacij na spletu. Keywords: digital literacy, linear function, interdisciplinary integration 156 Slika 3: Raziskovanje lastnosti linearne funkcije. Slika 1: Zadetki pri iskanju z brskalnikom. Učenci so hitro ugotovili, kako jim program lahko pomaga pri U risanju. Našli so odgovore na zastavljena vprašanja na učnem čenci so pričakovali, da bo med prvimi zadetki program Geogebra, listu, saj se niso ukvarjali s samo tehniko risanja, ampak le z če v brskalnik vpišejo program za graf ali graf program in podobno, ki ga že poznajo iz preteklih let. Skupaj smo narisanimi slikami. Učenci so lažje in hitreje prišli do ugotovitev ugotovili, da obstajajo razli in zaključkov, kdaj so narisani grafi linearnih funkcij vzporedne čni programi za risanje funkcij, ne le Geogebra. Osredoto premice, kdaj vse premice potekajo skozi isto točko na y osi. Tako čili smo se na program Graph, saj je preveden v slovenš so samostojno prišli do pomenov smernega koeficienta in začetne čino, odprtokoden in enostaven za uporabo. Opozorili sva u vrednosti linearne funkcije. čence na odprtokodno programsko opremo, ponovili smo, kaj pomeni odprta koda in kaj licenca, kaj so to avtorske pravice Vse ugotovitve so učenci morali zapisati v učni list, ki so ga in zakaj se odločiti za en ali drug program. shranili na namizje. Ob koncu učne ure smo se naučili zapisano V za natisniti in učni list oddati kot nalogo v spletno učilnico. Tako sva četku so učenci malo klikali po programu, da so se spoznali z osnovami, ki jih program nudi. Ugotovili so, kako si lahko z učiteljico imeli pregled dela učencev v učilnici. prilagodijo velikost lista, raziskali smo lastnosti osi, kjer sva jih Izdelali sva še kratko anonimno anketo, kjer sva učence opozorili na pomen merila in oznak osi, poigrali smo se z povprašali, kako jim je takšen način dela in raziskovanja všeč. Bili barvami, ki jih program nudi, raziskali smo orodno vrstico in so pozitivni odgovori. Učenci so način dela sprejeli z vrstico z meniji. Po kratkem pregledu programa sva učence odobravanjem in izrazili željo, da bi na podoben način izdelali še usmerili na reševanje učnega lista. veliko ur. Izkazalo se je, da so učenci usvojeno znanje kasneje lažje priklicali, kot pa znanje, ki so ga dobili v učilnici brez IKT podpore. 3. ZAKLJUČEK Digitalna tehnologija nas spremlja na vsakem koraku. Kot učiteljica čutim odgovornost, da svoje učence naučim odgovornega ravnanja z digitalno tehnologijo in oblikovanja pozitivne digitalne identitete. Verjameva, da učencem manjka znanje o uporabi digitalne tehnologije in verjameva, da bi vsak učitelj lahko našel čas in ustrezno opredelil usvajanje digitalnih kompetenc v svoj predmet. Pri najini uri se je izkazalo, da so učenci aktivno sodelovali, se veliko stvari naučili o uporabi matematičnih računalniških programov. Meniva, da sva jim tako odprli nov pogled na matematiko in uporabo računalnika za podporo matematiki. Slika 2: Primer naloge iz učnega lista. 4. VIRI Naloge sva zastavili tako, da učenci še niso poznali vseh pojmov, ki so jih morali zapisati na učni list. Tako so s pomočjo brskalnika [1] Mapping Digital Competence: Towards a Conceptual poiskali poimenovanje različnih funkcij in le-te zapisali v učni Understanding, oktober 2011, DOI= list. V nadaljevanju pa sva se usmerili na samo uporabo programa http://ftp.jrc.es/EURdoc/JRC73694.pdf Graph za raziskovanje lastnosti linearne funkcije. [2] Učni načrti za matematiko za osnovno šolo, DOI= http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuplo ads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf 157 [3] Program Graph, https://www.padowan.dk/ [4] Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi MATEMATIKA, Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2013, DOI= http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka %20v%20osnovno%C5%A1olski%20praksi%20MATEMA TIKA/ 158 Izbirni predmeti s področja računalništva v osnovni šoli Optional subjects in the ICT field Katarina Murn OŠ Gradec, Litija katarina.murn@osgradec.si POVZETEK Izjemoma je učenec lahko tudi oproščen izbirnih predmetov, če V obiskuje javno veljavni program nižje glasbene šole. članku želim izpostaviti problematiko učnih predmetov s področja računalništva v osnovni šoli ter prikazati deleže Izbirni predmeti so razdeljeni po področjih: humanistično- vključenosti v izbirne predmete, glede na celotno populacijo na družboslovni premeti in naravoslovno-tehnični predmeti ter po šoli in glede na spol. Predvsem bi rada opozorila na dejstvo, da se letih trajanja: enoletni, triletni in triletni, ki so lahko tudi krajši. učenci za izbirne predmete s področja računalništva ne odločajo Nekateri predmeti so vezani na razred. Trenutno je veljavnih več v tako velikem številu, kar je presenetljivo zaradi vpliva izbirnih predmetov 90, od tega polovica družboslovno- moderne tehnologije v današnjem času. Prav tako pri izbiri za te humanističnih, druga polovica pa naravoslovno-tehničnih. Na naši predmete beležimo manjše število deklet, kar je verjetno pogojeno šoli se v zadnjih 5 letih povprečno izvaja 20 različnih izbirnih z manjšim zanimanjem za predmete z naravoslovnega področja. predmetov, od tega 11 humanistično-družboslovnih in 9 Tako dekleta kot fantje pa so v vsakdanjem življenju z naravoslovno-tehničnih. informacijsko tehnologijo dobro seznanjeni in jo znajo tudi uporabljati. Zadnja štiri leta se v OŠ poleg obveznih izbirnih predmetov izvajajo še neobvezni izbirni predmeti za 2. triado; v tem primeru gre za pet predmetov: šport, umetnost, tehnika, računalništvo in Ključne besede drugi tuji jezik. Učenec lahko izbere največ 2 uri tedensko. Ti izbirni predmet, računalništvo, informacijska tehnologija. predmeti se ravno tako ocenjujejo kot obvezni izbirni predmeti. ABSTRACT 2. Izbirni predmeti s področja računalništva In my article I wish to examine the issue of primary school Razvoj družbe zahteva tudi razvoj tehnologije in znanja na subjects in the ICT field and show the students' participation rat in podro optional ICT subjects (in comparisson to whole school čju računalniškega opismenjevanja, vendar naš šolski sistem population, and also according to our students' gender). I would tega ne izvaja sistematično. Mnogi so mnenja, da bi moral biti v like to point out the fact that our students do not chose ICT osnovnošolskem predmetniku vključen obvezni predmet Ra optional subjects as often as they used to in the past, which is čunalništvo že v 1. razredu in da naj bi se izvajal do 9. razreda. Trenutno se imajo u surprising in the face of huge influence of modern technologies čenci možnost izobraževati na tem področju v 3. triadi (7., 8. in 9. razred) ter postopno, zadnja tri leta (letos te today. Furthermore, we have noticed a če četrto leto) tudi v 2. triadi (4., 5. in 6. razred). decline in girls opting for ICT subjects, which is probably a result of lower general interest in natural science subjects. Girls as well Obvezni izbirni predmeti za 3. triado s področja računalništva spadajo med naravoslovno-tehni as boys are very familiar with ICT in their daily lives and can also čne predmete. Veljavnih je 5 razli use it. čnih predmetov, od tega so trije, ki se nadgrajujejo, to so: urejanje besedil, računalniška omrežja in multimedija ter dva, ki sta vezana na razred: robotika v tehniki za 8. razred in elektronika Keywords z robotiko za 9. razred. optional subject, computing, ICT (information and communiacations technology). Je pa dejstvo, da za izvajanje teh predmetov šola potrebuje ustrezen kader ter seveda ustrezno opremo. Nujna je dobro opremljena računalniška učilnica in zadostno število 1. UVOD računalnikov. Tukaj pa velikokrat nastopijo težave. Na primer, na Po zakonu osnovna šola za učence poleg rednih obveznih naši šoli imamo v računalniški učilnici 15 računalnikov, za predmetov v 3. triadi (7., 8. in 9. razred) izvaja tudi pouk izvajanje pouka mora imeti vsak učenec svoj računalnik; normativ obveznih izbirnih predmetov. Obvezni izbirni predmeti za delitve skupin je 21. Pouk tako ne more biti kvalitetno izveden. nadgrajujejo vsebine obveznih predmetov, učenci pa si Za predmeta Elektroniko z robotiko in Robotiko v tehniki je nujen jih izberejo glede na individualne razlike in interese. Pri teh komplet robotov, katerih cena je visoka in si jih vsaka šola ne predmetih so, tako kot pri obveznih predmetih, številčne ocene, more privoščiti. izvajajo se po potrjenem učnem načrtu ter učbeniku. U Na naši šoli se je v zadnjih petih letih izvajalo že vseh pet čenec izbere dve uri pouka obveznih izbirnih predmetov tedensko, predmetov ter zadnja tri leta neobvezni izbirni predmet  lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo starši. Posameznim obveznim izbirnim predmetom je namenjena ena ura Računalništvo za 2. triado. tedensko (35 ur letno), le tujim jezikom sta namenjeni dve uri (70 Tabela 1 prikazuje, kako se je spreminjalo število prijavljenih ur letno). Če ima učenec pri obveznem izbirnem predmetu učencev. Iz podatkov je razvidno, da število vključenih učencev v zaključeno negativno oceno, mora opraviti popravni izpit iz tega »računalniške« predmete z leti upada, čeprav vemo, da je predmeta. 159 današnjim otrokom informacijska tehnologija zelo blizu. Kaj je Tabela 2 prikazuje delež deklet pri izbirnih predmetih s področja vzrok temu, bi težko rekli, je pa dejstvo, da se učenci odločajo na računalništva. Podatki kažejo, da je delež deklet, ki so vključene v podlagi različnih dejavnikov, kot so priljubljenost učitelja, ki te predmete, zelo majhen, še posebej pri predmetih RVT ter EZR, predmet izvaja, dobra, atraktivna predstavitev predmeta, sodobna kjer ni vključeno (razen v enem primeru) nobeno dekle. Razlog je tehnologija, obremenjenost z drugimi (tudi izven šolskimi) verjetno tudi ločenost po spolu pri tehničnih predmetih, kar se dejavnostmi … kasneje tudi kaže v izbiri poklica. Tabela 1: Spreminjanje števila prijavljenih učencev 3. Zaključek za zadnjih 5 let Na podlagi zbranih podatkov o vključenosti osnovno-šolske PREDMET 13/14 14/15 15/16 16/17 17/18 populacije v izbirne predmete s področja računalništva na naši šoli smo ugotovili, da zanimanje za te predmete z leti upada, UBE 17 25 13 17 0 čeprav tehnologija napreduje. Prav to je tudi razlog, da je mladim MME 17 21 22 12 7 področje računalništva domače, da so s pripomočki dobro ROM 15 17 15 12 11 opremljeni in da znajo uporabljati informacijsko tehnologijo v RVT 10 0 12 9 0 vsakdanjem življenju. Verjetno tudi marsikdo presega znanje učitelja. Dobro bi bilo torej razmišljati o dodatnem izobraževanju EZR 0 0 10 0 0 učiteljev, o dodatnem financiranju za opremo računalniških SKUPAJ 59 63 72 50 18 učilnic ter posodobitvi učnih načrtov. Tabela 2: Delež deklet pri izbirnih predmetih s področja 4. LITERATURA IN VIRI računalništva [1] www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01- 3355/pravilnik-o-normativih-in-standardih-za-izvajanje- PREDMET 13/14 14/15 15/16 16/17 17/18 programa-osnovne-sole UBE 5 (29 %) 5 (20 %) 4 (31 %) 1 (6 %) / [2] http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_p MME 5 (29 %) 6 (28 %) 3 (14 %) 1 (8 %) 0 (0 %) redsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/prog ROM 2 (13 %) 1 (6 %) 3 (20 %) 0 (0 %) 1 (9 %) ram/abecedni_seznam_izbirnih_predmetov_v_osnovni_soli/ RVT 0 (0 %) / 4 (33 %) 0 (0 %) / EZR / / 0 (0 %) / / SKUPAJ 12 (20 %) 12 (20 %) 14 (19 %) 2 (4 %) 1 (6 %) 160 Duolingo – pouk drugega tujega jezika vedno in povsod Second language classes – anyplace and anytime with duolingo Alan Paradiž Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana 1000 Ljubljana 031 817 983 alan.paradiz@svsgl.si POVZETEK 1. UVOD V modernem času učitelj ne le poučuje, ampak mora Generacijam mladih, rojenim v svet računalnika, za učenje (pre)poznati učenčeve potrebe po učenju ter načinih učenja več ne zadostuje le tekst na beli podlagi, ampak za učenje in le-te upoštevati, ko načrtuje pouk tujega jezika. potrebuje interaktivne in digitalne podpore. Učenje postaja Digitalizacija poučevanja in učenja odpira mnogotere časovno ter prostorsko neomejeno, odprto. Digitalizacija možnosti in priložnosti za vzpodbujanje učenja drugega sveta je povzročila, da tudi učenje presega ozko definicijo tujega jezika, pri čeme učitelj pri poučevanje prevzema usvajanja novega znanja in pomnjenja, temveč vključuje številne nove vloge. Z uporabo digitalnih virov in tudi raziskovalno, sodelovalno delo, pomeni iskanje pravih pripomočkov učitelj dodatno podpre in nadgradi ter razširja in preverjenih informacij na medmrežju, pri čemer je učeči pouk tujega jezika v šoli. Uporaba aplikacije duolingo kot se subjekt samostojen in avtonomen. »Informatizacija učnega pripomočka pomaga učencem, da usvajajo vse štiri učenja« (Martin 2005) pa ne zanika tradicionalnih jezikovne spretnosti (branje, pisanje, govor in poslušanje) pristopov v izobraževalnem procesu, ampak daje in je kot taka dobrodošla alternativa (ali dodatek) k pouku poučevanju in učenju novo dimenzijo, ki ju naredijo drugega tujega jezika. Z uporabo te aplikacije je učenje zanimivejšega in posledično učinkovitejšega. usmerjeno proti uporabniku (tj. učečemu se), izkušnja Da bi v tem modernem, z digitalnim prežetem, okolju učenja tujega jezika pa je ob povezavi na medmrežje lahko učitelj dosegel cilje in bil karseda učinkovit, mora pri delu dostopna kjerkoli in kadarkoli.. biti kreativen in inovativen, saj bo le tako učenca aktivno vključil v učni proces, usmerjen k učencu. Dopolnilo k Ključne besede: poučevanju drugega tujega jezika (izbirnega, v osnovi šoli aplikacija, duolingo, tuji jezik, digitalizacija, poučevanje in ali obveznega tujega jezika v gimnazijskih programih), je učenje, poučevanje, vloga učitelja lahko uporaba aplikacije duolingo, ki učencu ponuja, da je pri usvajanju jezika (besedišča in slovnice) samostojen, ABSTRACT avtonomen in kot celota ponuja cel spekter možnosti za A teacher today does not only teach their students, but also uporabo pri pouku kot tudi izven njega, vedno in povsod. understands their needs to learn and considers these when planning a foreign language lessons. Digitalisation of V pričujočem prispevku se osredotočam na uporabo teaching and learning offers an abundance of opportunities aplikacije duolingo pri poučevanju ruščine, pri čemer so to foster language acquisition, thus giving a teacher a set of ugotovitve, ki ji navajam, moje lastne, povratne informacije new roles that did not exist prior to the emergence of učencev in dijakov, hkrati pa analiziram aplikacijo duolingo digitalisation. A teacher becomes someone who uses the skozi teorijo didaktike poučevanja tujega jezika in ocene advantages of »the digital« in their classroom in order to aplikacije drugih jezikoslovcev ali običajnih uporabnikov facilitate the learning process. Using the application tako, da izpostavljam prednosti, osvetlim pa tudi morebitne duolingo as a learning tool aids students to acquire slabosti uporabe te platforme. language (to develop and improve reading, speaking, listening and writing skills alike) and it is a welcoming alternative approach to teaching in a second foreign 2. UČITELJEVA VLOGA V DOBI language classes that centres on learners and broadens their DIGITALIZACIJE learning experience, which is not confined to a classroom Pogosto slišimo, da se z digitalizacijo izobraževanja, anymore but becomes omnipresent. funkcija učitelja manjša in da bo v prihodnosti učitelj kot Keywords: izvor znanja odveč, saj ga bodo nadomestili roboti. Menim, application, duolingo, second language, digitalisation, da bo učitelj v učnem procesu stalnica in da osebni stik ne learning and teaching, a role of a teacher bo izginil. Naloga učitelja kljub informacijski dobi ni le, da 161 prenaša znanja, ampak da pri pouku in zunaj njega pritegne že nekaj znajo, istočasno pa se lahko uporabniki učijo več otroka k aktivnemu sodelovanju in lastni jezikovni jezikov. Začetniki začnejo s prvim sklopom nalog, ostali pa produkciji (ustni ali pisni) oz. ga navduši za samostojno rešijo uvrstitveni test, ki jih razvrsti na lestvico znanja iskanje informacij zunaj razreda. Zapisali smo, da je tujega jezika. Naloge, ki jih aplikacija ponuja, urijo tako poučevanje v digitalni dobi učitelju izziv, saj poučuje bralno kot slušno razumevanje, pisanje, slovnico in populacijo, ki ima, piše Šink (2011) (i) visoko razvite besedišče ter tvorbo (vedno kompleksnejših) stavkov, kar v spretnosti pri uporabi modernih tehnologij, ki pa jih je, kot luči didaktike poučevanja tujega jezika pomeni celostni njihovo močno področje, potrebno naprej razvijati, saj (ii) pristop. Naloge se na več načinov dotikajo jezika: preko delo v digitalnem okolju dodatno motivira, (iii) uporaba povezovanja, prevajanja v drug tuji jezik iz angleščine (,ki spleta pa neodtujljiv medij pri poučevanju, saj poglablja in izvorni jezik v aplikaciji) in obratno, poslušanja stavkov in razširja znanja, ki jih učenec nezavedno ponotranji in sicer zapisovanje ali prevajanja le-teh (kot nekakšen kratek v okolju, ki je mladim blizu. narek), glas v aplikaciji pa omogoča, da urite tudi pravilno Kvaliteten pouk tisti, pravi Johnson (2000) ki »nas aktivno izgovarjavo besed ter intonacijo v vseh oblikah stavkov. vključuje in povezuje z drugimi sodelujočimi, [pri čemer Aplikacija je narejena tako, da je treba vsak dan po malem pride] do izmenjave izkušenj in zanimivih idej«. V digitalni vaditi (kar je že po definiciji potrebno za usvajanje jezika), dobi, mora zato pouk vsebovati tudi internetne vire, spletne na kar na opomni z zvočnim signalom ali elektronsko pošto strani, družabna omrežja, e-učilnice, s pojavi pametnih maskota sova, količino nalog pa si vsak določa sam, kar telefonov pa so uporabne tudi aplikacije, ki so podlaga za hkrati pomeni možnost, da vsak reši količino nalog, ki jo avtonomno učenje. zmore, želi oz. mu to določa čas in (notranja ali zunanja) Johnsonu pritrdi tudi Levy (1999), ki pravi, da je v motivacija, pri čemer tekmuje sam s samim. kontekstu učenja v modernem času bolj pomemben učiteljev »prilagojen pedagoški stil« kot tehnologija sama. Kot pišem v uvodu, digitalizacija učnega procesa ne Učitelj mora učence pritegniti in tvegati, a še bolj tvega pri pomeni zanikanje tradicionalnih pristopov k učenju. učencih zdolgočasenost, če tega ne stori. Učenci si želijo Duolingo ni nadomestilo za šolsko klop, odpira pa možnost novosti, izvirnosti in odklona od rutine. Levy trdi tudi, da učenja jezika kot strukturiranega sistema besednih zvez in učitelj postaja »animator kolektivne inteligence« učencev, slovnice in mu daje nove razsežnosti zunaj štirih sten hkrati pa opazovalec in vodja ter podpornik individualnega razreda, vedno in povsod. učnega procesa, ki ga omogočajo aplikacije na pametnih telefonih. Vloga učitelja v moderni dobi se torej dinamizira Ključen se mi zdi poudarek, da kljub morebitnim slabostim in redifinira in ni bojazni, da bi digitalizacija osebni stik (o tem kasneje), aplikacija duolingo ni polovičarska. med učiteljem in učencem. Nasprotno. Dodaja mu novo Zasnova aplikacije upošteva tudi dejstvo, da je učenje dimenzijo. tujega jezika specifičen, dolgotrajen proces, ki zahteva Uporaba aplikacij pri učnem procesu bi lahko pomenila konstantno ponavljanje in redno utrjevanje,saj je kvocient kompromis med tradicionalnim in modernim, ki ne zahteva pozabljanja visok. Učni program pri učenju vsakega tujega poglobljenega znanja na področju modernih digitalnih jezika v aplikaciji je strukturiran tako, da nas vodi od tehnologij ampak, tako Levy, »le posluh« učitelja, ki pozna preprostejšega, h kompleksnejšemu, od osnov dalje, kar dejstvo, da se največ naučimo oz. usvojimo nova znanja v posnema usvajanje tujega jezika in učenje nasploh. Med okolju, v katerem se počutimo domače, varno in prijetno. učnim procesom ne moremo preprosto preskakovati nalog, Za populacijo današnjih najstnikov, tj. screenagerjev, je to saj moramo najprej usvojiti osnove. Aplikacija nas vseskozi stik z digitalnim, njim lastnim svetom, kjer dominirajo vodi tako, da si od vsake vaje čim več zapomnimo in sicer aplikacije in družbena omrežja. Za integracijo aplikacije na način, da pri določeni temi (npr. družina) ponuja naloge duolingo v pouk tujega jezika učitelj ne potrebuje vseh vrst (torej upošteva dejstvo, da imajo učenci različne poglobljenega znanja s področja digitalnih medijev in stile učenja), da je procent memoriranja čim večji. V naprav, saj je dostopna na spletu le en klik stran v t. i. jezikoslovju to pomeni bogato »jezikovno kopel«, v katero spletnih trgovinah in je brezplačna. Potreben je le se učenec potopi. Ob koncu (dveh ali več mesecih, odvisno didaktični premislek o tem, kakšno vlogo bo imel duolingo od hitrosti reševanja), ko učenec dokonča vse vaje (to lahko pri učni uri (in zunaj nje) in kakšne cilje želimo z uporabo traja tudi več mesecev, saj je proces učenja jezika le-te. dolgotrajen), ima dovolj znanja, da se v tem jeziku sporazumeva v osnovnih vsakodnevnih situacijah in razume 3. KAJ JE APLIKACIJA DUOLINGO? osnove jezika, kar ima praktično vrednost tudi v resničnem življenju zunaj šolskih klopi. Duolingo trenutno velja za eno najbolj popularnih in produktivnih (brezplačnih) aplikacij učenja jezika na trgu. S pomočjo aplikacije duolingo se lahko naučimo osnov tujih jezikov, pri čemer je vir za učenje angleščina. Aplikacija ponuja učenje jezikov tako za začetnike, kot tudi za tiste, ki 162 4. JE DUOLINGO LAHKO UČNI življenjsko situacijo. Kot varovalo pa je voljo opcija več PRIPOMO »življenj«, ki daje drugo možnost, da napako odpraviš in ČEK V RAZREDU IN ZUNAJ neuspešno opravljeno nalogo ponoviš. Vsaka neuspešno NJEGA? rešena naloga se obarva rdeče, opremljena pa je tudi z Lahko. Uporabno vrednost aplikacije duolingo, ki že sama gumbom »diskusija«, kjer sodelujoči pripišejo svoj po sebi deluje motivacijski faktor, kot učitelj drugega argument oz. razlago za pravilen odgovor (,ki se tudi sicer tujega jezika vidim na več ravneh usvajanja tujega jezika. izpiše), in tako omogočijo, da igralec razume, zakaj je njegov odgovor napačen. 1. Aplikacija razume človeško naravo: če je neka obveznost ali naloga razdeljena na manjše, obvladljive in 4. Urjenje besedišča in slovnice ter integracija vseh štirih izvedljive kose, se bomo s takšno prepreko prej spopadli in spretnosti: aplikacija duolingo vsebuje naloge pisnega jo tudi prej presegli. Če pa ta še preko ingrifikacije (iz angl. sporočanja (po nareku ali prevodu), vsebuje tudi naloge »gamification«) posnema računalniško igrico in hkrati razvijanja in urjenja govornih spretnosti in izgovarjave ter razume, da učenje jezika brez nenehnega ponavljanja ne bo intonacije v stavku, ki na več načinov prepletajo besedišče uspešno, in da dovoljuje, da si vsak sam določa, koliko (združeno v smiselne pomenske družine, da je pomnjenje nalog bo rešil in kdaj, je našla ključ do uspeha. lažje) in slovnične zgradbe. Naloge tako pokrivajo raznolike kontekste in se »dotikajo« jezika z vseh strani, kar 2. Dejstvo je, da je učenje tujega jezika dolgotrajen proces, je za usvajanje jezika ključno – skozi več kanalov, kot do ki traja mesece ali celo leta, kar pomeni, da brez motivacije nas prihaja jezik, bolj bogata je jezikovna kopel, hitreje in in samodiscipline hitro obupamo. Tu se vključi igrifikacija, bolj efektivno se učimo. Naloge se razvejajo v obliki ki vzbuja v nas naravno (otroško) željo po raziskovanju, to drevesa in si sledijo po od lažjih k težjim, kjer je pa naredi učni proces zanimivejši in bolj oseben, saj vsak integriranih vse več besednih sklopov in slovničnih zgradb, učenec (tj. igralec) igra igro, narejeno »po meri« glede na ki so združene v karseda življenjske situacije. njegove potrebe in želje. Duolingo “igrica” igralca spodbuja, da je aktiven v procesu učenja (saj tekmuje s 5. Veliko vrednost kot učitelj tujega jezika vidim v zasnovi samim sabo ali drugimi kot v računalniški igrici) in skozi to aplikacije, saj zbira podatke o reševanju uporabnika (iz avtonomnost prevzema odgovornost za svoje učenje, angl. “data-based application”,) kar pomeni, da naloge, napredek in znanje, vsaka na novo osvojena stopnja strukture ali besedišče, ki učencu delajo največ težav, le-ta (spretnost) pa prinaša občutek zmage in zadovoljstva. večkrat rešuje in sicer vse dokler jih ne povsem usvoji. Aplikacija preoblikuje običajno, tradicionalno usvajanje Primer: neka slovnična struktura je zahtevnejša, zato se jezika v zaporedje jedrnatih nalog, kar dela učenje pojavlja tudi v drugih vsebinskih sklopih (npr. hrana). Na ta prijetnejše, sistem točkovanja, napredovanja po lestvici, način je učenec soočen z dejstvom, da bo strukturo moral odklepanja novih stopenj in treh življenj pa vse skupaj usvojiti, če želi napredovati na naslednjo stopnjo (zaslužiti spominja na računalniško igrico, ki nas lahko zasvoji. zlatnike in odpreti novo stopnjo). Ko je vrzel v znanju Uporabnik za vsako opravljeno nalogo prejme točke (oz. zakrpana, se le-ta struktura ali beseda pojavlja enako jih za napačen odgovor izgublja). Spretnost (besednega pogosto kot druge. Vsak učna izkušnja s to aplikacijo je sklopa ali slovnične zgradbe) je usvojena, ko uporabnik reši torej drugačna in personalizirana, narejena po meri vse naloge, povezane z dotično spretnostjo. Takrat se sklop uporabnika. obarva zlato. Uporabniki skozi učenje oz. igro za zaključene posamezne sklope služijo zlatnike lingot in so dodatno nagrajeni, 6. Utrjevanje skozi igrifikacijo: kot smo zapisali, duolingo če naloge rešujejo sedem dni zapored. S temi zlatniki lahko uporabnik »v trgovini« kupi kviz, ki aplikacija posnema naravno učenje in memoriranje jezika. preverja celostno znanje in napredek pri jeziku ali odklene Del tega je tudi pozabljanje, kar pomeni, da ga je vsebine bonus stopnje. treba nenehno utrjevati, da jih povsem ponotranjimo in ne pozabljamo. Funkcija (a) strengthen bar se odziva na ta naravni proces pozabljanja, saj računalnik »izračuna«, kako 3. Učni pristop, ki ga duolingo posnema, je karseda dobro so utrjene določene besede ali slovnične strukture v življenjski. Pri tem aplikacija ne namenja časa razlaganju spominu uporabnika. Sčasoma je teh črtic vedno manj, kar slovničnih struktur, ampak je usmerjena na izgradnjo uporabnika spodbudi, da vnovič reši isti vsebinski sklop, besedišča preko (preprostih) stavkov kot tudi slikovnih prikliče pozabljeno snov in jo utrdi. Utrjevanje lahko iztočnic, ki pomagajo pri usvajanju osnovnih poteka tudi bolj celostno, s pomočjo možnosti (b) samostalnikov. Igralec se torej znajde sredi situacije (tj. strenghten skills, ki integrira strukture in besedišče jezikovne kopeli), v kateri mora najdi pravi odgovor v celotnega sklopa. Ko je sklop obarvan zlato, spretnost nalogah branja, pisanja, poslušanja in tvorjenja govorjenega vnovič obvladamo, vse dokler ne dosežemo konca »igre«, besedila takoj in na licu mesta, pri čemer postopoma uvaja tj. kritične mase besed (tj. okrog 2000 besed in struktur), ki nove besede v že znane strukture. Vse to posnema resnično omogočajo osnovno sporazumevanje in razumevanje jezika 163 v resničnih življenjskih situacijah (ob predpostavki, da je mestu se pojavi nov zadržek: učenci, dijaki in odrasli niso govor sogovorca brez posebnosti). Na voljo je še (c) majhni otroci in naši možgani delujejo drugače. Majhni dodaten kviz napredovanja na voljo v trgovini za 25 otroci imajo izredno sposobnost absorbirati jezik na vseh zlatnikov. Je kompleksnejši kviz, ki skozi raznolike naloge, ravneh (vključno z brezhibnim izgovorom), a ne razumejo ki prepletajo vso besedišče in slovnico (na vseh ravneh od kompleksnejših, abstraktnih koncept. Ravno nasprotno je prepoznavanja do črkovanja) in izmerijo napredek ter pri starejši populaciji, ki pri usvajanju tujega jezika splošno znanje rabe jezika uporabnika na lestvici od 1 do 5. potrebuje dodatne opore in razlage , da lahko usvojeno spretnost postavijo v kontekst (npr. raba trpnika v primeru, 7. Posebna funkcija »duolingo za šole« u ko je storilec neznan ali nepomemben). Na tem mestu je čitelju omogoča, da zbere vse u učitelj ključni deležnik učnega procesa, ki s svojim znanjem čence v istem virtualnem razredu in spremljan njihov napredek pri usvajanju jezika. Uporaba dopolnjuje vsebine aplikacije in vsebine postavlja v aplikacije v razredu (in izven njega v obliki doma kontekst, dijaka pa usmerja z razlago, čemu je struktura čih nalog) omogo namenjena in kdaj se uporablja ali pa dijaka napoti, da v ča notranjo diferencirajo: ker so učenci avtonomni uporabnik, si sami dolo drugih virih sam razišče primere rabe neke strukture. čajo količino nalog in s tem težavnost in čas, ki ga bodo vložili v reševanje nalog (tudi do 20 minut dnevno). Učitelj lahko alternativno določi čas, 3. Ker je duolingo aplikacija, se lahko zgodi, da so nekateri do katerega pričakuje, da učenci rešijo neko količino nalog povsem verjetni in pravilni (saj jezik ni črno-bel sistem) oz. dosežejo stopnjo znanja. Duolingo pa ne omogoča samo odgovori tretirani kot napačni, saj jih program ne sprejme učenje jezika, ampak je hkrati tudi pripomoček za kot ustrezne. Na tem mestu je zopet neodtujljiv člen učnega prevajanje. Ko uporabnik gradi in razširja besedišče, procesa učitelj, ki učencu pomaga, ugotoviti, ali je njegov aplikacija ponuja kot dodatno možnost tudi prevajanje odgovor res pravilen oz. napačen in zakaj je temu tako. resničnih besedil s spleta. Uporabnik deli z ostalimi svoj prevod in skupnost glasuje za najboljši prevod. 6. (NA)UČITI SE JEZIKA (LE) Z UPORABO APLIKACIJE DUOLINGO? 5. SLABOSTI APLIKACIJE V LUČI Strokovnjaki na področju jezika so si enotni, da je potrebno DIDAKTIKE POUČEVANJA TUJEGA najprej definirati vprašanje, kaj pomeni znati tuji jezik. JEZIKA Odgovor ni enoznačen in je odvisen od posameznika in 1. Začetne stopnje oz. naloge v aplikaciji so sestavljene njegovih potreb. Za nekoga, ki se želi naučiti osnovnih fraz pretežno iz zelo osnovnih besed in fraz, ki uporabniku sporazumevanja, vprašati za pot ali naročiti hrano in pijačo omogoča, da postopoma, besedo za besedo gradi jezik v oz. se znajti v življenjski situacija v tujem okolju, je enostavčne, enostavne povedi, kar je odlična popotnica za aplikacija odličen pripomoček za učenje – hkrati pa, naprej. Kljub temu pa so pogosto to osnovni stavki, ki so v razumljivo, tak človek samo z znanjem jezika preko resničnem svetu neuporabni kot “fraze preživetja” (npr. aplikacije ne bo pisal zahtevnejših esejev. Aplikacija Mačka je črna namesto Kje je hotel?), ki se sicer pojavijo duolingo kot celota omogoča prvo, pri čemer je ključnega kasneje, v drugih besednih sklopih, morda prepozno. Če je pomena tudi individualna motivacija posameznika in hkrati torej namen uporabnika hitro usvajanje preživetnenih fraz, disciplina, da vsakodnevno rešuje naloge. Sklenemo lahko, duolingo ni prava izbira, (izbere naj priročnik fraz), saj da bo aplikacija duolingo kot učni pripomoček najbolj zahteva od učenca več časa in potrpljenja. produktivna, ko bo del večje, kompleksnejšega učnega procesa, katerega koordinator je učitelj. Učitelj kot 2. Aplikacija duolingo postavlja igralca na sredo jezikovne »animator« naj naredi učenje tujega jezika naj bo karseda kopeli, v kateri mora najdi pravilni odgovor kar takoj in na raznoliko, odprto in dinamično in le-to naj izhaja iz čim licu mesta. Vse to posnema resni večjega števila virov in naj ne bo omejeno na pouk. Na ta čno življenjsko situacijo. Odvisno od tujega jezika, ki ga se ga u način učenec najde vir ali pristop, ki mu najbolj odgovarja čimo, pa lahko nastane težava zaradi manka strukturiranih slovni in med vsemi možnostmi tudi izbira in si učenje kroji po čnih pravil in navodil za rabo. Drži, da jih aplikacija pokriva skozi lastni meri ter ga personalizira – na ta način pa bo tudi množico nalog ,a brez dodanih razlag o tem, kakšna je najbolj motiviran in uspešen. njihova namembnost v rabi, kar lahko pri igralcu povzroča frustracijo, saj pri učenju le poskuša, kako priti do rešitve, 7. ZAKLJUČEK strukture pa ne zna postaviti v širši kontekst jezika kot Digitalizacija je povzročila preobrat tudi na področju takega. Po drugi strani kot učitelj in uporabnik razumem, poučevanja. Le-to naj bo podprto digitalnih medijev, a čemu takšen pristop: aplikacija želi posnemati naravni temelji naj tudi na kritični presoji primernosti didaktičnih proces učenja novega jezika otroka (tj. imitirati jezikovno virov, ki jih vključujemo v poučevanje. Namen poučevanja kopel usvajanja maternega jezika), namesto da bi čas je izobraziti generacijo, rojeno v svet digitalnega in namenila sistematični obravnavi slovničnih struktur. Na tem virtualnega in ki, ne nazadnje, od učitelja pričakuje, da ji bo 164 kos. Učinkovitost in uspešnost pouka drugega tujega jezika 2017.https://www.theguardian.com/education/2014/feb/21/ca od učitelja zahteva tudi posluh do učenca, ne le strokovno n-i-learn-a-language-online znanje na predmetnem področju. Uporaba aplikacije [3] Johnson, M. New Roles for Educators. Fev. 2000. Dostopno duolingo kot učnega pripomočka za utrjevanje, ponavljanje 25. 6. 2016 na (nove) snovi u http://mff.org/edtech/article.taf?_function=detail&Content_ui čenca notranje motivira in postavi v fokus u d1=290 čnega procesa, pri čemer učenec tekmuje s samim sabo ali drugimi in si sam dolo [4] Junge K. (2007) What are the EU and member states doing to ča izzive. Prednosti so številne: ne bodo motile že tako natrpanega u address digital literacy? E-learning papers. Dostopno dne 10. čnega načrta ampak bodo 6. 2012 na pomenile le nov, izvirnejši in kreativen pristop k http://www.elearningeuropa.info/files/media/media14196.pdf ponavljanju in memoriranju novih struktur, pisanju domačih [5] Levy, P. Cyberculture. (2000), Minnesotta, University of nalog, s tem pa odmik od rutine, saj je platforma Minnesota press. zastavljena kot računalniška igrica. Učenci bodo [6] Marentič Požarnik, B. (2000) Psihologija učenja in pouka, avtonomnem učenju notranje motivirani, tako pa bodo Ljubljana: DZS, ponotranjili več znanja in usvojili več jezika, ki bo [7] Pallof, R. M.,& K. Pratt. (1999) Building learning komplementarno nalogam sistematičnega »drila«, ki jih communities in cyberspace: effective strategies for the on-line jezik sicer tudi zahteva. Ker pa velja, da učenje recipročen classroom. Jossey-Bass Publishers. proces, kjer sodelujeta učitelj in učenec, je povratna [8] Šink, J. Prihodnost učitelja in šole. Dostopno 21. 7. 2017 informacija in evalvacija učnega procesa, tudi ko gre za http://www.frodx.com/2012/04/30/prihodnost-ucitelja-in-sole/ aplikacijo duolingo, ključnega pomena. [9] Žolnik, N. (2011). Učitelj pri usvajanja digitalne pismenosti pred velikim izzivom. Delo. Dostopno dne 28. 7. 2017 na LITERATURA http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/ucitelji-pri- osvajanju-digitalne-pismenosti-pred-velikim-izzivom.html [1] Eytan, A. thorough duolingo review after finishing all of French. Dostopno 28. 8. 2017 http://snarkynomad.com/a-thorough-duolingo-review-after- finishing-all-of-french/ [2] Codre-Rado, An. Can I successfully learn a language online? Dostopnon 2. 9. 165 Učna platforma Kahoot Learning platform Kahoot Maša Pikl II Osnovna šola Žalec Žalec, Slovenija masapikl@gmail.com POVZETEK beležijo točke, najvišji rezultat pa izmed skupine udeležencev V nadaljevanju vam želimo predstaviti spletno aplikacijo Kahoot, s določa zmagovalca. katero izdelamo in rešujemo preproste kvize. Uporabimo jo lahko Obstaja več vrst kvizov: splošni kviz, avdio-vizualni poslovni, kviz pri pouku kot uvodno motivacijo, kot popestritev pri pridobivanju na temo poznavanja držav, zemljepisa, zgodovine, matematike, učne snovi ali pri utrjevanju. Pri tem moramo zagotoviti dva vira filmov, osebnosti, politike, športa, znanosti in tehnologije. [3] tehnologije, pri čemer mora biti ena tablica ali telefon, druga pa je lahko računalnik, projektor, televizija… Že sama uporaba Izbor uganke je v veliki meri odvisen od namena, ki ga želimo tehnologije učence motivira k večji aktivnosti, kar omogoča boljšo doseči, saj se vprašanja razlikujejo, če je naš namen pridobivanje zapomnitev snovi in povezave znanj. Predstavili vam bomo kako znanja ali preverjanje. Razlikujejo se po vsebini, obliki ali pa le oblikujemo kviz, prenesemo aplikacije s katero ga ustvarimo in ustrezno naravnamo navodilo in težavnost.[3] rešujemo ter kako poteka reševanje. Kviz uporabljamo za priklic in ohranjanje pozornosti učencev med Klju poukom. Z njim želimo vzpodbuditi vedoželjnost in zanimanje za čne besede učno snov ter z njo povezanimi aktivnostmi. Z učno metodo kviza Kviz, motivacija, IKT, Kahoot. lahko učitelj doseže tako motivacijsko kot informacijsko funkcijo. ABSTRACT In the following, we want to present you the Kahoot, online application with which we create and solve simple quizzes. It can 2.1 Motivacijska funkcija be used in class as an initial motivation, as enrichment in the Motivacija je tisto, kar nas spodbuja in usmerja, torej dejavniki, process of a learning or as an instrument for improve knowledge. silnice in gibala našega delovanja, kot so želje, potrebe, nagoni, We need to provide two sources of technology, a tablet PC or a motivi, cilji, volja, vrednote, ideali, interes. [1] telephone and the other one that can be a computer, a projector, a Marentič Požarnikova [2] opredeli učno motivacijo kot skupni television ... The use of technology motivates the learner to a pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji, ki obsega vse, kar daje greater activity, which enables a better memory and the connection pobude za učenje, ga usmerja, mu določa intenzivnost, trajanje in of knowledge. We will present you how to create a quiz, download kakovost. applications with which we create and solve, and how to solve the quiz.. Na motivacijo vlivajo starši, vrstniki, mediji… Kljub temu je učitelj eden izmed najbolj pomembnih dejavnikov spodbujanja učne Keywords motivacije. Quiz, motivation, ICT, Kahoot. 1. UVOD 2.2 Informacijska funkcija U Kviz lahko v šoli uporabimo kot del učne ure v različne namene. V čitelji se zavedamo, kako je motivacija pomembna pri šolskem delu in uspehu. Na razli poštev pride pri pridobivanju znanja, celote ali dela učne enote, čne načine se trudimo, da učencem približamo u lahko pa služi kot uvodna motivacija ali pri utrjevanju znanja. [3] čno snov, jim jo ustrezno predstavimo in poskušamo, da si jo čim bolje zapomnijo, povežejo ter nova znanja uporabijo. Uporaba sodobne tehnologije je eno od zelo zaželenih motivacijskih sredstev, s katerim lahko izboljšamo sodelovanje 2.3 Druge funkcije učencev. Da bi združila prijetno s koristnim, sem s spletnim Poleg že omenjenega, s kvizi krepimo urjenje socialnih in timskih orodjem Kahoot, pripravila kviz, ki je služil utrjevanju snovi in spretnosti, predvsem kadar izvajamo kviz z ekipami. Tu je hkrati kot uvodna motivacija in ponovitev že usvojenih znanj ter pomembno sodelovanje znotraj ekipe, usklajevanje mnenj in povezavo z novimi znanji. brzdanje nestrpnosti. [3] Sestavljanje ugank pa zahteva tudi določene ustvarjalne spretnosti. Učenci lahko s tem izkažejo svoje spretnosti, znanje in 2. KVIZ fleksibilnost. Kviz je tekmovanje, na katerem morajo udeleženci odgovarjati na Odločili smo se, da vam v nadaljevanju predstavimo splošni kviz, vprašanja, navadno iz določenih tem (SSKJ ). ki smo ga oblikovali za potrebe posebnega programa in je vezan na u Kviz je vrsta miselne igre ali tekmovanja, v kateri (posamezniki ali čno enoto jesen. Oblikovali smo ga z aplikacijo Kahoot. skupine) poskušajo pravilno odgovoriti na zastavljena vprašanja. V okviru kvizov se navadno za pravilno odgovorjena vprašanja 166 2.4 Kahoot Kahoot je brezplačna učna platforma, ki na podlagi igre omogoča interaktivno učenje. Običajno se za igro uporabljate dve elektronski napravi, eno ima učenec, npr. telefon, tablica, računalnik, na kateri odgovarja na vprašanja preko mobilne aplikacije, druga naprava pa se prikazuje vsem udeležencem, npr. na projektorju, televiziji, interaktivni tabli… Na njej so prikazana vprašanja, običajno pa z njo upravlja učitelj. Igro Kahoot najlažje igramo v skupini, z učenci v razredu. Učenci na svojih napravah odgovarjajo na vprašanja – izberejo pravilne odgovore, medtem ko so vprašanja prikazana na skupnem ekranu. Navodila za ustvarjanje so v angleškem jeziku, vprašanja pa lahko oblikujemo po želji. Učitelj običajno ustvari in vodi igro. Za začetek potrebujemo račun na spletni strani www.kahoot.com, kjer se registriramo in prijavimo. V zavihku My Kahoots najdemo že ustvarjene kvize, ki jih lahko zaženemo ali pa ustvarimo novega s klikom na gumb »New K!« v zgornjem levem kotu. Nato izberemo način igranja – Quiz ali Jumble. Lahko izberemo tudi način anketa. Mi smo uporabili prva dva načina igre. Slika 2. Odgovori na telefonu, način Quiz. 2.4.1 Nač in Quiz Način Quiz omogoča izbiro besedilnega vprašanja, lahko pa v Igro, enako kot pri načinu Quiz, najprej naslovimo, nato opišemo. vprašanje priložimo tudi sliko ali video. Določimo enega ali več Na naslednji strani pa izberemo »Add jumble question«. Spet pravilnih odgovorov. Odgovori so ponazorjeni z barvami in liki, ki zastavimo vprašanje, odgovore pa z besedo zapišemo v pravilnem se izpišejo skupaj z vprašanjem na skupnem zaslonu. Učenec na vrstnem redu. Prav tako lahko dodamo sliko ali video. Nadaljujemo svoji napravi izbere le barvo oz. lik, ki označuje pravilno vprašanje. s klikom na »Next«, v naslednjem koraku dodamo ostala vprašanja Najprej igro poljubno naslovimo, opišemo, izberemo tarčno in na koncu igro shranimo in igramo. skupino, jezik in vrsto zasebnosti – javno ali zasebno. Po želji lahko dodamo tudi uvodni video, naslovnico in vire. Nadaljujemo s tipko »Ok, go« v zgornjem desnem kotu. Sledi dodajanje vprašanj s klikom »Add question«. V naslednjem koraku postavimo vprašanje in podamo odgovore. Vprašanje lahko vsebuje tudi sliko in video, odgovori pa morajo biti zapisani. Nastavimo časovni limit, nagradne točke in vire. Nadaljujemo s klikom na gumb »Next« desno zgoraj. Po istem postopku nato izberemo več vprašanj, na koncu kviz shranimo s klikom na gumb »Save« desno zgoraj, takoj ga lahko zaženemo in igramo, za kasnejše igranje pa bo kviz shranjen na www.kahoot.com pod zavihkom »My Kahoots«. Slika 3. Vprašanje prikazano na skupnem zaslonu, način Jumble. Preden začnemo z igranjem, učitelj v zavihku »My Kahoots« ob želenem kvizu pritisne tipko »Play«. Odpre se novo okno, v katerem izberemo način »Classic« (vsak učenec igra zase) ali pa »Team« (igranje v skupinah), vendar ta opcija trenutno deluje le v načinu Quiz. Po izboru se na skupnem zaslonu izpiše PIN koda. Učenci zaženejo svoje mobilne aplikacije oz. obiščejo spletno stran, vpišejo PIN ter izberejo vzdevek. Na skupnem zaslonu se izpiše seznam sodelujočih. Ko se pridružijo vsi člani, lahko kviz zaženemo s klikom na gumb »Start«. Na skupnem zaslonu se izpiše vprašanje skupaj z odgovori, ki so barvno označeni, učenec na svoji napravi manipulira le z barvnimi Slika 1. Vprašanje prikazano na skupnem zaslonu, način Quiz ploščicami. Po koncu vprašanja se izpiše lestvica najboljših. To lahko tudi izklopimo tako, da v razdelku kliknemo »Game 2.4.2 Nač in Jumble options«. Način Jumble omogoča razvrščanje štirih vprašanj v pravilni vrstni Učenci na svojih Android ali iOS napravah s trgovine Google Play red. Podobno kot pri načinu Quiz ploščice z barvami učenci oz. App Store prenesejo aplikacijo Kahoot!. Ko mobilno aplikacijo razvrstijo od leve proti desni, odgovori pa so podani na skupnem odprejo, ob spodnjem robu zaslona pritisnejo gumb »Enter PIN«. zaslonu. V naslednjem koraku se pojavi okence za vpis PIN številke, ki jo 167 učenci vidijo na skupnem zaslonu ter jo prepišejo v svojo napravo iz spletne strani www.kahoot.it, ki jo obiščejo na računalniku. 3. ZAKLJUČEK Uporaba sodobne tehnologije se je izkazala za uspešno motivacijo pri ponovitvi snovi. Učenci so zagreto tekmovali med seboj. Večji problem vidim v uporabi mobilnih telefonov v šoli in zahtevi, da jih učenci prinesejo s seboj, saj lahko s tem povečujemo razlike med njimi. Nekaterim mlajšim učencem starši še ne dovolijo uporabe mobilnih telefonov. Mi smo to rešili tako, da smo učence razdelili v skupine in uporabili le dva ali tri telefone. Kljub temu jim je bila takšna popestritev všeč in so izrazili željo, da bi jo večkrat uporabili. Učenci lahko ostanejo shranjeni na platformi, potrebujejo le vabilo z ustrezno PIN kodo. Tudi število reševanj ni omejeno. Ustvarjalci kviza lahko določijo časovno omejitev ali pustijo prosto reševanje. Pomanjkljivost, ki smo jo zaznali med kreiranjem kviza, je bila, da v odgovore ni možno vnesti slikovnega gradiva. Poleg tega je možno izbrati način, da je pravilnih več odgovorov, vendar za pravilen odgovor šteje že, če izbereš samo enega, tako da je ta način neuporaben. Ne glede na to bomo aplikacijo Kahoot večkrat uporabili pri pouku ali interesni dejavnosti, saj lahko sestavimo kviz iz kateregakoli interesnega področja in z njim popestrimo snov. Slika 4. Odgovori na telefonu, način Jumble 4. Literatura Nato si vsak učenec ali skupina izbere vzdevek ali ime skupine, ki [1] Musek, J., Pečjak V., 2001. Psihologija. Educy, Ljubljana. se izpiše na seznam na skupnem zaslonu. Ko so na seznamu zbrani [2] Marentič-Požarnik, B., 2003, Psihologija uč enja in pouka, vsi člani, lahko učitelj začne igro s pritiskom na gumb »start«. DZS, Ljubljana. Vprašanje je napisano na skupnem zaslonu, skupaj z vsemi Sušanj, J. 2012. Kviz kot motivacijsko sredstvo, diplomsko odgovori. Učenci na svojih napravah vidijo le pravokotnike v delo PEF LJ. http://pefprints.pef.uni-lj.si/1123/1/Kviz_kot katerih je belo obarvan lik. Vsak pravokotnik je dodeljen enemu _motivacijsko_sredstvo.pdf odgovoru, ki je na skupnem zaslonu zapisan pod določeno barvo. [3] Kviz https://sl.wikipedia.org/wiki/Kviz V načinu Quiz učenec izbere en pravilen odgovor s klikom na dolo [4] https://kahoot.it/ čeno barvo. V načinu Jumble so pravokotniki manjši, nad njimi pa se pojavijo še štirje črtkani okvirčki. Učenec mora obarvane [5] https://kahoot.com/welcomeback/ pravokotnike s prstom oz. miško prenesti v črtkane okvirčke v pravilnem zaporedju. Po preteku časa oz. ko vsi učenci odgovorijo, se na napravah izpiše, če je učenec izbral pravilen odgovor ali ne. Sledi še lestvica zmagovalcev, ki jo lahko učitelj po želji izklopi, in nato naslednja vprašanja. 168 The chemistry of frozen desert Miha Povšič Biotehniški center Naklo Strahinj 99, 4202 Strahinj miha.povsic@gmail.com ABSTRACT use conceptual learning, so students can generate their own Teaching chemistry has shown in many cases to be quite difficult, answers. especially for concepts that are hard to understand for students. If 2. PRACTICAL CONCEPTUAL the students cannot see the molecules or see their movement, they have difficulties to understand why certain reactions take place or LEARNING realizing how this reactions change the appearance or properties Students are used to using templates to solve different problems in of the product. One of the ways that can help students to classrooms and by doing so, student’s motivation for teaching understand chemistry is to use conceptual learning technic, going new things is declining. One of the biggest rolls of a teacher is to from things they use and encounter in daily basis to things that are motivate students not just to solve different problems, but also to unknown to them. By experimenting with a well-known frosty achieve active knowledge. Teacher is not the one to give them a delight such as ice cream, students were introduced to a more certain concept, so they can just multiply it for solving different difficult subject, such as calculating in chemistry. Students were tasks – students have to find and form their own concepts. One of introduced with the chemistry of the ice cream. By tasting and the ways that a teacher can do this is to use practical work for the exploring ice cream, they have created concepts that helped them students. Practical work helps to motivate students by making understanding their structure, content and calculating the them apply the knowledge received and actively integrated it into composition. To verify their learned concepts of the subject, the bigger concept picture. In chemistry, practical work is almost students later on have created their own ice cream that had the unthinkable, because it is a characteristic element at all desired content of ingredients. educational levels. By using practical work for conceptual learning students get their own experience and learn about the Keywords impact of a phenomenon before his theoretical analysis. Making this, they think will be much more positively oriented for the Chemistry, ice cream, conceptual learning, practical work. subject when they will have to learn the theory behind it, so they 1. INTRODUCTION will understand why a certain phenomenon occurs (Woolnough, 1998). Nowadays teachers are trying new ways of teaching and learning. In the past, teacher had more leading role in the classroom by Although practical work is extremely important for giving instructing the students what they have to write down in their students in-depth insight into better understanding a certain notebooks. Many changes in teaching have been made throughout phenomena, it does so much more. Several authors (Woolnough the history, but the biggest changes have come in the 21st century 1983, Kirschner, 1992, White 1996) researching in this area have with the use of information and communication technology (ICT). come to the conclusion that the use of practical work benefits By introducing the use of computers in the classrooms in year students on different levels: 2000, teachers started to rely on the usage of presentations at their 1. Practice skills (through exercises) lectures in classroom. This allowed the teacher to proceed with a greater speed and therefore tell the students more information. - Manipulating equipment used in practical work (Murdock, Everett, 2007) But the quality of knowledge that - Planning their own experiments students showed was not as good as expected. What had to change - Observing and measure with equipment was the involvement of students, by giving them a more active role in the process of education. By doing so, the role of the - Interpreting their results teacher in the classroom had changed dramatically. Students were - Communicating with others about the experiment given the opportunity to be much more involved in the classrooms 2. Practice academic processes through investigations: and to gather the information that is desired to them directly from the teacher. But with presence of web, TV and mobile phones, the - Identifying a given problem teacher is not the only source of information for the students - Reformulating a problem if needed (Kruschke, 2008). Information gathered by the use of ICT are much faster and dynamic, making regular/passive teaching - Designing their own strategies for salving the problem methods in school obsolete and unpopular. In result student are - Choosing a strategy for the solution showing to be more and more inactive in classrooms (Eli - Trying and solve the given problem Publication, 2010). Because the excessive use of ICT in students, active experiments for the better involvement in the teaching - Evaluating the solution process are needed. Use of experiments to introduce new ideas, 3. Acquire experience through different activities with their own concepts or to clarify puzzling aspects of topics, encourage observation and manipulation with phenomena and materials. This students to have an active roll (Ball, Eckel, Rojas, 2006). This slowly accumulates as long lasting knowledge, for using hands on leaves the roll of teachers extremely demanding, always finding activities. new ways of teaching, finding ways to involve student creativity and encourages them to use critical thinking. By doing that, they 169 The use of practical work helps students to get information in a with those experiments are, they are many times dangerous for different way that they would get by the use of conventional students to make them on their own. Teachers try showing teaching. When new information is given to students, they have different organic reactions, but because the students do not have two possibilities what to do with it. They can use their short-term hands on activities, the motivation for learning is short termed. memory and try to memorize the new information simply by Only observing the experiment preformed by a teacher will not remembering it or they can try to make sense of it, by making give long lasting knowledge,. So an idea was formed, explain fat concepts that can help them categorize the information obtained. globules, polarity, emulsion, glycerol, vanillin, palmitic acid and Creating a concept from the given information can help them not other hard to imagine things trough experiment with ice cream only to memorize it, but also to operate with it and frozen yogurt. (http://plato.stanford.edu/entries/concepts/). Creating such concept is to often needed to generalize your past experience and the 3.2 Ice cream transformation of existing ideas. Concepts can be defined in Ice cream is an emulsion – a combination of two or more liquids several types: that normally would not mix together, so one of the liquids is dispersed throughout the other. In an emulsion called ice cream, - Mental representations, where concepts are formed directly in liquid particles of fat – so called fat globules, are spread our brains. Example: If someone will say, that he needs to learn throughout a mixture of water, sucrose, frozen water and air. Milk how to speak Spanish, it is assumed, that he, doesn't know naturally contains lactose, so called milk sugar, which is not Spanish. particularly sweet, so sugar (sucrose or glucose) is added to make - Skills as concepts, where comparing ability with another ability it sweeter. Because cold tends to numb the taste buds, making forms a concept. Example: If you can write with a pen, you can them less sensitive, excessive amount of sugar is added to make a also write with a pencil. desired sweet taste. One of reasons why ice cream tastes so good - Concepts as abstract objects. This theory defends the argument is because of its high fat content. Ice cream contain at least 10% that the concept does not appear in "our mind", but they are only fat, premium ice creams may have up to 20%, which gives them a abstract objects. Example: If Jane believes that the Sun is hot, and rich texture. Reducing fat in ice cream makes ice cream to loose Sara believes that the Sun is hot, they keep their faith in a its creamy texture. The biggest problem when using fat as an particular argument, not knowing if the Sun is really hot or not. ingredient is that it doesn't mix well with other substances, because of its polarity. Fat is nonpolar molecule, meaning that it Because we do not make only one concept when we are will not mix with polar ingredients, such as water. Because introduced to new phenomena, we must create a conceptual map, ingredients in ice cream do not mix all together, we call it an to organize all the formed concepts. The concepts in those maps emulsion. In ice cream, each fat droplet is coated with a layer of are reasonably classified and interconnected. Making these folders milk proteins that prevents the fat droplets from interacting with is extremely important for a humans mind to try to understand each other. The milk proteins act like stabilizers for the emulsion. new phenomena. Relationship between new ideas, images and But another emulsifier is added to ice cream, to help trap air words are determined by the use of conceptual maps. All the inside, making the ice cream airy and giving it its rich texture. words, phrases, images in conceptual maps are associated with other information that is eventually connected to the main 3.3 Frozen yogurt thought. The main reason for creating a conceptual map is to Ice cream has a high value of fat, making it unhealthy if it is eaten make it easier for understanding difficult concepts and the way in high quantities. Frozen yogurt was made as an healthier they blend into a whole. (Hammer, 2008) alternative to ice cream, containing less fat, which also means that Critical thinking of a certain subject is one of the first things that you can eat it more, before feeling full. To compensate the lack of has to be encouraged if we wish to fully implement conceptual flavor because of lover fat levels, a lot of sugar is added, so it is learning into a classroom. By thinking critically, students have to often banned for diabetics. The biggest difference is that instead be creative. So creating a creative atmosphere is needed to make a of cream, yoghurt is added as the primary dairy product. best possible environment for both critical and creative. Certain principles are needed to be taken into account, that allow critical 3.4 Practical work thinking and thereby a creative thinking: As a part of teaching organic chemistry to second year students, I brought two samples of white cold substances to the classroom. - Creating a positive climate for critical thinking, First white cold substance was vanilla flavored ice cream, - To encourage research with divergent thinking, containing 16% milk fat, that was labeled as SAMPLE 1. The - To promote a broader view of the problem. second white cold substance was vanilla flavored frozen yoghurt, containing 2% milk fat, labeled as SAMPLE 2. Students were By failing to comply with these basic elements of critical encouraged to try both samples and to write what was the thinking, we will not be able to expect that students will be difference between them and what was mutual for both of them. successful in the implementation. (Finke, Ward and Smith, 1992) Table 1: Comparison of two samples 3. REASEARCH Sample 1 Sample 2 3.1 Organic chemistry Many second year students have difficulties understanding the PROS: Rich in flavor, very PROS: / basic organic chemistry and calculating different molar masses of tasty CONS: Lack of flavor, poor organic compounds. Often there are problems with a poor pre- CONS: / texture, not creamy knowledge that students bring from primary schools, but many times, the only problem is the lack of their motivation to learn new things. Proprieties of compounds of organic chemistry can often be shown trough different experiments, but the problems 170 After the first tasting, students were asked if they know, what they The third team found out that after the melting sample 1 only 32 have tasted. Everyone (24 students) told, that both samples were ml was still left, and 46 ml of sample 2 was left. ice creams, telling that the sample 1 was better than the sample 2. Some students believed that they knew what made the two samples tasted different. 8 students believed that the difference between the two samples was the difference in fat content, 5 students told that there was a difference because of the amount of sugar, 3 students believed that there was a difference in the amount of air in the two samples. They formed 3 different teams that would try to experimentally prove their hypothesis. The rest 8 students, who didn't know what the difference was, were assigned to the rest of the teams. Team 1 Determination of fat content in samples For the analysis they needed 50 grams of each samples. Before the analysis they needed to heat up the samples to 45°C. They used a butyrometer that is used to determinate fat in samples. Picture 3: Measuring cylinder for the use of determining air content After the practical work of each team, they reported the results to Picture 1: Butyrometer used for the determination of fat content in each other. ice cream All of the students were asked a question: “Which sample is The first team came to a conclusion that the sample 1 had 15% fat healthier for daily consumption?” And once again there wasn't a content and the sample 2 had 3% fat content. single answer. Team 2 Determination of sugar content in samples So all the students were divided into two teams, to investigate The second team used 250 ml bowl and mixed 50 ml of each which sample was better, but first they had to find out what was in sample, 2 ml 1M solution of HCl and heated the mixture for 30 the sample 1 and sample 2. They went to investigate for one min. After that they had to cool the solution to 20°C and added a school our (45 min) in computer classroom. They soon found out piece of litmus paper and neutralise the solution with 1M NaOH. that the sample 1 was the ice cream and sample 2 was the frozen Than they added water to fill to 250 ml. With the careful titration yogurt. Then the two teams formed a round table to try to of Fehling solution they determined the content of sugar. convince the other team that their frozen desert was better then the other.. The second team came to a conclusion that the sample 1 had 10 g of sugar in 50 g, while the sample 2 had 14 g in 50 g. Realizing that the answer which desert is better for daily consumption was much more complex than a short debate in round table, a decision was made, to create a frozen desert that would be healthier and tastier alternative to both samples. 3.5 Making ice cream in a bag Students were assigned in pairs. Each pair got ingredients for making their own ice cream. Ingredients needed: - measuring spoons - measuring cup Picture 2: Titration of Fehling solution in sample - sugar Team 3 Determination of air content in samples - milk The third team took 50 ml of sample 1 and 50 ml of sample 2 and - vanilla extract, chocolate, syrups… heated them as long they both melted. After that they checked how much milliliters of each sample was left. - salt 171 - two small, sealable bags [2] Ball, S.B., Eckel, C. in Rojas, C. (2006). "Technology Improves Learning in Large Principles of Economics - two big sealable bags Classes: Using Our WITS." American Economic Review - oven mitts Papers and Proceedings, 96(2): 442-446. - ice cubs [3] Kruschke, J.K. (2008). Bayesian approaches to associative learning: From passive to active learning Learning & Each pair of students did their own version of ice cream, some Behavior, 36 (3), 210-226. added syrup, vanilla, chocolate, almonds and other ingredients. [4] Woolnough, B. E. (1998). Authentic science in school, to After they made their own ice cream, they tasted also the ice develop personal knowledge. V: Research in Science cream of other teams. The best 3 ice cream making teams had to Education in Europe, 245-251. make their ice cream once again, for the purpose of analyzing it with the same practical work as they did with sample 1 and [5] Wellington, J. (1998). Practical work in school science - sample 2. They found out that the newly made ice creams were Which way now. Routledge. lower in fat content, lower in sugar content and lower in air [6] Woolnough, B. E. (1983). Exercises, investigations and content. Students understood why there was the difference in experience. Physics Education, 18, 60-63. sugar and fat, but they struggled with the difference in air content, so they were given permission to investigate trough the use of [7] White, R. T. (1996). The link between laboratory and mobile phones. They have found that the reason for the difference learning. International Journal of Science Education 18, in air content was that ice cream we bought was made in ice 761-773. cream machine that constantly mixes ice cream mixture in a bowl, [8] Kirschner, P.A. (1992). Epistemology, practical work and capturing air in molecules in fat droplets. After that, we started to academic skills in science education. Science & Education, explore the molecular structure of different ingredients in frozen 1, 273-299. deserts and calculating compounds. [9] Hammer, R. (2008). "Comparison processes in category 4. CONCLUSION learning: From theory to behavior". Brain Research. 1225(15): 102–118. Many school subjects like organic chemistry tend to be hard to understand for students. Teachers often try to use demonstrational [10] Finke, R. A., Ward, T. B., in Smith, S. M. (1992). Creative experiments to enlighten the subject, but in many cases don't have Cognition: Theory, Research, and Applications, Cambridge, the desired affect to make a last longing affect on the knowledge MA. MIT Press. of students. Teaching organic chemistry is for students often [11] Margolis, E. Lawrence, S. (2012). "Concepts". Stanford difficult, but there is no reason for it. With practical work usage Encyclopedia of Philosophy. Metaphysics Research Lab at that encourages the use of making concepts for a certain subjects Stanford University. makes learning much easier. By making subject interesting and http://plato.stanford.edu/entries/concepts/, [ 5. 9. 2017 ] fun, their interest for learning will increase. 5. REFERENCES [1] Murdock, E. (2007). "History, the History of Computers, and the History of Computers in Education”, 172 Vpliv kofeina na rast Phaseolus vulgaris Effect of caffeine on growth of Phaseolus vulgaris Miha Povšič Lea Janežič Biotehniški center Naklo Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad-Ljubljana Strahinj 99 Ptujska ulica 6 4202 Strahinj 1000 Ljubljana +386 51 359 777 +386 31 530 472 Miha.povsic@gmail.com Lea.janezic@gmail.com ABSTRACT experimental work of both groups, the lab work intertwined with Koli the use of a computer and a mobile phone to find information.. čina uvožene in popite kave se spreminja iz leta v leto in se hitro povečuje. S tem pa nastajajo tudi odpadki v obliki kavne usedline in kavnih filtrov. Številne raziskave govorijo o Keywords esencialnih hranilih, ki jih imajo kavna zrna, le-ta pa pri pripravi Caffeine, coffee sediment, effect on growth, Phaseolus vukgaris, kave ostanejo v kavni usedlini. Najpomembnejši je dušik, ki ga experimental work, internet deževniki prenesejo tudi v nižje plasti prsti, za njim pa še fosfor, železo in cink. Kavna usedlina pomaga pri zaviranju razvoja 1. UVOD plesni, odstranjevanju težkih kovin in odvrača nekatere vrtne Pitje kave je za marsikoga pomemben del življenja. Po zadnjih škodljivce. Za namen raziskave vpliva kofeina na rast rastlin smo razpoložljivih podatkih na svetovnem spletu je član slovenskega z dijaki v okviru eksperimentalnega dela pouka s pomočjo gospodinjstva v letu 2012 porabil povprečno 3,5 kilograma kave računalnika in svetovnega spleta poiskali informacije o sestavi (prave ali nadomestkov). Poraba kave se letno povečuje; v letu kavne usedline, njenem vplivu na rast rastlin, nato pa posadili, 2000 smo je porabili povprečno 3,1 kilogram na člana vzklili in vzgojili rastline Phaseolus vulgaris. V kontrolni seriji je slovenskega gospodinjstva. V Slovenijo je bilo v letu 2015 fižol rasel brez dodajanja kavne usedline zemlji, v eksperimentalni uvoženih 12,6 milijona ton kave v vrednosti 45,5 milijona EUR. skupini pa smo fižolu dodajali kavno usedlino, ki smo jo raztopili Vrednostno največ kave smo uvozili iz Brazilije (34,6 % v vodi. Rezultati so pokazali, da je kavna usedlina v določeni meri vrednosti vsega uvoza kave) in Italije (28,6 % vrednosti vsega pozitivno vplivala na rast rastlin. Pri eksperimentalnem delu obeh uvoza kave). Precej kave smo uvozili še iz Kolumbije (8,2 % skupin se je laboratorijsko delo prepletalo z uporabo računalnika vrednosti vsega uvoza kave) in Indije (6,9 % vrednosti vsega in mobilnega telefona za iskanje informacij. uvoza kave). Vrednost uvoza kave se letno povečuje; v 2015 smo je uvozili vrednostno za 20,9 % več kot leto prej. (SURS, 2016) Ključne besede S povečano količino zaužite kave pa se povečujejo tudi ostanki kofein, kavna usedlina, vpliv na rast, Phaseolus vulgaris, kave, ki jih zavržemo. Z dijaki smo v okviru eksperimentalnega eksperimentalno delo, internet dela pouka iskali načine ponovne uporabe kave ali recikliranje njenih ostankov, saj je dandanes v ospredju trajnostni razvoj. V ta namen so v članku opisani načini ponovne uporabe kave na vrtu. POVZETEK Kavo smo uporabili kot vir pomembnih mineralov (dušik in The quantity of imported and drank coffee is changing from year fosfor) in jo dodajali zemlji, v katero smo posadili rastlino to year and is rising rapidly. This also produces waste in the form Phaseolus vulgaris. Dijaki so delali sami, pod mentorstvom of coffee sediment and coffee filters. Numerous studies tell about učitelja. Na ta način so pridobili lastno izkušnjo the essential nutrients of coffee beans and they leave the coffee in eksperimentalnega dela, prav tako pa so morali sodelovati v the coffee sediment when preparing coffee. The most important is skupini, kjer je imel vsak član svojo nalogo (zbiranje literature na nitrogen that earthworms transport into lower layers of soil. Then internetu, zalivanje, merjenje, spremljanje rasti rastline …). Dijaki here are also phosphorus, iron and zinc that are in coffee beans. so bili pri svojem delu samostojni in so morali svoje odločitve Coffee sediment helps to inhibit the development of mould, tudi ustrezno argumentirati. Na koncu eksperimenta so skupaj z removes heavy metals and pest control. For the purpose of the učiteljem razpravljali o dobljenih rezultatih. study we found information on the composition of the coffee sediment, its influence on plant growth on the web. Later we 2. KEMIJSKA ZGRADBA KAVNE planted and raised plants of Phaseolus vulgaris. In the control USEDLINE group bean plants grew without coffee sediment addition to the Dijaki so potrebne podatke zbirali v skupinah, vsaka skupina na soil and in the experimental group the coffee sediment was svojem ra dissolved in water. The results showed that coffee sediment has čunalniku. Nato so podatke primerjali med seboj in ob pomo some positive influence on the growth of plants. In the či učitelja ugotovili, da vse sestavine kavnega zrna ne pridejo v skodelico kave. Dušik in pomembni proteini, ki jih 173 potrebuje seme za razvoj in rast rastline predstavljajo 10 svetovnem spletu smo z dijaki zasnovali poskus, pri katerem smo odstotkov sestavine kavne usedline (Tokimoto et al., 2005). Ker je imeli kontrolno in eksperimentalno skupino rastlin Phaseolus kava vodni izvleček, večina hidrofobnih sestavin, vključno z olji, vulgaris. Kontrolna skupina rastlin je bila tista, katerih seme je lipidi, trigliceridi in maščobnimi kislinami ostane v usedlini, prav zraslo ob normalnem zalivanju rastlin z vodo. Eksperimentalni tako pa tudi netopni ogljikovi hidrati, kot je celuloza. Strukturni skupini rastlin pa je bila v zasaditvene posode dodana kavna lignin, zaščitni fenoli in čudovita aroma, ki jo proizvajajo usedlina. esencialna olja, prav tako ostanejo v usedlini zaradi priprave kave. Hipoteza dijakov je bila, da bo kavna usedlina in njene sestavine Tudi majhen del kofeina ostane v kavni usedlini. pozitivno vplivale na rast fižola Phaseolus vulgaris. Dijaki so do 2.1 Razkroj kavne usedline hipoteze prišli sami brez usmerjanja, saj so sklepali, da če poživi človeka, bo tudi rastlino. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako kavna usedlina razpada in s tem bogati/siromaši prst. 3.1 Potek eksperimenta Kavna usedlina na zraku razpada zaradi delovanja bakterij in gliv, V tri enake lončke smo natresli enako količino prsti in v vsak ki razkrajajo kemijske spojine v kavni usedlini. Z dušikom bogate lonček podtaknili deset fižolovih semen. Počakali smo, da semena sestavine, vključno s proteini in kofeinom zelo hitro razpadejo. vzklijejo in se razvijejo. Naslednjih pet dni smo rastline zalivali z Nekateri ve vodovodno vodo. Po petih dneh smo vse rastline izmerili in čji bioporabniki, kot so deževniki, uporabljajo kavno usedlino kot vir hrane (Bollen in Lu, 1961). Dejstvo, da deževniki ugotovili, da se višina mladih rastlin v treh lončkih v povprečju ne kavno usedlino potisnejo v nižje plasti prsti, pomeni da se lahko razlikuje. Nato smo pripravili 2 kavni raztopini. Prvo kavno struktura prsti spremeni in izboljša v smislu ve raztopino smo pripravili tako, da smo 100g kavne usedline čje akumulacije hranilnih snovi. Humusne sestavine, ki so pomembne kemijske in zmešali s 1000 ml vode ter počakali 24 ur, da se je v vodo izločilo strukturne sestavine prsti, nastajajo skozi proces razgradnje kavne čim več kofeina. Drugo kavno raztopino smo pripravili tako, da usedline (Ouatmane et al., 2002). Spreminjajo se tudi vrednosti in smo 300g kavne usedline zmešali s 1000 ml vode. Prvi lonček razmerja med ogljikom in dušikom, ki so navadno na za smo še vedno zalivali z vodovodno vodo, drugi lonček smo četku visoke, kasneje pa padejo na razmerje 10:1 (Morikawa and zalivali s kavno raztopino nižje koncentracije, tretji lonček pa s Saigusa 2008; Ouatmane et al. 2000). Slednje razmerje pa je kavno raztopino višje koncentracije. Nato smo 3 tedne rastline odli zalivali z vodovodno vodo in dvema različnima koncentracijama čno za prehrano rastlin in prsti. kavne usedline in si vsakodnevno (izvzeta sobota in nedelja) 2.2 Vpliv kavne usedline na tla zapisovali meritve. Kavno usedlino uporabimo kot zastirko ali kot dopolnilo prsti in Kljub temu, da so imele vse rastline enake pogoje, razen ima pozitivne u zalivalnih tekočin s katerimi so bile dnevno zalite, so nastale činke na prst (Yamane et al. 2014), saj uravnava temperaturo prsti in pove razlike v njihovi rasti in razvoju. Rastline v prvem lončku, ki je čuje količino vode v prsti (Ballesteros et al. 2014) bolj kot kakšen drug material, ki ga uporabljamo kot služil kot kontrola, so v višino merile v povprečju 22 cm (merjene zastirko. Kavna usedlina odstranjuje ostanke pesticidov od zemlje do najvišjega dela rastline) in imele lepe temno zelene (Bouchenafa-Saïb et al. 2014; Fenoll et al. 2014) in toksi liste. Rastline v drugem lončku, ki smo ga 3 tedne zalivali z vodo čnih težkih kovin, kot je kadmij (Azouaou et al. 2010; Kim et al. v kateri je bilo raztopljenih 100g kavne usedline, so rastline v 2014), prepre povprečju v višino merile 27 cm, listi pa so bili svetlejše barve. V čuje pa tudi njihovo širitev v okolje. Hkrati povečuje razpoložljivost esencialnih rastlinskih hranil, kot so dušik, fosfor, tretjem lončku, kjer smo rastline zalivali z najvišjo koncentracijo železo in cink (Kitou in Okuno 1999; Liu in Price 2011; kofeina raztopljenega v vodi, pa so rastline v višino v povprečju Morikawa in Saigusa 2008), še posebej v bolj alkalni zemlji. merile 14cm. Listi so bili rjavkasti in so se začeli zvijati. Rastline so bile nesorazmerno razraščene. Rastline v tretjem lončku so 2.3 Uporaba kave na vrtu kljub slabi rasti že začele z izdelovanjem organov za Številni vrtnarji kavo in njene ostanke že uporabljajo kot razmnoževanje, medtem ko jih rastline v prvem in drugem lončku esencialno sestavino svoje kompostne mešanice, številni drugi pa še niso imele. uporabljajo kavo neposredno kot plast zastirke. Kavna usedlina naj bi odganjala mačke, zatirala polže, preprečevala zasaditev 30 plevela, zračila in zakisala tla, zagotavljala dušik in privlačila deževnike. 25 20 3. EKSPERIMENTALNI DEL Prvi lonček 15 Drugi lonček Tretji lonček Kot uvodno motivacijo, so si dijaki na svoje mobilne telefone 10 namestili aplikacijo »Plant growth«. Na ta način so dijaki na zabaven način ponovili kaj rastlina potrebuje za rast in razvoj. 5 V eksperimentalnem delu smo z dijaki poskušali dokazati 0 pozitiven vpliv kavne usedline na rast fižola Phaseoulus vulgaris. Višina rastlin v centimetrih Dijaki so najprej obiskali šolsko knjižnico in s pomočjo Graf 1: Prikaz povprečne višine rastlin v lončkih. učbenikov in strokovne literature iskali informacije o kofeinu. Nato so odšli v računalniško učilnico in poskušali s pomočjo Dijaki so po meritvah pričeli z analizo zbranih podatkov ter svetovnega spleta poiskati čim več informacij o učinkih kofeina ugotavljali ali njihova hipoteza drži ali ne. Prišli so do zaključka, na človeka in rastline. Po nekaj prebrane literature in brskanju po da hipoteza do neke mere drži, vendar ne v celoti. Hipoteza 174 dijakov je namreč predvidevala, da kofein splošno pozitivno onto chemically activated carbons produced from coffee grounds. vpliva na rast fižola, vendar so jo glede na rezultate tretjega Desalination and Water Treatment 52(25/27):4920- 4927. lončka morali zavrniti. Dijaki so ugotovili, da manjša količina [5] Fenoll, J., N. Vela, G. Navarro, G. Pérez-Lucas and S. kofeina pozitivno vpliva na rast fižola, vendar ob višji Navarro. 2014. Assessment of agro-industrial and composted koncentraciji raztopljenega kofeina v vodi, le-ta negativno vpliva organic wastes for reducing the potential leaching of triazine na rastlino, saj upočasni njeno rast in povzroči degenerirano rast herbicide residues through the soil. Science of the Total fižola. Environment 493:124-132 Ob usmerjenem razgovoru so dijaki spoznali, da je fižol v zadnjem lončku pričel z izdelovanjem razmnoževalnih struktur [6] Kim, M.S., H.G. Min, N.M. Koo, J.S. Park, S.H. Lee, G.I. Bak zato, ker je imela rastlina neustrezne pogoje za življenje in je z and J.G. Kim. 2014. The effectiveness of spent coffee grounds and namenom zagotovitve preživetja vrste, pričela z razmnoževanjem its biochar on the amelioration of heavy metalscontaminated zaradi zagotovitve dednega materiala. Na ta način želi rastlina, ob water and soil using chemical and biological assessments. upanju da se bodo pogoji spremenili, priskrbeti svojim potomcem Journal of Environmental Management 146:124- 130. boljše pogoje za preživetje. Dijaki so prišli do zaključkov, da [7] Kitou, M. in S. Okuno. 1999. Effect of mulching with coffee lahko snov, ki rastlini pomaga k boljši rasti, v večjih količinah residue on the growth of soybeans and growth of following crops rastlini škodi in deluje negativno. Svojo ugotovitev glede vpliva fertilized with coffee residue: study on agricultural utilization of kofeina na rastline, so dijaki podkrepili s svojimi izkušnjami pitja coffee residue (part 2). Japanese Journal of Soil Science and Plant kave. Manjše količine popite kave so po mnenju dijakov koristne, Nutrition 70(5):495-503. večje količine zaužite kave pa škodujejo njihovemu zdravju. [8] Liu, K. in G.W. Price. 2011. Evaluation of three composting systems for the management of spent coffee grounds. Bioresource 4. Zaključek Technology 102(17):7966-7974. Dijaki so s pomočjo eksperimentalnega dela preverjali hipotezo, ki so jo pred eksperimentalnim delom postavili s pomo [9] Morikawa, C.K. in M. Saigusa. 2008. Recycling coffee and tea čjo prebrane literature. Ali je kofein resni wastes to increase plant available Fe in alkaline soils. Plant and čno vplival na boljšo rast rastlin ali je k boljši rasti prispevala vsebnost drugih mineralnih Soil 304(1/2):249-255. snovi na rast fižola, je s tem eksperimentom nemogoče dokazati. [10] Ouatmane, A., M.R. Provenzano, M. Hafidi and N. Senesi. Dejstvo, da v vodi raztopljena kava v manjših količinah izboljša 2000. Compost maturity assessment using calorimetry, rast fižola, priča o smiselnosti nadaljevanja raziskav in s tem spectroscopy and chemical analysis. Compost Science and možnosti uporabe kavne usedline za zalivanje kulturnih rastlin z Utilization 8(2):124-134. vidika hitrejše proizvodnje hrane. [11] Ouatmane, A, V. D’Orazio, M. Hafidi and N. Senesi. 2002. 5. REFERENCES Chemical and physicochemical characterization of humic acidlike materials from composts. Compost Science and Utilization [1] Azouaou, N., Z. Sadaoui, A. Djaafri and H. Mokaddem. 2010. 10(1):39-46. Adsorption of cadmium from aqueous solution onto untreated coffee grounds: equilibrium, kinetics and thermodynamics. [12] Tokimoto, T., N. Kawasaki, T. Nakamura, J. Akutagawa and Journal of Hazardous Materials 184(1/3):126-134. S. Tanada. (2005). Removal of lead ions in drinking water by coffee grounds as vegetable biomass. Journal of Colloid and [2] Ballesteros, L.F., J.A. Teixeira and S. Mussatto. 2014. Interface Science 281(1):56-61 Chemical, functional, and structural properties of spent coffee grounds and coffee silverskin. Food and Bioprocess Technology [13] Yamane, K., M. Kono, T. Fukunaga, K. Iwai, R. Sekine, Y. 7(12):3493-3503. Watanabe and M. Iijima. 2014. Field evaluation of coffee grounds application for crop growth enhancement, weed control, and soil [3] Bollen W.B. and K.C. Lu. 1961. Microbial decomposition and improvement. Plant Production Science 17(1):93-102. nitrogen availability of reacted sawdust, bagasse, and coffee grounds. Journal of Agriculture and Food Chemistry 9:9-15. [4] Bouchenafa-Saïb, N., A. Mekarzia, B. Bouzid, O. Mohammedi, A. Khelifa, K. Benrachedi and N. Belhaneche. 2014. Removal of malathion from polluted water by adsorption 175 Medrazredno sodelovanje z uporabo IKT Cooperation between clasess using ICT Nina Rijavec Ternovec Osnovna šola Solkan Solkan, Slovenija 041 250 746, 00386 ninart@sola-solkan.si POVZETEK Cilji projekta: IKT je v današnjem sodobnem - spodbuditi učence preko različnih dejavnosti z IKT času dosegljiva na vsakem koraku, u tehnologijo k medsebojnemu spoznavanju, povezovanju čitelju nudi možnost, da je ne uporablja samo v izobraževalne namene, ampak tudi kot sredstvo povezovanja udeležencev in komuniciranju, u - seznaniti učence z uporabo IKT tehnologije, spletne čnega procesa matičnih in podružničnih šol. Z drugačnim na učilnice, e-pošte in računalniških programov (Windows činom dela spodbuja učence k uporabi informacijsko- komunikacijske tehnologije. Uporaba ra Movie Maker, slikar, PowerPoint), čunalnika je postala del pouka. V želji po popestritvi pouka smo ustvarili povezovalni - iskati informacije na spletnem omrežju, projekt, ki je z namenom povezovanja, druženja in spoznavanja - si dopisovati po e-pošti. učencev 3. in 4. razreda matične in podružničnih šol pripomogel, 2. UTEMELJITEV PROJEKTA da so se učenci bolje spoznali, si izmenjali kratke filme in voščila. U Projekt Medrazredno sodelovanje z uporabo IKT je nastal na čenci bodo imeli manj težav pri spoznavanju, povezovanju in navezovanju stikov z vrstniki ob vstopu v 5. razred na mati pobudo šolske psihologinje z namenom povezovanja učencev 3. čno šolo. in 4. razredov matične in dveh podružničnih šol. Na podlagi izkušenj iz minulih šolskih let ugotavljamo, da so nekateri učenci prehod s podružnične šole na matično doživljali precej stresno, Ključne besede zaradi novega okolja in novih sošolcev. V želji, da bi bil prehod IKT, projekt, povezovanje. na matično šolo čim lažji smo se odločili, da bomo učence spoznali in povezali med seboj še pred vstopom na matično šolo. ABSTRACT Projekt je trajal celotno šolsko leto. Porodila se je ideja o Today's ICT technology is accessible at every step, giving skupnem povezovanju in druženju učencev v spletem okolju ob teachers the opportunity to not only be used for educational različnih prilikah: v prvem tednu oktobra, ki je namenjen tednu purposes, but also as a means of connecting participants of the otroka, v novoletnem času, ob začetku pomladi … z izmenjavo e- learning process at central and subsidiary schools. A different way gradiv, voščil in različnih sporočil. Aktivnosti učiteljic in učencev of work encourages pupils to use information and communication matične in podružnične šole so nas povezale in z uporabo IKT technology. Using the computer has become part of the classes. In tehnologije, računalniških programov in spletne učilnice združile. order to diversify our classes we have created a connectivity V projekt so bili vključeni učenci in njihovi starši, saj so le-ti project to connect, help socialize and introduce pupils of the 3rd preko spletne učilnice nenehno spremljali dogajanje in and 4th grade of the central and subsidiary schools, which has medsebojno povezovanje. helped pupils to get to know each other, exchange short films and greetings. This way, pupils will experience less difficulty in 2.1 Predstavimo se getting to know, connecting and making contact with their peers, Na pobudo učencev smo se tretje in četrtošolcem druge as they enter the 5th grade at the central school. podružnične in matične šole predstavili s pomočjo videoposnetka, ki je nastal v računalniškem programu Windows Movie Maker. Keywords Najprej so učenci, ob učiteljevi pomoči, fotografirali šolo, šolske ICT technology, project, connectivity, Windows Movie Maker. prostore, učence 1. in 2. razreda, razredničarko in ostale delavce šole in šolski okoliš ter zbrali ideje za svoje animacije. 1. UVOD V osnovnošolskem izobraževanju učenci danes uporabljajo pri učenju in komuniciranju sodobno IKT tehnologijo. IKT tehnologija ponuja tudi možnost hitrejšega medsebojnega spoznavanja učencev matične in podružnične šole. Posledično imajo učenci podružničnih šol manj stresen prehod v peti razred matične šole. Ena izmed ključnih kompetenc, ki jo učenci pridobijo v šoli, je tudi obvladovanje IKT tehnologije, ki uči, povezuje, motivira in preko nje lahko komuniciramo. Na šoli se nam je porodila ideja o oblikovanju projekta, ki bi preko sodobne tehnologije povezal učence matične šole in podružnic. Slika 1. Fotografiranje sošolcev pri šolskem delu. 176 Omenjeni računalniški program je dokaj enostaven za uporabo in omogoča oblikovanje preprostih filmov z urejanjem in razvrščanjem že prej posnetih fotografij in krajših videoposnetkov. Četrtošolci so prevzeli nalogo in ob učiteljevi pomoči v program vstavili fotografije, videoposnetke, med njimi dodali animirane prehode, ter izdelali najavno in odjavno špico. V programu, ki ponuja prosto dostopno glasbo, so izbrali glasbeni posnetek, ki je z zvočnimi učinki podprl dogajanje v filmu. Film smo poimenovali Predstavimo se in ga shranili na spletno stran Youtube, kjer je bil na ogled v zasebni rabi. V spletni učilnici je bila shranjena povezava do posnetka. Dostop do njega so imeli učenci in starši. Predstavitveni film so izdelali tudi drugi učenci tretjih in četrtih razredov. Kratke filme smo si izmenjali, jih ravno Slika 2. Snemanje pri uri športa. tako objavili na Youtube in povezave shranili v spletni učilnici. Vsak učenec se je na zanimiv in hudomušen način predstavil s Tako da so imeli učenci vedno možnost ogleda. Ob delu so bili kratkim videoposnetkom. Skupaj so oblikovali okvirni scenarij in izredno motivirani, ustvarjalni, saj so s svojimi idejami popestrili določili prostor, kjer so se posneli. Fotografije in videoposnetke videoposnetek. Timsko sodelovanje se je izkazalo za uspešno. smo shranjevali v posebno mapo na računalniku. Ob tem so bili Odziv učencev je bil vedno pozitiven, ena deklica je bila ob zelo spretni pri rokovanju s fotoaparatom, tabličnim računalnikom gledanju filma ganjena, saj jo je preko posnetka nagovoril in mobilnim telefonom, ki so si jih pri delu izmenjevali. Spoznali bratranec, ki obiskuje matično šolo. Prepoznala je tudi nekatere so, da lahko multifunkcijske naprave koristno uporabimo za svoje prijatelje. potrebe učenja. Slika 5. Vstavljanje povezave do filma v spletno učilnico. 2.2 Novoletna voščila Pri predmetu slovenščina smo obravnavali neumetnostna besedila in podrobno spoznali voščilo. Povedali so, da največ voščil Slika 3. Zapis scenarija za film. dobimo v novoletnem času. Na svetovnem spletu so iskali vsebino Skupaj smo se dogovorili, da bomo s posnetim gradivom izdelali ter se o njej pogovarjali. Ugotovili so, da obstaja več voščil: film. U ustno, pisno, radijsko, televizijsko … Vsak učenec je napisal čencem je bil predstavljen računalniški program Windows Movie Maker. svoje sporočilo ter ga likovno obogatil. Doma se je besedilo voščila, ki ga je sam napisal, naučil na pamet. Pri pouku si je izbral prostor in voščilo vzneseno povedal sošolcu, ki ga je s fotoaparatom posnel. Novoletno vzdušje so obogatile božične kape in praznično okrašena učilnica. Slika 4. Delo s prenosnim računalnikom. Slika 6. Snemanje voščil. 177 Film so v računalniškem programu Windows Movie Maker zanimiv način utrjevali poštevanko in prikazali didaktične igre, pri sestavili učenci četrtega razreda. Izbrali so božično novoletno spoznavanju okolja, družbi in naravoslovju smo fotografirali in glasbo s prosto dostopne strani. Navdušeno so si ogledali voščila, snemali poskuse, naravo, naravno in kulturno dediščino. Pri glasbi ki so jim jih poslali ravno tako v IKT verziji prijatelji, ki so smo se predstavili s pesmijo, ki smo jo spremljali z malimi sodelovali v projektu povezovanja. V voščila so vložili veliko instrumenti. Pri športu smo se pomerili v Igri med dvema truda, saj so jih deklamirali brez napak. ognjema. Zbrano gradivo smo načrtno sestavili po letnih časih in ponovno oblikovali film s programom Windows Movie Maker. Takojšnja povratna informacija, ki smo dobili od sošolcev, nam je potrdila, da je povezovanje še kako pomembno. 3. ZAKLJUČEK Medrazredno druženje, ki je bilo podprto z IKT tehnologijo, je učence izredno motiviralo. Gradiva, ki so nastala tekom šolskega leta in so bila na ogled v spletni učilnici, so jih povezala, pripomogla k lažjemu spoznavanju. V povratni informaciji smo učitelji izvedeli, da so učenci navdušeno komentirali videoposnetke, nekateri so si izmenjali e-naslove in med njimi je stekla povezava preko e-pošte. Delo z računalnikom, fotoaparatom, spletno pošto … jim ni predstavljalo ovire, saj so v rokovanju s sodobno tehnologijo vešči. Sodelovanje med učenci vseh sodelujočih razredov je bilo uspešno tudi zaradi dobrega timskega dogovarjanja strokovnih delavk. Komunikacija preko IKT tehnologije je pripomogla k lažjemu spoznavanju in povezovanju učencev iste generacije. Uporaba IKT tehnologije in Slika 7. Predstavitev filma ostalim učencem na šoli. izmenjave izkušenj je tako pri učencih kot učiteljih dvignila in okrepila samopodobo in občutek lastne vrednosti. Naše delo je 2.3 Sprehod skozi šolsko leto bilo dobro sprejeto, vredno časa in cenjeno s strani vodstva šole. Že v začetku šolskega leta smo se dogovorili, da bomo pri Starši so na pogovornih urah izrazili odobravanje tovrstnega posameznih predmetih načrtno fotografirali in snemali s tabličnim povezovanja in menili, da bodo otroci imeli manj težav pri računalnikom, fotoaparatom in pametnim telefonom pomembne spoznavanju in povezovanju ob prehodu na matično šolo ter jim vsebine, ki bi odprle vpogled v naše delo. Pri slovenščini smo bo to olajšalo navezovanje stikov. snemali odlomke recitacij in dramatizacij, pri matematiki so na 178 Spletna učilnica – vez med učiteljem, učenci in starši E-classrooms as means of connection between teacher, learners and parents Nina Rijavec Ternovec Osnovna šola Solkan Solkan, Slovenija 00386 41 250 746 ninart@sola-solkan.si POVZETEK zavedamo, da je vključevanje le-te nujno, če želimo delovati V prispevku je prikazana uporaba spletne u napredno in stopati v korak s časom. Spletno učno okolje Moodle čilnice kombiniranega oddelka 3. in 4. razreda na podružni ni novost, je orodje, ki je že vrsto let v uporabi. Na podružnični čni šoli kot vez med u šoli ga uporabljamo kot e-učno okolje, ki dopolnjuje in nadgrajuje čiteljem, učenci in starši. Podrobno je opisana vloga učitelja, delo u klasični pouk in omogoča komuniciranje ter izmenjavo čencev in možnost sodelovanja s starši preko spletnega okolja Moodle, ki je na naši šoli v uporabi že vrsto let. Vsebine, informacij. V spletni učilnici pridobijo učenci in starši veliko informacije, e-gradiva dopolnjujejo in nadgrajujejo klasi informacij v sistematično naloženem gradivu. E-zbornica za čni pouk ter omogo interno izmenjavo informacij med strokovnimi delavci šole. čajo komunikacijo med izvajalcem in udeleženci ter posameznimi udeleženci. S preprostim e-u Namenjena je druženju, komunikaciji in obveščanju učiteljev čnim okoljem, kot nam ga nudi spletna u matične in podružničnih šol. čilnica, lahko dosežemo konstruktivno sodelovanje med učenci, učitelji in starši. 2. PREDSTAVITEV SPLETNE UČILNICE 3. IN 4. RAZREDA Ključne besede Na podružnični šoli že vrsto let poučujem kombinirani oddelek 3. Spletna učilnica, IKT, Moodle, povezovanje. in 4. razreda. Šola je primerno opremljena s sodobno tehnologijo, imamo računalnike in interaktivno tablo, zato navajam učence na ABSTRACT uporabo računalnika tako pri pouku kot doma. Delo v The paper presents the application of the virtual classroom in the kombiniranem oddelku se razlikuje od dela v klasičnih oddelkih, combined section of the 3rd and 4th grade of a subsidiary school, saj od učitelja zahteva več fleksibilnosti, organiziranosti in as the connection between teachers, pupils and parents. It offers a inovativnosti. Ker stremimo k temu, da bi bil pouk za oba razreda detailed description of the teachers’ role, the pupils’ work and the karseda kvalitetno izpeljan, je uporaba računalnika kot dopolnilo possibility of working with parents through the virtual klasičnim učnim gradivom v oddelku nujna, saj omogoča environment of Moodle, which has been used at our school for a samostojno delo v enem razredu, kjer se učenec individualno ali v number of years. Contents, information and e-materials paru uči preko ponujenih spletnih orodij, medtem ko učitelj complement and upgrade classical classes and enable the posreduje učno snov drugemu razredu. V kombiniranem oddelku communication between providers, participants and individual računalnik velikokrat odigra vlogo dodatnega učitelja. participants. With the simple virtual environment offered by our virtual classroom, we can achieve a constructive cooperation 2.1 Vloga učitelja v spletni učilnici among pupils, teachers and parents. Z leti izkušenj se je spletna učilnica v spletnem učnem okolju Moodle izkazala kot koristen pripomoček v kombiniranem oddelku. V virtualnem okolju učitelj komunicira in sodeluje z Keywords učenci in starši. Vzpostavljena komunikacija med učenci in straši E-classroom, ICT, Moodle, connectivity. je v pomoč pri vzajemnem sodelovanju in oblikuje novo spletno skupnost. Učitelj skrbi, da je v spletni učilnici naloženo gradivo 1. UVOD pregledno in oblikovano po poglavjih, ki služijo učencem in Sodobna tehnologija nas spremlja na vsakem koraku našega staršem. Vstop v spletno učilnico pritegne z animiranimi sličicami življenja. Svetovni splet je postal vir iskanja in pridobivanja in barvnimi naslovi. Učenci dobijo informacije o datumih informacij ter predstavlja način medsebojne komunikacije med ocenjevanj, domačem branju in različnih nalogah, ki so posamezniki. Otroci se že v predšolskem obdobju srečujejo s organizirane glede na tematske sklope po posameznih predmetih. sodobno IKT tehnologijo in z njo rastejo, tako da jih ob vstopu v Naloge so pestre ter oblikovane z različnimi orodji. Učenci z šolo velika večina obvlada dostop in iskanje informacij na spletu. Wordovi in PowerPointovimi dokumenti, spletnimi kvizi, Prav zaradi tega se učni pristopi in metode spreminjajo in težijo k kratkimi filmi, animacijami, fotografijami, ki jih učitelj sam čim večji vključenosti metod poučevanja s sodobno tehnologijo, pripravi oz. poišče na prosto dostopnih straneh na spletu, saj le-ta omogoča različne možnosti širjenja, utrjevanja, nadgrajujejo razumevanje učne snovi. Izvajalci v spletni učilnici ponavljanja znanja v šoli in doma. Uporaba različnih imamo možnost vpogleda v dejavnosti, ki jih uporabljajo računalniških programov ter interaktivnih gradiv dodatno motivira posamezni udeleženci. Udeleženci, tako starši kot učenci spletno učence in popestri sam pedagoški proces. Na naši šoli načrtno in učilnico obiskujejo dokaj redno. Učenci predvsem v sistematično vključujemo v pouk sodobno IKT tehnologijo, saj se popoldanskem času, medtem ko starši največkrat v večernem 179 času. Glede na pregledane dejavnosti, učenci utrjujejo znanje s predstavlja pomemben vir motivacije za delo, saj učenci radi ponovnim reševanjem nalog, ki so jih reševali pri pouku. Starši pa rokujejo z elektronskimi napravami in spletnimi učnimi orodji ter poleg pregleda nalog pregledujejo obvestila, ki so njim velikokrat raje posežejo po računalniku kot zvezku. Spletno učno namenjena. okolje jim omogoča, da imajo tako v šoli kot doma, dostop do interaktivnih gradiv, s katerimi utrjujejo znanje in do obvestil, katera ga seznanjajo o terminih ocenjevanja, o dnevih dejavnosti, domačem branju, domačih nalogah … Učenci imajo pozitiven odnos do dela s spletno učilnico. Redno jo uporabljajo tudi doma, predvsem za utrjevanje znanja ter reševanje dodatnih nalog kot pripravo pred ocenjevanji. Slika 1. Naslovna stran spletne učilnice. 2.2 Spletno okolje za učence Učenci uporabljajo spletno učilnico kot učni pripomoček, predvsem za utrjevanje znanja z različnimi interaktivnimi učnimi gradivi, ki jih učitelj predhodno naloži po tematskih sklopih: spoznavanje okolja, matematika, slovenščina … oziroma s pomočjo prosto dostopnih strani s spleta. Slika 4. Učenec rešuje interaktivne naloge v spletni učilnici. 2.3 Spletno okolje za starše Uporaba spletne učilnice se je pri učencih izkazala kot učinkovito sredstvo za doseganje vzgojno izobraževalnih ciljev pri pouku, zato smo se odločili, da možnost uporabe spletne učilnice omogočimo tudi staršem otrok, predvsem zaradi tega, da bi bili tudi starši pravočasno obveščeni o dogajanju na šoli. Starši na enem mestu dostopajo do informacij o datumih ustnih in pisnih ocenjevanj, obvestilih o dejavnostih na šoli, terminih pogovornih ur in roditeljskih sestankih. Nudi možnost dvosmerne komunikacije preko izmenjave sporočil, opravičil odsotnosti učenca in naročanja na pogovorne ure. Staršem je na uvodnem roditeljskem sestanku ponujena možnost uporabe spletne učilnice, kot neobvezujoče dejavnosti. Starši Slika 2. Poglavje namenjeno učencem za utrjevanje. dobijo pisna navodila za dostop do spletne učilnice, dostopajo pa z uporabniškim imenom in geslom svojega otroka. Učenci se v spletno učilnico prijavijo z uporabniškim imenom in Nanjo se pozitivno odzovejo in ve geslom, ki ga pridobijo na šoli. Postopek prijavljanja obvladajo, čina staršev redno dostopa v novo spletno okolje. Nad interaktivno komunikacijo so vedno saj to veščino osvojijo v nižjih razredih. Prav tako obvladajo navdušeni, saj vanjo dostopajo v prostem rokovanje z naloženimi datotekami in drugimi gradivi, pri tem so času in imajo na enem mestu vpogled v informacije, ki so namenjene izklju popolnoma samostojni. V primeru težav pri odpiranju datotek in čno njim, hkrati pa lahko skupaj z otroci utrjujejo u programov si med seboj prisko čno snov na nekoliko čijo na pomoč. druga čen način. Slika 3. Medsebojna pomoč pri delu v spletni učilnici. Slika 5. Obvestila za starše v spletni učilnici Spletna učilnica kot učno okolje jim nudi možnost za poglabljanje Ob koncu šolskega leta je bila med starši izvedena anketa o znanja pridobljenega pri pouku in hkrati razvijajo elektronsko uporabi spletne učilnice. Najprej nas je zanimalo, kako pogosto jo pismenost. Učenec pri reševanju nalog dobi takojšnjo povratno obiskujejo. Straši spletno učilnico obiščejo enkrat do dvakrat informacijo o pravilnosti rešitev posameznih nalog. Vsekakor pa tedensko. Pohvalili so preglednost, predvsem razdelitev poglavij 180 glede na predmete. Najbolj všeč so jim obvestila, ki so razvidna bolj povezali, saj so imeli kjerkoli in kadarkoli vpogled v takoj, na začetku strani ter pester nabor nalog za utrjevanje učne otrokovo šolsko delo. S preprostim e-učnim okoljem, kot nam ga snovi. Pomanjkljivosti spletne učilnice niso navajali, nekateri bi nudi spletna učilnica, lahko dosežemo konstruktivno sodelovanje radi hitrejši dostop do spletne učilnice. Zanimalo nas je tudi med učenci, učitelji in starši. mnenje o tovrstni obliki sodelovanja v prihodnje, kjer so bili vsi starši enotnega mnenja, da si tudi v naslednjem šolskem letu želijo 4. VIRI IN LITERATURA podobnega sodelovanja, pri tem so navajali, da je spletna učilnica [1] Sulčič, V., Sulčič, A. 2006. Navodila za uporabo e-uč ilnice dober kontakt med domom in šolo, saj tako lahko sproti in FM. Navodila za uč itelje. Fakulteta za management Koper. kadarkoli preverijo, kako in kaj se učenci učijo v šoli. Koper. [2] Uč ni nač rt, Slovenšč ina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in 3. ZAKLJUČEK šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na Učenci, učitelj in starši tvorijo pomemben trikotnik v pedagoškem naslovu: procesu, ki za ugodno delovanje in povezanost potrebujejo http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p medsebojno sodelovanje. Stopnja motiviranosti za učenje je bila odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf pri učencih višja kot pri standardnih oblikah učenja, delo je bilo (pridobljeno 4. 7. 2017) (2011). zanimivo, raznoliko in povezano z visoko motivacijo. Ugotovili [3] smo, da je interaktivno u Zabukovec, A. 2006. Vodnik po spletni uč ilnici Moodle. čenje pozitivna nadgradnja klasičnega Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ljubljana. učenja. Tako pri starših kot pri učencih je bilo srečanje z učiteljem v virtualnem svetu uporabno in zanimivo. Veliko krat je učencem olajšalo prenos in utrjevanje znanja ter staršem skrajšalo čas pridobivanja informacij o šolskem. Starši so se s svojim otrokom 181 Poletni festival inovativnih tehnologij – povezava drugega dela vertikale slovenskega šolstva Summer festival of innovative technologies - connection of the second work of the vertical of slovenian school Aljaž Rogelj Šolski center Kranj, Kidričeva 55, 4000 Kranj, Slovenia aljaz.rogelj@gmail.com POVZETEK Keywords Razvoj tehnologije in računalniških znanosti narekuje uvajanje novih metodologij izvajanja in organizacije pedagoške dejavnosti. 3D printing, project work, interdisciplinary cooperation, ICT. Takšen napredek vpliva na vse generacije, pri čemer se pojavlja vprašanje implementacije novih tehnoloških znanosti v vse nivoje 1. UVOD izobraževanja in odkrivanja novih učnih okolij odprtega tipa. Osnovnošolcem je potrebno poleg formalnega informativnega dne Primerov dobrih praks, ki zajemajo povezovanje drugega dela ponuditi tudi možnosti sodelovanja in udejstvovanja v aktivnostih vertikale, torej osnovne in srednje šole ni zaslediti. Osnovnošolci srednješolskega izobraževanja, ki ponuja izziv vsem deležnikom. se vse pogosteje ne znajo odločati o tem, katero srednjo šolo bi Osnovnošolci se vse pogosteje ne zanjo odločati o nadaljevanju izbrali za nadaljevanje svoje izobraževalne poti. Velik vzrok je izobraževalne poti, ker ne poznajo znanj in kompetenc, ki jih predvsem to, da si sami slabo predstavljajo katera znanja bodo bodo osvojili po končanem srednješolskem izobraževanju. Zato sploh osvojili in ali jih omenjen poklic zanima. V prispevku je jim je potrebno, s strani srednješolskih učiteljev – mentorjev, predstavljena možnost sodelovanja osnovnošolcev s sredješolskim ponuditi zanimive, inovativne projekte, kjer se bodo veliko naučili izobraževanjem, ki ponuja veliko več od informativnega dne. V in predvsem izbistrili pogled in želje o izbiri srednje šole. Kot okviru poletnega festivala inovativnih tehnologij smo pripravili pravi Weinert, so kompetence skupek znanja, izkušenj in zanimive, inovativne projekte s področja računalništva in presoje, pri čemer je znanje nujna osnova za kompetence, mehatronike. V članku je opis poteka delavnice Izdelava robota izkušnja vpliva na način ravnanja z znanjem, presoja pa je pogoj Otto, ki vključuje znanja 3D tiskanja, arduino programiranja in za neodvisno uporabo znanja (Weinert, 2001). 3D modeliranja. Poletni krožki in delavnice so zahtevni tako za učitelja – mentorja, kot za osnovnošolce. Izvedba takšnih delavnic zahteva Ključne besede skrbno načrtovanje in primeren termin izvajanja. Skoraj 3D tiskanje, projektno delo, medpredmetno povezovanje, IKT. nemogoče je, da tak projekt izvede en dijak ali en mentor. ABSTRACT Osnovnošolci so pod okriljem dveh profesorjev izdelovali, The development of technology and computer science requires the proučevali in izdelali Otto robota. Skupina osnovnošolcev je initiation of new methodologies of carrying out and organization opravljala delo razvoja prototipa Otta, spoznavala osnovne of pedagogic activities. Such progress affects all generations, veščine 3D modeliranja in osnove Arduino programiranja. leading to a question of implementation of new technological sciences into all educational stages and finding out new open learning environments. Examples of good practice which include cooperation from primary school children to high school are practically non-existent. Primary school children are increasingly unable to decide on which secondary school they would choose to continue their educational path. The main reason for this is that they are poorly presenting what knowledge they will acquire and whether they are interested in the mentioned profession. The paper presents the possibility of participation of primary school pupils with secondary education, which offers much more than the information day. Within the framework of the summer festival of innovative technologies, we prepared interesting, innovative projects in the field of computer science and mechatronics. The article describes the course of the workshop Creating a Robot Otto, which includes 3D printing skills, Arduino programming, and 3D modelling. Slika 1: 3D model Otto robota v Solidworksu 182 2. PREDSTAVITEV OTTO ROBOTA Otto robot je mehatronski sistem, ki izvaja različno manipulacijo s pomočjo digitalnih tehnologij. Njegovo delovanje sestavljajo znanja s področij računalništva, strojništva in elektrotehnike. Sam postopek 3D tiskanja pomeni izdelavo fizičnega, trdnega modela na podlagi prej ustvarjenega digitalnega modela v računalniški obliki. Postopek tiskanja se doseže z dodajanjem osnovnega materiala, ki je lahko guma, plastika, papir, poliuretanski materiali, kovine in podobno. V splošnem se dodajni materiali nanašajo v plasteh preko različnih načinov. Pri tiskalnikih nižjega cenovnega razreda je še vedno najpogostejša tehnologija nanašanja materiala s pomočjo topljenega polimera skozi majhno, ogrevano šobo, ki topi dodajni material. Polimer je v večini primerov topljiva plastika z ugodnimi lastnostmi za topljenje in hlajenje (PLA ali bolj vzdržljiva ABS, ki za uporabo potrebuje ogrevano posteljo za nanos). 3D tiskalnik med postopkom 3D tiskanja premika ogrevano glavo (ang. extruder), preko katere se dodajni material stopi in nanese na tiskalno posteljo. Šoba ali tiskalna miza mora biti sposobna premikanja po delovnem prostoru vsaj v treh oseh – torej treh dimenzijah. Vsako os za premikanje poganja svoj motor – zato je kakovost tiska odvisna od natančnosti in kakovosti pogonskih in transportnih komponent, predvsem pa tudi od vodenja motorjev. Po izdelanem fizičnem ohišju robota je bilo potrebno vgraditi vse elektronske komponente. Glavni del predstavlja razvojna plošča Arduino nano. V krmilnik razvojne plošče so osnovnošolci nalagali različne programe, katerih funkcionalnost bomo predstavili v podnaslovu osnove Arduino programiranja. Slika 2: Plakat 3. POTEK IN ORGANIZACIJA Delavnico izdelave sva koordinirala 2 učitelja strokovno – FESTIVALA INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ teoretičnih predmetov. V začetni fazi delavnice sva predstavila Ker je festival namenjen osnovnošolcem in njihovem spoznavanju celoten potek in aktivnosti. Definirali in napisali smo formativne srednješolskih dejavnosti smo na Osnovne šole poslali vabila cilje, ki jih želimo doseči. Osnovnošolce je predvsem zanimalo (Slika 2). V okviru festivala smo izvajali 5 delavnic iz različnih delovanje robota in ob prikazanem se je njihova motivacija področij mehatronike: okrepila. Zanimanje se je okrepilo, ko so izvedeli, da bo vsak - elektronika – od sheme do izdelave elektronskega vezja, udeleženec izdelal svojega robota in ga odnesel domov. - multimedija – snemanje in obdelava videa, Pred samo izvedbo projekta, je bilo potrebno poskrbeti za - delo s programabilno napravo codebug, tehnične podrobnosti in izbor ustrezne programske opreme, - izdelava robota Otto, za izvedbo medosebnega komuniciranja in globalne - programiranje Android aplikacij. interaktivnosti. Poleg dovolj zmogljivih računalnikov in visoke internetne hitrosti je za tak projekt potrebna tudi Delavnice so se izvajale v strojna programska oprema, ki pa jo večina šol nima. času počitnic od 21. do 25. avgusta na Šolskem centru v Kranju. 3.1 Potek delavnice izdelava otto robota Aktivnosti za izvedbo festivala so potekale znotraj učiteljev na Zaradi števil programu mehatronika, kjer so člani iskali nove ideje za čnosti dijakov je bila organizacija IKT opreme posebnega pomena. Zagotovili smo 13 ra uresničevanje ciljev. Pri tem delu smo natančno definirali cilj, čunalnikov na katere smo namestili programsko opremo Solidworks in razvojno okolje aktivnosti, vire in določili terminsko časovnico dogodkov. Za Arduino, ki sta nujno potrebni za na uspešno izvedbo projekta je potrebno njegovo temeljito in črtovanje oziroma modeliranje izdelka in 3D tiskanje. Pri tem smo se povezali s premišljeno načrtovanje. Klase pravi, da bodo neučinkovito in HTEC (Haas technical education centre), ki nam je posodil svojo površno načrtovanje ter priprava povzročili slabo vzpostavitev opremo 3D tiskalnika za fizi projekta, kar posledično privede do nedoseganja zadanih ciljev. čno izdelavo ohišja 3D Otto robota. (Klasen, 2003). V prvih dveh dneh delavnice smo obdelali vsebine osnov arduino programiranja in osnove 3D modeliranja. 183 Udeleženci so v procesu sestavljanja robota osvojili tudi znanje s področja lotanja. Zaradi povezav stikala z arduino razvojno ploščo in ostalimi elektronskimi komponentami (Slika 4) Slika 3: Izdelava ohišja robota na 3D tiskalniku 3.2 Področja aplikativne uporabe in razvoja Slika 4: Delovni prostor in oprema za sestavljanje, ter lotanje tehnologij 3d tiskanja Pri tej delavnici je nosilno vlogo nosil predmet strojništva. V okviru tematike so dijaki s pomočjo interneta raziskovali 4. REFLEKSIJA IN POVZETEK ANKETE delovanje, zgradbo in sestavo robotov. Pri tem so se osredotočili Po koncu izvedenega festivala udeležene ustno povprašali o na najnovejšo uporabo 3D tiskanja na področju medicinskih zadovoljstvu. Zaradi majhnega števila udeležencev smo se znanosti, gradbeništva in avtomobilske industrije. Po krajši odločili za individualne razgovore o zadovoljstvu udeleženev. predstavitvi odprtokodnih programov za prekodiranje podatkov o Zastavljenih je bilo 6 vprašanj: izdelku v ustrezno obliko programa tiskalnika in simulacije tiskanja, je vsak član skupine samostojno modeliral izdelek ter - Delo v času festivala inovativnih tehnologij je drugačno kot v izvedel simulacijo tiskanja. času rednega pouka. Ali ti je bil drugačen način dela všeč? Utemelji. 3.3 Osnove arduino programiranja - Ali meniš, da si se veliko naučil v času festivala? Nosilni predmet delavnice Arduino programiranja je bilo - Ali si pri delu v skupini aktivno sodeloval? računalništvo. Dijaki so Otto robota poiskali kodo s pomočjo - Kaj te je oviralo, da bi bolj aktivno sodeloval? Kako bi katere so pridobili osnovo za krmiljenje servomotorjev. S izboljšal delo v skupini? pomočjo servomotorje so krmilili vse 4 zglobe, ki je potrebni za - Ali so bila navodila za izvedbo Otto robota zapisana gibanje robota. Za spoznavanje osnov Arduino programiranja so razumljivo? za vajo uporabili krmilnik Arduino Nano, s pomočjo katerega so - Kako bi ocenil delo mentorja? krmilili servomotorje, senzorje za ovire in zvok. Dijaki so s pomočjo profesorjev povezovali elektronske komponente z Spodbuden rezultat se je pojavil že na prvo vprašanje, kjer so vsi mehanskimi in pridobili pogled v osnovno delovanje podkrepili takšen način dela. Med utemeljitvami so izstopala mehatronskih sistemov. Spoznali so priklope analognih in mnenja, da je takšen način dela 'razblinil' rutino učnih ur preko digitalnih vhodov in izhodov, kot tudi programiranje, ki ga ponuja šolskega leta, da jim je veliko bolj všeč praktično delo kot učenje Arduino platforma. teorije, da so lahko delali skupinsko in bili ustvarjalni, nekaterim pa je bilo všeč samo delo na računalnikih. Delež lahko 3.4 3D dizajniranje ohišja podkrepimo s trditvami udeležencev, da so znanje, ki so ga Predmeta 3D modeliranje in 3D tiskanje sta temeljnega pomena potrebovali za uspešno dokončanje projekta, pridobili že v začetni pri izpolnjevanju pogojev kompetenc izobraževalnega programa fazi razlage osnov modeliranja in programiranja. Prav tako so vsi tehnik mehatronike. Udeleženci so v aktivnostih aktivnosti 3D dijaki potrdili, da so aktivno sodelovali z ostalimi sošolci in s tem modeliranja spoznali in uporabili osnovne postopke razvoja krepili socialne veščine, ki so bile definirane kot eden izmed novega izdelka od ideje do realizacije. Svoje ideje so nadgradili glavnih. tako, da so risbo s pomočjo računalniškega programskega paketa Iz rezultatov razgovorov je razvidno, da je takšen način povečal Solidworks izdelali računalniški model 3D. zadovoljstvo učencev. Potrjeno je bilo tudi delo in vložen trud Finančna sredstva za izdelavo tiskalnika so bila zagotovljena s mehatronskega aktiva, ki je skrbno načrtoval festival in ustrezno strani šole. Vsak udeležen je dobil razvojno ploščo Arduino nano, definiral vse aktivnosti. 4 servo motorje, ohišje robota, stikalo, povezovalne kable, razširitvene module in 2 echosenzorja. Celoten strošek materiala je 30 eur. Vložek je majhen glede na kompleksnost končnega 5. ZAKLJUČEK izdelka. Zadovoljstvo dijakov še posebej podkrepi izjava dijaka: »Pri sodelovanju na tem projektu sem se naučil veliko novega. Ker 184 sem delal robota, sem videl, kaj to pomeni, razvoj in S projektom smo pridobili vsi: zainteresirani udeleženci so se prototipiranje. Najboljše pa mi je, da bom lahko pridobljeno ogromno naučili, prav tako smo dodatna znanja pridobili tudi znanje uporabil za svoj projekt.« mentorji, od napredovanja v stroki, kakor tudi v pedagogiki Ker je projektno delo drugačno od klasičnega pouka in termin izvajanja v času dopustov učiteljev se je na začetku čutil odpor 6. LITERATURA IN VIRI učiteljev mentorjev. Van Thienen ugotavlja, da je odpor do [1] Weinert, F.E. (2001). Concept of Competence: A Conceptual uvajanja novosti odziv posameznika ali skupine v situaciji, ki Clarification. V L.H. Salganik & D.S. Rychen (ur.), Defining jo doživljajo kot grožnjo obstoječi rutini in kompetentnosti and Selecting Key Competencies. Seattle: Hogrefe & Huber (Van Thienen, 2006), Muijs in Harris pa razloge za odpor Publishers. vidita v pomanjkanju samozavesti (Muijis in Harris, 2006). [2] Klasen, N. in Clutterbuck, D. (2003): Implementing Interdisciplinarne vede, kot je mehatronika, zahtevajo mentoring schemes, Butterworth-Heinemann, Oxford. povezovanje učiteljev različnih strok za izvajanje projektov. [3] Muijis, D. in Harris, A. (2006): Teacher led school Udeležencem moramo zagotavljati kvalitetne vsebine in praktične improvement: Teacher leadership in the UK, Teaching & projekte, ki konkretizirajo teorijo. Predvsem je potrebno s strani Teacher Education, 22(8), str.: 961-972. učiteljev – mentorjev, da tudi osnovnošolcem ponudijo projekte, [4] Van Thienen, K. (2006): I Resist Therefore I'm, Spirals of kjer se bodo veliko naučili in pridobili dragocene izkušnje. Change-Educational Changes as a Driving Force for School Improvement. Uredila: Schollaert, R., & Leenheer, P., Belgium: Lanno Campus, str.: 171-183. 185 Primer dobre prakse in nujnost povezave med šolstvom in industrijo Example of good practice and the need for a link between education and industry Aljaž Rogelj Šolski center Kranj Kidričeva 55, 4000 Kranj, Slovenia aljaz.rogelj@gmail.com POVZETEK Keywords Poslanstvo učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov je priprava dijakov in študentov na realno industrijsko okolje. Tehni project work, modern teaching, industry, CNC programing, 3D čne vede se razvijajo z visoko hitrostjo in stik z najnovejšo tehnologijo je modelling. nujno potreben za vse udeležence pedagoškega procesa. Zaradi slabega stika z industrijskim okoljem, učitelji velikokrat predavajo 1. UVOD zastarele načine uporabe tehnoloških aplikacij in zato dijaki ne Živimo v času hitrega napredka še posebej na področju izpolnjujejo primernih kompetenc ob vstopu v to okolje. tehnologije. Učitelji in profesorji tehničnih predmetov morajo Povezava med šolstvom in industrijo je nujno potrebna za slediti tem trendom in posodabljati trenutno tehnologijo v učni slovensko pedagoško dejavnost. Omenjeno povezavo lahko proces. Frontalna metoda učenja pouka povzroča slabo motivacijo zagotavljamo na več načinov, v tem članku pa je opisan primer za delo in učenje, ter ne spodbuja ustvarjalnosti učencev. Prav finančne pomoči nadarjenim dijakom v okviru projektnega dela. tako je potrebno, da učitelji nudijo priložnosti nadarjenim Predstavljene so metode sodobnega učenja različnih področij študentom z nadpovprečno sposobnostjo. Na ta način razvijamo mehatronike s poudarkom na strojništvu. Opisana in prikazana so svoje spretnosti in spodbujamo inovacije. Slavni glas Picassa: področja risanja, 3D modeliranja, tehnologije polaganja "Vsak otrok se rodi kot umetnik" je zelo pomemben. Ta filozofija ogljikovih (karbonskih vlaken) in CNC programiranja. Klasični predpostavlja, da je najtežji del učnega procesa vzdrževanje pouk ne zadostuje pogojem, ki jih narekuje industrijsko okolje umetniških talentov učencev. Ustvariti moramo okolje, ki zato je uporabo alternativnih načinov učenja nujno potrebna pri spodbuja kreativno, divergentno razmišljanje. To je način zagotavljanju našega poslanstva. razmišljanja, ki opredeljuje posameznika in posledično razvoj podjetja. Tradicionalne učne metode so neefektivne in pogosto ne Ključne besede ustvarjajo pozitivnega okolja. Izobraževalni poklic je pogosto zelo projektno u kritičen do tradicionalnih učnih metod. Metode poučevanja s čno delo, sodobno učenje, industrija, CNC programiranje, 3D modeliranje. projektnim delom in sodelovanjem na različnih področjih razvoja izdelkov predstavljajo alternativo tradicionalnim metodam učenja. ABSTRACT The mission of teachers of professional-theoretical courses is to prepare pupils and students for the real industrial environment. Technical sciences are developing at high speed and the link with the latest technology is indispensable for all participants of the teaching process. Due to poor contact with the industrial environment, teachers often teach outdated methods of technological applications; therefore, students do not meet the appropriate skills in entering this environment. The connection between education and industry is essential for Slovenian education activities. The described connection can be provided in a number of ways. This summary describes the example of financial aid to gifted students in the context of a project work. Modern learning methods in various fields of mechatronics with a focus on mechanical engineering are presented. The areas of drawing, 3D modeling, technology, installation of carbon (carbon fiber) and CNC programming are described and shown. The classic teaching is not sufficient for the conditions dictated by the industrial environment; therefore, the use of alternative models of Slika 1: razvoj in izdelava karbonskega zobnika -rezultat learning is necessary to ensure our mission. sodelovanja šolstva in industrije 186 2. VISOKOTEHNOLOŠKI PROJEKTI ZA Industrija bi morala podpirati takšno delo na projektih. Vsi NADARJENE DIJAKE IN VLOGA delavci v industriji morajo imeti močno odločenost sodelovati s šolami, ker morajo uresničiti vse možnosti sodelovanja. Industrija MENTORJEV ima stalno potrebo po zaposlovanju in imajo pogosto težave pri Nadarjeni dijaki se pogosto dolgočasijo s klasičnimi učnimi iskanju primernega osebja. Preko sodelovanja s šolami najdejo urami, kjer se večino časa porabi za dijake s povprečnimi ali nekaj najboljših študentov, ki bodo s pomočjo projektnega dela nizkimi zmožnostmi. Zaradi tega je zelo pomembno predstaviti in zagotovili potrebo po tehničnem osebju. Industrija lahko podpira pridobiti projekte, ki ponujajo izzive nadarjenim študentom in v tudi šolske projekte z donacijami največji meri razvijajo svoj intelektualni potencial. 3.2 Realizacija izdelka od ideje do končnega Preden začnemo z visokotehnološkim projektom, je treba upoštevati nekatere zelo pomembne dejavnike. Glavni del te izdelka dejavnosti so učitelji. V slovenskem izobraževalnem sistemu V šolskem letu 2016/2017 je ŠC Kranj prvič objavil razpis za primanjkuje tehničnega znanja. Glavni vzrok je, da učitelji ne sofinanciranje nalog dijakov. Projekt je podprt s strani nekaterih delajo na realnih industrijskih projektih. Učitelj, ki ni bil v stiku z večji podjetij iz gorenjske regije. Na izboru dijaki predstavijo industrijo za 20 ali več let, je v večini primerov nekompetenten za svoje ideje, komisija pa izbere najboljše. Brez prisotnosti in učenje. Metode poučevanja in strokovno znanje se v teh primerih podpore industrijskih podjetij omenjene naloge nebi nikoli pogosto ne posodabljajo. zaživele v takšni obliki. Industrijske povezave so naslednji najpomembnejši dejavnik, ki je Enemu izmed dijakov sem tako postal mentor pri njegovi nalogi z podlaga za razvoj visokotehnološkega projekta. Ta vrsta naslovom Daljinsko vodeno letalo. Dijak je želel sam izdelati partnerstva je zelo pomembna podlaga, ki je koristna za obe ohišje letala iz ultralahkih ogljikovih vlaken bolj znanih pod strani. Glavni cilj tega partnerstva je ustvariti pretok informacij na imenom karbon. Tehnologija izdelave takšnega izdelka je zelo različnih področjih. Pretok znanja od delavcev v industriji do zahtevna in potrebuje posebno obravnavo. študentov, učenje različnih načel skupinskega dela za študente, V začetku je dijak definiral osnovne gabarite letala nato pa je učenje načina dela na fakultetah ali v podjetjih, pridobivanje moral izdelati 3D model prototipa. V Solidworksu je bila to dokaj praktičnih kompetenc za študente, je le nekaj pozitivnih učinkov zahtevna naloga, ki pa jo je dijak hitro premagal. Na spodnji sliki za vse udeležence. lahko vidimo 3D model omenjenega letala. 3. MOŽNOSTI IZVEDBE VISOKOTEHNOLOŠKEGA PROJEKTA Obstaja veliko načinov za doseganje tega cilja. Nekateri od njih so: - povezava in sodelovanje z industrijskimi partnerji, - povezava in sodelovanje s fakultetami, - dobre ideje za končne članke študentov ali mentorjev, - povezava in sodelovanje z raziskovalnimi inštituti, - povezovanje in sodelovanje z različnimi izobraževalnimi centri, - razvoj novega izobraževalnega centra, - sodelovanje na tekmovanjih, Slika 2: 3D model letala izrisan v Solidworksu - povezava prek mednarodnih projektov (Leonardo Da Vinci ...) - izmenjava učitelja v podjetje (Dvig poklicnih kompetenc učiteljev). Tehnologijo kril je dijak zaradi enostavne izdelave prevzel sam. Mentoriranje je potreboval predvsem pri izdelavi zahtevnejših komponent, kot je trup letala. Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami ali industrijo, ki predstavlja najsodobnejšo tehnologijo, je primarni namen. Za izdelavo trupa letala je dijak potreboval CNC strojno obdelavo. Za uspešno izdelano orodje za trup letala je najprej 3.1 Vloga deležnikov na projektnem delu izrisal orodje v programskem paketu Solidworks. Izdelano orodje Mentor je vodja projekta, ki mora opredeliti projekt in upravljati je potrebovalo kar nekaj predelav za uspešno laminiranje vse aktivnosti na projektu. Voditi mora skupino študentov in jih ogljikovih vlaken. obveščati o časovnih omejitvah in ciljih projektov. Je tudi Po uspešnem modeliranju je bilo potrebno narediti program za motivator in glavna povezava med vsemi udeleženci. Mentor CNC obdelavo. Pri izdelavi na CNC stroju sem dijaku pomagal v mora imeti dobro povezavo z bližnjo industrijo, da uresniči čim veliki meri saj je potrebno za uspešno obdelavo veliko izkušenj. več projektov in pridobi tehnološko in finančno podporo. Pri samem laminiranju oz. polaganju ogljikovih vlaken smo Skupina nadarjenih študentov mora imeti vodjo projekta. Vodja potrebovali pomoč zunanje industrije. Podjetje Berk-Vehovar projekta mora mentorja obvestiti o poteku dogodkov na projektu kompoziti nam je s svojimi nasveti in tehnološkim znanjem in razdeliti druge učence v podskupine. Praktični primer takšnega omogočilo izpeljavo tega in še nekaterih ostalih projektov. dela bo predstavljen kasneje v tem članku. 187 dijake, ki so opremo že prej uporabljali. V takšnih projektih so dijaki, zaradi različnih aktivnosti, primorani uporabljati najrazličnejše metode in tehnike reševanja, pri čemer aktivno mrežijo svoje znanje pridobljeno pri urah klasičnega pouka. Ker je projektno delo drugačno od klasičnega pouka, se je na začetku čutil odpor posameznih učiteljev. Van Thienen ugotavlja, da je odpor do uvajanja novosti odziv posameznika ali skupine v situaciji, ki jo doživljajo kot grožnjo obstoječi rutini in kompetentnosti (Van Thienen, 2006), Muijs in Harris pa razloge za odpor vidita v pomanjkanju samozavesti (Muijis in Harris, 2006). 4. ZAKLJUČEK Sodelovanje med industrijo in šolo je potrebno, da prestavimo meje našega šolskega sistema na višjo raven. Visoko razvite evropske države imajo boljši izobraževalni sistem zaradi svojih povezav in sodelovanja z industrijo. V slovenskem sistemu pogosto primanjkuje praktičnih kompetenc, saj sistem narekuje Slika 3: 3D model orodij tradicionalne načine poučevanja. Bil sem presenečen nad učinkovitostjo šolskega sistema med bivanjem na Irskem. Njihov cikličen prehod med šolo in industrijo v vsakem polletju izobraževanja je koristen za gospodarski razvoj podjetij in razvoj same družbe. Vlada je tista, ki narekuje, koliko študentov bi moralo prevzeti podjetja na praktično izobraževanje. Vsebina izobraževalnega leta ni le odločitev učiteljskega poklica. To je rezultat sodelovanja med šolo in industrijo. Razvija se tudi praktična učna lekcija skupaj z industrijskimi partnerji, ki na industrijskih področjih pospešujejo različne kompetence in veščine. Rezultat je visoko usposobljen in izobražen strokovnjak, ki se lahko v zgodnji fazi zaposlovanja spopade z različnimi izzivi. Takšno izobraževanje zagotavlja okolje, ki ustvarja visoko zaposljivo osebje in učitelje, ki bodo ostali kompetentni za poučevanje učencev za naslednjo generacijo. Ali ni to cilj, za katerega si pravzaprav vsi prizadevamo?. Slika 4: Izdelano orodje iz aluminija 5. LITERATURA IN VIRI [1] Sivin-Kachala, J., & Bialo, E. R.. Research report on the 3.3 Opažanja pri poteku izvajanju projekta effectiveness of technology in schools. Washington, DC: Kot učitelj šolskega centra Kranj sem z veseljem pristopil k Software and Information Industry Association (2000) mentoriranju naloge za nadarjenega dijaka. Dijaki večino šolskega [2] Van Thienen, K.: I Resist Therefore I'm, Spirals of Change- časa preživijo v klopeh, znanje pa se jim posreduje v obliki Educational Changes as a Driving Force for School frontalnega predavanja. Zaradi njihove telesne in umske Improvement. Uredila: Schollaert, R., & Leenheer, P., neaktivnosti so takšne oblike posredovanja znanja neprimerne in Belgium: Lanno Campus, str. 171-183 (2006) zastarele. To velja še posebej za strokovno-teoretične in ra [3] Muijis, D. in Harris, A. : Teacher led school improvement: čunalniške predmete. Študije in raziskave dokazujejo, da lahko uporaba tehnologije v pedagogiki pove Teacher leadership in the UK, Teaching & Teacher ča stopnjo inovativnega razmišljanja, dvigne samopodobo u Education, 22(8), str. 961-972 (2006) čencev in njihovo motivacijo (Sivin-Kachala & Bialo, 2000). Organizacija vseh aktivnosti je bila za učitelje- mentorje zahtevna naloga. Priprava celotne strojne in programske opreme zahteva veliko vloženega truda, potrebno pa je tudi uporabiti takšne 188 Digitalna pismenost gimnazijskih dijakov Digital literacy of grammar school students Sašo Stanojev Šolski center Kranj Višja strokovna šola Kranj, Slovenija saso.stanojev@sckr.si POVZETEK Digitalno pismen posameznik lahko prispeva h koristi države V zadnjih letih opažamo povečan interes pri proučevanju na različnih področjih, kot so socialno, zdravstveno, razvoja digitalne pismenosti otrok. V številnih mednarodnih ekonomsko, civilno, kulturno in družbeno [1], hkrati pa je uradnih dokumentih in sporočilih je poudarjen pomen razvoja osebno sposoben razumeti pomen medijev, iskanja informaciji, te kompetence za potrebe vseživljenjskega učenja in za kritičnega vrednotenja in komuniciranja prek uporabe različnih sodelovanje v informacijski družbi. V tem prispevku bomo orodij, storitev ali aplikacij. predstavili rezultate raziskave ravni digitalne pismenosti med Danes ni več dvoma, da živimo v digitalni družbi, ki zahteva dijaki slovenskih gimnazij. Proučili smo teoretične modele nova znanja in sposobnosti. Digitalna pismenost je ena izmed merjenja digitalne pismenosti in poti vključevanje le te v šolske temeljnih življenjskih veščin [2], nekateri avtorji [3] jo kurikule. Na osnovi teoretičnega modela digitalne pismenosti imenujejo celo »preživetvena« veščina. Hkrati je tudi DCA smo pripravili vprašalnik, ki so ga reševali srednješolci. transverzalna veščina, ker omogoča usvajanje ostalih ključnih Raziskava je pokazala nizko povprečno raven digitalne kompetenc, kot so znanje jezikov, matematično kompetenco ali pismenosti. učenje učenja. Povezana je z mnogimi, t. i. veščinami 21. stoletja, ki naj bi jih imeli posamezniki za zagotavljanje Klju lastnega sodelovanja v sodobni družbi in ekonomiji. čne besed Koncept digitalne pismenosti kot izraz, ki je danes sprejet in digitalna pismenost, raziskava, srednja šola, model DCA uporabljan, je prvič predstavil Gilster v svoji knjigi z enakim naslovom [5]. Digitalno pismenost opredeli kot zmožnost ABSTRACT pridobivanja in uporabe informacij, pridobljenih iz različnih Development of digital competence has been an object of a digitalnih virov oziroma kot pismenost v digitalni dobi. growing interest over the last years. In a number of official Značilnost tega koncepta je v tem, da avtor ni podal jasnega in documents and communications, international bodies natančnega seznama veščin, ki naj bi jih potreboval digitalno underlined the significance of this competence for lifelong pismen posameznik, temveč je bila njegova glavna ideja learning and for participating in the information society. In this povezati pojmovanje pismenosti kot zmožnosti branja, pisanja paper, we'll present the results of a research of the level of in obdelave informacij z uporabo tehnologije, dostopne v digital literacy among students of gymnasium in Slovenia. We trenutnem časovnem okviru. Avtorji, ki so se kasneje sklicevali studied the theoretical assessment models for measuring digital na Gilsterja, so kljub vsemu iz besedila izluščili osnovni nabor literacy and the ways for integration of digital literacy into veščin, povezanih z generalno idejo digitalne pismenosti [2]: curriculum. On the basis of a DCA theoretical model, a digital – izgradnjo novih sklopov znanja prek povezovanja competence questionnaire was formulated and subsequently informacij, pridobljenih z različnih virov; administered to a sample of secondary school students. In the – kritično presojo pridobljenih informacij s poudarkom research we found out, that the average level of digital literacy na veljavnosti in popolnosti internetnih virov; is low. – zavedanje o pomembnosti tradicionalnih orodij v povezavi z novimi mediji; Key words – zavedanje o »omrežju ljudi« kot viru za nasvete in pomoč; digital literacy, research, secondary school, DCA framework – uporabo filtrov za organiziranje pridobivanja informacij in – zmožnost objavljanja in dostopanja do informacij ter 1. UVOD komuniciranja. Razvoj IKT je v naše vsakdanje življenje prinesel mnoge spremembe in izzive, velik vpliv pa ima tudi na izobraževalnem 2. MODELI MERJENJA DIGITALNE področju, kjer učitelji v svoje delo lahko vključujejo raznolika izobraževalna digitalna gradiva, odprta učna okolja in PISMENOSTI platforme. Pomembnost znanj s področja IKT, zmožnost vseživljenjskega učenja, vključenosti v informacijsko družbo in Večina modelov se osredotoča na teoretični prikaz potrebnega družbo znanja, kakovosti življenja, konkurenčnosti na znanja in veščin digitalne pismenosti in ne vsebujejo izdelanega delovnem trgu in pri gospodarskem udejstvovanju odražajo inštrumentarija za ocenjevanje. Okviri, ki se merijo s potrebo po veščinah, ki jih je potrebno usvajati že v procesu testiranjem kandidatov, izdajo ob koncu certifikat uspešnosti, izobraževanja. ki ga lahko posameznik uveljavlja v svoji mapi dosežkov Digitalna pismenost je univerzalna in bazična potreba vseh (listovniku). V nadaljevanju prikazujemo tri modele, ki imajo državljanov pri njihovem delu, življenju in učenju v družbi izdelan inštrumentarij merjenja, zato jih pojasnjujemo bolj znanja. Njen pomen je večplasten, pokriva pa različna področja podrobno: in pismenosti ter se razvija skladno s tehnologijo. 189 – okvir DCA, po katerem so merili digitalno pismenost Test sDCA je bolj kompleksen in sestavljen iz nalog reševanja pri italijanskih srednješolcih; problemov. Izvaja se lahko le v prostorih z več računalniki – okvir DIGCOMP, ki je bil razvit pod okriljem (minimalno število udeležencev testiranja je 2), kjer sodelujoči Evropske komisije in je uradni okvir EU za merjenje s pomočjo računalnika sodelujejo v vodeni komunikaciji. V digitalne kompetence. Izdelani so tudi opisniki za prvem delu testiranja (tehnološko raziskovanje) so soočeni z področje izobraževanja; nepoznanim uporabniškim vmesnikom programske opreme. – okvir ICILS, s pomočjo katerega je bilo izvedeno Njihova naloga je raziskati in se naučiti uporabljati osnovne mednarodno merjenje računalniške in informacijske funkcije tega programa. V naslednjem delu (simulacija) morajo pismenosti. na osnovi danih podatkov vzpostaviti možne povezave med njimi. Tretji del testa (preiskava) od udeležencev zahteva kritično vrednotenje in izbiro informacij na določeno temo med 2.1 Model merjenja digitalne pismenosti množico danih virov. Zadnji del testiranja (sodelovalni wiki) pa od udeležencev zahteva skupinsko pripravo dokumenta. V DCA prvem delu testiranja se naloga opravlja v parih, vsi ostali deli DCA oziroma »Digital competence Assessment« je model pa zahtevajo skupinsko usklajevanje in delo prek deljenja ocenjevanja digitalne pismenosti, ki ga je v okviru projekta skupnih dokumentov. Dijaki dobijo najprej seznam ciljev, ki jih PRIN1 pripravila skupina raziskovalcev univerz iz Firenc, morajo doseči, nato zahteve, ki jih morajo pri skupinskem delu Torina, Casina in Salerna. Projekt je bil del pobude Internet in upoštevati, in na koncu še predpogoje, ki jih morajo izpolniti za šola: vprašanja dostopnosti, politika enakomernosti in končno samoevalvacijo dela. Celotno njihovo delo opazuje in upravljanja informacij, ki ga je vodil Calvani z Univerze v ocenjuje še zunanji ocenjevalec. Firencah.2 Okvir vključuje naslednje dimenzije (Slika 1): 2.2 Model merjenja digitalne pismenosti – tehnološko: posameznik razume in vključuje sodobno tehnologijo pri reševanju problemov; DIGCOMP – kognitivno oziroma miselno: posameznik zbira, Cilji razvoja enotnega okvira digitalnih kompetenc je razlaga in vrednoti zbrane podatke ob upoštevanju pomagati: njihove ustreznosti in zanesljivosti; – državljanom z nizko sposobnostjo uporabe IKT v – etično: posameznik je sposoben konstruktivnega vsakdanjem življenju, da bi jim zagotovili bistvene sodelovanja in občutka odgovornosti do sebe in veščine za izboljšanje njihovega osebnega in drugih posameznikov; poklicnega življenja; – povezovalno: posameznik razume možnosti, ki jih – iskalcem zaposlitve za identifikacijo njihovih znanj nudijo nove tehnologije pri sodelovanju in izgradnji in odkrivanje pomanjkljivosti njihovega znanja s novih znanj. ciljem nadaljnjega izobraževanja; – zaposlovalcem opredeliti nabor znanj, veščin in usposobljenosti, ki jih zahtevajo sodobna delovna mesta; – zavodom za zaposlovanje za izmenjevanje pomembnih informacij na trgu dela in ustrezno poklicno usmerjanje; – izobraževalnim ustanovam in ustanovam za vseživljenjsko učenje kot pomoč pri pripravi njihovih izobraževalnih načrtov. Evropska komisija prek izvajanja projektov, dogodkov in delovnih skupin spodbuja vključevanje okvira DIGCOMP v njihovo delo. DIGCOMP-okvir bo uporabljen tudi kot osnova za razvoj okvira digitalnih kompetenc posameznih ciljnih skupin, kot so npr. učitelji in potrošniki, za samoevalvacijo pridobljenih digitalnih veščin in tudi za potrebe evropske statistike (indikator digitalnih veščin v okviru Digital Agenda Scoreboard).5 Slika 1: Okvir digitalne pismenosti DCA Okvir DIGCOMP je sestavljen iz 5 vidikov: vidika kompetenc in (pod)kompetenc posameznega področja, nivoja zmožnosti, Izhajajoč iz izhodišč in iz postavljenega modela DCA, so ki so predvidene za posamezno kompetenco, primerov znanj, avtorji razvili dva različna testa, in sicer iDCA3 ter sDCA.4 veščin in stališč, ter iz primerov uporabe kompetenc za določen iDCA je hiter kvantitativni test, ki se izvaja preko spleta in je namen. bil osnova za merjenje digitalne pismenosti italijanskih srednješolcev. Predpogoj za pristop k preverjanju je bilo osnovno poznavanje tehnologije, zato se to znanje pri analizi ni preverjalo. 1 Http://www.digitalcompetence.org/index.php/il-progetto/. 4 sDCA – Situated Digital Competence Assessment. 2 Http://www.digitalcompetence.org/index.php/partners/. 5 Več na: Http://digital-agenda-data.eu/datasets/desi/indicators. 3 iDCA – Instant Digital Competence Assessment. 190 Kompetence so razdeljene na 5 področij [4]: razdeljena v štiri kategorije, pri čemer smo posamezna – informacije: posameznik je sposoben najti želeni vprašanja prilagodili posebnostim slovenskega izobraževanja nabor informacij, jih shraniti in povezovati, ali pa smo jih posodobili v skladu s trenutnim tehnološkim organizirati in analizirati. Vse dobljene informacije razvojem. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najbolj kritično vrednoti po relevantnosti, kakovosti in zanimivih rezultatov raziskave. zanesljivosti; – komunikacija: posameznik s pomočjo razpoložljivih Rezultati raziskave so pokazali, da imajo skoraj vsi (95 %) spletnih orodij komunicira in se povezuje z drugimi, anketiranci doma računalnik ali pametni telefon z dostopom do izmenjuje vsebine, sodeluje v spletnih skupnostih; interneta (94 %). Tablični računalnik uporablja slaba polovica – ustvarjanje vsebin: posameznik je sposoben (43 %) dijakov. Po raziskavi [6] v Sloveniji 94 % ustvarjanja in urejanja novih vsebin različnih posameznikov v starostnem obdobju od 16 do 19 let uporablja formatov (besedilo, slike, video, avdio). Ustvariti zna prenosnik, tablični računalnik ali pametni telefon za dostop do kreativne medijske vsebine, hkrati pa spoštuje interneta. avtorske pravice drugih uporabnikov; – varnost: posameznik je sposoben poskrbeti za osebno Glede na veliko uporabo sodobnih tehnoloških naprav in zaščito digitalne identitete in varovanja podatkov. vseprisotnost na internetu, so nas zanimale aktivnosti, ki jih Pozna osnovne ukrepe varne rabe interneta in ga dijaki izvajajo ob tem (Preglednica 1). Anketiranci so lahko smiselno uporablja; označili več možnih odgovorov. – reševanje problemov: posameznik je sposoben reševati konceptualne in tehnične probleme prek Preglednica 1: Aktivnosti dijakov na internetu smiselne rabe najprimernejšega digitalnega orodja. Zna ugotoviti raven potreb po virih in svoje Aktivnost fk fk kompetence nadgrajuje. (%) Komunikacija s prijatelji prek sporočil 434 89 Vsako kompetenco je možno doseči na treh nivojih, in sicer (Skype, Whatsapp, Messenger, Google kot: talk, Snapchat …) – temeljno zmožnost, Iskanje informacij za osebno rabo in/ali 398 81 – vmesno zmožnost in šolo (novice, vremenska napoved, članki, – napredno zmožnost. študij …) Poslušanje glasbe in gledanje filmov 396 81 Za vsako kompetenco so zapisani primeri znanj, veščin in stališč, ki pa niso razvrščeni po nivojih zmožnosti. Poleg tega Dostop in uporaba socialnih omrežij (FB, 349 71 podaja okvir DIGCOMP še primere rabe posamezne TW, Google+, Linkedin …) kompetence za določen namen – učenje, prosti čas, sociala, Pošiljanje in prejemanje e-pošte 269 55 nakupovanje, prodaja, zaposlovanje, državljanstvo in dobro Prenos aplikacij in/ali multimedijskih 258 53 počutje. vsebin Spletno nakupovanje 162 33 2.3 Model merjenja računalniške in Sodelovanje s sošolci prek uporabe 123 25 informacijske pismenosti ICILS deljenih dokumentov (Google drive, Sites, Scoop it …) Raziskavo računalniške in informacijske pismenosti ICILS Uporaba storitev v oblaku (Dropbox, 121 25 koordinira Mednarodna organizacija za evalvacijo Google drive …) izobraževalnih dosežkov IEA. V IEA so včlanjene inštitucije Nalaganje in deljenje svojih 80 16 iz več kot 60 držav sveta, ki skupaj izvajajo raziskave na multimedijskih vsebin področju izobraževanja. Sodelovanje v forumih 53 11 Z raziskavo ICILS so želeli preveriti računalniško in Komuniciranje s pomočjo 29 6 informacijsko pismenost učencev oziroma njihovo sposobnost videokonferenc uporabe računalnika za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje s ciljem učinkovitega sodelovanja doma, v Drugo 21 4 šoli, na delovnem mestu ali v skupnosti. Cilj raziskave je bil Pisanje lastnega dnevnika 14 3 raziskati tudi poti, po katerih mladi razvijajo CIL6 kot zmožnost za sodelovanje v digitalni dobi. (bloga) Opomba: fk = število dijakov, fk (%) = delež dijakov 3. RAZISKAVA DIGITALNE PISMENOSTI Najbolj pogosta aktivnost anketirancev je komunikacija s prijatelji prek pošiljanja sporočil (89 %). Zelo pogosta je tudi aktivnost iskanja informacij za osebno rabo ali za šolo (81 %). Raziskavo o stopnji digitalne pismenosti smo izvedli v šolah, Malo več kot polovica dijakov (55 %) kot najpogostejšo ki izvajajo splošne in strokovne gimnazijske programe. aktivnost izvaja pošiljanje in prejemanje e-pošte, kar kaže na Anketni vprašalnik smo oblikovali tako, da smo v njem upadanje te aktivnosti pri mlajši generaciji. Dijaki, ki so med upoštevali preverjanje vseh področij in dimenzij, na katerih ponujenimi možnosti označili možnost Drugo, so navedli, da je temelji okvir digitalne pismenosti DCA. Vprašanja so bila njihova najpogostejša aktivnost igranje iger. 6 Computer and Information Literacy 191 V nadaljevanju nas je zanimalo, kje so dijaki pridobivali svoje kognitivno (10 vprašanj) in etično (13 vprašanj). Vsako znanje s področja IKT (Preglednica 2). Anketiranci so lahko področje je bilo točkovano z 20 točkami, vprašanja, kjer je bilo izbrali le eno možnost, lahko pa so se tudi opredelili, da znanja možno podati več odgovorov, pa so bila v primeru nepravilnega s področja IKT še niso pridobili in ga samoocenili kot šibko odgovora točkovana negativno. Uspešnost anketirancev oziroma nezadovoljivo. prikazujemo v preglednici 4. Preglednica 2: Načini pridobivanja ali raven znanja s Preglednica 4: Porazdelitev skupnih rezultatov merjenja področja IKT digitalne pismenosti Način pridobivanja znanja s področja fk fk (%) Kriterij uspešnosti fk fk (%) IKT Manj kot 25 % 0 0 Samoučenje s pomočjo virov, dostopnih 253 52 Med 25 % in 50 % 75 15,3 na spletu Med 50 % in 75 % 352 71,8 V procesu šolanja 169 34 Več kot 75 % 63 12,9 Z udeležbo na tečajih 1 0 Opomba: fk = število dijakov, fk (%) = delež dijakov Moje znanje o IKT je šibko 47 10 Drugo 15 3 Povprečni doseženi rezultat dijaka pri merjenju digitalne Opomba: fk = število dijakov, fk (%) = delež dijakov pismenosti je bil 62,4 %, kar je pod mejo, ki je bila določena za pozitivni rezultat (75 %). Mejni prag 75 % je doseglo le 63 Največ dijakov svoje znanje s področja IKT pridobiva prek dijakov oziroma 12,9 % anketiranih dijakov. Če prag virov, ki so dostopni na spletu (52 %), medtem ko je uspešnosti spustimo na 60 % vseh točk, se uspeh poviša na 296 izobraževalni proces v šoli izbrala le tretjina anketirancev (34 dijakov oziroma 60,4 %. %). Udeležba na tečajih (predvsem so tu mišljena odprta izobraževanja oziroma MOOC7) je za proučevano populacijo Pogledali smo še skupne rezultate po posameznih dimenzijah popolnoma nezanimiva, kajti to možnost je izbral le en dijak. (Slika 2). Ti nam pokažejo, da je bil pričakovano najboljši To seveda ne pomeni, da takega načina izobraževanja ne rezultat v povprečju pri tehnološki dimenziji, in sicer 77,1 %. uporabljajo, le opredelijo ga ne kot prednostni način Bistveno slabša rezultata sta tako pri kognitivni (54, 5 %) in izobraževanja. Zanimiv je podatek, da je kar desetina dijakov etični dimenziji (55,6 %). Rezultati nam povedo, da dijaki svoje znanje s področja IKT označila za šibkega navkljub vsem dobro poznajo osnovna tehnična opravila in znajo reševati omenjenim možnostim pridobivanja. Dijaki, ki so kot možnost tehnične probleme, medtem ko na področju povezovanja izbrali Drugo, so navajali pridobivanje znanja v krogu svoje informacij v višje miselne procese in v razumevanju etične rabe družine, prijateljev ali pa s poskušanjem. interneta rezultati zaostajajo za pričakovanimi. Prenovljeni učni načrti so predvidevali spodbujanje digitalne pismenosti prek rabe IKT pri vseh predmetih, zato nas je zanimalo, pri koliko predmetih IKT uporabljajo (Preglednica 3). Preglednica 3: Število predmetov, kjer uporabljajo IKT Raba IKT po predmetih fk fk (%) Vsi predmeti 33 7 Polovica predmetov 80 16 Četrtina predmetov 99 20 Eden ali dva predmeta 206 42 Noben predmet 17 3 Slika 2: Uspešnost po posameznih dimenzijah modela Opomba: fk = število dijakov, fk (%) = delež dijakov Tu rezultati niso več spodbudni, kajti skoraj polovica (42 %) 3.2 dijakov navaja, da IKT uporabljajo le pri enem ali dveh Primerjava skupnih rezultatov z predmetih. Le 7 % dijakov IKT uporablja pri vseh predmetih v raziskavo digitalne pismenosti v Italiji šoli, medtem ko 3 % dijakov navajajo, da IKT sploh ne uporabljajo. Raziskava digitalne pismenosti v Italiji je potekala od septembra 2009 do januarja 2010 na 34 srednjih šolah. Vključeni so bili vsi programi srednjih šol, od srednjih 3.1 Analiza podatkov o digitalni pismenosti strokovnih do strokovnih in splošnih gimnazij. Povprečna starost anketirancev je bila 15 let. Neposredna primerljivost rezultatov zaradi krajšega vprašalnika v naši raziskavi ni Kot smo že omenili, smo digitalno pismenost dijakov ustrezna, lahko pa iz rezultatov razberemo trende in značilnosti gimnazijskih programov preverjali po modelu DCA. Vprašanja posameznih vzorcev. smo razdelili na tri področja, in sicer tehnološko (7 vprašanj), 7 Massive open online courses 192 Dosežen skupni povprečni rezultat 62,5 % pri italijanski programske opreme so slovenski dijaki v povprečju dosegli raziskavi je bil skoraj identičen povprečnemu rezultatu v 93,6 % uspešnost, italijanski dijaki pa 88 % uspešnost. Pri slovenski raziskavi (62,4 %). Kot lahko razberemo iz slike 3, je organiziranju pridobljenih podatkov in iskanju manjkajoče tudi skupna porazdelitev rezultatov podobna. V italijanski vrednosti v tabeli so slovenski dijaki dosegli v povprečju 54 % raziskavi je bilo več dijakov, ki so dosegli manj kot 25 % vseh točk, italijanski dijaki pa 43 % točk. Pri področju vrednotenja točk, in tudi tistih, ki so dosegli med 25 % in 50 % točk (23 % veljavnosti in relevantnosti najdenih informacij so bili v Italiji, 15 % v Sloveniji). Rezultati slovenskih srednješolcev uspešnejši italijanski dijaki, ki so dosegli v povprečju 61 % so se najbolj zgostili v rangu med 50 in 75 % (72 % vseh točk, medtem ko so slovenski dijaki dosegli le 53 % točk. Tudi dijakov), medtem ko jih je bilo pri italijanski raziskavi le 52 %. na področju varne rabe interneta so bili italijanski dijaki Zato pa so bili italijanski srednješolci uspešnejši pri najvišjem uspešnejši, saj so dosegli za 9 odstotnih točk boljši rezultat. Pri rangu (več kot 75 % uspešnost), kjer je ta prag dosegla četrtina obeh proučevanih državah lahko ugotovimo, da dijaki ne anketirancev (24 %), medtem ko ga je v Sloveniji le 13 % prepoznavajo dovolj dobro tehnološkega razkoraka med dijakov. razvitimi in nerazvitimi državami (povprečna uspešnost v Italiji je 44 %, v Sloveniji 55 %). Področje spoštovanja drugih uporabnikov interneta, kjer smo preverjali pogostost agresivnega izražanja in pravilnega citiranja avtorskih zapisov, je pokazalo 69-odstotno povprečno uspešnost v Sloveniji in 67- odstotno povprečno uspešnost v Italiji. 4. ZAKLJUČEK Na osnovi študija literature ugotavljamo, da natančna opredelitev pojma digitalna pismenost ne obstaja, saj jo različni avtorji različno razumejo in opredeljujejo. Skupno vsem opredelitvam je, da se pojmovanje digitalne pismenosti razvija skladno z razvojem tehnologije, je pa zaznati, da se je opredelitev znanj in veščin digitalne pismenosti z začetnega bolj tehnološkega pogleda premaknila k vključevanju bolj Slika 3: Porazdelitev skupnih rezultatov raziskav v Italiji kompleksnih, miselnih, družbenokritičnih in etičnih znanj ter in Sloveniji veščin. Digitalna pismenost tako zajema nabor mnogih drugih pismenosti, kot so medijska, informacijska, vizualna, Tudi primerjava doseženih rezultatov po posameznih tehnološka, komunikacijska, socialna idr. dimenzijah pokaže podobnost obeh raziskav. Slovenski dijaki so bili v povprečju bolj uspešni pri tehnološki dimenziji, kjer so dosegli za 3,5-odstotne točke višji rezultat in so tudi v 5. Literatura povprečju presegli mejo 75 % uspešnosti. Pri kognitivni in [1] Ala-Mutka, K. 2011. Mapping digital competence: etični dimenziji so bili italijanski dijaki v povprečju uspešnejši, towards a conceptual understanding. Sevilla: Institute for vendar razlike niso velike. Prospective Technological Studies. (2011). [2] Bowden, D. 2001. Information and digital literacies:a review of concepts. Journal of Documentation. 57/2, (2001), 218–259. [3] Eshet-Alkalai, Y. 2004. Digital literacy: A conceptual framework for survival skills in the digital era. Journal of Educational Multimedia and Hypermedia. 13, 1 (2004), 93–107. [4] Ferrari, A., Punie, Y., Brečko, B.N. and Institute for Prospective Technological Studies 2013. DIGCOMP a framework for developing and understanding digital competence in Europe. Publications Office. [5] Gilster, P. 1997. Digital Literacy P. John Wiley & Sons. [6] Statistika informacijske družbe – gospodinjstva in posamezniki – Statistics Explained: 2015. http://ec.europa.eu/eurostat/statistics- Slika 4: Povprečni rezultati po dimenzijah digitalne explained/index.php/Information_society_statistics_- pismenosti _households_and_individuals/sl. Accessed: 4. 4. 2016. Primerjava posameznih spremenljivk pokaže visoko raven vizualne pismenosti v obeh raziskavah. Pri prepoznavanju ikon in uporabniških vmesnikov najbolj pogosto uporabljane 193 Izdelava spletne strani s pomočjo CMS-ja Building a website using content management systems Uroš Sterle Srednja tehniška šola, ŠC Kranj Kranj, Slovenija uros.sterle@sckr.si POVZETEK 1. UVOD Na projektnem tednu za 3. letnike SSI in 1. letnike PTI smeri Na računalniškem področju je običajno potrebno veliko študija in računalništvo so sodelovali trije razredi Srednje tehniške šole ŠC dela, da lahko ustvarimo nek izdelek, ki bi ga na primer lahko Kranj. Omenjenim dijakom so se priključili tudi dijaki iz prodali ali pa ga vsaj pokazali in se z njim pohvalili. Programiranje Makedonije, ki so bili v tem tednu na obisku na ŠC Kranj. Tema (kodiranje) zahteva vsaj nekaj mesecev učenja, da lahko pokažemo letošnjega projektnega dela so bili CMS sistemi. Dijake je pri delu neko delujočo aplikacijo računalniško igro ali spletno stran. spremljalo, usmerjalo in jim svetovalo šest profesorjev. Obstajajo pa orodja s pomočjo katerih stvari naredimo hitro, lično in učinkovito. S tem mislim na sisteme za upravljanje z vsebinami 2. POTEK PROJEKTNEGA TEDNA ali krajše CMS sistemi (CMS – Content Management System). Na 2.1 projektnih tednih pa potrebujemo prav nekaj takega tj. v kratkem Uvodna navodila Dijakom smo v uvodnem delu predstavili potek projektnega dela, času pokazati čim več. Tako smo projektni teden naslovili »CMS sistemi«. Dijake tretjih letnikov smeri tehnik ra jih usmerili v timsko delo in jim dodelili naloge, ki so jih opravili čunalništva smo razdelili v skupine in žrebali vsebine oz. kategorije CMS sistemov, v okviru projektnega tedna. na katerih so potem delali. Vsaka skupina je dobila prostor na 2.2 Razdelitev dijakov v skupine šolskem strežniku, ki ga poganja ZPanel in nanj naložila izžrebano skripto. Znotraj skupine so dolo Za lažje izvajanje smo dijake razdeli v 13. skupin. čili vodjo in si razdelili delo. Nekateri so skrbeli za oblikovanje, drugi za vsebino, tretji za 2.3 Izbira skripte CMS sistema dokumentacijo. Vsaka skupina je v nekaj dneh naredila spletno Posamezna skupina je z žrebom izbrala temo CMS sistema, med stran, oddala poročilo in pripravila predstavitev. Vse skupaj so možnimi izbirami pa so skupine izbrale naslednje CMS sisteme: predstavili na dnevu ustvarjalnosti. Evalvacija je pokazala pozitivne odzive s strani dijakov, mentorjev in obiskovalcev dneva • skupina 1: Socialno omrežje – Oxwall [1] ustvarjalnosti, tako da bomo tak projektni teden zopet izvedli v prihodnjem šolskem letu. • skupina 2: Blogi – Wordpress [2] Ključne besede • skupina 3: Spletne ankete – LimeSurvey [3] projektni teden, sodobno učenje, izdelava spletnih strani, sistemi za • skupina 4: E-poslovanje – Woocommerce [4] upravljanje z vsebinami. • skupina 5: Wiki – MediaWiki [5], DokuWiki [6] ABSTRACT • skupina 6: Forum – phpBB [7] Computer area usually requires a lot of study and work to create a product that could be sold or at least proudly presented. • skupina 7: Galerija slik – Zenphoto [8] Programming (coding) takes at least several months of learning to • skupina 8: Glasba – AmpJuke [9] create working application, computer game or website. But there are tools that can help us do things faster, more neatly and • skupina 9: Joomla [10] – Spletna stran efficiently. i.e. Content management system or CMS. In the project weeks we need to produce something fast and efficient. So we • skupina 10: Shranjevanje datotek – OwnCloud [11] entitled the project week »CMS«. So we divided third grade • skupina 11: Učilnice LMS – eFront [12] students of informatics into groups. Each group drew a category of CMS and get some space on school web server powered by ZPanel. • skupina 12: Mali oglasi - OS Class [13] Within the group they determined a leader and split the work. Some were in charge of design, the others entered the content and did the • skupina 13: Koledar - Web Calender [14] report. Each group built a website, submitted a report and prepared 2.4 Registracija na spletnem strežniku a presentation. Everything was presented at the Creativity day. The S pomočjo pripravljenih navodil so se posamezne skupine evaluation showed positive responses from students, mentors and registrirale na strežniku ZPanel [15], kreirale domeno, kreirale FTP the visitorsof the Creativity day so we decided to repeat such a uporabnika in mu določile ustrezne pravice, ustvarile podatkovno project week again in the next school year.. zbirko in kreirale uporabnika podatkovne zbirke: Keywords project week, modern learning, building a website, content management systems. 194 Slika 1: Kreiranje domene na strežniku ZPanel. 2.5 Prenos skripte na strežnik in namestitev CMS Sistema Slika 2: Spletišče socialnega omrežja E-mon. Na pripravljen strežnik so skupine prenesle namestitveno skripto CMS sistema in izvedle namestitev CMS Sistema. 2.6 Urejanje spletne strani Po namestitvi CMS sistema je sledilo urejanje spletnih strani in dodajanje vsebin. Posamezne skupine so izdelale naslednje spletne strani (slike 2 do 15): Skupina 1: Socialno omrežje – Oxwall Skupina 2: Blogi – Wordpress Skupina 3: Spletne ankete – LimeSurvey Skupina 4: E-poslovanje – Woocommerce Skupina 5: Wiki – MediaWiki, DokuWiki Skupina 6: Forum – phpBB Skupina 7: Galerija slik – Zenphoto Skupina 8: Glasba – AmpJuke Skupina 9: Joomla – Spletna stran Skupina 10: Shranjevanje datotek – OwnCloud Skupina 11: Učilnice LMS – eFront Skupina 12: Mali oglasi - OS Class Slika 3: Blog Športna biblija. Skupina 13: Koledar - Web Calender 195 Slika 4: Spletno anketiranje LimeSurvey. Slika 7: Spletišče MediaWiki in DokuWiki. Slika 8: Forum Computer. Slika 5: Spletna anketa Anketarstvo pr'gmajn. Slika 9: Fotogalerija Wallmax. Slika 6: Spletna trgovina Watches. 196 Slika 10: Glasbeno skladišče AmpJuke. Slika 13: Spletna učilnica 2 taktni motor. Slika 14: Logo odprtokodnega CMS-ja za male oglase. Slika 11: Spletišče Zakaj se zavzemamo. Slika 15: Spletni koledar. 3. ZAKLJUČEK Projektni teden je letos potekal uspešneje, kot lansko leto. Vse skupine so dokončale zastavljeno delo, izdelale dokumentacijo in pripravile predstavitev. Dijakom je bilo timsko delo in projektni način dela všeč, pa tudi tema »CMS sistemi« se je izkazala kot dobro izbrana, dovolj Slika 12: Shranjevanje datotek PT10. zanimiva in predvsem praktično uporabna. Dijaki so spoznali nove vsebine, ki jih sicer pri rednem pouku nebi. Največ težav smo v letošnjem letu imeli s strežnikom, ki smo ga profesorji postavili za uporabo na projektnem tednu. Strežnik je 197 sicer deloval, a je bil zaradi slabe strojne opreme računalnika, na [6] DukuWiki. https://www.dokuwiki.org/dokuwiki#. katerem je nameščen strežnik, le ta zelo počasen in neodziven, kar [7] Free and Open Source Forum Software. je zelo oteževalo in zaviralo tekoče delo. https://www.phpbb.com/. Profesorji, ki smo sodelovali na projektnem tednu, smo enotnega [8] Zenphoto - The simpler media website CMS. mnenja, da bi bilo za v prihodnje nujno potrebno kupiti nov dovolj http://www.zenphoto.org/. zmogljiv računalnik, ki bi uspešno opravljal nalogo strežnika. [9] AmpJuke. http://www.ampjuke.org/. 4. VIRI [10] Joomla! https://www.joomla.org/. [1] Oxwall – Flexible Social Community Software. [11] ownCloud - Secure File Access and File Sharing. https://www.oxwall.com/. https://owncloud.org/. [2] Blog Tool, Publishing Platform, and CMS. [12] eFront Open Source LMS. https://www.efrontlearning.com/. https://wordpress.org/. [13] Osclass, the free classifieds script. https://osclass.org/. [3] LimeSurvey: the online survey tool - open source surveys. https://www.limesurvey.org/. [14] Web Calender. http://www.k5n.us/webcalendar.php. [4] WooCommerce - The eCommerce Platform for WordPress [15] ZPanel. http://www.zpanelcp.com/. https://woocommerce.com/. [5] MediaWiki. https://www.mediawiki.org/wiki/MediaWiki. 198 Nadzor nad računalniki s programom AB Tutor AB Tutor - class management software Uroš Sterle Srednja tehniška šola, ŠC Kranj Kranj, Slovenija uros.sterle@sckr.si POVZETEK Če dijaki nimajo dostopa do svetovnega spleta, lažje sledijo razlagi Pri pou in tudi lažje delajo oz. se skoncentrirajo na pouk. čevanju strokovnih računalniških predmetov dijaki potrebujejo računalnike in običajno tudi internetno povezavo. Z Poseben problem pa predstavljajo tudi testi, ki jih pišemo na uporabo teh naprav hitro pride do skušnjave iti na Facebook, računalnikih. V tem primeru, bi si lahko iznajdljivi dijaki hitro med pogledati kak videoposnetek naYouTube-u ali zaigrati kakšno seboj poslali rešitve po elektronski pošti oz. na kak drug način igrico na spletu ali na namizju. komunicirali med seboj ter našli rešitev za test. V izogib temu je dobro imeti aplikacijo za nadzor nad napravami V ta namen sem si za cilj zadal poiskati ustrezno programsko dijakov. Takih aplikacij lahko najdemo kar precej, sam pa vam bom opremo. Minimalne zahteve so bile kontrola nad računalniki in predstavil aplikacijo AB Tutor angleškega podjetja AB Consulting omejevanje oz. zapora dostopa do svetovnega spleta. [1]. 3. PROGRAMSKA OPREMA ZA NADZOR Ključne besede NAD UČILNICO Programska oprema za nadzor nad učilnico, AB Tutor. Na svetovnem spletu najdemo kar nekaj programske opreme za ABSTRACT nadzor nad učilnicami. Večina teh je plačljivih in le redke zastonj. When teaching professional computer courses, students need Plačljiva programska oprema je običajno zelo draga in si je šole ne computers and usually an internet connection. Using these devices morejo privoščiti, omogočajo pa veliko več funkcionalnosti, kot quickly tempt you to go to Facebook, watch a video on YouTube, tiste, ki so zastonj. or play a game online or on the desktop. Sam sem preizkusil iTALC, ki se je pred kratkim preimenoval v In order to avoid this, it is good to have a Classroom Management Veyon [3]. Program ponuja zelo veliko a mu manjka omejevanje Software. Such applications can be found many a place, yet I will dostopa do interneta, kar je bil eden izmed ciljev iskanja ustrezne talk about the AB Tutor application of the English company AB programske opreme. Consulting. Tako je bilo potrebno poiskati plačljivo programsko opremo. Keywords Večina teh je izjemno dragih in je potrebno plačati licence za vse računalnike, ki so povezani v mrežo. Izstopa pa AB Tutor Classroom Management software, AB Tutor. angleškega podjetja AB Consulting. Le-ta zahteva plačilo le za strežnik oz. glavni računalnik preko katerega se vrši kontrola. 1. UVOD Vodstvo šole je odobrilo nakup dveh licenc in nakup se je obrestoval. Velik del našega dne preživimo na delovnem mestu, toda ali res delamo in smo produktivni? Tako enostavno je pogledati na 4. AB TUTOR Facebook, odgovoriti na osebna e-poštna sporočila ali klice, brskati 4.1 Ključne lastnosti in koristi AB Tutorja za po spletu za najnovejšimi novicami, poiskati nov recept, da presenetimo z večerjo, vendar lahko te kratke motnje poskrbijo za učitelje veliko zapravljenega časa [2]. Če to delamo odrasli, ali mislimo da • Oddaljeno upravljanje računalnikov (zaustavitev, otroci ne bodo? blokiranje USB vhodov, CD-jev in zvočnih kartic, opazovanje oddaljenih računalnikov v realnem času). 2. OMEJEVANJE DOSTOPA OZ. NADZOR • Nadzor nad aplikacijami (Omejevanje, blokiranje oz. NAD RAČUNALNIKI zapiranje aplikacij, odpiranje aplikacij). Sem učitelj strokovnih predmetov s področja računalništva in pri • Prenos in deljenje (Prikaz učiteljevega zaslona na pouku ves čas uporabljamo računalnike. Dijaki pa tako kot sem v oddaljenih računalnikih, deljenje in zbiranje datotek). uvodu zapisal za odrasle na delovnih mestih, zelo pogosto • Nadzor in upravljanje interneta (Blokiranje vrat – portov, pogledajo na Facebook, zaigrajo igrico oz. delajo kaj drugega, kar omejevanje določenih spletnih strani, filtriranje po nima povezave s poukom. ključnih besedah, obveščanje dijakov). Dijaki sami povedo, da to ni v redu, a priložnost naredi tatu, kot • Ankete in testi (izvajanje anket in preprostih testov z več izbirami). pravi star pregovor. Zaradi takih motenj je seveda tudi učni uspeh slabši. 199 4.2 Namestitev Dijaki pa želijo biti vedno korak pred nami in tako je nekdo, ki je Namestitveni čarovnik ponuja tri vrste namestitve, in sicer samo vedel, da ne bo dostopa do interneta, shranil nekaj nelegalnih klienta (AB Client Only), samo nadzorni del (AB Tutor) ali pa oba. dokumentov na USB ključek. Opazil sem njegovo namero in kar med testom nastavil novo Na računalnik za dijake smo izvedli prvo možnost na učiteljevem pravilo, ki blokira tudi dostop do USB ključa in CD/DVD naprav. pa drugo. 4.4 Uporaba AB Tutor uporabljam vedno, ko sem v eni izmed učilnic v katerih je nameščen. Dijaki že sami vedo, da imam nad njimi kontrolo in sploh ne poskušajo delati prepovedanih stvari. Med testi jim kljub temu vedno zaprem dostop do interneta in USB ključev. Po potrebi jim na začetku testa pošljem na namizje datoteke potrebne za izvedbo testa. Ko dijak konča s testom, mu odprem internet in nalogo odda v spletno učilnico. Sama aplikacija ima dva pogleda, in sicer kot seznam (slika 3) oz. kot trenutne zaslonske slike ali ikone (slika 4). Slika 1: Izbor vrste namestitve. 4.3 Nastavitve Med pomembnejše nastavitve spada nabor IP naslovov dijaških računalnikov in pa geslo. Geslo je potrebno nastaviti tudi na klientih. Druga pomembna nastavitev je nastavitev pravil (Policy). Tu določimo kaj in kdaj bomo omejili. Slika 3: AB Tutor - seznam povezanih računalnikov. Slika 4: AB Tutor - pogled zaslonskih slik v realnem času. V tem pogledu hitro vidimo kakšno nepravilnost in ukrepamo z opozorilom, ki ga vidi samo izbrani dijak. Slika 2: Določitev pravil omejitve. 200 5. ZAKLJUČEK Nakup AB Tutorja se je izkazal, kot zelo smotrn, saj omogoča omejitve, ki sem si jih zadal na začetku. Program uporabljajo tudi drugi profesorji in so z njim več kot zadovoljni. Kratka anketa pa je pokazala splošno zadovoljstvo tudi pri dijakih, saj jim to pomaga pri sprotnem učenju in ne mislijo na druge stvari. 6. VIRI [1] AB Tutor - Classroom Management Software, PC Remote Access and ESafety. https://www.abtutor.com/. [2] Yonathan, R. 2015. Survey: 80% of Employees Are Wasting Time on The Clock. https://getvoip.com/blog/2015/12/03/time-wasted-at-work/ [3] Veyon – Virtual Eye On Networks. http://veyon.io/ Slika 5: AB Tutor - pošiljanje sporočila dijaku. 201 Ponovitev celoletne snovi malo drugače A little different repetition of the year-long learning Sonja Strgar Katarina Šulin Osnovna šola Vide Pregarc Osnovna šola Vide Pregarc Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia sonja.strgar@osvp.si katarina.sulin@osvp.si POVZETEK osebe, predstavila omenjenega pevca. Tako so njeni sošolci lahko V prispevku predstavljava primer ponovitve celoletne snovi ob spoznali podatke o njegovem rojstvu, družini, šolanju, konjičkih, koncu 6. razreda pri matematiki. Pripravili sva naloge o pevcu glasbeni poti … Za popestritev svoje predstavitve pa je Omarju Naberju, ki so pokrivale vse sklope 6. razreda. Učenci so predstavila tudi plakat (slika 1). se pri uri razdelili v pare, dobili so naloge na karticah, ki so jih reševali v zvezke. Med učno uro smo pripravili presenečenje. Skozi vrata razreda je vstopil prav Omar Naber. Z nami se je na kratko pogovoril in zapel nekaj pesmi. Matematiko smo povezali z vsakdanjim življenjem, kar nam je odlično uspelo. Ključne besede ponovitev celoletne snovi, 6. razred, matematika, delo v parih. ABSTRACT In the paper we present an example of how we repeated year-long learning in mathematics in the sixth grade. The tasks about Omar Naber were prepared. During the classes pupils were divided into pairs and they got the cards. After solving mathematical problems the solutions were written in a notebook. In the meantime Omar Naber appeared. He talked to the students and he sang some Slika 1: Plakat za govorni nastop. songs. Mathematics was associated with everyday life and this was a great success. Učiteljici sva pred pričetkom učne ure izdelali 5 QR kod. Kode Keywords sva naredili s programom https://www.the-qrcode-generator.com/. Kode sva natisnili in jih izrezali ter pripravili po kotičkih. repetition of the year-long learning, the sixth grade, mathematics, working in pairs. Nato je sledil pogovor o pevcu. Učenci so se razdelili v skupine po tri in vsaka skupina je imela en pametni telefon. Nato so se 1. UVOD zvrstili po 5 postajah. Na vsaki postaji jih je pričakala QR koda Sodobna šola sloni na spremenjenem pojmovanju znanja, učenja (slika 2), ki jo je en učenec s QR Code Readerjem skeniral. Nakar in poučevanja. »Učitelji ne morejo več poučevati tako, kot so jo je drugi učenec prebral, tretji pa je moral napisati kratko poučevali njih, če želijo učence pripraviti na izzive prihodnosti. obnovo prebranega. Učenci so na vsaki postaji zamenjali svoje Učenje ne pomeni več le zapolnjevanja vsebin in rezultatov, pač vloge. Ob koncu učne ure smo strnili vtise. pa je proces izgrajevanja in osmišljanja znanj. Učitelji se morajo zavedati svoje spremenjene vloge, ko niso več zgolj posredovalci znanja, pač pa organizatorji dela v razredu in svetovalci, ki podpirajo učinkovito skupinsko delo, temelječe na sodelovalnem učenju« (Vodopivec idr., 2003, str. 5). V 6. razredu smo imeli v oddelku učenko, ki je velika oboževalka pevca Omarja Naberja. Učiteljici sva njej in sošolcem želeli pripraviti presenečenje in na učno uro matematike povabili omenjenega pevca. Ker pa je bila ena učna ura premalo, sva se dogovorili, da bo učenka pri uri slovenščine predstavila plakat o pevcu, nato bodo ob pomoči pametnih telefonov in QR kod spoznali še kaj več o njem. 2. OPIS DELA IN REZULTATI Slika 2: Primer QR kode Pri uri slovenščine je v govornem nastopu, ki je vseboval podatke, značilne za besedilno vrsto subjektivna pripoved o življenju 202 Sledila je učna ura matematike. Zaradi vse večjega zavedanja Ko smo rešili že več kot polovico nalog, je potrkalo na vrata in pomena sodelovalnega učenja sva se odločili za učno obliko delo vstopil je Omar Naber. Pogovorili smo se z njim, zapel je nekaj v paru, ki je oblika dela v najmanjših skupinah. Je organizacijsko pesmi in se poslovil (slika 6). Učenci, polni vtisov, so do konca preprosta, posamezniki dobijo več pomoči kot v individualni rešili naloge, nato smo jih skupaj pregledali. obliki ter aktivnost članov je večja kot v frontalni in skupinski obliki (Kramar, 2009). Pred izvedbo učne ure sva morali: a) določiti pare: Pripravili sva sličice, ki sva jih razrezali na dva dela, zadaj pa napisali ime učenca (slika 3). Učence sva v pare razdelili po različnih učnih zmožnostih in če se je le dalo po spolu. Izogibava se izbiri stalnega partnerja para, predvsem da se vloge bolje porazdelijo in se tako drug od drugega čim več naučijo. b) pripraviti karte z nalogami za delo v parih (slika 4 in slika 5): Vsak par je v pisemski ovojnici dobil 15 kartic, na vsaki kartici je bila ena matematična naloga. Slika 6: Omar Naber na uri matematike Naslednjo učno uro smo izvedli evalvacijo. Evalvacijo sva opravili učiteljici posebej, učiteljici v pogovoru z učenci in učenci z zapisom na list papirja (slika 7). Slika 3: Slike za delitev v pare Slika 4: Primer besedilne naloge Slika 7: Evalvacija učencev Učenci so povedali sedeče: - da je bila to najboljša ura matematike, - da si niso mislili, da lahko matematiko tako popestrimo, - da so bile naloge o Omarju Naberju zelo zanimive, - da je bilo takšno utrjevanje znanja super. Slika 5: Primer naloge s sliko Nekaterim ni bila všeč delitev v pare, ker so želeli biti z nekom drugim. Vsi pa so se strinjali, da je presenečenje uspelo. Na začetku ure so učenci poiskali svoj del slike. Nato so se na podlagi dela slike razdelili v pare. Pari so si poiskali miren Učiteljici se strinjava, da je bilo za pripravo teh dveh ur kotiček za reševanje nalog. Vse naloge so morali reševati v potrebnega veliko dela, a je zadovoljstvo na obrazih učencev vse zvezke, listke z nalogami pa prilepiti v zvezek. Dogovorili smo poplačalo. se, da nalog ni potrebno reševati po vrstnem redu, pač pa naj jih rešujejo poljubno. 203 3. Zaključek predvsem pa sva jim prikazali, kako zelo so predmeti v šoli Učna motivacija obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga povezani z vsakdanjim življenjem. usmerja, mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost (Marentič Požarnik, 2003, str. 184). Učna motivacija je lahko zunanja, ki se 4. LITERATURA IN VIRI kaže na primer v oceni oziroma pohvali, ali notranja, ki se kaže v [1] Vodopivec, I. (ur.), Kolar, M., Mele, T., Cigut, N., Demšar, želji po razvoju lastnih sposobnosti. Cilj motiviranja je večje M., Murn, D. ... Sevšek, M.(2003). Sodelovalno učenje v prevzemanje odgovornosti učencev za lastno znanje, skrb učitelja praksi – modeli poučevanja in učenja. Ljubljana: Založba za kakovost pouka, večanje radovednosti in ustvarjalnosti Republike Slovenije za šolstvo. učencev, spodbujanje pozitivnega odnosa do matematike in [2] Kramar, M. (2009). Pouk. Nova Gorica: Educa. znanja nasploh. Meniva, da nama je s prikazanima učnima urama uspelo dokazati, da sva učence motivirali za reševanje nalog, [3] Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 204 Popestrimo učno uro s Klikerjem Interesting teaching with Kliker Sonja Strgar Katarina Šulin Osnovna šola Vide Pregarc Osnovna šola Vide Pregarc Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia sonja.strgar@osvp.si katarina.sulin@osvp.si POVZETEK V prispevku predstavljava učno uro pri izbirnem predmetu Udeleženci lahko uporabljajo računalnik, mobilni telefon ali računalniška omrežja, kjer so učenci obravnavali temo Varni na tablični računalnik (tablico) in med odgovarjanjem na vprašanja internetu. Pri učni uri smo uporabili pametne telefone, s katerimi predavatelju pošiljajo dodatna vprašanja, lahko pa tudi SMS-e. so učenci reševali spletni kviz v programu Kliker, nato so s Predavatelj lahko shrani zgodovino seje in odgovore pomočjo programa Collage Maker izdelali plakat na izbrano posameznikov. Glasovanje poteka, dokler ga predavatelj ne ustavi poglavje in ga predstavili sošolcem. Učna ura je bila zelo zabavna in dobi kot rezultat histogram odgovorov. Izbira lahko med in jo bomo še ponovili. sprotnimi vprašanji ali vnaprej pripravljenimi (e-šolska torba). Priprava kviza v programu Kliker je bila narejena po naslednjih Ključne besede korakih: Kliker, računalniška omrežja, varni na spletu, izdelava plakata. 1. Učitelj gre na http://kliker.sio.si/predavatelj.html, kjer ABSTRACT kliknemo Moje sobe. In the paper we present a lesson in the optional school subject 2. Najprej se registriramo, ustvarimo uporabniško ime in geslo, called computer network. The topic discussed was Safe on the nato izberemo prijava. Račun ostane aktiven 1 leto, nato se ob Internet. During the classes pupils used their smartphones to solve neuporabi ukine. the online quiz in the program Kliker. Using the program Collage 3. Dodamo sobo – izberemo ime nove sobe in kliknemo Potrdi Maker, they created a poster on the selected topic and present it to ime nove sobe (slika 1). the classmates. Learning was very interesting so we will 4. Sledi klik Vstopi v sobo. definitely repeat it. 5. Vpišemo vprašanja. Izbiramo lahko med različnimi tipi vprašanj (slika 2). Keywords 6. Izbrano vprašanje lahko tudi naknadno urejamo (slika 3). Kliker, optional school subject computer network, Safe on the 7. Na koncu lahko svoja vprašanja izvozimo, če bi jih želeli Internet, creating poster. kasneje še kdaj uporabiti. 8. Tudi na začetku bi lahko vsa vprašanja uvozili, v kolikor imamo napisana v ustrezni datoteki. 1. UVOD V današnjem času nas vseskozi obkrožajo mobilne naprave. Odločili smo se, da jih bomo uporabili tudi pri pouku, saj smo tako pridobili hitrejši prenos podatkov. Nova tehnologija tudi v izobraževanju zahteva posodobitev opreme in prilagoditve novih sredstev v korist u čiteljev in učencev.. Slika 1: Dodamo novo sobo 2. OPIS DELA IN REZULTATI Pred izvedbo učne ure sva učiteljici: • pripravili kviz v programu Kliker, • omogočili dostop za učence na šolskem brezžičnem omrežju, • naročili učencem, naj na učno uro prinesejo pametni telefon, • pridobili podpisane izjave staršev, • predstavili, da bomo pri učni uri uporabili pametni telefon. Kliker je enostaven sistem za odgovarjanje na vprašanja. Bistvo le-tega je virtualna soba, v kateri se na spletu srečajo učitelji in učenci. V njem je možno postaviti štiri tipe vprašanj: • odgovori Da/Ne, • izberi en odgovor A, B, C, D ali E, • odkljukaj eno ali več opcij A, B, C, D, E, Slika 2: Tipi vprašanj • napiši (kratek) odgovor. 205 ki jih ponuja program, nato pa je vsak učenec izdelal plakat na svojo temo (slika 8). Slika 3: Vprašanja lahko naknadno urejamo Priporočava, da delovanje kviza predhodno testiramo, da odpravimo morebitne napake in se z orodjem dodobra spoznamo (da znamo kasneje pomagati učencem). Ob začetku učne ure se: • učitelj prijavi na http://kliker.sio.si/predavatelj.html, • učenci pa na http://kliker.sio.si/kliker.html. Učenci vpišejo ime sobe, ki jo pove učitelj, za vzdevek npr. vpišejo svoje ime (slika 4). Nato vstopijo v sobo (slika 5). Učitelj naj pred začetkom kviza preveri, da so res vsi učenci vstopili v sobo, kajti kasneje učenca ne more več dodati, ampak se mora celoten proces ponoviti od samega začetka. Slika 5: Prikaz na telefonu učenca Slika 4: Navodila za učence Kviz se lahko prične. Učitelj zastavlja vprašanja, učenci pa imajo določen čas, da nanje odgovorijo. Naš kviz je bil sestavljen iz Slika 6: Primer vprašanja trinajstih vprašanj (slika 6). Med reševanjem kviza smo naleteli na kar nekaj težav. En učenec se nikakor ni mogel povezati s Klikerjem, zato je kviz reševal kar Proti koncu učne ure je vsak učenec predstavil svoj plakat preko računalnika. Pri 10. vprašanju pa je vse zablokiralo, tako da sošolcem (slika 9) in na kratko povzel obravnavano temo. se razen učitelja nihče več ni mogel povezati na Kliker, zato smo Sledila je še kratka evalvacija učne ure. Učenci so bili zelo kviz do konca rešili ustno. zadovoljni, veliko novega so spoznali, predvsem pa so pohvalili, Po rešenem kvizu so si učenci razdelili teme, na katere so izdelali da so lahko končno k uri prinesli svoj telefon in ga uporabili. plakat, ki so ga predstavili sošolcem. Na spletu so poiskali Učiteljičina skrb, da bodo telefon izkoristili za kakšne druge program Collage Maker – BeFunky. Je brezplačen in zelo namene, je bila popolnoma odveč, saj so prav vsi lepo sodelovali. enostaven za uporabo. Na kratko smo šli skozi možnosti (slika 7), Ni bilo ne časa ne volje, da bi kdo počel karkoli svojega. 206 - Super ura! Upam, da učiteljica pripravi za nas še kakšne nove izzive. Slika 7: Navodila za učence Slika 9: Primer plakata 3. Zaključek Zavedava se, da je uporaba mobilnih naprav med mladimi in starejšimi zelo priljubljena. Danes imamo skoraj vsi ljudje vsaj eno mobilno napravo in navadno jo nosimo vedno s seboj. Na tak način smo dostopni za prejemanje in pošiljanje informacij ne glede na čas in kraj. Zato je nujno, da te prednosti izkoristimo tudi v izobraževalnih procesih. V prihodnje bova še razširili uporabo Slika 8: Izbira teme za izdelavo plakata pametnih telefonov za posredovanje navodil, domačih nalog, Zapisali sva še nekaj mnenj, ki so jih podali učenci izbirnega opomnikov in drugih koristnih informacij ter tudi za preverjanje predmeta devetega razreda: znanja (Zalar, K., 2012). - Končno sem lahko brezskrbno uporabljal mobilnik tudi pri pouku. 4. LITERATURA IN VIRI - Moti me, da se mi ni uspelo povezati s Klikerjem, tako nisem [1] Zalar, K. (2012). Primeri uporabe in primernost mobilnih mogel sodelovati kot ostali. naprav za izobraževanje. http://pefprints.pef.uni- - Morali bi imeti več podobnih ur tudi pri drugih predmetih. lj.si/1132/1/Diploma_Ksenija_Zalar.pdf. Pridobljeno s spleta - Spoznal sem nekaj novega. Še bi. 29. 9. 2017. - Tudi preverjanje znanja bi lahko potekalo na tak način. [2] Kliker ali glasovalnik. http://projekt.sio.si/e-solska- - Želim si še več takih ur, pri katerih spoznavamo nove torba/podprojekti-arnes/kliker-ali-glasovalnik/. Pridobljeno s aplikacije in programe. spleta 29. 9. 2017. - Kliker in raba telefona pri pouku se mi nista zdela nič posebnega, je bilo pa malo drugače. 207 Algoritmi in formativno spremljanje pouka Algorithms and formative assessment of lessons Gašper Strniša Iva Strniša Šolski center Kranj Šolski center Kranj Kidričeva 55, 4000 Kranj, Kidričeva 55, 4000 Kranj Slovenia Slovenia gasper.strnisa@gmail.com iva.strnisa@gmail.com POVZETEK 2. FORMATIVNO SPREMLJANJE Prispevek opisuje primer izvedbe dobre prakse učne ure po Upoštevanju individualnih posebnosti posameznega učenca je načelih formativnega spremljanja pouka. Na začetku je opisanih ključno za njegov razvoj. Razvoj učencev celotnega razreda in ne nekaj teoretičnih izhodišč, v nadaljevanju pa še konkretni primer. zgolj peščice posameznikov pa mora biti eden od ključnih ciljev Ura je bila izvedena v tretjem letniku Strokovno tehniške vsakega učitelja. Učitelji morajo tako preseči ustaljene načine gimnazije Šolskega centra Kranj, pri predmetu računalništvo. poučevanja in se oprijeti novih, in sicer tistih, ki dokazano dajejo Učni sklop Uvod v algoritme smo člani strokovno tehniškega dobre rezultate. Eden takšnih je tudi formativno spremljanje aktiva najprej načrtovali, nato pa še izvedli in analizirali. Rezultati pouka. ankete so potrdili, da bi bilo s takšnim načinom dela vredno nadaljevati ne samo pri računalništvu temveč tudi pri ostalih Po besedah Holcar Brunauer in ostalih, pri formativnem šolskih predmetih. spremljanju pouka učencev ne želimo siliti k učenju in z njimi vzpostavljati odnosov, ki temeljijo na strahospoštovanju. Želimo biti njihov vodnik na poti do ciljev, ki so si jih zastavili sami. Na Ključne besede tej poti nas čakajo ovire tako v našem umu (kako preseči ustaljene formativno spremljanje, pouk, algoritmi, računalništvo. vzorce ravnanja) kot tudi ovire, ki so sistemsko naravnane (npr. snovna preobremenjenost učnih načrtov) [1]. V tem primeru se ABSTRACT moramo opreti na trditev Žagarja ki pravi, da učitelji ne morejo The article describes an example of a good practice in accordance načrtovati učnih ciljev, ki naj bi jih učenci dosegli, saj so ti to the principles of formative assessment of lessons. At the določeni v učnih načrtih, lahko pa za realizacijo teh ciljev beginning some theoretical starting points are described, followed načrtujejo metode in sredstva [2]. by a concrete example. The lesson was performed in the third year of the Specialist Grammar School at Kranj School Center, at the William [3] opisuje formativno spremljanje kot most med subject of computer science within learning unit Introduction to učenjem in poučevanjem, pri čemer izpostavlja pet ključnih algorithms. Members of the professional technical team first strategij: planned and then implemented and analyzed the lesson. The 1. razjasnitev, soudeleženost pri dolo results of the survey confirmed that it would be worthwhile to čanju in razumevanju namenov u continue with this kind of work not only at computer science but čenja in kriterijev za uspeh, also at various school subjects. 2. priprava takšnih dejavnosti v razredu, s katerimi je mogoče pridobiti dokaze o učenju, Keywords 3. zagotavljanje povratnih informacij (tudi od učenca k formative assessment, lessons, algorithm, computing. učitelju), ki učence premikajo naprej, 4. aktiviranje učencev, da postanejo drug drugemu vir 1. UVOD poučevanja, Vsaka dobra šola mora zasledovati cilj izboljšanja poučevanja in učenja. V zadnjem času je zelo atraktiven način za dosego tega 5. aktiviranje učencev za samoobvladovanje njihovega učenja. cilja formativno spremljanje znanja, ki se nanaša na vrednotenje, doseganje, razumevanje in napredek v pridobivanju znanja učencev. Takšen način dela je potrebno izvajati na vseh ravneh in Holcar Brunauer in ostali [1] so zapisali, kakšen je pouk, pri področjih izobraževanja. katerem učitelji udejanjajo načela formativnega spremljanja: Srednješolsko izobraževanje je ena ključnih faz za razvoj 1. učitelji, ki poučujejo po načelih formativnega spremljanja, posameznika tako v privatnem kot tudi v njegovem nadaljnjem skrbijo, da je vzdušje v razredu miselno spodbudno, poklicnem življenju. Poleg formalne izobrazbe in praktičnih znanj psihološko varno in sproščeno, izbrane smeri izobraževanja je dijakom v procesu šolanja potrebno predstaviti tudi metode in tehnike za u 2. učenci razumejo, kaj se učijo in zakaj ter kaj bodo morali čenje učenja, ki jih nato vsak uporablja glede na svoje zmožnosti in interese. Z razumeti, vedeti in znati, da bodo uspešni, obvladovanjem le teh in s soudeleženostjo pri izvedbi pouka 3. učenje je socialno sodelovalno, lahko pričakujemo takojšnje pozitivne učinke in doseganje boljših u 4. učitelji z vprašanji spodbujajo dialog in učencem dajejo čnih rezultatov. dovolj časa za razmislek, 208 5. učenci lahko izkazujejo svoje znanje na različne načine, poučevanja. Učitelji strokovno tehničnih predmetov (računalništvo, elektrotehnika in mehanika) smo tvorili svojo 6. najpomembnejše povratne informacije so tiste, ki pridejo od skupino, na tem izobraževanju pa smo bili deležni primerov učencev k učiteljem, dobrih praks kolegov ostalih šol, ki so na takšen način že 7. učitelji so občutljivi za individualne razlike med učenci, še poučevali. posebej za razlike v njihovem predznanju, Druga faza je bila faza načrtovanja. Člani skupine strokovnega 8. učitelji se zavzemajo, da učenci v čim večji meri prevzamejo aktiva smo dobili nalogo, da skupaj načrtujemo eno od ur pouka skrb nad učenjem in razvijejo odgovoren odnos do učenja. po načelih formativnega spremljanja. Odločili smo se za predmet računalništvo in učni skop uvod v algoritme. Slika 1 prikazuje učno pripravo ki smo jo izdelali. Sprememba ustaljenih učnih praks od učiteljev zahteva razvojno Tretja faza je bila faza izvedbe. Ura je bila izvedena v letošnjem delo. Takšno delo zahteva lastno izobraževanje, načrtovanje, šolskem letu, in sicer v tretjem letniku računalniške smeri na izvajanje in ukrepanje na osnovi povratnih informacij. Strokovno tehniški gimnaziji. Kot kritični prijateljici sta se jo udeležili tudi dve sodelavki strokovnega aktiva. Ura je bila zelo dinamična, saj so dijaki zavzeto sodelovali. 3. PREDSTAVITEV DELA S formativnem spremljanjem pouka smo se že v lanskem šolskem letu srečali tudi na Strokovno tehniški gimnaziji Šolskega centra 4. PREDSTAVITEV REZULTATOV Kranj. Odločitev za takšno vrsto dela je sprejelo vodstvo, v Po končani izvedbi so dijaki dobili kratke anketne vprašalnike. izvedbo pa smo bili vključeni vsi člani učiteljskega zbora. Delo je Odgovarjali so na vprašanja, ki so bila neposredno povezana z potekalo v treh fazah, ki so opisane v nadaljevanju. izvedeno učno uro. Anketiranih je bilo 16 dijakov, ki so bili na tej uri prisotni. Na vprašanje, če jim je bila izvedena učna ura všeč, je pritrdilno odgovorilo 100% dijakov. Da si bi si zaradi drugačnega načina dela snov dalo bolje zapomniti, menijo v 87,5%. Kar 93,8% dijakov se strinja s trditvijo, da bodo na testu dosegli boljše rezultate kot bi jih, če ne bi bili deležni takšnega načina poučevanja. V 100% tudi menijo, da bi si želeli več takšnih ur in da bi jih radi imeli pri vseh šolskih predmetih. Glede na visoke odstotke odgovorov, ki izražajo pozitivno mnenje do takšnega načina dela in na zadovoljstvo tako učitelja kot kritičnih prijateljic, lahko zaključimo, da je takšen način dela dober in da bi bilo z njim vredno nadaljevati. 5. ZAKLJUČEK Tako teoretična izhodišča, kot rezultati opravljene ankete nam kažejo, da je dijakom v izobraževalnem procesu potrebno zagotoviti kar se da zanimivo podajanje učnih vsebin, ki jih miselno in čustveno aktivira. To je najlaže doseči na takšen način, da so v pouk v večji meri vključeni tudi sami. Na drugačen način dela morajo pristati predvsem učitelji, ki morajo spremeniti dosedanjo obliko podajanja snovi. Formativno spremljanje je namenjeno opazovanju učencev, odpravljanju napak in pomanjkljivosti med procesom učenja in poučevanja tako, da učencem omogočimo doseganje zastavljenih ciljev [4]. Izkušnje učiteljev, ki so že stopili na to pot nam povedo, da kljub vsem oviram vztrajajo zaradi pozitivnih odzivov učencev. Menijo, da poti nazaj k tradicionalnemu načinu poučevanja ni več [1]. Slika 1: Učna priprava po načelih formativnega spremljanja pouka 6. LITERATURA IN VIRI Prva faza je bila faza izobraževanja. Prvo izobraževanje je bilo [1] A. Holcar Brunauer [et. al.], “Formativno spremljanje v skupinsko, kjer smo učitelji izvedeli teoretične osnove in dokaze o podporo učenju – Priročnik za učitelje in strokovne delavce” učinkovitosti iz opravljenih raziskav. Na drugem izobraževanju Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2016. smo se razdelili v skupine, ki so bile sestavljene glede na področje 209 [2] D. Žagar, “Psihologija za učitelje” Ljubljana, Znanstvena [4] N. Bat, “Formativno spremljanje kot oblika preverjanja založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Center za znanja” Maribor, Filozofska fakultete Univerze v Mariboru, pedagoško izobraževanje, 2009. Diplomsko delo, 2012.skupnosti socialnih zavodov [3] D. William, “Embeded Formative Assessment” Slovenije, april, 2006. Bloomington, Solution Tree Press, 2011. 210 Debatni klub – razvoj novih tehnologij za družbeni nadzor Debate club – the development of new technologies for social control Gašper Strniša Iva Strniša Šolski center Kranj Šolski center Kranj Kidričeva 55, 4000 Kranj, Kidričeva 55, 4000 Kranj Slovenia Slovenia gasper.strnisa@gmail.com iva.strnisa@gmail.com POVZETEK Srednješolsko izobraževanje je ena ključnih faz za razvoj Prispevek opisuje primer dobre prakse izvedbe debatnega kluba posameznika tako v privatnem kot tudi v njegovem poklicnem med dijaki tretjih letnikov ra življenju. Poleg formalne izobrazbe in praktičnih znanj izbrane čunalništva in mehanike na Strokovno tehniški gimnaziji ŠC Kranj v okviru projekta smeri izobraževanja je dijakom v procesu šolanja potrebno YouthStart – Izzivi podjetnosti za mlade. Debata na temo razvoja zagotoviti tudi ustrezne kompetence, ki so v današnjem času novih tehnologij za družbeni nadzor je dijakom omogo ključne za opravljanje nekega dela oz. izvršitev določenih nalog čila raziskovanje tehni [1]. Izjemnega pomena je tudi integracija različnih kompetenc, ker čnega področja, hkrati pa tudi razvoj komunikacijskih in retori le kompleksna uporaba predstavlja dodano vrednost in čnih sposobnosti. Seznanili so se tudi s pomenom argumentiranja in asertivnostjo. Zapisanih je nekaj konkurenčno prednost pred tistimi, ki posedujejo oziroma najbolj pogostih razlogov za in proti razvoju takšnih tehnologij. uporabljajo le določen nabor kompetenc Rezultati ankete so potrdili, da bi bilo z debatnimi klubi vredno Evropski parlament in Svet EU sta konec leta 2006 sprejela nadaljevati tudi po zaključku projekta in vključiti še ostale šolske evropski okvir ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje. Ta na predmete. evropski ravni opredeljuje ključne kompetence, ki jih vsak posameznik potrebuje za svojo osebno izpolnitev, socialno Ključne besede vključenost, aktivno državljanstvo in zaposljivost v družbi znanja. debatni klub, asertivnost, kompetence, podjetništvo, tehnologija. Predvsem slednje je potrebno zagotoviti tudi dijakom srednjih šol, da bodo konkurenčni na trgu delovne sile, na katerega bodo ABSTRACT vstopili po končanem izobraževanju [1]. The article describes an example of good practice conducting a V opisanem projektu so v seznamu osmih ključnih kompetenc debate club among students of third year of computer science and evropskega okvira ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje mechanics at the Specialist grammar School at School Center zajete: Kranj, as part of the project YouthStart - Young Entrepreneurship Challenges. The debate topic of the development of new • sporazumevanje v maternem jeziku, technologies for social control enabled the students to research the • sporazumevanje v tujih jezikih, technical field, as well as the development of communication and • digitalna pismenost, rhetorical skills. The students also learned about the importance of argumentation and assertiveness. Some of the most frequent reasons for and against the development of such technologies are 2. PREDSTAVITEV PROJEKTA recorded. The results of the survey confirmed that it would be V mednarodnem projektu UStart – Izzivi podjetnosti za mlade worthwhile to continue with the debate clubs even after the (Youth Start – Entrepreneurial Challenges) sodeluje dvanajst completion of the project at various school subjects. partnerskih institucij iz petih držav (Portugalska, Avstrija, Luksemburg, Danska in Slovenija). Izvedba tega projekta je Keywords sofinancirana s strani Evropske komisije. V Sloveniji projekt vodi debate club, assertiveness, competencies, entrepreneurship, in usmerja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v technology. sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Šolo za ravnatelje. Temeljni namen projekta je spodbujanje razvoja transverzalnih 1. UVOD veščin 21. stoletja s pomočjo sodobnih pristopov. Eni izmed teh Retorika in sposobnost dobrega komuniciranja sta pomembni veščin sta samoiniciativnost in podjetnost, ki sta opredeljeni tudi lastnosti že od prazgodovine, saj je le dobra komunikacija v evropskem referenčnem okviru ključnih kompetenc (Priporočilo omogo evropskega parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za VŽU, čala uspešen skupinski lov. Bolj podrobno se je razvila v anti UL EU, 30.12.2006). Ti transverzalni ključni kompetenci smo v čni Grčiji, kjer so retoriko kot vedo oziroma veščino dodobra razdelali in definirali zaradi potreb po pravnem dokazovanju in za sklopu projekta smiselno integrirali v pouk s spodbujanjem javno prepri razvoja sodelovanja in komuniciranja, kritičnega mišljenja, čevanje. Z njihovimi temelji so nadaljevali Rimljani in vse nadaljnje oblike ljudstev. Retorika tudi danes igra samorefleksije in samouravnavanja, dela z viri, ustvarjalnostjo, pomembno vlogo v vseh smereh proaktivnim vedenjem »od ideje do uresničitve«, itd. človeškega udejstvovanja. Pričakovani rezultati projekta: 211 • pristopi dobre prakse spodbujanja in razvijanja Asertivnost je po besedah Kavaša osebnostna značilnost, ki jo samoiniciativnosti in podjetnosti, lahko pridobimo, jo okrepimo ali pa izgubimo. S psihološkega • širok nabor primerov kakovostne prakse uvajanja pri pouku vidika je značajska lastnost, v socialnem smislu pa sklop veščin različnih predmetov, vzdrževanja avtonomije v medsebojnih odnosih [5]. Ščuka pravi, • primeri kakovostne prakse širjenja rešitev v celoten kolektiv, da asertivnost ni ne ponižnost, ne agresivnost ampak srednja pot • raznovrstne evalvacije nekaterih učinkov projekta, med obema. Je sposobnost znati se postaviti zase, zagovarjati • nacionalna interaktivna spletna stran projekta z objavami lastno mnenje, zavzemati se za nekaj, potegovati se za lastne primerov kakovostne prakse, primeri širjenja itd., pravice vendar brez nasilja, s spoštljivim odnosom do drugačnosti • razvite posamezne dimenzije samoiniciativnosti in podjetnosti drugega in do njegove svobode. Namenjena je torej varovati sebe, pri dijakih, vključenih v projekt. lastne vrednote, osebnost in dostojanstvo [6]. Če povzamemo, pomeni asertivna komunikacija spoštovanje sebe in drugih ter komuniciranje na jasen in neposreden način. Sodelujoče šole, učitelji in učenci z delom v projektu pridobijo: • začetna izobraževanja ter redna izobraževalno-refleksivna srečanja na regijskem in centralnem nivoju ter podporna 4. PREDSTAVITEV DELA gradiva, • možnost mreženja in izmenjave primerov dobre prakse med Z delavnico debata oziroma z debatnim klubom smo se v lanskem sodelujo šolskem letu pri projektu UStart – Izzivi podjetnosti za mlade, čimi šolami in v mednarodnem prostoru, • možnost objave gradiv, ki bodo nastala kot rezultat dela v ukvarjali tudi na Strokovno tehniški gimnaziji Šolskega centra projektu, Kranj. • možnost sodelovanja na zaključni konferenci mednarodnega Delavnica je potekala v tretjih letnikih Strokovne gimnazije. projekta, Učitelji šolskega projektnega tima so si med seboj razdelil t.i. • potrdilo o sodelovanju v razvojnem projektu za napredovanje izzive projekta. Ker so projekt izvajali učitelji iz različnih v naziv. strokovnih področij, so si izzive med seboj razdelili na takšen način, da so se vsebine predmeta in projekta lahko kar najbolj Razvojno delo (na združevale. Predmetu računalništvo je bil zaradi tehnične črtovanje, izvajanje in spremljanje pouka z integriranjem veš naravnanosti naših dijakov dodeljen izziv z debato, saj je učitelj čin in znanj, ki tvorijo ključni kompetenci samoiniciativnost in podjetnost, ob spremljanju in podpori presodil, da se lahko z ustrezno izbranim naslovom debate kar ravnatelja), spoznavanje temeljnih izhodiš najbolj približa vsebinam predmeta. Po tehtnem premisleku se je č učenja z izkušnjami in spoznavanje praks razvijanja samoiniciativnosti in podjetnosti v odločil za naslov »razvoj novih tehnologij za družbeni nadzor«. drugih sodelujočih državah ter izmenjava izkušenj so temeljni cilji Izvedba delavnice je potekala v okviru podjetniškega tedna, ki je tega projekta [2]. v okviru obveznih izbirnih vsebin predviden tudi za dijake tretjih letnikov tehniške gimnazije. Dijaki so bili najprej deležni predavanja o tem, katere so splošne in kaj so specifične oz. tehni 3. KOMUNICIRANJE, DABETA IN čne podjetniške kompetence. Sledila je navezava na vodstvene kompetence in dejstvo, da ima dober vodja odlične ASERTIVNOST komunikacijske sposobnosti in s tem povezano sposobnost Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede communicare, ki vodenja sproščenega pogovora, saj ga bodo podrejeni upoštevali pomeni sodelovati, posvetovati se, sporočiti, razpravljati, deliti le, če jim bo stvari pojasnil počasi, razumljivo in s primerno narediti nekaj skupno. Cilj komuniciranja je vplivati na intonacijo. To je bil hkrati tudi uvod v razlago asertivnosti in sogovornika, zato temelji na medsebojnih odnosih, ki jih moramo motivacijski nagovor pred izvedbo debatnega kluba. spoštovati [3]. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) besedo komunicirati opredeljuje kot izmenjevati, posredovati Sledila so navodila za izvedbo debatnega kluba ki ima določena misli, informacije, sporazumevati se, komunikacijo pa kot pravila. Gre za soočenje dveh skupin, kjer člani izmenjujejo sredstvo, ki omogo argumente za ali proti naslovni temi, pri čemer se odzivajo drug ča izmenjavo in posredovanje informacij. Razli na drugega. Prva skupina predstavlja zagovorniško stran (vlado), čni avtorji so besedama dodelili različne razlage, ki pa so si v svojem bistvu zelo podobne. druga skupina pa negacijsko stran (opozicijo). Razprava ima točno določen vrstni red. Obe strani izmenično predstavljata svoje Debata predstavlja strukturiran komunikacijski dogodek o stališče z govorom, ki je časovno omejen. Sodniki poskrbijo, da se določeni tematiki. Navadno vsebuje dve nasprotujoči si strani, ki ekipi držita pravil razprave. Govornik ima na razpolago 4 minute poizkušata s podajanjem argumentov in replikami prepričati časa za svoj govor. Po končanem govoru govornika sledi 30 poslušalce oziroma sodnike. Na tej osnovi so se razvila različna sekund „varovanega“ časa. Varovani čas najavi sodnik (npr. z tekmovanja in tekmovalne discipline, ki se jih po navadi zvočnim signalom). Med varovanim časom nasprotna ekipa ne udeležujejo tekmovalci organiziranih debatnih klubov. Za debato sme prekinjati govorca. Vrstni red in čas nadzoruje sodnik. veljajo določena pravila o številu tekmovalcev, vrstnem redu Zmagovalno ekipo določi sodnik. Sodniki vrednotijo govore na nastopa, časovnih omejitvah in o načinu določitve zmagovalca. podlagi kriterijev: Jankovič pravi, da je debata dejavnost, ki omogoča razvoj kriti • vsebina, čnega mišljenja. Učenci ga razvijajo preko zagovarjanja svojih argumentov, analiziranja in kriti • struktura, čnega vrednotenja argumentov nasprotne strani [4]. Zelo cenjena lastnost • primerna dolžina govora. tekmovalcev v debati je asertivnost. • poleg tega vrednotijo še strategijo in skupinsko delo posamezne ekipe. 212 Dijaki so bili razdeljeni v skupine po sedem, pri čemer je eden Vsi dijaki (35) so ob koncu odgovorili tudi na nekaj kratkih prevzel funkcijo sodnika, po trije pa so sestavljali zagovorniško in anketnih vprašanj. Kar 88.6% jih je potrdilo, da jim je bila celotna negacijsko stran. Vsaka skupina je imela nato eno uro časa, da je s delavnica zelo všeč, 8.6% je bila všeč zgolj delno, 2.6% pa ni bila pomočjo interneta raziskala obravnavano tematiko in pripravila všeč. Da so bili zadovoljni s svojo vlogo v skupini je potrdilo argumente. Naslednjo uro so imeli čas, da so pripravili lastne 68.6%. Kot možne izboljšave delavnice so navedli predvsem več govore in jih v svoji skupini med seboj uskladili, da se ne bi časa za pripravo na soočenje, možnost izbire lastnih vlog, preveč ponavljali. Dijaki ki so dobili vlogo sodnikov, so se ta čas sodelovanje v skupini s svojimi prijatelji in izvedbo debat tudi pri dodatno seznanili s pravili in načinom vodenja. Zadnjo uro je ostalih predmetih. sledila konkretna izvedba in razglasitev rezultatov. 6. ZAKLJUČEK 5. PREDSTAVITEV REZULTATOV Vse večkrat opažamo, da so komunikacijske sposobnosti in Po končani izvedbi so sodniki zbrali nekaj najbolj tipičnih socialni stiki predvsem mladih ljudi, ki odraščajo z informacijsko argumentov za ali proti razvoju novih tehnologij za družbeni komunikacijsko tehnologijo na precej nizki ravni. Dijakom nadzor. srednjih šol (še posebej tehniških) je tako poleg strokovnih znanj potrebno zagotoviti tudi nadstandardne veščine komuniciranja in Za: socialne vključenosti, ki so ključnega pomena za vse • razvoj gospodarstva in novih tehnologij, pomembnejše lokalne in globalne trge. • povečanje števila delovnih mest in zaposlitev, Tudi po končanem projektu velja razmišljati o nadaljevanju • izboljšana kvaliteta življenja (varnost, hitra zdravstvena izvedb delavnic debatnega kluba, kljub temu, da le te niso pomoč, prometna varnost,…), predpisane v učnih načrtih. Izvede se jih lahko pri različnih • možnost spremljanja otrok, predmetih, učitelji pa imajo v okviru svojih predmetov svobodo • zmanjšanje terorizma, izbire naslova debate.. • nadzor kriminalnih združb, • preventivni nadzor in statistična predvidevanja iz velike količine podatkov, 7. LITERATURA IN VIRI • zagotavljanje dokazov, [1] G. Strniša in T. Zupan, “Spletna komunikacija slovenskih in • brez poseganja v zasebna življenja ker ljudje niso zanimivi za norveških gimnazijcev v nemškem jeziku” Ljubljana, Vzgoja nadzor. in izobraževanje v informacijski družbi – Zbornik 17. mednarodne multikonference. Uredili: V. Rajkovič [et. al.], Ministrstvo za šolstvo in šport [et. al.], 6. do 10. oktober, Proti: 2014. • visoki stroški za državo (nakup naprav za nadzor, plače ljudi v [2] [2] Youthstart – spodbujanje podjetnosti za mlade. nadzoru), (17.2.2015). Ljubljana: Zavod republike Slovenije za • neučinkovitost nadzornih naprav (slaba postavitev, šolstvo. Pridobljeno (20.2.2017), s neizkoriščenost,…), http://www.zrss.si/ustart/o-projektu/. • kljub popolnim informacijam bi se zatikalo pri realizaciji [3] [3] H. Forti sanaciji težav, č, “Poslovno komuniciranje” Ljubljana, GZS, 2010. • stalno neugodje ljudi zaradi stalnega nadzora, • veliko nedorečenih zakonov, [4] [4] J. Jankovič, “Debata” Rakičan, Izzivi in težave sodobne • strah pred krajo podatkov s strani hekerjev, družbe – Zbornik IV. mednarodne znanstvene konference, • osebni interesi zaposlenih v nadzoru pri vohunjenju, RIS, 5. do 6. julij, 2016. • socialni nadzor velikih korporacij, [5] [5] M. Kavaš, “Asertivna komunikacija” Kranj, Diplomsko • dvom v vlado (ob menjavah), delo: Višja strokovna šola B&B, 2011. • odstranjevanje političnih nasprotnikov (grožnja demokraciji). [6] V. Ščuka, “Asertivnost v komunikaciji” Zreče, 3. strokovno srečanje strokovnih delavcev domov za stare Slovenije, Izmed 5 sodelujočih skupin, so argumente bolje predstavili tisti, Aktiv socialnih delavcev domov za stare pri skupnosti ki so zavzemali stališče »proti«. socialnih zavodov Slovenije, april, 2006. 213 Analiza filma pri pouku psihologije The analysis of the film within psychology lessons Iva Strniša Gimnazija Franceta Prešerna Kidričeva 55, 4000 Kranj Slovenia iva.strnisa@gmail.com POVZETEK predstavnik, ki združuje večje število medijev (besedilo, slika, zvok, video in animacija), je film. Prispevek opisuje primer dobre prakse prepoznavanja psiholoških vsebin kot na primer dinamike osebnosti, osebnostne strukture in Tudi film v izobraževanju ni novost, saj z nadzornimi grafičnimi medosebnih odnosov ob gledanju izbranega filma. Dijaki tretjih prikazi podprtimi z besedili, animacijami in zvokom predstavlja letnikov splošne in ekonomske gimnazije na Gimnaziji Franceta celostno izkušnjo, ki pripomore k razumevanju in učenju Prešerna so si ogledali film Izpit (ang. Exam) in ga v skladu z določene tematike, ne glede na zaznavni tip (vizualni, avditivni in navodili tudi analizirali. Glavni namen te aktivnosti je bil, da kinestetični) učenca, saj deluje na več kot le enega od njegovih dijaki vsebine, ki so jih spoznali pri pouku psihologije, uspešno zaznavnih čutov. aplicirajo na konkretno situacijo in osebe v filmu. Za svoj izdelek Seveda so za uporabo pri izobraževanju (pouku) najbolj primerni so dijaki pridobili oceno, rezultati ankete po opravljeni aktivnosti filmi, ki vsebujejo večje število didaktičnih elementov in so pa so pokazali, da se je večini dijakov taka oblika dela zdela zelo izobraževanju tudi namenjeni. Takšni filmi pa niso edini, ki se jih zanimiva in da bi si želeli še več takih aktivnosti. Analiza filma v pri pouku lahko uporabi. V nadaljevanju bo prikazan primer okviru pouka psihologije je tako ponudila odlično priložnost, da uporabe filma hollywoodske produkcije pri pouku psihologije v se dijaki urijo v prepoznavanju, pojasnjevanju in kritični oceni splošni in ekonomski gimnaziji. psiholoških pojmov in procesov v konkretni situaciji. 2. UPORABA FILMA PRI POUKU Ključne besede analiza filma, psihologija, inovativne metode, kriti PSIHOLOGIJE čno mišljenje. Če nas film česa nauči, tedaj nas prav tega, kako temeljito izmuzljiv in spremenljiv je naš pogled na re ABSTRACT či, na ljudi in na svet [4]. The article describes an example of good practice of recognizing Dijaki Gimnazije Franceta Prešerna se s poukom psihologije psychological concepts, such as dynamics of personality, srečajo v tretjem letniku. Poleg klasičnega ocenjevanja znanja personality structure and interpersonal relationships while (pisno in ustno) so bili že v začetku šolskega leta seznanjeni, da watching a selected film. Students of the third year of general and bo ena izmed ocen tudi iz analize izbranega filma. Ta oblika economical grammar school at the Gimnazija Franceta Prešerna ocenjevanja je bila predvidena za mesec maj, saj do takrat dijaki were told to watch the movie “Exam” which they analyzed usvojijo vsebine psihologije v okviru učnega načrta, ki so ključne according to the instructions. The main purpose of this activity pri oblikovanju eseja o filmu: čustva in motivacija, višji was that students successfully apply concepts that they learned in spoznavni procesi in osebnost [5]. psychology classes to the concrete situation and persons in the film. The students received a grade for their product, and the Uporaba te metode zasleduje pomembne cilje pri pouku results of the survey after the activity showed that most of the psihologije [1]: students found this kind of work very interesting and that they would like more of such activities. The analysis of the film within • boljša zapomnitev učne snovi (prikaz vsebin je psychology lessons offered an excellent opportunity for students večdimenzionalen; informacije pridobimo po različnih senzornih to learn to identify, explain and critically evaluate psychological kanalih; filmsko zgodbo po navadi čustveno doživimo, kar concepts and processes in a concrete situation. pomaga hitrejšemu vtisu v spomin), • povezava teoretičnega znanja z realnim življenjem (filmske Keywords scene vizualno portretirajo abstraktne pojem in teorije; vidimo film analysis, psychology, innovative methods, critical thinking. lahko, kako se psihični pojavi kažejo v življenju), • poznavanje in sprejemanje sebe in drugih (s pomočjo 1. UVOD opazovanja filmskih likov, samoopazovanja in primerjanja bolje Izobraževanja si brez uporabe medijskih in multimedijskih vsebin razumemo lastne psihične procese; razvijamo empatijo, občutek prakti za relativnost kriterijev razlikovanja med normalnim in čno ne moremo več predstavljati. Nekoliko se spreminjajo le naprave in na nenormalnim ter objektivneje presojamo izkušnje filmskih likov, čini za posredovanje in predvajanje le teh. Tudi internet je prevzel velikansko vlogo tako pri iskanju ustreznih saj jih opazujemo iz varne distance), vsebin, kot tudi kot medij za posredovanje in predvajanje. Tipičen 214 • razvijanje prosocialnega vedenja (vedenje in osebnostne • prvi vtis (prva asociacija; čustva; lik, ki te je odbijal ali poteze filmskih likov razvijajo sposobnost empatije, ki je osnova privlačil…), za prosocialno vedenje; ob tem se krepi tudi sposobnost moralnega presojanja na višji ravni), • ocena filma (pozitivne in negativne plati; ocena oblike – s čim so pritegnili pozornost, posebni učinki…; opis tonalitete filma; • razvijanje mišljenja (ob gledanju filma se razvijajo analitične filmska montaža), in sintetične miselne sposobnosti – realistično, domišljijsko, divergentno in kriti • ocena psihološke vsebine (katere vsebine si zasledil v filmu; čno mišljenje; vzbudimo lahko tudi kognitivno disonanco, ki je, ob vklju koliko so bili prikazi realistični; katere teorije razlagajo prikazane čenih čustvih, odlična podlaga za oblikovanje stališ vsebine; psihološki portreti vseh glavnih likov), č, vrednot in pogleda na svet), • širjenje znanja (bogatimo se z objektivnimi informacijami, širi • komentar (izbranega) prizora, se naše besedišče, strokovna terminologija…), • pomen naslova in špice, • spodbujanje socialnih odnosov (film si pogosto ogledamo v • izjava iz filma, paru ali skupini; dijaki delijo to izkušnjo in oblikujejo mnenja za kasnejše pogovore). • predlog drugačnega razpleta filma, • sporočilo filma in 3. PREDSTAVITEV DELA Film, ki so si ga dijaki ogledali in ga nato analizirali, nosi naslov • viri. Izpit (ang. Exam). Po žanru je misterij oz. triler. Kratka vsebina Dijaki so imeli tekom oblikovanja eseja o filmu možnost filma: “Osem izbranih kandidatov je prišlo v najožji izbor za konzultacij in vpogleda v izdelek pred končno oddajo. Velik delež izjemno pomembno in temu primerno odlično plačano službo pri točk je predstavljala Ocena psihološke vsebine (približno zelo vplivni, skrivnostni korporaciji. Pred kandidati je zaključni tretjino), vsaj polovico točk vsake postavke pa je prinesla izpit, nekakšno ultimativno testiranje, ki bo ponudilo odgovor na utemeljitev in podkrepitev komentarjev s konkretnimi primeri iz vprašanje, kdo izmed finalistov je najustreznejši kandidat. filma. Udeleženci o izpitu vedo zelo malo, še tega ne, če je v igri eno samo delovno mesto, ali je teh mest morda več. Ob spremstvu 4. REFLEKSIJA IN POVZETEK oboroženega varnostnika jih pospremijo v prostor kjer bo potekalo testiranje. Na vsaki mizi je postavljen list papirja s EVALVACIJE AKTIVNOSTI številko kandidata in svin Dijaki so za svoj izdelek prejeli števil čnik. Vodja testiranja nato razloži čno oceno v skladu s najpomembnejša pravila. Na voljo imajo 80 minut, test ima eno kriteriji ocenjevanja, predstavljenimi pred samo aktivnostjo. Od vprašanje, ki zahteva en odgovor. Z varnostnikom ali vodjo 112 dijakov, ki so bili v šolskem letu 2016-17 na Gimnaziji testiranja ne smejo komunicirati, namerno ali nenamerno uni Franceta Prešerna v tretjem letniku splošne in ekonomske čenje testne pole ali zapustitev prostora pomeni avtomatsko gimnazije ocenjeni iz analize izbranega filma, se je delež diskvalifikacijo. A že takoj na za pridobljenih ocen razporejal takole: odli četku se kandidati najdejo pred čno (5) – 56%, prav resno dilemo. Na drugi strani lista ni zapisano ni dobro (4) – 15%, dobro (3) – 24%, zadostno (2) – 5%, nezadostne č, nikjer ni niti najmanjšega namiga, kako se glasi vprašanje, vredno sanjske ocene pa za svoj esej ni prejel noben dijak. službe” [2]. Film je bil premišljeno izbran zaradi vsebine in medosebne dinamike, ki jo gledalec nedvomno začuti že v začetku in se v nadaljevanju še stopnjuje. V filmu lahko zasledimo številne psihološke vsebine, ki smo jih pri pouku obravnavali, glavni igralce pa skozi odzive kažejo očitne osebnostne lastnosti, ki naj bi jih dijaki z lahkoto prepoznali. Namen izbora tega filma ni bil, da je dijakom film »všeč«, temveč da so ob filmu kritični, da uspejo prepoznati določene vsebine, se empatično vživeti v glavne like in da razvijajo socialno – moralne vrednote. Kako naj torej dijak napiše esej o filmu? Esej o filmu je filmska analiza, ocena in kritika. Vsebuje nekaj Slika 1. Frekvenca posameznih ocen iz eseja o filmu v šolskem informacij o filmu, predvsem pa zapis subjektivnega doživljanja letu 2016-17 filma. Film naj bi si dijaki ogledali dvakrat. Prvič sproščeno, da Iz Slike 1 je razvidno, da je razporeditev ocen v petih oddelkih so lahko nemoteno sledili zgodbi, drugič pa bolj analitično in s izrazito levo asimetri pisalom v roki. Vsako mnenje ali komentar so morali pospremiti z čna, saj je večina dijakov za svoj esej prejela zgornji dve najboljši oceni. Izra utemeljitvijo in ilustrirati s konkretnimi primeri iz filma. čunano povprečje vseh ocen pa je 4,2. Dijaki vseh petih oddelkov tretjega letnika so približno 2 tedna Prebiranje in ocenjevanje esejev je pomagalo oblikovati že prvi pred rokom oddaje dobili enotna pisna navodila, obrazložitev le- vtis, da so dijaki pozorno sledili navodilom v zvezi s strukturo teh ter kriterije ocenjevanja eseja o filmu. Struktura eseja o filmu eseja in se presenetljivo poglobili v vsebino, psihološke je bila v naprej določena in obrazložena. Vsebovala je naslednje fenomene, duševne procese in osebnosti glavnih likov. Ve elemente [1]: čina jih je oblikovala odlične psihološke portrete osebnosti v okviru teorij • osnovni podatki o filmu, in tipologij, ki smo jih obravnavali pri pouku psihologije (npr. 215 Eysenckova teorija osebnostnih dimenzij, Hipokrat-Galenova vprašanja oz. opisovanje), velik delež samorefleksije pri tipologija temperamenta, [3]). odgovorih (ki je subjektivna in se je ne da vrednotiti pravilno/napačno), zahtevno vrednotenje (sicer strukturirani Citat iz enega od esejev (iz elementa Ocena psihološke vsebine): kriteriji pri vsakem elementu nedvomno vsebujejo tudi »Beli se mi zdi, da se je najbolj nagibal k ekstravertnosti, saj je subjektivno komponento). Aktivnost bi lahko objektivizirali s še vedno potreboval nekoga okoli sebe, vedno je želel biti v središču bolj strukturiranimi kriteriji, sploh v elementu Psihološka ocena, pozornosti in bil je prvi, ki je načel pogovor med kandidati. Če pa saj je bilo tukaj največ variacij odgovorov in jih je bilo tudi ni bil deležen pozornosti pa se je zelo potrudil, da jo je spet najtežje objektivno vrednotiti. Dobra ocena, pridobljena z lastnim pridobil. … Beli je bil popoln primer psihoticizma. Dokazal je, da trudom, pa lahko pomeni tudi spodbudo in pomaga vzpostaviti ga težave drugih ne skrbijo, da mu za druge ni mar, užival je ob pozitiven odnos do predmeta. tem, ko je druge spravljal v stisko, jih stisnil v kot, da so ostali brez izhoda.« (Aljaž, 3.A) Dijaki so se nedvomno približali mnogim ciljem, ki jih uporaba filma pri pouku psihologije predvideva. Uspeli so povezati Nekateri so uspeli povezati specifično vedenje z zakonitostmi teoretično znanje psihologije z realnim življenjem; prek ostalih humanističnih področij, kar nakazuje na sposobnost zasledovanja lastnih čustev, ki so se zbudila ob glavnih junakih, medpredmetnega povezovanja, ki je pri dijakih na lastno pobudo so razvijali empatijo in moralnost; ob kritični oceni začetka in običajno precej skromna. zaključka filma ter možnosti oblikovanja zaključka po lastni želji Citat iz enega od esejev (iz elementa Sporočilo filma): »…Film so razvijali realistične in domišljijske oblike mišljenja; prek pa nosi tudi drugačno sporočilo, katerega sem že omenil prej. oblikovanja psiholoških portretov glavnih likov so se urili v Predstavljena tematika pokaže kakšni smo lahko ljudje in kako boljšem poznavanju drugih (in posledično tudi samih sebe); hitro se spreminjamo. Kot bi rekel filozof Jean-Paul Sartre »Pekel obstaja pa tudi možnost, da jih je ogled filma še dodatno povezal so ljudje okoli nas«.« (Kristjan, 3.B). kot razred, saj so imeli skupno izhodišče za neformalno diskusijo tudi izven šole (tega konkretneje nismo preverjali). S tem je Ob polletju in ob zaključku šolskega leta pri pouku psihologije aktivnost predstavljala potencial za spodbujanje socialnih vedno izvedemo evalvacijo pouka v obliki pisne ankete. Dijaki z odnosov. imeni ali anonimno podajo svoje mnenje o vsebinah, načinu dela in odnosu profesorice. Kar 79% dijakov v tretjih letnikih je Tako obliko ocenjevanja velja ohraniti tudi v prihodnjih šolskih izrazilo, da jim je bila analiza filma kot oblika ocenjevanja zelo letih, saj njen doprinos odtehta njene pomanjkljivosti, ki pa se jih všeč in da bi si želeli še več takih aktivnosti, 17% dijakom analiza z več ponovitvami da tudi še optimizirati. filma glede na ostale načine ocenjevanja ni izstopala v nobeno smer, 4% dijakov pa je imelo z analizo filma slabo izkušnjo, saj 6. LITERATURA IN VIRI so izrazili, da jim aktivnost ni bila všeč. [1] Curk, J. (2011). Ideje za poučevanje psihologije s filmom. Ljubljana: ZRSŠ. [2] Filmski kotiček: Exam (2009). Sneto z naslova: 5. ZAKLJUČEK http://filmski-koticek.blogspot.si/2011/01/exam-2009.html Na podlagi končne evalvacije pouka lahko zaključimo, da so [3] Kompare, A. in dr. (2015). Uvod v psihologijo. Učbenik za dijaki ocenjevanje prepoznavanja, razlaganja in utemeljevanja psihologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednjega psiholoških vsebin v obliki analize izbranega filma pozitivno tehniškega oz. strokovnega izobraževanja. Ljubljana: DZS sprejeli. Dobili so priložnost, da se ob aktivnosti, ki jim običajno [4] Pelko, S. (2005). Filmski pojmovnik za mlade. Maribor: pomeni sprostitev, zabavo (tj. ogled filma) preizkusijo v Aristej. prepoznavanju, pojasnjevanju in kritični oceni psiholoških pojmov in procesov v konkretni situaciji. [5] Rupnik Vec, T. in dr. (2008). Gimnazija: UČNI načrt. Psihologija [Elektronski vir]; splošna, klasična in strokovna Povprečna ocena analize filma je bila precej visoka (4,2), kar je gimnazija : obvezni predmet in matura (280 ur) / predmetna verjetno rezultat več dejavnikov, na primer osebnega interesa komisija Tanja Rupnik Vec [et al.]. - Ljubljana: Ministrstvo dijakov, izredno strukturiranega načina (odgovarjanje na za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 216 The changing and challenging roles of ESP practitioners Lucija Šljuka Novak Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ptujska 6, Ljubljana lucijasljukanovak@gmail.com ABSTRACT and advanced students and, as is the case in most ESP courses, it Since the beginning of English for Specific Purposes (ESP) in the is assumed that students have some basic knowledge of the 1960s, the role of the ESP teacher or/and ESP practitioner has language system. Dudley-Evans et al (1998) and Strevens (1988) undergone many changes, yet the principle and challenges have offer another definition, which includes an additional number of basically stayed the same. In order to understand the role of the variable characteristics. The first one refers to the fact that ESP ESP teacher and/or ESP practitioner, the concept of ESP needs is often designed for adult learners, either at a tertiary level to be explained. Only after such a clarification, the difference or institution or in a professional work situation, but it could also be the interchangeability between the terms ESP teacher and ESP used for learners at a secondary school level. Generally, ESP practitioner can be explained. The knowledge of different students are at intermediate or advanced level. Another claim approaches to teaching ESP will help understand the variety of about the ESP states that most ESP courses assume the existence different roles an ESP teacher/practitioner has to fulfil. of the basic knowledge of the language system, but it can also be Moreover, the ever-changing world of technology presents new used with beginners. This view is rather unusual, as beginners are challenges to the already demanding job of an ESP not very likely to understand more complex structures in teacher/practitioner. A glimpse of the new technological “authentic” reading materials. Furthermore, one could also claim possibilities will provide new ideas for future teaching or that not all students entering tertiary education are at a learning possibilities. sufficiently high level. To read and comprehend “authentic” reading materials requires much more than merely the knowledge Keywords of basic grammar concepts. The knowledge of more complex grammatical structures, such as passive structures, including ESP, ESP teacher, ESP practitioner, students’ needs, approach, supposition, relative clauses, participial clauses, conditionals and challenge reported speech, should be at least understood if not actively used. 1. THE EVOLUTION OF ESP Another definition of ESP was devised by Robinson and, as cited English for Specific Purposes, also known as ESP, goes as far in Bojović’s paper (2006), rests on two criteria. The first one back as the late 1960s, yet it was two English linguists presupposes that ESP is normally goal-directed, while the second Hutchinson and Waters who defined this term in greater detail in one claims that an ESP course is developed after a needs analysis 1987. According to them, ESP developed out of a necessity to has been conducted. The students’ needs are always a priority in communicate for various economic reasons. ESP is therefore not ESP teaching, which is quite challenging, since they are defined as a new type of language but as an “approach to constantly changing and evolving. The aim of a needs analysis is language teaching in which all decisions as to content and to specify what exactly the students have to do through the method are based on the learner’s reason for learning”. Their medium of English within a limited period of time. The famous tree representing language learning, which is still cited assumption is that ESP is taught to adults in homogenous classes, by many authors, shows that language learning (represented by who require English for the purpose of their work or specialist the thick trunk) cannot occur without the ability to communicate studies. The situation in real-life classes is far from that, as (represented by the deep roots in the ground). Further up, the tree students attending the same English class are often enrolled in branches off in three directions: English as a Mother Tongue, different study programmes within the same faculty. English as a Second Language and English as a Foreign Language, which marks the beginning of two further Nevertheless, the ultimate and fundamental aim of the ESP subdivisions, i.e. General English and English for Specific remains to turn learners into users and equip them with the skills Purposes, which again branches off in many additional necessary for them to be able to continue learning on their own. directions. The growth of new twigs is probably still going on as more specific fields in language learning emerge. One of such 2. ESP APPROACHES fields, which would probably be represented by one of the twigs There are two teaching approaches in ESP: the traditional and the at the very top of the tree, is the Criminal Justice and Security integrated approach. According to Dudley-Evans and St. John Studies terminology. (1998), the traditional ESP is centred on the language appropriate to the activities or content relevant to a particular discipline or According to Tony Dudley-Evans (1998), ESP has twofold occupation. In traditional ESP teaching methods, the main characteristics, i.e. the absolute and the variable. Absolute attention is placed on the language for professional characteristics include particularly the following: ESP meets communication with all its linguistic peculiarities. Tarnopolsky specific needs of learners, it is related to content and centred on (2013) claims that in many non-English speaking countries, only the language appropriate to the activities, grammar, lexis, syntax, ESP is used with tertiary students. The reason for that must stem study skills, discourse and genre. The ESP’s variable from the fact that students entering tertiary education are hardly characteristics revolve around the fact that ESP may be related to ever in possession of a sufficiently high level of English that or designed for specific disciplines, it may use different would make it possible to use any other approach. methodologies from GE, it is generally designed for intermediate 217 In integrated ESP teaching methods, which are generally gaining instruction after a more traditional language-focused ESP popularity (due to the fact that students’ knowledge of English is training. All four basic skills, i.e. reading, speaking, listening and improving), the focus is on both the language for professional writing for professional purposes, are integrated and equally communication and the professional content matter of that developed in the teaching learning process. A set of professional communication, which are learned simultaneously. Professional topics is dealt with in a logical consecutive order (Tarnopolsky content is learned through the medium of English, while the 2013). language is acquired implicitly or unconsciously through the exposure to it and not by deliberately using drills or repeated The research conducted in Ukraine shows that the suggested exercises. In this way, students’ linguistic proficiency can be approach, which presupposes that students attend a language- successfully improved, as it is inevitable that an in-depth focused ESP course in their first university year and a content- exposure to naturally-occurring language results in a high level based ESP course in their second year, practically always brings of competence in the target language (Liew and Khor, 2014). them to the B2 level in their command of English for professional Yet, this can only be achieved if the students’ level of English is communication (Tarnopolsky et al, 2008). However, it rarely sufficiently high. If this is not the case, it may lead to frustration allows them to reach the C1 level, which is necessary for the and demotivation (A. Dehnad, H. Nasser, 2013), which approach commonly referred to as immersion. This could lead to consequently means that the learning simply does not take place. the conclusion that a lot more could be done at tertiary level This is why many ESP practitioners resort to traditional ESP education, if more time was dedicated to ESP English studies, yet approaches at the beginning of their courses and include this may be a topic for another paper. integrated ESP approaches when their students reach an The most important issue is not which of these approaches is appropriate level of English (Tarnopolsky, 2013, Choreleeva, actually used, but whether the selected approach is applied 2012, Liew and Khor, 2014). Therefore, the choice between the effectively, whether it allows for the learners’ needs to be met two ESP approaches depends solely on the students, as the ESP’s and whether it provides the learners with enough skills necessary basic task is to meet their specific needs. for their own self-directed studies. In fact, all of the above The content and language integrated learning or CLIL, which approaches incorporate the learner-based approach, in which emerged in the 1980s and 1990s, is similar to the integrated ESP teachers are supposed to take advantage of the knowledge approach, although it comprises a much broader complex of students have of the subject matter in order to prompt various approaches. CLIL is a dual focused educational approach communication. in which a foreign language is used for the learning and teaching 3. ROLES OF ESP TEACHERS/ of both content and language (Tarnopolsky, 2013). According to Tarnopolsky’s citation of Marsch, it also refers to any kind of PRACTITIONERS language learning using a target language (in this case English) The terms ESP teacher and ESP practitioner have been used to teach students non-linguistic content. There are numerous interchangeably in many papers. From the very beginning, they debates, arguments, views and papers published on the issue of have been “assigned” many different roles. Hutchinson and similarities and differences between the two approaches Waters (1987) tried to explain the term briefly in their book entitled English for Specific Purposes by quoting Swales’ (integrated ESP and CLIL), but the fact remains that both definition from 1985, which states that the ESP practitioner is methods use the target language to deliver content (Yang, 2016). supposedly a more appropriate term as teaching is just one of the An interesting fact though is that throughout Europe some numerous roles an ESP practitioner has to play. A similar Master’s Degree studies already use CLIL, so it can be expected definition was devised by Dudley-Evans and St. John (1998). that sooner or later this will also extend to the undergraduate Nowadays, the term ESP teacher encompasses not only the role studies (El-Dakhs, 2010). Still, as Vanessa Leonardi (2015) of the language teacher, material provider and the user of argues, the two approaches have more similarities than appropriate methodology, but also all other roles they have to differences and tertiary education should make the most out of play. Therefore, the expression itself suggests the various roles both approaches, as well as benefit from both of them. ThTe of an ESP teacher. With that in mind, the author of this paper ultimate goal of all approaches is to “meet the needs of the prefers to use the term ESP teacher. learners”. ESP is a relatively new approach to language learning which is In content-based instruction, students acquire knowledge of a still changing and developing together with the evolving world certain non-linguistic discipline and language communication of teaching trends, approaches, methodologies, directives, skills at the same time. Thus, learning the content helps them to sciences, humanities, technological possibilities and the learn the language and vice versa language proficiency helps changing characteristics of the learner. Therefore, it is not students access the content of their vocational or occupational surprising that an ESP teacher faces many challenges and field (Tarnopolsky, 2013). It is understood that there should be a difficulties. Apart from having the necessary knowledge in both sound balance between teaching language and teaching content. General English and English for Specific Purposes, as well as Content-based learning may be divided into several versions at having to fulfil the roles already defined by Dudley-Evans and tertiary education institutions. The first one refers to the so called St. John (1998), which comprise that of a teacher, collaborator, adjunct language instruction, which accompanies total English course designer and materials provider, researcher and evaluator, immersion (classes of non-academic disciplines are taught in the ESP teacher also has to be up to date with modern teaching English). The second one comprises the sheltered content trends, familiar with the state-of-the-art technology, ready to instruction for which English is modified and simplified, while adapt quickly to new situations and new groups of learners, the last version, which is the most interesting one for non-English demonstrate flexibility and resourcefulness, assume the role of a speaking countries, focuses on theme-based language motivator and, to some extent, a psychiatrist in order to recognise instruction. This is the simplest form of content-based or observe students’ learning styles, feel the class atmosphere and instruction, which is the best suited form of content-based act accordingly. An ESP teacher must also be able to develop 218 students’ linguistic skills together with providing them with Waters (1987) try to dispel these doubts and fears by claiming specific information, i.e. terminology. If the teacher gives that there is hardly any need for highly specialised texts, as there students homework assignments, they should be associated with is little linguistic justification for it. On one hand, learners may both speciality and skills. By always keeping the needs of be motivated by such materials, while on the other, students students in mind, the ESP teacher must therefore create whose level of English is not sufficiently high may be frustrated, demotivated and dispirited if the text is too complex and cramped opportunities for learning, generate “authentic” communication, with specialist vocabulary (A. Dehnad and H. Nasser, 2013). choose the appropriate teaching methods, create his or her own Hutchinson and Waters (1987) see the solution in ESP teachers. materials or adjust the existing ones, upgrade his or her They should change their view of themselves and their attitude knowledge on the subject matter, look for “authentic” materials, to scientific texts. They should be aware that they already possess evaluate students’ needs, the effectiveness of applied teaching a great deal of knowledge, adopt a positive attitude to scientific methods and learning outcomes. This list of roles could be texts and realise that their job is not to know everything, but to expanded even further. All in all, an ESP teacher has an be able to ask the right questions, thus involving the students as extremely demanding job to perform. partners in the learning process. This is sometimes difficult, as 4. ESP RESOURCES AND MATERIALS students often expect their teachers to deliver knowledge, perceive them as the source of all knowledge and expect them to ESP books and materials are frequently the cause of concern due know everything (Choreleeva, 2012, El-Dakhs, 2010). Another to several reasons. As many ESP experts claim, there are no books with relevant or useful material to draw from, no standard encouraging message for the ESP teachers is that as a language, set of guidelines or teacher training organised (Narjes Ghafournia ESP cannot be taught or mastered in its entirety. This means that and Shokoofeh Ahmadian Sabet, 2014). Indeed, if there is a students will also have to change their attitude and adapt to the group that has very specific needs, none of the published books changes in modern learning practices. is suitable as a source of appropriate or relevant material. This does not apply to broader areas of specific studies, such as A useful insight into tackling reading difficulties is provided by business, medicine or engineering (El-Dakhs, 2010). It takes an the action research conducted at the University of Medial ESP teacher an enormous amount of time to find relevant Sciences in Iran by A. Dehnad and H. Nasser (2013). They materials, prepare suitable tasks or, in some cases, adapt encountered a problem due to students’ disinterest in the ESP materials to classroom use. When it is not possible to find English course. The students did not attend classes and, if they suitable materials, teachers have to create these themselves, did, they failed to cooperate or fell asleep. By conducting the which can be very time consuming. action research, teachers identified the reasons for their lack of In the above paragraphs, the term “authentic” is used in inverted interest and tried new approaches which turned out to be commas deliberately, because – as argued by Hutchinson and effective. One of their goals was to help students develop effective reading skills, while another was to find ways to Waters – there is no such thing as an “authentic” text. Even motivate students by taking into consideration the teachers’ and though the term is quite frequently used in reference to the student’ comments. They found that the reasons for the lack of materials used for ESP purposes, it cannot be regarded as such. motivation stemmed from the limited English language A truly “authentic” material is “a message of a writer to an background, as well as the length, difficulty and out datedness of assumed reader” (Hutchinson and Waters, 1987). Since the texts materials. Task-based learning, during which the students were used in ESP courses as authentic texts were not created for the engaged in real-life language use, seemed to be the solution to teaching or learning purposes, they therefore cannot be regarded the problem. Moreover, they had expected that activity would be as authentic. Hutchinson and Waters (1987) also claim that the best way to enhance students’ motivation. Throughout the “authenticity is a feature of the text” and that a text can be semester, the syllabus was also frequently modified on the basis regarded as authentic “only in the context for which it was of students’ feedback. Group work, in which each student was written”. Other authors’ views on the topic, as cited by responsible for the improvement and empowerment of the whole Hutchinson and Waters (1987), confirm the above explanation. group, was also introduced. The results of these efforts were From the ESP teacher’s perspective, the important issue that promising. The learning atmosphere changed, students were more motivated and cooperative; group activities had a synergic ought to be considered refers to the role a text can play in the effect – they increased students’ creativity and cooperation, and learning process. at the same time removed the feeling of rivalry between Due to the above considerations and constant changes that are competent and less competent students. Even though teachers should be able to recognise what subject taking place in the field of English learning and teaching, it is matter they are to teach after conducting a needs analysis, the very difficult for ESP teachers to find ready-made guidelines. students’ interests may still be so diverse that it would be difficult They cannot follow any pre-determined methodology or any to satisfy all of their needs. In this respect, Hutchinson and prior syllabuses. The decision on what to do and how to do it lies Waters (1987) argue, on the basis of an example of different solely in the hands of ESP teachers. This gives them a lot of types of vocabulary used in scientific texts, that there is not much freedom and autonomy, however, it also brings a huge amount of difference between General English texts and ESP texts. The responsibility and puts an enormous pressure on them due to the vocabulary is categorised as structural, general, sub-technical variety of elements they need to consider when preparing an ESP and technical. It is only in the last category where the difference course. between the two types of texts becomes evident. They cite a 5. CHALLENGES IN ESP research study conducted by Inman in 1978 claiming that there is only 9% of such vocabulary. Even though there was a great deal There is a myriad of problems that come in the way of successful ESP practice. The first and the most crucial one stems from the of arguing and debate about the likelihood of that statement being fact that ESP teachers themselves often feel that they are true in many articles, research conducted by Ferguson and inadequate, as they lack specialist knowledge of a specific MacLean in 1994 as quoted by Howard and Brown (1997) seems subject matter. There is little available material, they fear the to prove that Inman’s claim was in fact accurate. subject matter unknown to them and, as observed by several authors, there is hardly any relevant training. Hutchinson and 219 Therefore, there is “little justification for a subject specific have been done perfectly, it may still happen that a prepared task, approach to ESP” (Hutchinson and Waters, 1987, p.166), yet as which worked well in one group, is totally useless in another, it is important from the learners’ point of view, the ESP teacher’s although the group consists of the same kind of students and is task is then to use such materials nevertheless, but at the same of the same size. This is the point at which the ESP teachers grasp time making the methodology more interactive and enjoyable. of psychology plays an important role. In such cases, the ESP The right balance of these factors will reduce the difficulties the teacher should recognise the signs of the task or activity not being ESP teachers have to face. In Hutchinson and Waters’ opinion well accepted and be able to counter act. (1987), a subject can only have a twofold influence on the language content. One of them involves the vocabulary, while the 6. FUTURE CONSIDERATIONS other denotes certain grammatical or structural forms which do The future of language teaching and ESP teaching in particular not differ from General English texts. Certain structures may be cannot be predicted. However, new technologies and used in higher proportions. However, ESP practitioners must not applications are emerging rapidly and everyone involved in the forget the fact that the purpose of the ESP course is the mastery teaching and learning process will soon have to accept the fact of English and not only the professional content (Liew and Khor, that being online 24/7 is becoming the norm and that a new breed 2014). of students will have their mobile phones switched on and in use at all times, which is why we should also consider of harnessing Many professionals think that the ESP teacher’s role is that of a them for learning purposes. Students welcome and learn to use language adviser or consultant, thus having a status equal to that new applications quickly and teachers mostly find it difficult to of the learners who are supposedly experts in the subject matter keep up to date. Some teachers may even refuse getting familiar (Sierocka, 2008, Narjes Ghafournia and Shokoofeh Ahmadian with and using new technologies, but they must not forget the Sabet, 2014). The teacher’s role is to generate real, authentic fact that the future is already here and the only way to survive in communication on the grounds of students’ knowledge the modern world is to keep up. (Sierocka, 2008). Others argue that students themselves frequently do not know what language they will need in their The teachers’ role will fundamentally change in the future. future career or what exactly that career involves (Tarnopolsky, Nowadays, it is already possible to participate in virtual learning 2013; Liew and Khor, 2014). Some of these ideas are also and m-learning, which includes not only mobile phones, but also confirmed by the recent findings in China (Luo and Garner, MP3 players, Personal Digital Assistants and devices using 2017). They also see the ESP teacher as the language consultant Windows Mobile Computing platforms. In Japan, m-learning is whose status is equal to that of students. Furthermore, they cite already widely used by commuters on longer journeys (Dudeney and agree with Para’s views (2015) claiming that both teachers and Hockly, 2007). Therefore, it is only a question of time before and students are responsible for creating a constructive and such learning becomes a reality for everyone and there is no other conducive learning environment. They form a kind of a working option but to accept and get familiar with all possibilities that partnership which is beneficial to both. Nevertheless, an ESP technology has to offer. teacher decides which approach, i.e. language-centred, skills- centred or learning-centred, to use. The book entitled How to Teach English with Technology (Dudeney and Hockly, 2007) contains numerous suggestions In the role of a researcher, an ESP teacher finds out what the regarding the use of technology as an aid to regular classroom students’ needs and aims are, which can, once again, prove work. It also explains certain technological solutions and slightly problematic, if the students do not know that. The ESP provides some sample activities. The time has come for teachers teacher has to be prepared to take on unforeseen responsibilities to learn. as the learners’ needs change constantly. However, at the very beginning of the course and before looking for materials and For example, mobile phones are not used less but more. Students deciding which teaching approach to use, the ESP teacher must can check almost everything even before their teacher can determine the level of English achieved by his or her students. It provide an answer. The Netizens, a term used by Gavin Dudeney would be a total waste of time to use materials from previous and Nicky Hockly in the aforementioned book (2007), may feel years, which could prove to be either too easy or too difficult for that sitting in a classroom reading or performing different tasks the students. The teaching aim would thus not be achieved. is a “CWOT” (complete waste of time). However, with the abundance of available resources, materials and information it is An interesting statement made by Narjes Ghafournia and easy to get lost in the virtual world. And this is where teachers Shokoofeh Ahmadian Sabet is that ESP is more a psychological will be the source of valuable guidance in the thick “forest of trend than a linguistic one (2014). Their statement relies on the modern technology and information”, so they should get trained fact that in ESP, the psychology of learning in terms of learning accordingly. styles, strategies, needs and interests needs to be seriously considered. Finally, ESP teachers as evaluators also have many roles to play. 7. CONCLUSION Their role is not only to assess students’ progress during the The ESP teachers’ or practitioners’ roles are versatile and ever- course, grade them, evaluate the materials to be used in the changing due to the evolving needs of stakeholders in the learning process, but also to assess the students’ level of English learning/educational process, new teaching approaches or as they enter tertiary education, which is something that needs to doctrines, new demands and new technological possibilities. The ESP teachers’ or practitioners’ role is not to deliver knowledge, be done at the very beginning of the course. It is only then that their role has developed into that of a consultant and a learning teachers can decide which materials to use, which teaching partner. They are also the source of information on the progress strategy and methodology to apply. They need to revaluate them their students are making, they help identify students’ learning again at the end of the process in order to establish their problems and find appropriate solutions. This can only be successfulness and effectiveness. Although all of these activities achieved if ESP teachers or practitioners appreciate the 220 knowledge that students already possess and build a relationship [17] Luo J., Garner M., The Challenges and Opportunities for of mutual trust and respect. Such a learning partnership can be English Teachers in Teaching ESP in China, Journal of developed if ESP teachers or practitioners possess the ability to Language Teaching and Research, Vol. 8, No. 1, pp. 81-86, adapt to any group of learners and really listen to them. The 2017, Available at: knowledge and use of modern technology can be a valuable aid https://www.researchgate.net/profile/Mark_Garner4/publica in achieving this goal. tion/312077112_The_Challenges_and_Opportunities_for_E nglish_Teachers_in_Teaching_ESP_in_China/links/58fde8c 8. REFERENCES: 5aca2728fa70fbb15/The-Challenges-and-Opportunities-for- [1] Ahmed M. K., The ESP Teacher: Issues, Tasks, Challenges, English-Teachers-in-Teaching-ESP-in-China.pdf English for Specific Purposes World, Issue 42, Vol. 15, 2014, [18] Mindora O.S., The Roles of ESP Practitioner, Annals of the Available at: http://www.esp- „Constantin Brâncuş i” University of Tȃ rgu Jiu, Economy world.info/Articles_42/Documents/Ahmed.pdf Series, Special Issue, 2015 – Information society and [2] Bensaci H. S., The Role of the ESP Teacher, 2013, Available sustainable development, Available at: at: https://bu.univ- http://www.utgjiu.ro/revista/ec/pdf/2015- ouargla.dz/master/pdf/bensaci_halima_saadia.pdf?idmemoir 03%20Special/13_Simion.pdf e=249 [19] Sierocka H., The Role of the ESP Teacher, 2008, Available [3] Bojarova, M., Issues in Practical English, Eltecs, The British at: Council, 1998. http://www.jezykangielski.org/theroleoftheespteacher.pdf [4] Bojović M., Teaching Foreign Language for Specific [20] Para, I., The Changing Role of the Business English Teacher Purposes: Teacher Development, 2006, 31st Annual ATEE in the Business English Class. Rolul în schimbare al Conference, 21-25 October, 2006, Portorož, Slovenia, profesorului de limba engleză pentru afaceri la cursul de Available at: http://www.pef.uni-lj.si/atee/978-961-6637-06- limba engleză pentru afaceri., 14(1), 2015, p.61-70. 0/487-493.pdf [21] Strevens, P. (1988) ESP after twenty years: A re-appraisal. [5] Choroleeva K., Some Issues in Teaching English for Specific In M. Tickoo (Ed.), ESP: State of the Art (pp. 1-13). Purposes (ESP), Humanising Language teaching, Year 14, Singapore: SEAMEO Regional Centre Issue 2, 2012, Available at: [22] Tarnopolsky O., Content-Based Instruction, CLIL, and http://hltmag.co.uk/apr12/mart01.htm Immersion in Teaching ESP at Tertiary Schools in Non- [6] Daily Telegraph, March 2003, Available at: English Speaking Countries, Journal of ELT and Applied http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1423572/Girl- Linguistics (JELTAL), Vol. 1, Issue 1, 2013, Available at: writes-English-essay-in-phone-text-shorthand.html http://jeltal.com/yahoo_site_admin/assets/docs/content- [7] Dehnad A., Nasser H., Action Research to Promote Medical Based_Instruction.318125758.pdf Students' Motivation in an English for Specific Purposes [23] Teacher Education of Languages for Specific Purposes, Class, Acta Medica Iranica, 2013, Available at: edited by Ron Howard and Gillian Brown, 1997, available http://acta.tums.ac.ir/index.php/acta/article/view/4776 at: [8] Dudeney G. and Hockly N., How to Teach English with https://books.google.hr/books?hl=en&lr=&id=md9IaP4zUn Technology, 2007 oC&oi=fnd&pg=PA80&dq=role+of+esp+teacher&ots=5h1 [9] Dudley-Evans T. and St. John M. J., Developments in English rRZ067-&sig=ijp5SFJB6OmS-2AXIUCVN- for Specific Purposes, 1998 Lxxc0&redir_esc=y#v=onepage&q=role%20of%20esp%20 [10] El-Daksh D., Teaching English for Specific Purposes at the teacher&f=false Undergraduate Level, 2010, Available at: [24] Yang W., CLIL vs ESP: A Coin of Two Sides or a https://www.academia.edu/15265113/Teaching_English_for Continuum of Two Extremes, ESP Today, Vol. 4, 2016, _Specific_Purposes_at_the_Undergraduate_Level Available at: [11] English for Specific Purposes (ESP): Teaching English for https://www.esptodayjournal.org/pdf/current_issue/3.6.2016 Specific Purposes (Peace Corps; 1986), Available at: /WENHSIEN-YANG-full%20text.pdf http://collections.infocollections.org/ukedu/en/d/Jm0031e/5. 2.html [12] Ghafournia N. and Sabet S. A., The Most Prominent Roles of an ESP Teacher, International Education Studies, Vol. 7, No. 11, 2014, Available at: http://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ1071041.pdf [13] Hanesova D., History of CLIL, 2015, Available at: DOI= http://doi.acm.org/10.17846/CLIL.2015.7-16, [14] Hutchinson T. and Waters A., English for Specific Purposes, 1987 [15] Leonardi V., Bridging the Gap between ESP and CLIL in the University Context, Iperstoria – Testi Letterature Linguaggi, 2015, Available at: http://www.iperstoria.it/joomla/images/PDF/Numero%205 %20giusto/saggi_monografica/Leonardi_ESPCLIL.pdf [16] Liew K. L. and Khor C. P., ESP at Tertiary Level: Traditional ESP or Integrated ESP, 2014, Available at: http://dspace.unimap.edu.my/dspace/bitstream/123456789/3 4587/1/GENERAL%20PAPER_3.pdf 221 The importance of developing reading and training reading strategies Lucija Šljuka Novak Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ptujska 6, Ljubljana lucijasljukanovak@gmail.com ABSTRACT analyse, interpret and synthesise a text, as well as think critically Developing reading skills is undoubtedly of extreme importance about it. in today’s tertiary education, as reading is an activity that will Reading involves several cognitive processes and, in the context also be most widely used for various purposes after the completion of formal education. Despite the exponential of foreign language learning, it is also a means of acquiring new development of modern technology, which enables students to vocabulary, as well as language. At the same time, it functions as access all sorts of materials and information easily, they will not a source of information about all sorts of topics (Carell, 1998). In be able to make the most of what is “out there” on the internet English for Specific Purposes, reading is of extreme importance without developing and practising proper reading strategies and not only because a text is regarded as a source of language, but reading skills, and they may encounter problems understanding also a source of information. An ESP reader should be able to the written word. There are various reasons why they may extract information from the text quickly and accurately. For misunderstand what they have read and why in extreme cases successful reading to take place, good reading and language skills they may totally miss the understanding of what they have read. are required. An ESP course should therefore find a balance Therefore, developing reading strategies and skills should also be between skills and language development (Bojović, 2010). trained at tertiary level. Countless suggestions have been made Usually, an “unfortunate” precondition for successful reading in on how to achieve a high enough reading proficiency, yet the ESP is that readers also have to be good at reading in their mother success of every applied strategy depends not only on ESP practitioners, but also on students’ engagement. tongue thus transferring their reading skills from L1 to L2. Two Key words other essential components for success also include the reader’s self-esteem and self-confidence (Braunger and Lewis, 1998). reading, reading strategies, reading skills, ESP reading, reading comprehension Bojović (2010) cites twelve crucial skills to be learned or transferred into a new language from Dudley-Evans’ and St. 1. WHAT IS READING? John’s book. According to them, an ESP reader should be able to Reading is a complex activity during which readers establish an select what is relevant for the current purpose; use all the features interaction with the text in order to construct meaning from it by of the text, such as headings, layout, etc.; skim for content and using different reading strategies and their prior knowledge of the meaning; scan for specifics; identify organisational patterns; topic, which can be either general or specific. During the reading understand relations within a sentence and between sentences; process, readers automatically use a variety of thinking skills to use cohesive and discourse markers; predict, infer and guess; make meaning of the text. To achieve a high proficient level of identify main ideas, supporting ideas and examples; process and reading, readers have to learn, extensively practise and master evaluate the information during reading; transfer or use the different reading strategies to such an extent that they become information while or after reading. For an ESP reader it is automatic. imperative to be able to determine if the chosen text is relevant, which is why text skimming and scanning are used at the Countless authors define reading, and in their book entitled beginning of the course , while other strategies are used at a later Building a Knowledge Base in Reading, Braunger and Lewis stage (Bojović, 2010). (1998) list several definitions of reading, all of which incorporate the above-mentioned features of reading to some extent. In Intensive, as well as extensive reading play an extremely addition, as Küçükoǧlu (2013) establishes in her article, reading important role in developing successful reading practice and both has two layers of reality - one we can see and one we cannot see, skills should be included in the reading programme. Extensive which leads us to conclude that the purpose of reading is to make reading constitutes faster reading of longer passages in order to the underlying meaning visible and clear. develop the understanding of writer’s organisational strategies, focus on main ideas of the text and improve reading speed. Even though reading used to be considered a receptive skill, this Intensive reading comprises more detailed reading that includes view has changed and reading is now considered a productive a close analysis of the text. During intensive reading, students and interactive skill. It is a process of active and intentional have specific tasks, with which they can develop their linguistic thinking during which meaning is constructed through skills, expand their vocabulary and improve their comprehension interactions between the printed page and the reader, who does (English for Specific Purposes: ESP, 1986). In her research, not just receive words off the page, but engages actively with the Bojović (2010) proves the benefits of practising highly intensive text and builds his or her own understanding. Such an active reading and frequent testing, which should be in proper balance. engagement with the text and the building of one’s own In the period of 18 months, during which the research was carried understanding of it are vital for a good reading result out, students of the Faculty of Agronomy in Čačak, Serbia, (Ghazanfari, 2009; Erfani et.al., 2011). Good readers should showed a great deal of improvement in reading comprehension. therefore reach such a level of reading ability that they can 222 Extensive reading can also play a very important role in language more demanding or complex texts, which require a lot more acquisition, especially if reading is already introduced in the effort and skill. This is why the author of the present paper early stages of foreign language learning. Thus, a pleasure in believes that it is necessary to reach a high reading proficiency reading and a reading habit develop, which empower the students through constant, extensive and intensive reading practice, not to become independent and self-confident foreign language only because we have to, but because we want to, and because learners. Naturally, there are several preconditions that have to life would be far less enjoyable without reading. be met if extensive reading is to achieve this goal. Among these, an adequate exposure to the language (reading material that is not Life’s hectic pace makes it almost impossible to practise in-depth too difficult and not too easy), interesting materials and a relaxed, reading, as most of today’s reading is rather shallow. This is why tension-free learning environment are the most significant (Bell, it is vital that reading strategies are not neglected and are taught 1998). There are numerous benefits of practising extensive both in lower classes at school, as well as in high schools and reading. The basic reading skill of word recognition and universities. Reading is essential for the development of the brain decoding the symbols on a printed page become automated, and mind, since it is like a workout or exercise for it. More learners acquire new vocabulary much faster, language learned practice means better proficiency and better reading results. in the classroom is reinforced, recycled and consequently better Reading develops imagination and creativity, improves spelling, retained. Moreover, children who are prolific readers in their pre- enriches vocabulary and helps us create a good self-image. college years become better writers at college. Similarly, According to Graesser (2007), readers can achieve deep Küçükoǧlu (2013) believes that reading builds the foundations comprehension if they can infer, coherently link ideas, scrutinise for a child’s success at school and throughout life. the validity of claims and sometimes understand the motives of authors, although in his opinion many adults have trouble Several studies have been conducted on extensive reading in comprehending technical expository texts at deep levels even recent years. Safaeia and Bulca (2012) conducted a study at the though they are skilled readers. This is why he believes that the Atilim University in Turkey proving that extensive reading has a acquisition of better reading strategies is a lifelong mission. motivational impact on students and helps them become more self-confident language users. Students also acquire better topical Braunger and Lewis (1998, p. 1) believe that apart from being a and syntactical knowledge, while at the same time their creativity basic skill, reading is also an “indispensable tool for critical and is encouraged. In addition, a study conducted by Ghanbari and creative thinking”. Furthermore, they believe that in the modern Marzban (2014) indicates that students become more fluent world there is a demand and necessity for students to possess at language users due to extensive reading. After conducting their least an advanced if not a proficient reading ability and that this study at the Islamic Azad University in Iran, Raissi and Roustaci will be required of an even larger percentage of population in (2013) established that extensive reading alone does not bring as future. Therefore, ESP practitioners have every reason to train much impact as the combination of extensive reading and reading and practise reading comprehension at every possible instruction strategies. Moreover, practising extensive reading opportunity. helps students develop a higher self-efficacy, i.e. a stronger belief 3. READING STRATEGIES AND SKILLS in their learning abilities. The terms reading skills and reading strategies are used The combination of both types of reading produces the best interchangeably in many scientific articles. There have been reading results and makes readers more self-confident and some attempts to explain the thin line between them (Manoli and independent. In Williams’ (2013) opinion, every hour of Papadopoulou, 2012) by stating that the basic difference between intensive reading should be matched by an hour of extensive them is that skills are used by readers automatically and reading. Moreover, he is convinced that enjoyment in reading is unconsciously, while strategies are deliberately used actions, of utmost importance. which can become automated and used unconsciously after frequent use, thus becoming a skill. Another difference between 2. WHY READ? the two arises from their basic components mentioned above. As There have been numerous studies, research papers and debates strategies are conscious and deliberate actions, a response to a about the benefits of reading, yet these cannot be stressed specific problem, and as such flexible and adaptable, they require enough, as reading tends to be neglected due to the quick pace of a lot of effort from readers, and are goal-/problem- and reader- life and the false impression that modern technology can provide oriented. Skills, on the other hand, are just the opposite, as they us with every piece of knowledge we need. The need to be critical are a result of constant repetition and practice, do not require is marginalised. much effort from readers, and are goal-/problem-free and text- oriented (Manoli and Papadopoulou, 2012) Throughout the day, we use our eyesight mostly for reading; from simple road signs and different kinds of instructions to Carell (1998) states that reading strategies are controlled by reading newspapers and magazines (nowadays predominantly on readers and are, as such, personal cognitive tools that can be used mobile phones and tablets), from reading books for pleasure (on selectively and flexibly. They “allow readers to elaborate, Kindle or similar devices) and reading at or for our jobs (notes, organize, and evaluate information derived from text” (Carell, memos, e-mails, letters) to reading for more academic reasons (to 1998). Graesser (2007) believes that “a reading strategy is a get a degree, to find out things, to be up to date with modern cognitive or behavioural action that is enacted under particular trends). Even if we do not realise it, we read constantly. Most of contextual conditions, with the goal of improving some aspect of the time we are unaware that reading is in fact taking place, as it comprehension” (p.6). has become completely automatic due to constant and continual practice. Although acquiring vocabulary implicitly is the best Reading strategies refer to the way readers manage their way to learn, this unfortunately does not occur when students interaction with the text and to a wide array of tactics they use have to cope with more complex reading materials. Depending for effective reading comprehension. Strategies are steps learners on different life situations, students also have to be able to read take in order to acquire, store and retrieve new information. 223 There is a host of and a variety of reading strategies. Some of During the reading process, there are two types of skills that are them are more traditional, such as skimming a text for the general required. The first set of skills include simple identification idea, scanning a text for a specific piece of information, guessing skills, while the second, higher level cognitive skills comprise the meaning of unknown words from the context, skipping analysing, synthesising and predicting. Needless to say, materials unknown words, tolerating ambiguity, using prediction, and developed by ESP practitioners have to include both, perhaps at inference. Some other recently recognised strategies tend to be the beginning more in favour of the first and later of the second. more comprehensive, such as activating prior knowledge and recognising text structure (Carell, 1998). 4. GOOD READERS Several authors try to analyse and define the characteristics of Graesser (2007) holds the view that the process of using the right good or expert readers as opposed to bad or poor readers. Over reading strategy is at first a deliberate, conscious action, which time, their definitions have changed and were improved, but to requires a lot of effort – it is time consuming and taxes cognitive truly understand the complexity of the reading process, we will resources. The same text may, depending on the reading purpose, mention several theories which all incorporate readers’ require the use of different reading strategies complementing one engagement with the text, changing and adapting reading another. Therefore, there are no set rules as to which reading strategies to the text and the evaluation of the reading outcome. strategy ought to be used with a certain text – the reading strategy According to Gardner (1983), good strategic readers actively and the reading rate are adapted to the text and the reader’s construct meaning as they read and interact with the text. They purpose for reading the text. Teachers can only assist readers in set purposes, select methods, monitor and repair their own developing context sensitivity of individual strategies (Graesser, comprehension as they read, and evaluate the completed task. 2007). Baker and Brown (1984) believe that readers should be made Although there are many reading strategies, some authors believe aware of the active nature of reading through direct instruction. that one of the most important ones is visualisation (Erfani et al., They should know how important problem-solving techniques 2011, Ghazanfari, 2009, McNamara, 2007), while others, like and trouble-shooting routines are for enhancing their Graesser (2007), believe that visualisation is only suitable for understanding. In their opinion, the awareness of basic reading some genres. Nevertheless, the benefits of visualisation are and memorising strategies, simple rules of text construction, numerous. Some of them were established by a research different demands posed by a variety of texts, and the importance conducted at the Damghan University in Iran (Erfani et al., of using any kind of background knowledge contribute to reading 2011). Students participated more actively in discussions, paid efficacy. If the readers are aware of that, this becomes a building more attention to the topic and became more interested in it. block for self-regulation, as the readers are able to monitor and check their own cognitive activities during the reading process. Visualisation is described as creating mental images before, during and after reading. It significantly improves the Braunger and Lewis (1998, p. 35) claim that to become “engaged comprehension of the text. It helps readers immerse in rich readers, students must recognize the value of reading and their details of the text, encourages students to make a personal own potential as readers and learners”. The outcome of this connection to it, which in turn helps the process of retention of engagement will probably result in a greater success at school. what has been read. Using visualisation induces readers to draw Carell (1998) states that, in terms of reading comprehension, on prior knowledge and thus makes learners more engaged with successful readers are not only able to decode the meaning of the the text, as well as making the text more impressive (McNamara, text, but are also able to summarise, make inferences, review and 2007). According to McNamara (2007), visualisation is a self-evaluate their reading. In her opinion, expert readers use a metacognitive reading strategy. variety of reading strategies to aid comprehension of the text and In his research paper entitled Teaching Reading Strategies to ESP their memory. Apart from being able to decode the text rapidly, Readers, Amirian (2013) lists several studies that prove the they are in possession of a vast vocabulary and have knowledge effects of reading strategy training on the reading ability of ESP about textual features. The list of strategies they use is extensive. readers. These are not the only findings of the aforementioned On the other hand, unskilled readers, be it because of lack of studies. He also points to the finding of Shirazi’s study, which interest or lack of language competence, struggle already at the established that an effective activation of learners’ background stage of decoding the meaning of single words. They are unable knowledge is required for an efficient comprehension. Another to adjust their reading strategy to the text and almost never try to study proving the efficiency of reading strategy training was improve their comprehension by looking ahead or back in the conducted by Song (1998) in Korea. This study also revealed that text. Students may misunderstand the nature of reading, they may after having been trained on how to use reading strategies, not be completely aware of the reading strategies needed to deal students’ ability to grasp the main ideas and make inferences with the text and the processes for monitoring and regulating from reading passages was significantly improved. In his own comprehension. Therefore, direct instruction is required to foster research, Amirian (2013) found out that training reading better metacognition and reading comprehension. strategies had a greater impact than traditional methods of reading instruction. His study also confirmed Songs’ (1998) Graesser (2007) is stricter when claiming that there are many findings claiming that less proficient students benefited more readers who do not know whether they adequately comprehend from reading strategy training than more advanced students. In texts. He mentions research studies on comprehension calibration his conclusion, he states that learning reading strategies alone is conducted by Glenberg and Epstein in 1985 and Maki in 1998, not enough, as reading has to be constantly and regularly the findings of which reveal that reading comprehension is rather practised, and that not only teachers but also students should be low. Students may believe they understand the text, but they do aware of that (Amirian, 2013). not because they are shallow readers. Graesser believes in the importance of cognitive strategies, especially when there is a breakdown in comprehension. In his opinion, successful readers 224 implement “deliberate, conscious, effortful, time-consuming sentences and the meaning of the text as a whole properly. strategies to repair or circumvent a reading component that is not Successful understanding of the text also requires some domain- intact. Reading teachers and programs explicitly teach such specific or requisite knowledge of, for example, the science of a reading strategies to handle the challenges of reading obstacles”. specific topic. There may be a lack of it, thus contributing to the (Graesser, 2007, p. 4). students’ perception of how demanding a text is. Another problem that may occur is related to deliberate or unintentional Nordin et al. (2013) examined the stages of strategic reading cohesion gaps which force readers to make connections between which include pre-, while- and post-reading activities. In their sentences and, if students’ knowledge of English is not at a paper, they claim that good readers create, examine and broaden sufficiently high level, they will encounter problems meaning before, during and after reading. They are flexible and comprehending scientific or highly technical texts. Therefore, use multiple strategies. Moreover, they use planning strategies students should be taught adequate reading strategies, which will which include pre-reading activities that activate what they know become more automatic with practice and will help them deal about the topic and assist them to foresee what they will read. with scientific texts more confidently and independently Proficient readers also know “how” and “when” to use a certain (McNamara, 2009). reading strategy. They monitor strategies to make sure they understand what they are reading. Among these strategies, the Furthermore, using “the certain reading strategies does not most significant ones include checking for understanding, always lead to successful reading comprehension” (Carell, confirming predictions, asking questions and pausing. To have a 1998). Readers have to know which strategy is to be used for a deeper understanding of the text, readers have to summarise certain text and for a certain reading situation. Something that major ideas and evaluate their reading, make inferences, draw works for one reader and one reading situation does not conclusions, reflect upon the reading process, analyse arguments, necessarily work for another. Choosing the right strategy or focus on descriptions and certain kinds of verbs. Compared to strategies alone does not promise success, however, knowing poor readers, they have significantly better post-reading when and how to use them and how to combine them with other strategies. Nordin at al. (2013) also established that poor readers reading strategies does. Carell (1998) argues that this is where focus only on certain kinds of verbs. They begin reading without the metacognitive use of strategies becomes relevant. The any prior contemplation about the process of reading or the topic reader’s ability to monitor end evaluate the effectiveness of of the text. The meaning of unknown, yet crucial words is of no comprehension plays a vital role in this process and this is why interest to them and in, the process of attempting to understand the development of metacognitive awareness of reading the text they are reading, they do not rely on their prior strategies should be included in reading strategy instruction. She knowledge. supports this theory by describing several studies, including her own ongoing research, during which she observed positive According to Küçükoǧlu (2013), good readers are not only results of metacognitive strategy training. Apart from teaching actively involved with the text, they are also aware of the students which are the necessary reading strategies, how to use processes they use to comprehend what they are reading. She lists them and why they are essential, she also teaches them when to predicting, making connections, visualising, inferring, use them and how to evaluate their use and their effectiveness for questioning and summarising among the best strategies. An the learner. Although this sounds complicated and seems suitable efficient reading process does not take place without a purpose for more advanced students, she cites a case study conducted by and without the application of one’s own experience and prior Jimenez, which also showed positive results of metacognitive knowledge. When experience and prior knowledge are used in strategy training among younger, low literacy students. the predicting phase, they are compared to the text, the result of which is a better understanding of the text as this helps making It has also been observed that students who are poor readers in reading meaningful. While making inferences from the text, their mother tongue tend to be poor readers in a foreign language, readers also need to use prior knowledge. When using as “cognitive processing of information is slower in a foreign summarising, readers are able to distinguish the main ideas from language and it hinders immediate retention of information” supporting ones. (Kavaliauskiene and Suchanova, p. 62,63, 2010). In their research, they tried to establish learners’ attitude to online 5. PROBLEMS reading of professional materials and their self-assessment of Students experience various difficulties when reading in a proficiency in this skill. Interestingly, students participating in foreign language. This may be due to their previous unsuccessful this research perceived themselves as better readers than their experiences in reading. As a result, students may become actual reading comprehension performance. This may be because demotivated and perceive more scientific reading materials as students can conceal the shortcomings in reading much more intimidating and frustrating. Sadly, the lack of language easily than in other language skills. Their home reading proficiency can also have a huge impact on reading practices at assignments did not show better results as the reading process tertiary level. Students may struggle with longer words, was often interrupted and, as students themselves reported, they sentences, paragraphs and lengthy texts. This was already noticed had difficulties with unfamiliar vocabulary, lexical phrases, by Dudley Evans and St. John (1998), who claim that learners’ textual organisation and sentence structure (Kavaliauskiene and grammatical weakness can interfere with the comprehension of Suchanova, 2010). meaning. More than a decade later, McNamara (2009) made similar observations. Students, especially those with a weaker Another factor which can cause difficulties in reading knowledge of English, are frequently frustrated because of comprehension stems from the fact that a great deal of reading unfamiliar lexis which might make it difficult for them to grasp nowadays falls into the category of shallow, superficial reading, concepts. Sometimes, they have difficulties decoding sentences because not enough time is dedicated to in-depth reading. that include more complex grammatical structures and, as a Practising reading simply takes a lot of time and plenty of result, they may not understand the relationships between exercise. Students or learners of a foreign language can sometimes be impatient, as they expect immediate results, and 225 only those who are persistent or gritty enough can hope to be or in writing. Students are instructed in six reading strategies, trained to automatically adopt the appropriate reading strategy to which, after being shown an example, they also get to practise. the reading material. Those six reading strategies include comprehension monitoring (process of being aware of the understanding); paraphrasing However, Graesser (2007) makes a statement which is far from (process of using the reader’s own words to restate the text); optimistic or encouraging and illustrates how demanding the elaboration (the process of making inferences); logic or common reading comprehension process really is. He claims that even sense (the process of using general knowledge and linking it to after decades of reading, readers are not optimally the text); prediction (the process of thinking of what might be comprehending texts at all. coming next); and making bridging inferences (the process of linking ideas and understanding the relations between separate 6. SOLUTIONS sentences in the text). All these strategies are induced by the Identifying reading difficulties and obstacles that hinder a process of attempting to explain the text. Her own and other successful reading process play a significant role in finding researchers’ studies show that these kinds of strategies are adequate solutions. There are numerous suggestions as to how particularly useful for students who struggle with reading most reading comprehension is to be made more efficient. The for whatever reason, either due to the lack of reading skills or ultimate goal of making the reader autonomous is not achieved domain knowledge or English knowledge. Although SERT is only by the teachers’ commitment to this cause, but also through proven to be effective, it may not be as widely used due to several readers’ awareness and responsibility for achieving the best reasons, some of which include the lack of time during a outcome. However, it takes a great deal of time and persistence language course, the fact that teachers themselves are not versed to achieve this goal. in these strategies, the fact that teachers may see it as an extra burden or the fact that student’s individual needs may not be met. Williams (1986) sees the answer in interactivity. In his opinion, This led to the development of iSTART, an interactive tutoring the procedures involving pair work and group work can be system for developing SERT strategies. Both techniques help the fostered in classrooms during which the inter-learner discussion learner understand the text at a deeper level, as they process the of the text and associated tasks contribute to this goal. It is crucial relationships between ideas and make links to the general for a post-reading activity to be undertaken after each reading knowledge. Therefore, when a student has to cope with a session, since this greatly enhances comprehension and retention difficulty to understand text, he or she can make elaborations of what was read. using general knowledge, logic, common sense and information In his research, Mateus (1990) concludes that half of the from the text. strategies that are usually used in L2, such as predicting, looking Similar observations and conclusions were made by for cognates, looking for non-linear information and looking for Kavaliauskiene and Suchanova (2010) in their research repeated words, are not implemented in the L1 reading process. conducted at the Mykolas Romeris University in Vilnius, This produces twofold workload for teachers. On one hand, they Lithuania. They offer solutions for the problem of language have to work intensively to motivate the transfer of strategies difficulty and suggest answers similar to those provided by from L1 to L2, and on the other hand, they need to develop McNamara. One of them refers to encouraging students to read reading activities to train the strategies students do not possess. extensively, training them to read intensively and teaching them It is vital that the teachers discuss the use of strategies with their reading strategies, among which they specifically mention students, thus making them aware that they are not used in skimming and scanning, but also inferring, summarising, isolation. On the contrary, they form sets of skills for dealing checking and monitoring students’ comprehension, connecting with reading tasks in a foreign language, thus helping students to information from different parts of the text, evaluating and fault become conscious of their reading processes and able to choose finding, which are very similar to strategies practised through the and improve the appropriate strategy. The teacher merely use of SERT or iSTART. stimulates the development of efficient reading strategies. According to the findings of their research, Kavaliauskiene and Predicting is an important reading strategy, which raises Suchanova (2010) believe students have to increase their reading consciousness in the reading process, and is aimed at making rates. The introduction of extensive reading in an ESP students aware of what they already know, what they do not programme could help students succeed in reading faster and know and what they wish to know about the topic. By using their more efficiently. Training students to use metacognitive reading background knowledge, they can predict what might be strategies might also be beneficial, especially when teaching discussed in the text. Their prediction constantly changes during them to distinguish important information from nonessential the reading process. details and selecting the right register. Carell (1998) states that readers do not get skilled overnight. The Manoli P. and Papandopoulou (2012) suggest that the process of learning this complex activity takes a great deal of responsibility is to be gradually shifted from teachers to students, time and plenty of repetition, involves the use of different kinds so that they practice reading independently and become of texts and creates plenty of opportunities to practice the autonomous readers. They believe successful readers “need to be application of strategies. At the same time, monitoring and aware of both processes and be able to opt for or shift between evaluating the effectiveness of different strategies in different them, when interacting with written texts, depending on the text, reading situations take place. difficulty and their knowledge”(p.4). McNamara (2009) proposes using either the instruction A research study conducted at the Hakim Sabzevari University technique called SERT or the online version called iSTART. in Iran seems to prove that there is a positive correlation between SERT stands for Self-explanation Reading Training and is reading strategy training and reading ability of ESP readers, basically the process of explaining the text to oneself either orally although it also indicates that less able readers benefit more 226 (Amirian, 2013). Moreover, Nordin et al. (2013) established that available to them to achieve this goal. Naturally, they have to the use of appropriate reading strategies improves students’ adapt these activities to the group of students they are currently comprehension of the text. In their study conducted at the Faculty training. However, it is the students themselves who have to of Chemical Engineering, University of Malaysia Pahang, they dedicate a great deal of their time to reading, who have to be compared high and low achievers and the way in which they use persistent and who actually have to do a lot of reading. reading strategies to grasp the meaning of the text. High achievers use more post-reading strategies when compared to 8. REFERENCES low achievers, while low achievers use more while-reading [1] Amirian S.M.R., Teaching Reading Strategies to ESP strategies. Furthermore, Küçükoǧlu (2013) conducted a research Readers, International Journal of Research Studies in at the Hacettepe University in Ankara, Turkey, in which students Educational Technology, Vol. 2, No. 2, 2013, Available at: improved their reading comprehension when they analysed https://www.researchgate.net/publication/315654116_Teac which strategy they were using and how it helped them bring hing_reading_strategies_to_ESP_readers meaning to the text. [2] Baker L. and Brown A. L., Metacognitive Skills and Reading, An action research conducted at the University of Medial 1984, Handbook of Reading Research, Volume 1, Available Sciences in Iran by A. Dehnad and H. Nasser (2013) offers a at: useful insight into tackling reading difficulties. They encountered https://books.google.si/books?hl=en&lr=&id=46cyc9Qnx9 a problem of disinterested students in their English course. Their wC&oi=fnd&pg=PA353&dq=Baker,+L.,+%26+Brown,+ problems arose due to the students’ limited background and the A.+L.+(1984).+Metacognitive+skills+and+reading&ots=R lengthy, difficult and out-of-date materials. Adapting materials OFN3XCa_0&sig=oAjUN4fKsEmcWjhmelwsqUR62bM and teaching strategies several times during the semester resulted &redir_esc=y#v=onepage&q&f=false in a much better learning atmosphere, more interested students [3] Bell T., Extensive Reading: Why? and How?, The Internet and a better learning and reading outcome. TESL Journal, Vol. IV, No. 12, December 1998, Available at: http://iteslj.org/Articles/Bell-Reading.html To achieve a deeper understanding of the text, students are advised to take notes. During this process, questions may arise [4] Bojović M., Reading Skills and Reading Comprehension in about the main idea of the text or the author’s intentions in their English for Specific Purposes, 2010, The International minds. According to Prince (2014), “after reading the text, the Conference on The Importance of Learning Professional students may think about the most important ideas, concepts, or Foreign Languages for Communication between Cultures about the author’s purpose and evaluate the text”. Summarising 2010, int.conference@uni-mb.si website: http://fl.uni-mb.si/ and identifying main ideas are crucial (strategies) for Available at: comprehension. If the students are also instructed to make a https://www.scribd.com/document/252089116/Reading- connection between the text and real life, the text becomes much Skills-and-Reading-Comprehension-in-ESP more meaningful as real-life experiences are tied to the text. [5] Braunger J.and Lewis J., Building a Knowledge Base in Reading is not just a reading practice, but also a means through Reading, 1998, Available at: which vocabulary is acquired. Therefore, it needs to be an http://files.eric.ed.gov/fulltext/ED412524.pdf essential part of an ESP course, since teaching vocabulary in [6] Carell, P. L., Can Reading Strategies be Successfully context is one of the priorities in ESP teaching. A reading passage Taught?, JALT Journal, 1998, Available at: http://jalt- can also be used as a starting point to illustrate some grammatical publications.org/old_tlt/files/98/mar/carrell.html structures or as a trigger for debate. [7] Davis G. Why is Reading Important?, 2016 Available at: When designing reading activities, an ESP practitioner has to http://www.learn-to-read-prince-george.com/why-is- consider the fact that students have different levels of English and reading-important.html design activities in such a way that more advanced students are challenged and weaker ones are not discouraged. Admittedly, [8] Dehnad A., Nasser H., Action Research to Promote Medical this is an extremely demanding task, but it can be done through Students' Motivation in an English for Specific Purposes assigning students different tasks and responsibilities within Class, Acta Medica Iranica, 2013, Available at: groups. http://acta.tums.ac.ir/index.php/acta/article/view/4776 [9] Dudley-Evans T. and St. John M. J., Developments in English 7. CONCLUSION for Specific Purposes, 1998 An enormous amount of professional reading material that students have to go through is undoubtedly a challenging part of [10] English for Specific Purposes (ESP): Teaching English for higher or tertiary education. Reading is one of the four basic Specific Purposes (Peace Corps; 1986), Available at: language skills – the one that is considered extremely important http://collections.infocollections.org/ukedu/en/d/Jm0031e/ as it (apart from listening) serves as a basis for developing other 5.2.html skills. Moreover, after finishing formal education, reading is the [11] Erfani S. M., Iranmehr A., Davari H., Deepening ESP most widely used activity. However, it is also the activity in Reading Comprehension through Visualization, Journal of which the grammatical weakness of the learner interferes with Language Teaching in Research, Vol. 2, No. 1, pp. 270 – the comprehension of meaning (Dudley-Evans and St. John, 273, January 2011, 1998) and during which these deficiencies can most easily be http://www.academypublication.com/issues/past/jltr/vol02/ deliberately or unintentionally hidden. Therefore, it is important 01/38.pdf that the reading strategies are extensively and continually practised, so that students become independent, autonomous and [12] Erfanpour M. A. The Effect of Intensive and Extensive efficient readers. ESP practitioners have an array of activities Reading Strategies on Reading, English for Specific 227 Purposes World, Issue 41, Vol. 14, 2013, Available at: [20] Mateus I.M., Reading Strategies – From L1 to L2, 1990, http://www.esp-world.info/Articles_41/Doc/Erfanpour.pdf Available at: http://seer.fclar.unesp.br/alfa/article/viewFile/3825/3532 [13] Gardner H., Frames of Mind: The Theories of Multiple Intelligences, 1983, Infed Encyclopaedia, Available at: [21] McNamara D.S., The Importance of Teaching Reading http://infed.org/mobi/howard-gardner-multiple- Strategies, perspectives on Language and Literacy, Spring intelligences-and-education/ 2009, Available at: http://129.219.222.66:8080/SoletlabWeb/pdf/Teaching%2 [14] Ghanbari M. and Marzban A., Effect of Extensive Reading 0Reading%20Strategies%20-%20McNamara.pdf on Incidental Vocabulary Retention, Procedia – Social and Behaviourial Sciences, Vol. 126, p. 3854 – 3858, 2014, [22] Nordin N. M., Rashid S., Syed Zubir S. I. S., Sadjirin R., Available at: https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2014.01.854 Differences in Reading Strategies: How ESL Learners Really Read, Procedia – Social and Behavioural Sciences, [15] Ghazanfari M., The Role of Visualization in EFL Learner’s Vol. 90, p. 468-477, 2013, Available at: Reading Comprehension and Recall of Short Stories, https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2013.07.116 Journal of Language Teaching and Research, Vol. 2, No. 1, 2009, Available at: [23] Prince D., The Importance of Reading Strategies for ELL https://profdoc.um.ac.ir/articles/a/1019202.pdf Students, Textesoliv, Newsletter, June 26 2014, Available at: http://www.textesoliv.org/the-importance-of-reading- [16] Graesser A.C., An Introduction to Strategic Reading strategies-for-ell-students/ Comprehension, published in: Reading Comprehension Strategies: Theories, Interventions and Technologies; [24] Raissi R. and Roustaei M., On the Relationship of Reading edited by McNamara D.S., 2007, Available at: Strategies, Extensive Reading and Self-efficacy, Procedia – https://books.google.si/books?hl=en&lr=&id=fMl5AgAA Social and Behavioural Sciences, Vol. 90, p. 634-640, 2013, QBAJ&oi=fnd&pg=PR3&dq=Importance+of+reading&ot Available at: https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2013.07.135 s=yr4KHTNfRB&sig=dJLGJQ2FLJDhg0VjG6c1I8MgSQ [25] Safaeia L. A. and Bulca M. Extensive Reading and Creative g&redir_esc=y#v=onepage&q=Importance%20of%20readi Practices, Procedia – Social and Behavioural Sciences, Vol. ng&f=false 70, p. 592-597, 2012, Available at: [17] Kavaliauskiene G. and Suchanova J., “Read-to-Write- https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2013.01.097 Tasks” in English for Specific Purposes Classes, Santalka. [26] Song M., Teaching Reading Strategies in an Ongoing EFL Filologija. Edukologija, 2010. Available at: University Reading Classroom, Asian Journal of English https://www.researchgate.net/publication/270981065 Language Teaching Vol. 8, 1998, Available at: [18] Küçükoǧlu H., Improving Reading Skills Through Effective http://www.cuhk.edu.hk/ajelt/vol8/art3.htm Reading Strategies, Procedia – Social and Behaviourial [27] Williams R., “Top ten” Principles for Teaching Reading, Sciences, Vol. 70, p. 709 – 714, 2013, Available at: ELT Journal, Vol. 40, No. 1, 1986, Available at: https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2013.01.113 http://www.tplt.ac.nz/site/tpdl/files/Resources%20- [19] Manoli P. and Papandopoulou M., Reading Strategies versus %20documents/General/Reading/ELT%20J-1986- Reading Skills: Two Sides of the same Coin, Procedia - Williams-42-5.pdf Social and Behavioral Sciences 46, p. 817-821, 2012, Available at: https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2012.05.205 228 Prvi koraki z micro:bitom First steps with micro:bit Zoran Tkavc Šolski center Krško-Sevnica Krško, Slovenija zoran.tkavc@sc-krsko.si POVZETEK še interakcijo z zunanjim svetom, s katero bi še dodatno motivirali učence. V članku teče beseda o zabavnem računalniku micro:bit, ki je namenjen u V ta namen smo preizkusili Arduino v kombinaciji s programskim čenju začetnih korakov programiranja in razvoju tehniške kulture mladih. Z micro:bitom spoznajo u okoljem S4A in micro:bit s programskim okoljem Microsoft čenci osnove programiranja in algoritmi MakeCode. Ni trajalo dolgo, da smo ugotovili naslednje prednosti čnega razmišljanja. Uporaba micro:bita pri pouku omogo uporabe micro:bita pred Arduinom: ča problemsko zasnovano učenje, kjer se učenci učijo osnovnih programskih konceptov, kot so spremenljivke, • pri delu ni potrebe po znanju elektronike, ker objekti, zanke in vejitve. predstavlja micro:bit z vgrajenimi senzorji zaključeno U celoto; čenci lahko pišejo programe vizualno v okolju Microsoft MakeCode. Vizualno programiranje ni obremenjeno s poznavanjem sintakse obi • micro:bit omogoča izkušnjo »priključi in uporabi«, saj čajnih programskih jezikov, saj ga je mogoče programirati v spletnem brskalniku brez omogoča pisanje programov z manipulacijo vizualnih objektov in predhodnih priprav in nameščanja namenske je tako zelo primerno za začetnike. Programiranje micro:bita je programske opreme; zabavno, saj lahko pišemo programe za interakcijo z zunanjim svetom z gradniki, s katerimi preprosto dostopamo do vgrajenih • razvojno okolje vključuje simulator delovanja vseh senzorjev micro:bita. vgrajenih senzorjev in ostalih komponent vezja, tako da lahko napisano programsko kodo poženemo in Ključne besede testiramo brez priključenega micro:bita; Računalnik, vizualni programski jezik, micro:bit. • za naprednejše delo podpira MakeCode pisanje ABSTRACT programov v jeziku TypeScript (JavaScript) z možnostjo prehoda v vizualni način in nazaj, The article is about the micro:bit microcomputer, which aims to learn the initial steps of programming and the development of • dostopna cena micro:bita v primerjavi s ceno young people’s technical culture. With the micro:bit, students originalnega Arduina. learn the basics of programming and algorithmic thinking. The Izbira micro:bita se je izkazala kot zelo dobra, saj smo dosegli use of micro:bit in teaching allows problem-based learning, where zadani cilj izboljšanja učnih rezultatih učencev. V nadaljevanju pupils learn basic programming concepts, such as variables, bom na kratko predstavil micro:bit in njegovo uporabo. objects, loops and branches. Students can write programs visually in the Microsoft MakeCode 2. BBC MICRO:BIT environment. Visual programming is not burdened by the knowledge of the syntax of common programming languages, since it enables the writing of programs by manipulating visual objects and is therefore very suitable for beginners. Programming micro:bit is fun, because we can write programs for interacting with the outside world with widgets, with which we can easily access the built-in micro:bit sensors. Keywords Computer, visual programming language, micro:bit. Slika 1. micro:bit 1. UVOD Pred petimi leti so se pri medijski hiši BBC lotili projekta, s Pogosto se pri poučevanju osnov programiranja srečujemo s katerim so želeli spodbuditi zanimanje za tehniko med mladimi. precejšnjimi razlikami v predznanju. Tako sedijo v istem razredu Pri razvoju novega učnega računalnika so se povezali s številnimi učenci, ki so se s programiranjem že srečali, kot tudi oni, ki še podjetji, med katerimi najdemo tudi ARM, Microsoft in Samsung. nikoli niso napisali programske vrstice. Z namenom olajšanja Rezultat sodelovanja je majhno robustno vezje z enostavnim začetkov smo pred leti začeli uporabljati Scratch, ki omogoča rokovanjem, ki ga je kljub osnovnemu didaktičnemu namenu začetnikom lažje vizualno programiranje. Omenjeni pristop se je mogoče uporabiti tudi za resnejše projekte interneta stvari (IOT). izkazal za uspešnega, zato smo želeli dodati dogajanju na zaslonu Vezje je namreč zasnovano na ARM mikrokrmilniku z vgrajenim 229 Bluetooth BLE in je združljivo z ARM mbed. Omeniti velja, da MakeCode je v aktivnem razvoju, vendar je aplikacija dovolj sta tako strojna kot tudi programska oprema micro:bita odprti za stabilna za običajne potrebe. Morda ni odveč omeniti, da poteka javnost in sta na voljo na spletni strani tech.microbit.org. Kot na ŠC Krško-Sevnica projekt prevoda uporabniškega vmesnika v zanimivost lahko povemo še, da so v preteklem letu razdelili med slovenski jezik. angleške učence milijon micro:bitov. Podobno se dogaja drugod, Način pisanja kode izbiramo z gumboma Bloki in JavaScript. V tudi v naši soseščini, kjer na Hrvaškem uspešno teče projekt BBC meniju Projekti ustvarimo nov projekt ali odpremo obstoječe micro:bit - STEM revolucija. projekte. Meni nastavitev, označenim s simbolom zobnika, vsebuje ukaze za nastavitve projekta, dodajanje programskih 2.1 Lastnosti BBC micro:bit paketov, brisanje odprtega projekta in ponastavitev celotnega Vezje micro:bita je majhnih dimenzij, saj meri v dolžino le 5 cm okolja na začetno stanje. Opozoriti je potrebno, da se pri in v višino 4 cm. Kljub svoji majhnosti ima vezje lep nabor ponastavitvi zbrišejo tudi vsi naši projekti. Meni pomoč (❔) nam komponent. Srce micro:bita je 32 bitni mikrokrmilnik Nordic ponuja celo vrsto zelo koristnih informacij in povezav. Velik nRF51822 z ARM Cortex-M0 procesorskim jedrom, ki bije s gumb z napisom Prenos sproži prevod kode in prenos le-te na naš hitrostjo 16 Mhz. Družbo mu dela mikrokrmilnik NXP/Freescale računalnik. KL26Z, ki služi za prenos ustvarjenih programov na micro:bit s pomočjo USB kabla ali pa brezžično z vgrajeno Bluetooth Program vnašamo s klikom na posamezni ukaz, ki ga nato povezavo. Za hrambo in izvajanje programov ima micro:bit 256 povlečemo na delovno površino. Grafično so ukazi narisani kot KB bliskovnega pomnilnika in 16 KB RAM pomnilnika. bloki, ki jih lahko enostavno zlagamo enega na drugega. Skupino ukazov razstavimo s prestavljanjem spodnjega ukaza, ker bi Poleg omenjenih komponent imamo na voljo še 3D senzor drugače premikali celo skupino ukazov. pospeškov, 3D senzor magnetnega polja, senzor temperature, Bluetooth Low Energy povezavo, par tipk in diskretni 5x5 LED Za pisanje programov ne potrebujemo micro:bita, saj lahko matri delovanje sestavljenega programa spremljamo kar v simulatorju. čni prikazovalnik. Za zahtevnejše navdušence je tu 23-polni robni konektor, preko katerega dostopamo do PWM generatorja, Simulator podpira simulacijo tipk A in B, spremembe analogno/digitalnega pretvornika, asinhronega vmesnika in vodil temperature, pospeška, vibracij, spremembe svetlobe okolice, SPI ter I2C. Poleg omenjenega konektorja lahko na BBC kompasa, serijskega vmesnika in stanja na posameznih kontaktih micro:bit priklopimo zunanje naprave tudi preko treh vhodno- robnega konektorja. izhodnih kontaktov v obliki obroča z uporabo 4 mm banana V nadaljevanju članka si bomo na treh kratkih primerih pogledali, vtičev. kako začeti s pisanjem programov in kako napisani program prenesemo na micro:bit. Opisana strojna konfiguracija micro:bita nam omogoča izpis tekstovnih sporočil, prikaz animirane grafike v igricah, zaznavanje 3.1 Prvi micro:koraki pospeškov, tresljajev in nagibov vezja, kar lahko s pridom Za začetek dela potrebujete spletni brskalnik in povezavo v splet. uporabimo pri pisanju računalniških iger, štetju korakov, Pri delu s strojno opremo micro:bit pa potrebujemo še USB kabel krmiljenju robota in podobno. z mikro USB vtičem (kabel za povezavo pametnega telefona z Programe za micro:bit lahko pišemo vizualno ali tradicionalno v osebnim računalnikom) in seveda micro:bit. programskih jezikih Python, JavaScript, C in C++. Za pisanje kode je na voljo več spletnih aplikacij, med katerimi izstopa prej 3.2 Zagon razvojnega okolja omenjeni Microsoft MakeCode, ki ga bomo v članku tudi Primeri programov so pisani za poslovenjeni Microsoft uporabili za pisanje naših mojstrovin. MakeCode, ki je dosegljiv na spletnem naslovu: https://makecode.microbit.org/?livelang=sl Aplikacijo MakeCode Iz opisa vezja lahko zaključimo, da lahko micro:bit uvrstimo med s poslovenjenim vmesnikom prikazuje slika 2, skupaj s kodo Arduino in Raspberry PI. Prednost pred slednjima ima v svoji programa »Srček«. Vidimo lahko, kako malo je potrebno, da enostavnosti in možnosti takojšnjega začetka dela, saj naredimo enostavno animacijo za broško. potrebujemo za pisanje programov le sodoben spletni brskalnik. 3. MICROSOFT MAKECODE Za popolne začetnike priporočamo uporabo Microsoft MakeCode, ki temelji na vizualnem programiranju z uporabo grafičnih gradnikov v obliki blokov. Podobno, kot v okolju Scratch, tudi tu program sestavljamo s premikanjem in zlaganjem raznobarvnih blokov. Poleg vizualnega pisanja programske kode omogoča Microsoft MakeCode še klasično pisanje programske kode v jeziku JavaScript oziroma TypeScript, ki je primerno za vešče koderje in za zahtevnejše projekte. Prehod iz vizualnega v tekstovni način je možen vedno, obratno pa le v primeru, če je programska koda JavaScript napisana tako, da jo lahko MakeCode pretvori nazaj v grafične gradnike. Za uporabo MakeCode ne potrebujete uporabniškega računa in prijave v aplikacijo. Omenjena lastnost je zelo uporabna v šolah pri delu z mlajšimi učenci, saj lahko takoj pristopimo k delu brez predhodne prijave in z njo povezanih težav. Slika 2. Microsoft MakeCode 230 Vsi uporabljeni ukazi programa »Srček« se nahajajo v meniju Na sliki 4 vidimo program za smerokaz, ki za prikaz štirih smeri Osnovno. Želene ukaze le povlečemo z miško na delovno neba uporablja magnetni senzor. Informacije o položaju beremo iz površino in jih ustrezno zložimo. Simulator micro:bita se magnetnega senzorja z ukazom smer kompasa. Pri zagonu avtomatsko zažene in prikaže delovanje našega programa. programa nas micro:bit pozove k umerjanju magnetnega senzorja, s katero dosežemo točnost delovanja senzorja. Program Za zagon programa na pravem micro:bitu je potrebno micro:bit »smerokaz« lahko enostavno nadgradimo v pravi digitalni povezati z osebnim računalnikom z uporabo USB kabla. Osebni kompas. računalnik prepozna micro:bit kot USB ključek, na katerega skopiramo programsko kodo, ki smo jo predhodno prenesli na osebni računalnik s klikom na Prenos. Po končanem prenosu datoteke se program samodejno požene. 4. ZAKLJUČEK Napišimo še malo bolj uporaben programček, s katerim bomo V članku smo spoznali zelo zanimivo vezje micro:bit, ki kar vabi spremenili naš micro:bit v digitalni termometer! Za merjenje k raziskovanju in odkrivanju sveta računalništva in programiranja. temperature bomo uporabili kar senzor, ki je vgrajen v Vezje je majhno in robustno, razvojna okolja pa prilagojena mikrokrmilnik nRF51822 za merjenje temperature procesorskega začetnikom in poučevanju v šolski učilnici brez potrebe po jedra. Mikrokrmilnik ima majhno porabo, tako da se pri delovanju predhodnem nameščanju programske opreme. BBC micro:bit je jedro ne pregreva. Za točno meritev temperature okolice je namenjen poučevanju začetkov programiranja in to svoje potrebno upoštevati odstopanje izmerjene temperature od poslanstvo opravlja z odliko, kar je razvidno tudi iz zelo velike dejanske vrednosti. V našem primeru je potrebno izmerjeni motiviranosti učencev pri delu. temperaturi odšteti štiri stopinje, da dobimo pravo temperaturo. Sliko kode termometra vidimo na sliki 3. Sedaj lahko samo upamo, da bomo sledili primerom dobre prakse v svetu in da se bo uporaba micro:bita v šolstvu razširila tudi pri nas. 5. VIRI [1] Micro:bit Education Foundation: http://microbit.org [2] Loton, T. 2016. Micro:Bit Basics: A first guide for hobbyists, students and teachers of the BBC’s 'microbit' programmable computer. CreateSpace Independent Publishing Platform. N Charleston, SC. [3] Ball, T., Protzenko, J., Bishop, J., Moskal, M., Halleux, J. and Braun, M. 2016. The BBC micro:bit Coded by Microsoft Touch Develop. Microsoft Research, Redmond, WA. Slika 3. Termometer DOI=https://jonathan.protzenko.fr/papers/icse15.pdf [4] Ball, T., Protzenko, J., Bishop, J., Moskal, M., Halleux, P., Braun, M., Hodges, S. and Riley, C. 2016. Microsoft Touch Develop and the BBC micro:bit. Proceedings of the 38th International Conference on Software Engeneering Companion (Austin, Texas, May 14 - 22, 2016). ICSE '16. ACM, New York, NY. DOI=https://doi.org/10.1145/2889160.2889179 [5] Wing, M. J. 2015. Micro:bit q uick start guide for teachers. Hodder Education. London, UK. [6] Mahmood, A. 2016. The Micro:bit – Leading the Next Generation of Teenage Programmers. Markfield Institute of Higher Education. Markfield, UK. [7] Webster, J. 1999. Visual Programming, Wiley Encyclopedia of Electrical and Electronics Engineering. Wiley Publishing. Hoboken, NJ Slika 4. Smerokaz 231 Uporaba holografske tehnologije na primeru prikaza navigacije v izobraževalni ustanovi The use of holographic technology for navigational guidance inside an educational institution Monika Zorko Mitja Bernjak Robert Ratajc Sašo Kokol University of Maribor, University of Maribor, University of Maribor, University of Maribor, Faculty of Electrical Faculty of Electrical Faculty of Electrical Faculty of Electrical Engineering and Computer Engineering and Computer Engineering and Computer Engineering and Computer science science science science Smetanova ulica 17 Smetanova ulica 17 Smetanova ulica 17 Smetanova ulica 17 2000 Maribor 2000 Maribor 2000 Maribor 2000 Maribor monika.zorko1@student.um.si mitja.bernjak@student.um.si robert.ratajc@gmail.com saso.kokol@gmail.com Rute Pires Ines Kožuh Jaka Polutnik Matjaž Debevc Dairas n°90 Rua das University of Maribor, University of Maribor, University of Maribor, Tojinhas S. Pedro de Castelões Faculty of Electrical Faculty of Electrical Faculty of Electrical 3730-027 Vale de Engineering and Computer Engineering and Computer Engineering and Computer Cambra Aveiro science science science Portugal Smetanova ulica 17 Smetanova ulica 17 Smetanova ulica 17 rutepires@hotmail.com 2000 Maribor 2000 Maribor 2000 Maribor 00386 2 220 7142 00386 2 220 7188 00386 2 220 7105 ines.kozuh@um.si jaka.polutnik@um.si matjaz.debevc@um.si POVZETEK similar products currently available on the market thus presents an Holografska tehnologija je v zadnjih letih doživela razmah ne le efficient, low budget and attractive way of displaying relevant na podro data to the users, which in our case are the students of FERI. čju prikazovanja umetnosti, temveč je pridobila tudi večjo vlogo informiranja uporabnika. V članku predstavljamo Keywords izsledke študije, v kateri smo na črtovali in implementirali holografsko rešitev HoloFERI, ki pomaga uporabniku s prikazom Hologram, projection, 3D model, holography, navigation. holografske navigacije v izobraževalni ustanovi hitreje in bolj učinkovito poiskati določene prostore. Predlagana rešitev sestoji 1. UVOD iz treh glavnih komponent: LCD zaslon, akrilno steklo ter po meri Čeprav holografija ni nova iznajdba in njeni začetki segajo že v izdelana lesena konstrukcija, ki je obenem stojalo za LCD zaslon 80. leta prejšnjega stoletja, je njena priljubljenost v zadnjih letih ter akrilno steklo, prav tako pa omogoča zatemnitev prostora za vse večja. Uporablja se za najrazličnejše namene, kot na primer v večjo svetilnost LCD zaslona. HoloFERI tako predstavlja v oglaševanju, zdravstvu, razvoju in podobno. Pri tem gre za primerjavi s sorodnimi rešitvami na trgu finančno ugodno, hkrati projekcijo 3D objektov in iluzijo lebdenja le-teh v zraku. Iluzija pa tudi atraktivno možnost prikaza uporabnih informacij končnim 3D objekta se ustvari pri sekanju referenčnega svetlobnega žarka uporabnikom - v našem primeru študentom. in žarka, ki se odbije od osvetljenega objekta. Za projiciranje Klju holograma potrebujemo napravo za rekonstrukcijo holograma (v čne besede našem primeru akrilno steklo) in napravo, ki hologram izriše Hologram, projekcija, 3D model, holografija, navigacija. (LCD zaslon). Holografska tehnologija v zadnjih letih postaja predmet številnih ABSTRACT raziskav [1, 2, 3, 4]. Holografsko tehnologijo so prikazale kot In recent years, holographic technology has been expending not novodobni način prikazovanja umetnosti, omogočile pa so celo only in the field of displaying art, but also as a medium that can interaktivnost uporabnika s podobami v zraku lebdečih 3D inform the user if used correctly. The article presents the results of objektov. Čeprav je prednost omenjenih študij, da so se podrobno a study we designed and impemented the HoloFERI solution, that ukvarjale z optimizacijo prikaza holograma, so metode, helps the user navigate through the immense number of rooms at uporabljene v teh študijah, zahtevnejše za implementacijo ter the FERI educational institution with the help of a hologram. The hkrati finančno obsežnejše. solution consists of three main components: an LCD screen, V študiji, ki jo opisujemo v tem članku, tako predstavimo idejo acrylic glass and a custom made wooden construction, that serves funkcionalnega holograma, ki bo omogočal navigacijo po as a stand for the screen and shuts out most of the light that might Baročni (G3) stavbi Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in make the hologram difficultto see. HoloFERI in comparison to informatiko (FERI) v Mariboru. Hologram bo študente vodil po 232 novih prostorih in s pomočjo videa pokazal pot do želenega ustvari interferenco med objektom in odbito svetlobo [1]. Pojav, prostora. To bomo omogočili z v naprej izdelanimi video posnetki ko dve različni svetlobi med sabo sodelujeta, imenujemo 3D 3D modelov stavbe, ki se bodo predvajali na LCD zaslonu. Na hologram ali t. i. zračna projekcija. Holografska metoda zapisa zaslon bomo položili prozorno akrilno steklo pod kotom približno informacije objekta, je najbolj zanesljiva metoda zapisa 45°, kar bo omogočilo predvajanje holograma. informacije o 3D svetu okrog nas. Cilj projekta je tako na inovativen in zabaven način študentom Poznamo dve vrsti tehnik zračne projekcije: računalniško omogočiti enostavnejšo in časovno bolj učinkovito navigacijo po ustvarjen hologram (CGH) in prostorsko svetlobni modulator novih prostorih, ki jim še niso poznani. Celotna zgradba FERI je (SLM). CGH je ena izmed tehnik, s pomočjo katere se ustvari razdeljena na 3 objekte v katerih se nahaja mnogo učilnic. Šele holografski objekt. Pri tem obstajajo trije osnovni elementi pred manj kot dvema letoma je fakulteta začela uporabljati novi holografije: izvor svetlobe, hologram in slika. Če dva izmed teh del objekta (G3). Zaradi velikega števila učilnic se študentje elementov poznamo oz. določimo v naprej, lahko tretji element pogosto v prostorih ne znajdejo takoj. Z našo rešitvijo bi tako izračunamo. Ko določimo valovno dolžino laserske svetlobe, se pripomogli k boljši orientaciji in počutju študentov na fakulteti. lahko hologram ustvari z računalnikom [1]. Uporaba te vrste hologramov strmo narašča. Po drugi strani SLM tehnika temelji na intenziteti svetlobnega vira. Ta tehnologija se uporablja na 2. RAZVOJ HOLOGRAFSKE področju shranjevanja podatkov za potrebe dešifriranja podatkov TEHNOLOGIJE IN NJENE ZNAČILNOSTI v laserski žarek. Za delovanje potrebuje gostujoč računalnik, ki Hologrami in holografija niso nove iznajdbe. Uporaba se je za skrbi za upravljanje pošiljanja kontrolnih signalov in prikazovanja čela že v prejšnjem stoletju. Najprej v umetnosti, kasneje pa se ji je signala na SLM napravi v realnem času. Prav tako potrebuje še pridružila tudi tehnološka plat. V naslednjem poglavju bomo gonilnik, ki skrbi za rekonstrukcijo objekta in izdelavo prikaza 3D predstavili zgodovino holografije, ter opisali osnovne principe holograma. Problem te tehnike se pojavi pri nezmožnosti delovanja in tehnološke zahteve za izdelavo holograma interakcije z uporabnikom zaradi nasprotne smeri projekcije objekta v primerjavi z uporabnikom. 2.1 Zgodovina holografije Poznamo več različnih načinov zračne projekcije 3D holograma. Začetki uporabe holografske tehnologije segajo v 80. leta 20. V vsakem primeru pa potrebujemo napravo za rekonstrukcijo 3D stoletja. Tako naj bi bil španski surealist Salvador Dali prvi, ki je holograma (uporaba votle piramide) in pa napravo, ki hologram uporabil holografsko umetnost na razstavi v New Yorku. Najbolj izriše (LCD zaslon). S pomočjo naprave za rekonstrukcijo lahko znana umetnina s tega področja je delo The Brain of Alice Cooper iluzijo 3D holograma ustvarimo iz statične slike na LCD zaslonu. iz leta 1973 - 360 stopinjski holografski stereogram, s sliko Tako izdelan hologram se potem nahaja v zraku - lebdi [1]. zvezdnika Alice Cooper-ja, ki navidezno lebdi v centru cilindra. Kot smo deloma omenili že v zgodovinskem pregledu, se Od leta 1989 se uporaba holografije širi s pomočjo uporabe na holografija uporablja za izdelavo varnostnih elementov na majicah in ostalih tekstilnih izdelkih. Ta izum vključuje karticah in bankovcih, pri naprednih medicinskih tehnikah, v holografsko umetnost, ki je oblika izdelovanja slike brez uporabe umetniški in zabavni industriji, v znanstveni fantastiki in še na fotoaparata, a je kljub temu sposobna ustvarjanja veliko drugih področjih. Širjenje na nova področja se je v zadnjih tridimenzionalnih slik, ki se lahko natisnejo na majice s pomočjo letih zelo razmahnilo, zato je težko slediti vsem inovacijam s laserja. strani holografije. V 90-ih letih je virtualna realnost zelo napredovala. Dandanes se je meja med virtualnim okoljem in fizičnim svetom bistveno zmanjšala (McLeod, 2015). Holografski trg ima velik potencial na 3. SORODNE ŠTUDIJE različnih drugih trgih. Tako se na primer hologrami uporabljajo Raziskovalci ([1][2][3][4]) so se v svojih raziskavah osredotočali tudi v glasbeni industriji. Tehnologijo so izkoristili še umetniki in predvsem na možnosti prikaza hologramov s pomočjo refleksivnih glasbeniki, kot so Beyoncé, Gorillaz in Mariah Carey. Kljub temu površin. Hologram so opredelili kot novodobni način pa je največ medijske pozornosti dobila Tupac Shakurjeva 3D prikazovanja umetnosti [2], nekateri pa so znotraj svojih upodobitev v letu 2012. Predstava v obliki koncerta je izpodbila projektov implementirali celo interaktivnost uporabnika s predpostavke o realnosti in fizični transcendenci, ki ju pogosto hologramom[3], kar ga naredi še toliko bolj privlačnega in povezujejo s tehnološko duhovnostjo in nesmrtnostjo (McLeod, vsestranskega za praktično aplikacijo. 2015). Kawashima, Suzuki in ostali [1] na osnovi predhodnih študij Hologrami se uporabljano tudi v varnostne namene. Imajo visoko predlagajo novo metodo za zračno projekcijo 3D slik s pomočjo stopnjo varnosti, saj se težko reproducirajo in jih je težko računalniško generiranega holograma in konkavnih zrcal. S simulirati s konvencionalnimi metodami tiska (Pizzanelli, 1997). takšnim načinom želijo prispevati k zmanjšanju optičnih sistemov, Tako so hologrami uporabljeni v mnogih denarnih valutah, na ki se potrebujejo za projiciranje. V svoji študiji so uspešno primer v Braziliji, Angliji, Južni Koreji in v evrskem območju. ugotovili in preizkusili postavitev LCD zaslona v optični sistem, Najdemo pa jih lahko tudi na bančnih karticah, osebnih ki predvaja 3D sliko v zraku. Uspeli so zaradi nagibanja LCD izkaznicah in potnih listih. zaslona in prilagoditve vpadne svetlobe. Tudi Popovich, Waldern in Storey [2] so se ukvarjali z uporabo 2.2 Osnovni principi delovanja refleksivnih panelov za prikaz hologramov, ter so na podlagi svoje 3D holografija je metoda, ki je predstavljena s pomočjo raziskave leta 2001 objavili patent, ki omenja podobno projekcijske tehnike in temelji na iluziji. Iluzija 3D objekta se metodologijo, ki je uporabljena v naši raziskavi. Ugotovili so, da ustvari pri sekanju referenčnega svetlobnega žarka in žarka, ki se so rezultati boljši, če je za prikaz uporabljenih več svetlobnih odbije od osvetljenega objekta. Objektni in referenčni žarek imata virov, ki oddajajo različne valovne dolžine barv ter skupaj tvorijo namreč enako valovno dolžino. Svetloba, ki osvetli objekt, tako celoten hologram, ki se prikaže na refleksivni podlagi. V njihovi 233 raziskavi so za prikaz holograma uporabili projektorje, ki vsebine v prostor, vendar pa je v prihodnosti vsekakor še veliko omogočajo dosego boljših rezultatov zaradi velike svetilnosti, prostora za napredek in inovacije tudi na tem področju. vendar pa poudarjajo, da je prikaz mogoč s katerokoli napravo, ki Uporabljena tehnologija je cenovno prilagojena in dostopna omogoča prikaz 3D modela s svetlobnim sevanjem. Hkrati pa preprostemu uporabniku ter je tako sestavljena predvsem iz ugotavljajo, da je kvaliteta končnega rezultata močno odvisna od vsakdanje dosegljivih predmetov. Osnova za prikaz holograma je svetlobne jakosti, ki jo je naprava sposobna oddati. Njihova LCD zaslon, na katerem se predvaja v naprej pripravljen video, ki raziskava se od naše razlikuje predvsem po tem, da so za prikaz prikazuje virtualni sprehod po 3D modelu G3 stavbe fakultete. uporabili več kot le eno refleksivno površino, s čimer so dosegli Sam model je ustvarjen v prosto dostopni različici Googlove boljši efekt globine. programske opreme SketchUp, kjer so definirane tudi kamere in Mahfud in Matsumaru [3] sta v svoji študiji predstavila prehod med njimi. Model je ločen glede na posamezna nadstropja interaktivno zračno projekcijo 3D hologramov s pomočjo stavbe G3, kar pomeni, da smo pridobljene posnetke iz SketchUp- piramidnega holograma in paraboličnega odsevnega sistema za a morali v celoto združiti šele kasneje, za kar smo uporabili ponovno rekonstrukcijo 3D objekta holograma. Kar pa to študijo programsko opremo za post produkcijsko obdelavo video vsebin. naredi drugačno od ostalih, je to, da so pri praktični izvedbi Za refleksivno ploskev, na katero se projicira video z LCD ekrana uporabili Leap Motion senzor za sledenje uporabnikovemu smo uporabili akrilno steklo debeline 4mm, ki je primerne gibanju prsta za interakcijo s 3D objektom. Za dosego teh trdnosti, da se ne ukrivi, ter tako ne popači odseva holograma. funkcionalnosti so potrebovali tri glavne korake: rekonstrukcija Zaradi slabe svetilnosti LCD zaslona smo pri izvedbi raziskave 3D objekta, zračna projekcija 3D holograma ter interaktivna naleteli na težavo, saj je bil odboj slike od naše refleksivne manipulacija s 3D objektom holograma. V študiji sta ovrednotila površine skoraj neviden. Iz tega razloga smo se odločili za načrt in potrdila pravilno delovanje interaktivnega delovanja 3D izdelavo ogrodja, ki bi omejevalo ambientalno svetlobo, ter s tem sistema hologramov s pomočjo prototipne izgradnje sistema in omogočili boljšo vidljivost holograma. demonstracije le-tega. Oliveira in Richardson [4] govorita o hologramu, kot nekakšnem novem umetniškem slogu. Torej kako se lahko umetniki v novi obliki izražajo v 21. stoletju. Za hologram pravita da je novi način izražanja umetniških del in umetnine. “Holo Art” je tudi ime, ki se lahko uporablja. Sprašujeta pa se tudi, na kakšne načine lahko ta tehnologija pomaga umetnikom pri svojem izražanju. Omenjene študije se od naše razlikujejo predvsem po svoji kompleksnosti. Večina omenjenih avtorjev se je namreč poglobila v samo optimizacijo prikaza holograma, medtem ko naša raziskava temelji na praktičnosti, ter zanemarja metodologijo implementacije. Kvaliteta prikaza holograma je pri uporabi metod, ki so omenjene v sorodnih študijah nedvomno boljša, vendar pa so metode zahtevnejše za implementacijo in posledično tudi finančno bolj obremenilne. 4. PREDSTAVITEV PROJEKTA – HoloFERI 4.1 Nameni in cilji Namen naše študije je na inovativen način predstaviti navigacijo po novem delu FERI. Cilj je študentom omogočiti virtualen sprehod po novi stavbi v tehniki, ki daje občutek globine (3D), ter jim s tem omogočiti lažjo orientacijo za takrat, ko se bodo v stavbi tudi fizično nahajali. Hkrati pa bo hologram služil tudi kot predstavitveni medij, ki predstavlja najnovejšo infrastrukturno pridobitev FERI-ja in predstavitev študijskega programa Slika 1 Implementacija rešitve Medijskih komunikacij. 4.2 Uporabljena tehnologija in implementacija rešitve HoloFERI 5. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK V svoji študiji smo želeli ugotoviti, kako na inovativen način Načrtovanje predlagane rešitve je temeljilo na tehnologiji prikaza predstaviti navigacijo po fakulteti FERI. V ta namen smo holograma s pomočjo odboja slike od refleksivne površine. načrtovali in implementirali holografsko rešitev HoloFERI. Z Hologrami predstavljajo nov, inovativen način predstavitve njeno uporabo smo študentom omogočili virtualni sprehod po medijskih vsebin, kar je lahko koristno za podjetja, ki se ukvarjajo novem delu fakultete s prikazom holograma, pri čemer smo s promocijo izdelkov, kot tudi podjetij, ki se ukvarjajo s slikovno uporabili LCD zaslon, čigar slika se je zrcalila na akrilno steklo komunikacijo na daljavo. Glede na to, da je tehnologija pod določenim kotom. Akrilno steklo in LCD zaslon smo hologramov trenutno še v povojih, refleksivne površine postavili na konstrukcijo, ki je bila izdelana po meri. S tem smo predstavljajo enostaven način za umeščanje dvodimenzionalne dobili manj ambientalne svetlobe, kar je pripomoglo k boljši 234 vidljivosti holograma. Za hologram smo uporabili že vnaprej [2] Milan M. Popovich, J. D. 2001. Patent No. US 6211976 B1. izdelan 3D model novega dela fakultete. ZDA. Rešitev HoloFERI se od ostalih obstoječih rešitev razlikuje v tem, [3] Mahfud J., Matsumaru T. 2016. Interactive Aerial Projection da smo za končni izdelek uporabili malo finančnih virov. Ostale of 3D Hologram Object. International Conference on rešitve, ki že obstajajo so pogosto kompleksnejše in dražje. Tako Robotics and Biomimetics. Qingdao, China, December 3-7, smo s svojo študijo pokazali, da je učinkovit hologram mogoče 2016. Dostopno na: doseči z uporabo cenovno dostopnih rešitev, kot je LCD zaslon in http://ieeexplore.ieee.org/document/7866611/ akrilno steklo. [4] S Oliveira and M Richardson.9th International Symposium V prihodnje bi bilo smiselno preveriti, kako rešitev HoloFERI on Display Holography (ISDH 2012). IOP Publishing. sprejemajo končni uporabniki, pri čemer bi lahko izmerili Journal of Physics: Conference Series 415 (2013) 012007. uporabnost nove rešitve ter izkušnje uporabnikov. Prav tako bi Dostopno na: http://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742- bilo zanimivo ugotoviti, kako bi predstavljen koncept deloval v 6596/415/1/012007/pdf drugem kontekstu, kot na primer za potrebe oglaševanja. [5] Bussard, J. (1989) Holographic art applied to T-shirts or other textile products. U.S. Patent Documents. 6. LITERATURA [6] McLeod, K. (2015) Afrofuturism 2.0: The Rise of Astro- [1] Kawashima T., Suzuki K., Kakue T., Shimobaba T., Ito T. Blackness. Chapter 6. Lexington Books. 2015. Aerial Projection System of Three-Dimensional [7] Pizzanelli D. (1997) Holograms for Security Markings. U.S. Images Using Computer-Generated Image Hologram and Patent Documents. Concave Mirrors. 14th Workshop on Information Optics (WIO), Kyoto, 2015, pp. 1-2. DOI= 10.1109/WIO.2015.7206894 235 Likovno ustvarjanje s pomočjo IKT opreme Fine arts through ICT Andreja Žavbi Kren OŠ Toma Brejca Kamnik Šutna 39 1241 Kamnik andreja.zavbi.kren@gmail.com POVZETEK digitalnih medijev za reševanje likovnih nalog spodbuja razvoj V svojem likovne in splošne ustvarjalnosti (Učni načrt, 2011). članku sem želela prestaviti uporabo računalnika pri likovni umetnosti. Medij je predstavljal le pripomoček za likovno 2. nalogo, saj je bila ustvarjalnost u LIKOVNA UMETNOST V ŠOLI čencev še vedno na prvem mestu. Bil je močno motivacijsko sredstvo, kar so ugotovili tudi učenci Likovna umetnost predvideva, da učenci pri tem predmetu sami. Po štirih urah, dveh v učilnici in dveh v računalniški odkrivajo in spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost, likovno učilnici, so učenci spoznali in utrdili nov likovni pojem- svetlenje občutljivost, da so sposobni opazovati in presojati (Učni načrt za barv ter ga nato tudi praktično uporabili. Ustvarjali so v likovno vzgojo, 2011). računalniškem programu Slikar, ki se je izkazal za Pomembno je, da je učitelj organizira pouk in dejavnosti, tako da najprimernejšega, saj ga učenci kar dobro poznajo. Dokazala sem, najprej v učencu vzpodbudi razvoj točnosti opazovanja, vizualni da lahko s pomočjo računalnika učenci predvsem hitreje osvojijo spomin in fantazijo, nato pa tehnične spretnosti pripeljejo do likovno nalogo in najdejo še boljše ideje za izbiro likovnega ustvarjalnih zamisli in rešitev. Seveda pa je v največji meri uspeh motiva. odvisen od učenčeve dejavnosti in njegove zmožnosti (Tacol, 2006). Ključne besede Likovna umetnost, motivacija, učni načrt, IKT. ABSTRACT In my article, I wanted to present the use of a computer in fine arts. The medium was used only as an accessory for the fine arts assignment, the pupils’ creativity was always in first place. The computer served as a strong motivational tool, which was soon realized by the pupils themselves. After four hours, two hours spent in the classroom and two hours in the computer science classroom, the pupils got familiar with a new fine arts concept – color highlighting, which they also practically used later on. They were using the Paint computer program, which turned out to be the most appropriate, because it is fairly known amongst the pupils. I have proved that with the help of a computer, pupils can acquire knowledge faster and find even better ideas for choosing an art theme. Keywords Fine art, creativity, curriculum, IKT. Slika 1: Učenci pri delu 1. UVOD Učni načrt zagovarja, da se večja izkušenost učencev širi tudi z V sodobni šoli ima računalnik pomembno vlogo pri učenju možnostjo uporabe sodobne tehnologije na področju procesov in poučevanju. Skoraj ni šole v Sloveniji, ki nebi imela po svojih učenja ter poglabljanja likovnih izkušenj in razumevanja zmožnostih urejene računalniške učilnice. V učnem načrtu temeljnih zakonitosti likovnega jezika. Učinkovitost in zasledimo veliko možnosti za smiselno vključevanje IKT v pouk ekonomičnost uporabe za učitelja in/ali učenca se kaže predvsem likovne umetnosti. Kot preberemo v učnem načrtu, je uporaba v prenosu, hranjenju in urejanju gradiva, iskanju informacij ter pri IKT potreba, saj omogoča posodobitev pouka in vzgojo ter vzpostavljanju novih oblik socializacije in likovne komunikacije izobraževanje in seznanjenje učencem z e-znanjem in veščinami med uporabniki sodobne tehnologije ter med uporabnikom in za 21. stoletje. Moj primer dobre prakse to trditev tudi potrjuje. virom likovnih informacij (Učni načrt za likovno vzgojo, 2011). Uporaba računalnika pri pouku je koristna in zaželena tako med Tacolova (1997) pravi, so izhodišča za likovno izrazno dejavnost učitelji kot učenci, kar potrjujejo tudi raziskave. Delo z likovno teoretični problem ali pa likovni motiv in tudi likovna računalnikom motivira učence k boljšemu sodelovanju, pokazali tehnika, iz katere izhaja premišljeno zasnovano oblikovanje so tudi večje zanimanje za učno snov. Poleg tega uporaba likovne naloge. Kot taka bo lahko vzpodbujala učenčevo 236 ustvarjalnost in omogočila reševanje likovnega problema. Vsebine njem dobro znajde ter osvoji zmožnost ravnanja z njegovimi ponujenih likovnih nalog naj bodo takšne, da bo imel učenec orodji, omogoča kvaliteten likovni izdelek. priložnost za nove, ustvarjalne rešitve. . učenec lahko estetsko Izkazuje se, da je program Slikar primeren za likovno izražanje doživlja likovne pojave in razmišlja o njih, imeti pa mora tudi učencev v petem razredu, saj ponuja različna orodja za ustvarjanje možnost, da se samostojno izraža z izbiro likovnih orodij, kajti preprostih ali zapletenih slik. Na voljo je izbor različnih risarskih ustvarjalna dejavnost učenca izvira iz notranje motivacije. in slikarskih orodij, mešanje barv. Nameščen je v operacijskem sistemu Windows in enostavno dostopen. 3. LIKOVNA UMETNOST IN 3.1 Učiteljevo vključevanje računalnika kot RAČUNALNIK pripomoček za posredovanje informacij v učni Uporaba računalnika pri likovni umetnosti je metoda, ki se v šoli proces likovne umetnosti uporablja že dalj časa. Je odlično motivacijsko sredstvo, s katerim Sodobni didaktični pristopi in različne tehnične možnosti učenci ustvarjajo kvalitetne likovne izdelke z enostavnimi učiteljem omogočajo drugačno izvedbo učnega procesa pri vseh računalniškimi programi. Učenci se zelo radi likovno izražajo s predmetih, tudi pri likovni umetnosti. Uporabo računalnika je pomočjo računalnika, saj jim nudi možnost brisanja in potrebno usmeriti s primernimi strategijami in cilji, da ne zaidejo popravljanja izdelka. Tacolova (1997) poudarja, da naj učitelj ne v pretiravanje. Učne cilje določa učni načrt, toda kako jih bo pretirava z navodili, saj lahko računalnik izgubi vlogo likovne učitelj realiziral, se prilagajal učencem, pa je odvisno od učitelja. tehnike. V ta namen naj bi v pouk vključeval primerne učne medije in Strokovnjaki priporočajo (Duh, 2001), da naj se učitelj didaktične strategije z upoštevanjem dejstva, da so to lahko načrtovanja likovne umetnosti s pomočjo računalniškega orodja dodatni viri znanja (Strmčnik, 2001). loti tako, da prvi dve uri potekata v matični učilnici, naslednji dve Motivacija je zelo pomemben dejavnik pri likovni umetnosti. Od pa v računalniški učilnici. Prvi del procesa je namenjen motivaciji nje je odvisna intenziteta dela učencev, njihova celotna aktivnost in spoznavanju likovnih pojmov. Naslednji del učnega procesa pa in nenazadnje uspešnost likovnih izdelkov. je namenjen likovnemu izražanju s pomočjo računalnika. Ne smemo pa pozabiti na vrednotenje izdelkov, ki je zelo pomemben del učnega procesa. Deluje kot zaključek celote. Avtor meni, da je potrebno pri izbiri programov učencem ponuditi take, kjer se lahko učenci samostojno likovno izražajo in poznajo posamezna orodja. Učenec bo ustvarjalnost uporabil šele takrat, ko bo usvojil pomen ikon in znal uporabljati orodje. Slika 3. Medvrstniška pomoč pri osvajanju novega programa Slikar. 4. PRIMER DOBRE PRAKSE Opisala bom primer učne ure pri predmetu likovna umetnost v 5. razredu. Slika 2. Zatopljenost učencev v delo. Likovno področje:(računalniška) grafika, likovna tehnika: svetljenje in temnenje barv, likovni motiv: tihožitje. Kadar učenci prvič spoznavajo računalniški program, se najprej Cilji učne ure: samo »igrajo« z najrazličnejši orodji in ga na tak način • utrdi pojem svetla in pojem temna barva, spoznavajo. Pozneje se začnejo šele ukvarjati z obliko (Glavan, • razvrsti barve po svetlosti, Lampe, 2007). Pomembno je, da učitelj učencem najprej omogoči • poišče primere svetlih in temnih barv v okolju in naravi, spoznavanje in raziskovanje novega programa, nato jim pove • pojasni uporabnost svetlih in temnih barv, osnovne posebnosti izražanja in na zadnje rešujejo likovno • z računalniško grafiko oblikuje kompozicijo s poudarkom na nalogo. Na tržišču je velika množica različnih programov, ki jih smiselnem razporejanju svetlih in temnih barvnih ploskev po učitelj lahko ponudi za likovno izražanje, vendar je potrebno formatu, poiskati tiste, ki pripomorejo h kvalitetnemu reševanju likovnih • razvija občutljivost za določanje svetlosti posamezne barve, nalog. Program, ki ga lahko učenec dovolj hitro osvoji in se v 237 • se navaja na smiselno, uravnoteženo razporejanjsvetlih in so se eno uro učenci spoznavali s programom Slikar, šele nato je temnih barv po formatu, sledilo ustvarjanje ob likovni nalogi. Učenci s spoznavanjem • razloči pojme svetla / temna barva, svetlejša / temnejša barva, programa niso imeli težav, saj je program res prepoznaven in najsvetlejša / najtemnejša barva. predvsem ga učenci že poznajo od prej. Sama sem jim pokazala le osnove funkcije v programu, ostale funkcije so spoznali s Pojmi: likovni motivi v risbi, sliki in grafika, program Slikar preizkušanjem. Na koncu ure smo ovrednotili izdelke, sledilo je Metode: razlaga, razgovor, demonstracija, IKT tiskanje in razstava le-teh. Oblike dela: frontalna, individualna Poleg tega so se učenci naučili še shranjevanja v šolski shrambi, Učna sredstva: računalnik tako da smo razvijali še digitalno kompetenco. 5. ZAKLJUČEK Da je imela učne ura na učence močan vpliv,potrjujejo tudi njihove izjave, ki sem jih pridobila po končani uri. Neja: konč no sem lahko svoje ideje, ki jih ustvarjam doma na svojem rač unalniku uporabila tudi v šoli. Upam, da bomo še šli v rač unalniško uč ilnico in ustvarjali za likovno. Jaka: Konč no je bila tudi likovna zabavna. Julija: Všeč mi je bilo, da tudi č e sem se zmotila, sem ob koncu ure imela konč an izdelek. IKT pri predmetu likovna umetnost se je pokazal kot odličen motivacijski dejavnik. Učenci so bili pri delu ustvarjalni in samostojni, likovna naloga je bila uspešna kljub temu, da učenci pri predmetu niso porabili nobene tempere ali umazali nobene mize., To me je spodbudilo, da bom v prihodnje poskuašala večrat uporabiti IKT opremo pri predmetu likovna umetnost. Naslednji izziv zame bo, kako IKT opreme uporabiti pri predmetu likovna umetnost pri ocenjevanju izdelkov. 6. LITERATURA IN VIRI [1] Duh, M. 1999. Likovna vzgoja in multimedija.=http://lopes1.fov.uni-mb.si/IS/99/org/duh.pdf [2] Duh, M. 2001. Računalnik pri likovni vzgoji. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. [3] Strmičnik,F. 2001. Didaktika- osrednje teoretične teme. Ljubljana. Znanstveniinstitut Filozofske fakultete. [4] Učni načrt= http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/ Slika 4: Izdelki učencev pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likovna_vzgo ja.pdf Prvo in drugo uro smo bili z učenci v učilnici. Pogovorili smo se [5] Tacol, T. 1997. Računalnik kot orodje likovne vzgoje. o odtenkih v naravi, sorodnih barvah, kje jih lahko najdemo. Nato Likovna vzgoja, št. September,oktober. Ljubljana. Debora. smo si ogledali PPT o primerih odtenkov v naravi in ponovil [6] Tacol, T. 2006. Ustvarjalni učitelj. Dejavniki osebnostne in likovni problem- svetlenje barv. Nekaj časa smo namenili tudi strokovne rasti. Ljubljana. Debora. iskanju rešitev za likovno nalogo. Naslednji teden smo se za dve uri odpravili v računalniško učilnico. Kot svetujejo strokovnjaki, 238 Predstavitveni film letne šole v naravi skozi oči petošolcev 5th graders' summer school presentation movie Nina Žbona Kuštrin Osnovna šola Solkan Solkan 25 5250 Solkan 041 352 602, 00386 nina.zbona@gmail.com POVZETEK matične in podružnične šole prvi teden v mesecu septembru v V prispevku je predstavljena letna šola v naravi, izvajanje le te v Ankaranu. Na zaključnem roditeljskem sestanku v četrtem petem razredu na naši mati razredu dobijo starši bodočih petošolcev pomembne informacije o čni in podružnični šoli, fotografiranje u namenu, poteku letne šole v naravi in priporočilni seznam opreme čnih, športnih, plavalnih in drugih aktivnosti skozi oči petošolcev in ustvarjanje predstavitvenega filma s programsko in potrebščin. V njem so navedeni potrebni dokumenti opremo Windows Movie Maker. Pri pouku smo petošolce nau (zdravstvena izkaznica), šolske potrebščine, pripomočki za šolo čili, kako s pomo plavanja, osebno higieno, prosti čas in opremo za športne in druge čjo interaktivne tehnologije ustvarimo film, ki je bil predstavljen na uvodnem roditeljskem sestanku za starše u aktivnosti. čencev petega razreda. Prvi šolski dan se učenci skupaj s starši zberejo na šolskem igrišču, kjer pred odhodom od učiteljic pridobijo še zadnja Ključne besede navodila in informacije. Po prihodu na izbrano lokacijo se učenci Letna šola v naravi, fotografiranje, predstavitveni film, Windows v skupinah po štiri ali pet namestijo po sobah. Sledi preizkus Movie Maker. plavanja, ki ga izvedejo plavalni vaditelji v zunanjem bazenu. Učenci morajo preplavati določeno razdaljo. Glede na merila za ABSTRACT ocenjevanje plavanja in plavalnih sposobnosti jih vaditelji razporedijo v standardizirane skupine glede na njihovo predznanje This article discusses summer school activities at the OŠ Solkan plavanja. Po večerji še istega dne si učenci izberejo ime skupine Primary School, including our branch school, POŠ Grgar. This in izdelajo predstavitveno zastavo, ki jih pri različnih aktivnostih includes, among other content, taking photos of our learning, spremlja tekom šole v naravi. sport, swimming, and other activities as seen by our pupils in the 5th grade using the Windows Movie Maker software. During lessons, our 5th-graders were taught how to create a movie with the aid of interactive technology. The movie was presented to the parents at one of the parent-teacher meetings. Keywords Summer school, photography, presentation movie, Windows Movie Maker. 1. UVOD Plavanje je življenjska potreba, zato ga mora obvladati vsak posameznik. Omogoča nam varnost pred utopitvijo, zato je plavanje obvezni sestavni del učnega programa druge triade v osnovni šoli. Kot športna veščina je sestavni del športno – gibalne vzgoje, zato šola organizira letno šolo v naravi, da se učenci naučijo plavalnih veščin in da se v vodi počutijo varne. Tam se spoznajo s plavalnimi vaditelji, ki jih seznanijo z različnimi plavalnimi vsebinami v vodi. V letni šoli v naravi potekajo, poleg učenja plavanja, različne izobraževalne vsebine in sprostitvene dejavnosti. Slika 1 2. IZVAJANJE LETNE ŠOLE V NARAVI Vsakodnevni urnik se prične z vstajanjem, osebno higieno in Šola v naravi spada v razširjeni program osnovnošolskega jutranjo rekreacijo. Sledi urejanje sob in odhod na zajtrk. Po izobraževanja v skladu z Zakonom o osnovni šoli. Organizacija le zajtrku imajo učenci pouk na prostem, ki ga izvajajo razredne te je za šolo obvezna, učenci pa se vanjo vključijo prostovoljno. učiteljice. V času do kosila je učenje plavanja. Po kosilu so Na naši šoli je vsako leto organizirana za učence petega razreda prostočasne dejavnosti, kjer učenci počivajo ali se igrajo. 239 Učenci v letni šoli v naravi spoznavajo učne vsebine izkustveno z aktivnim pristopom. Razvijajo različne spretnosti, gibalne sposobnosti, vztrajnost ter prevzemajo odgovornost za bivanje in skrb za varnost ter osebno higieno. 2.1 Fotografiranje aktivnosti Poleg plavalnih vaditeljev, ki so zadolženi za športni del, so v letni šoli v naravi prisotne tudi razredničarke, ki učence poučujejo ostale predmete iz učnega načrta, hkrati pa dogajanje dokumentirajo s fotografiranjem. V letošnjem šolskem letu smo se dogovorili, da bodo športne, učne in prostočasne dejavnosti s fotoaparatom fotografirali tudi učenci z namenom, da po vrnitvi v šolo izdelajo predstavitveni film in tako presenetijo starše na Slika 2. Oglasna deska z informacijami. uvodnem roditeljskem sestanku. In tako smo se že tekom prvega dne dogovorili, kaj bodo fotografirali. Sprva sem jim svetovala in Pred popoldanskim plavanjem imajo še eno učno uro na prostem. jih pri delu usmerjala, kasneje pa so pobudo za fotografiranje Med plavalnimi uricami je popoldanska malica. Po večerji imajo prevzeli sami. Fotoaparat sem imela pri vseh dejavnostih pri roki, učenci družabne in tematske igre ter zabavni program. Sledi tako da so učenci lahko hitro posegli po njem, če so želeli branje pravljice v nadaljevanjih. Pred spanjem imajo namenjen fotografirati pomembne dogodke, ki smo jih preživeli skupaj. čas za umirjanje, potem sledi zapiranje luči in počitek. V primeru Kmalu so samostojno začeli fotografirati različne športne neugodnih vremenskih razmer program sproti prilagajamo. aktivnosti in učne dejavnosti, prosto igro v sobah, zabavne večere in prehranjevanje. Pri fotografiranju ni prihajalo do razlik med učno uspešnimi in učno manj uspešnimi učenci, saj so vsi dobili možnost in izkušnjo pri rokovanju s fotoaparatom in digitalnim beleženjem dogodkom po svoji zamisli. Slika 3. Plavanje v zunanjem bazenu. Slika 5. Fotografiranje družabne igre. Poleg plavanja in izobraževalnih dejavnosti izvedemo še športni dan: vožnja s kajakom in plavanje ter naravoslovni dan: Obsredozemski svet. Z ladjico iz Ankarana odplujemo v Piran in opazujemo del slovenske obale. V Piranu se seznanimo z njegovimi arhitekturnimi značilnostmi in ga spoznamo kot srednjeveško mesto. Pogovarjamo se o sredozemskem podnebju, rastlinstvu, gospodarskih dejavnostih … Pred vrnitvijo domov se ustavimo še v Lipici in si ogledamo kobilarno. Slika 6. Fotografiranje športne aktivnosti. 3. IZDELAVA PREDSTAVITVENEGA FILMA Po vrnitvi iz letne šole v naravi v našo podružnično šolo, so učenci nestrpno pričakovali, da si ogledajo fotografije, ki so jih fotografirali med bivanjem na morju v Ankaranu. Dogovorili smo se, da bomo predstavitveni film ustvarili pri urah oddelčne Slika 4. Na Tartinijevem trgu. skupnosti in v času podaljšanega bivanja. Pri prvi uri oddelčne skupnosti so se, zaradi majhnega števila učencev, vsi vznemirjeno 240 zbrali okoli računalnika. Opazovali so, kako je učenec, ki najbolje Nazadnje so učenci izbirali še glasbeno podlago. Izbrali so si obvlada računalniške veščine z mojo pomočjo prenesel digitalne glasbo iz filma Poletje v školjki, saj jih je spominjala na ogled posnetke s spominske kartice v mapo z naslovom Letna šola v Trga 1. maja v Piranu, kjer je bil del dotičnega filma tudi posnet. naravi 2017/2018, ki smo jo odprli v dokumentih računalnika. Posnetek glasbe smo našli na YouTube in ga z brezplačnim Učencem sem pojasnila, da bomo predstavitveni film ustvarili z spletnim programom Online Video Converter prenesli v našo računalniškim programom Windows Movie Maker, ki smo ga že mapo. V orodni vrstici Movie Makerja smo kliknili dodaj glasbo. imeli naloženega na računalniku. V mapi fotografij so učenci Glasba se je prenesla na časovno premico pod fotografije. Ko je izbrali le tiste, ki so se jih zdele najpomembnejše in so bil projekt končan, smo film shranili za računalnik. Film je bil predstavljale povzetek dogajanja in aktivnosti v Ankaranu. tako pripravljen in predvajan na uvodnem roditeljskem sestanku. Fotografije, ki so se ponavljale, smo izbrisali. Učenci so takoj Nato so učenci prinesli k pouku USB ključe, da smo jim film za prepoznali svoje in vsak je predlagal nekaj svojih najboljših za spomin naložili nanje. predstavitveni film. Izbrane fotografije so kronološko uredili. Najprej so vse fotografije označili in jih preimenovali z naslovom Šola v naravi. Računalnik je sam oštevilčil zaporedje slik. Naslednjo uro smo izbrano gradivo uvozili v Windows Movie Maker. Prve fotografije v programsko opremo sem uvozila sama, tako da sem kliknila na ikono v orodni vrstici dodaj videe in fotografije. Učenci so ob demonstraciji spoznali način uvažanja fotografij in potek dela. Nato si je vsak izbral nekaj fotografij, ki jih je uvozil, po vrstnem redu, v program. Slika 8. Vstavljanje fotografij. 4. ZAKLJUČEK Učenci so bili z ustvarjanjem predstavitvenega filma ob podpori IKT, ki so si ga ogledali takoj, ko je bil končan, zelo navdušeni in ponosni na svoj dosežek. Izdelovanje filma jim je ponudilo veliko novih znanj s področja računalništva. Za delo so bili notranje Slika 7. Izbiranje fotografij. motivirani in zelo aktivni. Letna šola v naravi je bila izhodiščna točka njihovega projekta, kjer je nastalo veliko zanimivih Predstavitvenemu filmu smo v najavni špici dodali naslov, na fotografij. Težko so pričakovali povratne informacije staršev po koncu, v odjavni špici, pa zapisali avtorje in mentorico. Ko so bile ogledu predstavitve. Na roditeljskem sestanku so bili ob in po uvožene vse slike, smo dodali vizualne prehode in animacije. ogledu filma starši čustveno vznemirjeni in ganjeni. Marsikateri Učenci so izbrali zvezdice, kajti zvezde ponazarjajo pomembnost mamici je po licu spolzela solza, ker so videle, da so bili njihovi in ravno tako pomembne so se počutili tudi oni sami, ko so otroci, ki so bili zaupani učiteljem v varstvo, srečni in nasmejani. ustvarjali film za starše. Označili smo čas trajanja določene fotografije: 5 sekund. Dokončan projekt smo shranili na 5. VIRI IN LITERATURA računalnik z namenom, da naslednjo uro dodamo glasbo. Pri tem [1] Šola v naravi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, sem jih opozorila, da osnovne mape s fotografijami ne smemo Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na naslovu: spreminjati, niti je preimenovati, kajti pri naslednjem urejanju še http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_p nedokončanega filma, bi prišlo do težav, saj program Windows redsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/sola Movie Maker ne bi prepoznal že vstavljenega digitalnega gradiva. _v_naravi/ (pridobljeno 14. 9. 2017) 241 Empirična primerjava didaktičnih metod pri poučevanju računalniških znanosti v slovenskem in ameriškem terciarnem izobraževanju Empirical comparison of didactic methods in teaching computer science in Slovenian and American tertiary education Anže Žnidaršič Višja strokovna šola ŠC Kranj a@anze.com POVZETEK received Bachelor’s degree in Slovenia and Master’s degree in the V prispevku predstavljamo primerjavo slovenskega in ameriškega United States of America. terciarnega izobraževalnega sistema na podlagi osebnih izkušenj At the end the article also compares the mentioned didactic avtorja. Slovenski izobraževalni sistem običajno v ločenih sklopih methods with the methods in Slovene Higher Vocational College predmeta uporablja didaktični metodi razlage (predavanja) in education system. praktičnega dela (vaj). Prav tako je v slovenskem sistemu redkost izdelava praktične rešitve in aplikacije na podlagi realnega Keywords problema v gospodarstvu ali javni upravi. Computer science, tertiary education, internship, Faculty of Ameriški izobraževalni sistem združuje didakti Economics, Hawaii Pacific University. čni metodi razlage in praktičnega dela ter tako uspešno povezuje študente z zunanjimi organizacijami. Študenti tako že v okviru praktičnega dela pri predmetu sodelujejo pri realnih projektih organizacij. Cilj 1. UVOD izobraževanja je študente čim bolj približati realnemu svetu in načinu dela, ki jih čaka po zaključku študija. Avtor članka sem v Sloveniji na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dokončal dodiplomski študijski program Univerzitetna Pomembno je opozoriti, da gre za osebne izkušnje avtorja poslovna in ekonomska šola, usmeritev Poslovna informatika [1]. prispevka kot študenta in asistenta in ne gre posploševati Vsi predmeti so bili izvedeni z ločeno didaktično metodo izobraževalnih sistemov omenjenih držav. Prav tako gre za dva predavanja in praktičnih vaj [2]. Običajno so bile vaje bolj različna nivoja študija, avtor je v Sloveniji zaključil univerzitetni obiskane od predavanj, saj se je pri vajah pri nekaterih predmetih študij, v Ameriki pa magistrski. zahtevala prisotnost, pri določenih predmetih pa so podeljevali Prispevek dodatno primerja omenjena študija z višješolskim tudi bonus točke za prisotnost. Večji del zagovorov seminarskih študijem v Sloveniji in novimi primeri dobre prakse. nalog je bil izveden med izvedbo vaj. Klju V Združenih Državah Amerike, na univerzi Hawaii Pacific čne besede University sem dokončal še podiplomski študij program Master Računalništvo, terciarno izobraževanje, praksa, Ekonomska of Science in Information Systems, usmeritev Software fakulteta, Hawaii Pacific University. Engineering [3]. Vsi predmeti so imeli didaktično metodo ABSTRACT predavanj in vaj združeno, torej se znotraj 3-urnega obiska The article compares Slovenian and American tertiary education predmeta je izvajalo tako predavanja kot vaje. Obenem sem kot based on personal experiences of the author. Slovenian education vabljen asistent izvajal predavanja in vaje pri računalniškem system normally differentiates between two didactic methods: predmetu IS6110 – Comparative Software Engineering [4]. lectures and exercises. It is also rare in Slovenian education system to find examples of students solving real problems for real organizations. 2. IZVEDBA American education system combines didactic methods of 2.1 Izvedba v Sloveniji lecturing and exercises in single course meeting, and it also gives Izvedba predavanj predmetov (npr. informatika) je bila izvedena v students an opportunity to solve real problems. The goal is to face obliki predavanja preko 100 študentom hkrati. Vaje predmetov pa students with what happens in the real world after the graduation. so potekale v manjših skupinah 20 študentov, občasno so bile skupine tudi nekoliko večje – po preko 50 študentov (pri It is important to note that these are author’s personal student and neračunalniških predmetih kot je Makroekonomija, ki pa sicer teaching assistant experiences and it should not be taken as a niso predmet tega prispevka). Predmeti usmeritve Poslovna generalization of education systems of the mentioned countries. informatika so bili izvedeni v manjših skupinah (pod 30 The article also compares different levels of study, the author 242 udeležencev), saj je celotna usmeritev manj obiskana kot popis integracij, ipd.). Po več dneh poskusov vzpostavitve popularni usmeritvi Trženje in Management. produkcijskega strežnika znotraj omrežja Univerze se je profesorica s pomočjo študentov odločila, da virtualni V večini primerov profesorji, ki so predavali, niso bili tisti, ki so produkcijski strežnik najame pri zunanjem ponudniku. S tem se je tudi izvajali vaje. To v osnovi ne predstavlja slabosti v primeru, prenehal izgubljati dragocen čas, ki ga je bilo potrebno porabiti ko so predavatelji in izvajalci vaj usklajeni. Velja opozoriti, da je drugje na projektu. To je bila tudi dobra lekcija za študente, da ne prihajalo tudi do neskladij (v redkih primerih odsotnosti izvajalca gre vedno vse po načrtih in je potrebno iskati alternativne rešitve. predavanj so bile vaje v prednosti pri obravnavi snovi ter obratno). V večini primerov je bila sicer usklajenost primerna, Ekipa je morala skrbeti tudi za varnost osebnih podatkov, ki jih je vendar nam je kot študentom predstavljalo manjši problem to, da pridobila od inštitucije. Član ekipe s primernimi dovoljenji za med vajami nismo imeli možnosti zastavljati težkih vprašanj dostop do izvornih podatkov je poskrbel za maskiranje osebnih profesorjem z izkušnjami na tem področju. Vaje so v večini podatkov v podatkovni zbirki. primerov izvajali asistenti, v nekaterih pa tudi demonstratorji Ekipa 10 študentov si je razdelila naloge pisanja dokumentacije, (starejši študenti), ki imajo manj izkušenj in prakse kot nosilci modeliranja rešitve, načrtovanja strukture podatkovne zbirke, predmetov. uvoza in zaščite podatkov organizacije, programiranja rešitve, Prakti postavitve in administracije strežnika, testiranja rešitve ter končne čnih primerov, ki bi bili zasnovani za točno določeno potrebo v neki organizaciji, se na Ekonomski fakulteti v okviru prezentacije ter predaje sistema naročniku. predmetov Poslovne informatike ni izvajalo. Tukaj govorimo o Vsak študent je imel mobilno številko profesorice. Med samo izdelavi programske rešitve, ki bi bila kasneje predana v uporabo izvedbo projekta je bilo potrebno sodelovati v vseh urah dneva, še naročniku. Za takšno izvedbo bi bilo seveda potrebno predmet v zlasti v zadnjih dneh projekta. celoti izvesti praktično. Ob koncu so študenti morali oceniti drug drugega. Pri tem je bilo 2.2 Izvedba v ZDA pomembno biti pošten. Avtor (ter drugi) je enega od študentov negativno izpostavil, kateremu je profesorica dodelila dodatne 2.2.1 Izvedba predmetov naloge, da je lahko predmet opravil. Projekt je bil torej zelo praktičen, do nivoja, ko je nekdo dobil opozorilo pred odpustitvijo (oz. nezadostno oceno pri predmetu). Predmeti so bili izvedeni v združeni obliki, torej metoda razlage in prakse je bila povezana v eno celoto. Vsako sre Po predstaviti na Hawaii State Department of Health - State čanje pri predmetu je trajalo 3 polne ure oz. 4 pedagoške ure. Obi Laboratories Division of Health v Pearl City-u je vsak član ekipe čajno je bil po drugi pedagoški uri kratek 10-minutni odmor. Zelo redko se prejel od njihovega direktorja pohvalo ter simbolični Coin of je zaklju Honor. čevalo srečanje predčasno, običajno so se srečanja zavlekla, pogosto tudi za celo pedagoško uro nad predvidenim. Več kot polovica študentov na magistrskem študiju je bila stara nad 30 let, z vsaj 5 let praktičnih izkušenj. V začetnem delu je bila izvedena metoda razlage oz. skupinske razlage, saj je bila v večini primerov zahtevana vnaprejšnja priprava na srečanje (branje člankov ter drugih učnih gradiv). Profesorji so dovolili oz. celo vzpodbujali prekinjanje razlage ob nejasnostih. Predvsem se že v sicer razlagalnem delu dodaja interakacijo med študenti in profesorjem. V drugem delu je sledilo praktično delo ter predstavitve individualnih ali skupinskih projektov (seminarske naloge, krajši praktični razvojni projekti itd.). Zelo pogosta je uporaba didaktične metode reševanja problemov, primarno samostojno, nato v skupini ter kasneje s pomočjo profesorja. Slika 1: Sistem, ki je bil razvit v okviru projekta Ker je bila celota izvedena v istem dnevu in zaporedno, je bilo znanje lažje spraviti v prakti Opisani praktični predmet je eden zadnjih na magistrskem študiju, čno uporabo skozi vaje. Prav tako se je bilo lažje pripravljati na posamezni predmet, saj je bil na saj združuje vsa prej pridobljena znanja. določen dan običajno izveden le en predmet študijskega 2.3 Primerjava programa. Na večini slovenskih programov fakultet z visokim vpisom je 2.2.2 Primer praktič nega razvojnega projekta v študij izveden v obliki masovnih predavanj profesorjev, vaje pa so sklopu študijskega programa izvedene s pomočjo asistentov in demonstratorjev, saj so skupine pri vajah manjše [2]. S tem se sicer bolj efektivno razporedi strošek dela, a obenem dodatno ločuje teorijo od prakse. V Zelo zanimiv je bil praktični razvojni projekt, ki je bil izveden za primeru vpeljave ameriškega sistema manjših skupin in v celoti naročnika Hawaii Department of Health - State Laboratories izvedenem predmetu s strani profesorja bi se posledično strošek Division. Celotna izvedba predmeta je bila izvedba izključno tega študija močno povečal. Kvaliteta izvedbe pa bi se hkrati povišala, razvojnega projekta. Glede na želje naročnika je ekipa morala saj bi študentje imeli lahko večjo interakcijo že med samo izvedbo sestaviti funkcionalno specifikacijo, ki jo je naročnik potrdil. predavanj. Torej ni potrebno ločevati didaktične metode razlage in Izdelala se je tudi tehnična specifikacija s popisom tehničnih diskusije. lastnosti projekta (zahtevana strojna in programska oprema strežnikov, na katerih bo tekla aplikacija, brskalnikov klientov, 243 Slovenske fakultete so torej stroškovno bolje organizirane, saj jih Pohvaliti je potrebno slovenske višje šole, saj so bolj približane v to sili sistem. Izredni magistrski študij celotnega letnika na ameriškemu praktičnemu sistemu. Višje šole imajo običajno že Ekonomski fakulteti stane manj kot izvedba enega predmeta in isto osebo, ki predava in izvaja vaje. Prav tako pa se v višjih šolah pol (1,5) magistrskega študija na Hawaii Pacific University [5] bolj pogosto pojavljajo izvajalci predmetov iz gospodarstva. Pri [6]. Letnik sestavlja šest (6) predmetov. izvedbi določenega kurikula je vloga predavatelja pomembna, saj na njegovo pobudo lahko pride do več stika z gospodarstvom. V slovenskem sistemu tudi ni zaznati predmetov, ki bi vključevali Predvsem na tem področju pa je še veliko potenciala, kjer lahko le praktično delo na realnem primeru pri naročniku. S takim izboljšamo slovenski izobraževalni sistem, predvsem v smislu načinom študija bi veliko bolje približali študente realnemu svetu. praktičnih aplikativnih projektov za konkretnega naročnika iz Ocenjevanje takšnih predmetov pa proti klasični metodi izpitov gospodarstva. Tako pridobljena znanja študentom omogočajo tudi predstavlja izziv, saj ni popolnoma jasnega ocenjevanja in bi bilo večjo zaposljivost in s tem povečujejo njihovo koristnost za razvoj na tem področju potrebno še izdelati kriterije. Takšne projekte pa gospodarstva in družbe nasploh. bi lahko izvajali kot zaključne projekte namesto diplomskih nalog. 4. LITERATURA 2.4 Primerjava s slovenskim višješolskim izobraževanjem Na [1] Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, "Dodiplomsko čeloma na višji šoli vaje izvaja tudi predavatelj. Ker prihajajo predavatelji in inštruktorji tudi iz gospodarstva, lahko prenašajo izobraževanje: Poslovna informatika (UPEŠ)," [Online]. svoje izkušnje na študente. Dostopno: http://www.ef.uni- lj.si/dodiplomsko/upes_poslovna_informatika. [Povzeto 10. 9. Potrebno bi bilo, npr. kot možnost v specialističnem študiju, ki se 2017]. uvaja na višjih šolah, povezati šolo in gospodarstvo v taki meri, da bi bila že v kurikulu odprta možnost in obenem obveznost [2] Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, "Urniki za študente pokrivanja vsebin, ki bi bile narejene za konkretne potrebe 1. letnikov," 24. 9. 2014. [Online]. Dostopno: http://efnet.si/wp- gospodarstva. V tujini npr. Nemčiji, Švici, na Finskem itd. je tak content/uploads/URNIK-1.-letnik-UPES-2014-2015z.pdf. sistem »industrijskih nalog« (teoretičnih in aplikativnih) že [Povzeto 10. 9. 2017]. zakoreninjen, tudi kot dualni sistem izobraževanja. [3] Hawaii Pacific University, "Master of Science in Information Možnost ali povečana možnost praktičnega dela na realnih Systems," [Online]. Dostopno: https://www.hpu.edu/cob/grad- primerih za gospodarstvo je na višjih šolah večja in nujna, saj je programs/msis.html. [Povzeto 10. 9. 2017]. praktična naravnanost na tej stopnji študija poudarjena, enako usmeritev v gospodarstvo. Specializacije, imenovane študij za [4] Hawaii Pacific University, "IS6110 - Comp Software Eng," izpopolnjevanje, so namenjene diplomantom višješolskih [Online]. Dostopno: študijskih programov, ki so zaposleni, se kažejo kot dobra https://bweb.hpu.edu:4443/hpud/bwckctlg.p_display_courses?ter priložnost in dodatna možnost za realizacijo le-tega. Ti programi m_in=201680&one_subj=IS&sel_subj=&sel_crse_strt=6110&se so namenjeni predvsem izpopolnjevanju, dopolnjevanju, l_crse_end=6110&sel_levl=&sel_schd=&sel_coll=&sel_divs=& posodabljanju in poglabljanju znanja že zaposlenega diplomanta sel_dept=&sel_attr=. [Povzeto 11. 9. 2017]. na ravni višjega strokovnega izobraževanja v skladu z zahtevami delovnih mest, kar je definirano v posodobljenih Izhodiš [5] Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, "Šolnina za čih za pripravo višješolskih študijskih programov [7]. študijsko leto 2017/18," [Online]. Dostopno: http://www.ef.uni- lj.si/dodiplomsko/solnina. [Povzeto 15. 9. 2017]. V praktični smeri na višjih šolah vzpodbujajo projektno delo na tekmovanjih SloSkills, imenovanih tudi Olimpijada poklicev, ki [6] Hawaii Pacific University, "Tuition and fees," [Online]. najboljše ekipe študentov vodijo na evropska (EuroSkills) in Dostopno: https://www.hpu.edu/graduate-admissions/tuition- svetovna (WorldSkills) tekmovanja v aplikativnih znanjih in and-fees.html. [Povzeto 15. 9. 2017]. spretnostih. Diplomska dela so na višji šoli sicer praktično naravnana, eden od dveh mentorjev je iz podjetja. Premalo pa je [7] Center Republike Slovenijo za poklicno izobraževanje, takega na "Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov," 11. čina dela, ki vodi k inovativnemu razmišljanju in aplikativnih projektih za konkretna podjetja, v marec 2016. [Online]. Dostopno: času izvedbe kurikula med študijem. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podr ocje/vs/Izhodisca/Izhodisca.pdf. [Povzeto 16. 9. 2017]. 3. ZAKLJUČEK Iz primerjave vidimo, da bi bilo še več povezave med teorijo in prakso gotovo dobrodošlo vpeljati tudi v slovenski izobraževalni sistem. Predvsem je cilj študentom še v istem dnevu predstaviti teorijo in se nato ukvarjati s praktičnimi primeri. Prav tako bi bilo dobrodošlo višje šole in fakultete povezati z organizacijami, kjer bi bili pripravljeni svetovati in dati možnost študentom realizirati manjše projekte, ki jih je mogoče izvesti tekom enega semestra. 244 Metode kontinuiranega izvajanja prenosa znanja v razvojni ekipi visokotehnološkega podjetja Methods for continuous knowledge transfer in the software development team of a high-tech company Anže Žnidaršič Višja strokovna šola ŠC Kranj a@anze.com POVZETEK helikopterjev [1]. Ko govorimo o daljinskem zaznavanju, V podjetju Flycom d. o. o. za svoje zaposlene na razvojnem govorimo o barvnih slikah, infra-rdečih posnetkih pregrevanj oddelku izvajamo dva tipa izobraževanj: daljša izobraževanja za električnih omrežij, ultravijoličnih posnetkih napak električnih pridobitev novih pomembnih kompetenc ter prenos strokovnega omrežij ter tridimenzionalnih oblikah površja s pomočjo laserske znanja med zaposlenimi. tehnologije (LiDAR) [2] [3]. Tekom dela z ogromno količino podatkov se je razvila potreba po enostavnem prikazu le-teh Prispevek opisuje način izvedbe rednega prenosa strokovnega naročnikom. V začetku je podjetje uporabljalo proizvode zunanjih znanja med zaposlenimi v razvojnem oddelku s pomočjo ponudnikov, a se je izkazalo, da takšne rešitve skozi čas postajajo didaktičnih metod razlage, projekcije, individualne oblike dela, dražje, še posebno ko je potrebno rešitev predati velikim dela v dvojicah, dela v skupinah, viharjenja možganov ter naročnikom (oz. velikemu število uporabnikov znotraj diskusije. Za prenos znanja se uporablja računalniško opremo, organizacije naročnika). Prav tako se je pokazala težava, da je bilo projekcijsko opremo ter tablo. Zapisniki srečanj so v krajši obliki v primeru kombinacije več tipov posnetkov potrebno uporabiti za preneseni tudi na interno knjižnico znanja. vizualizacijo različne produkte. Iz teh razlogov je pred dobrimi tremi leti in pol podjetje sprejelo odločitev o lastnem razvoju Uporaba ustreznih metod prenašanja strokovnih znanj in Geografskega Informacijskega Sistema (GIS) na podlagi preteklih spretnosti je v razvojni ekipi podjetja pomembna z vidika razvoja izkušenj s pomočjo sodobnih tehnologij [4]. in konkurenčnega trženja produktov, usvajanje strokovnih in komunikacijskih kompetenc pa tudi za uspešnost posameznika. Podjetje Flycom d. o. o. je z ekipo šestih geodetov že imelo veliko domenskega znanja, potrebno pa je bilo pridobiti razvojno ekipo. Ključne besede Razvojna ekipa je rasla iz leta v leta in danes (september 2017) Prenos znanja, agilne metode, delo v dvojicah, delo v skupinah, šteje osem članov. Zaradi velikega obsega znanja in omejenih Apple TV, Chromecast. sredstev je zelo pomemben efektiven prenos znanja znotraj razvojne ekipe. ABSTRACT At Flycom's development department two types of educational lectures are practised: longer in depth courses for gaining new 2. METODE PRENOSA ZNANJA skills and bi-weekly knowledge sharing among employees. V nadaljevanju je opisana oprema in didaktične metode prenosa The article describes the methodology of bi-weekly knowledge znanja, ki jih redno uporablja razvojna ekipa podjetja Flycom d. o. sharing with the use of lectures, projection, individual work, peer o. Ekipa v osnovi izvaja redna srečanja vsak drugi petek z programming, group work, brainstorming, and discussion. namenom prenosa znanja med člani ekipe. Srečanje traja od ene Computer equipment, television, and white boards are used. At do dve uri oz. po potrebi dlje. Običajno trajajo srečanja dlje po the end of sessions the notes are written into internal knowledge obisku večdnevnih mednarodnih konferenc, ko več članov ekipe system. prenaša znanje na celotno ekipo. Zadnja obiskana konferenca je bila FOSS4G-Europe julija 2017 v Franciji (Pariz) [5]. The use of proper knowledge sharing methodologies is extremely important since it gives the employees communication and marketing skills besides professional engineering skills. 2.1 Računalniška oprema za efektiven prenos Keywords znanja Knowledge transfer, agile methods, peer programming, group Vsi člani razvojne ekipe so opremljeni s prenosnimi računalniki work, Apple TV, Chromecast. MacBook Pro podjetja Apple [6]. Za prikaz uporabljamo LCD televizijski sprejemnik, na katerega je priklopljen Apple TV [7]. Apple TV ekipi omogoča brezžičen prenos slike na televizijski sprejemnik. Prav tako omogoča hiter preklop slike enega 1. UVOD računalnika na drugega (gre za klik na gumb v orodni vrstici operacijskega sistema macOS) [8]. Ker GIS sistem deluje tudi na Avtor članka sem zaposlen v podjetju Flycom d. o. o. v vlogi pametnih telefonih in tabličnih računalnikih, velja omeniti, da vodje razvoja. Podjetje Flycom d. o. o. izhaja s področja omenjena rešitev omogoča brezžičen prenos slike in zvoka tudi s daljinskega zaznavanja iz zraka s pomočjo lastne flote 245 teh naprav. Tako je mogoče neko rešitev, izdelano za pametni • predstavitev novosti na razvojnem področju GIS rešitev telefon, prikazati celotni ekipi na velikem zaslonu [9]. ali razvoja, za katere je ekipa izvedela na mednarodni konferenci, Tehnologija oddajanja ni omejena na prenosne računalnike Apple, saj je mogoče z namenskimi rešitvami prenašati sliko na Apple • predstavitev zahtevnih prostorskih algoritmov, potrebnih za razumevanje težav, ki se lahko pojavijo v TV tudi iz Microsoft Windows in Linux operacijskega sistema. sistemu pri prikazu natančnih podatkov, Eden takšnih programov je AirParrot 2 [10]. Prav tako pa je mogoče podobno brezžično rešitev oddajanja slike doseči z • predstavitev trikov za lažjo uporabo razvojnih orodij, alternativnimi rešitvami na strani televizije, kot je npr. Google • ter vse drugo, kar se zdi uporabno za povečanje Chromecast (novejši televizijski sprejemniki z operacijskim kvalitete izvedbe razvojnih projektov. sistemom Android imajo tehnologijo že vgrajeno) [11]. V primeru, da se predstavlja del sistema, ki ga je razvijalo več Ker ekipa dela na prenosnih ra č čunalnikih, se lahko hitro lanov, ga lahko predstavi več članov hkrati. To na primer organizira v manjše ekipe ali pa za delo v dvojicah za namen pomeni, da en član ekipe predstavi strežniški del rešitve, en član prenosa znanja ena na ena. Prav tako lahko ekipa že med samim zaledni del (backend) ter en član uporabniški vmesnik (frontend). srečanjem preizkuša določene predstavljene metode. Cilj srečanj Priprava na srečanje je torej individualna ali skupinska. Pripravo je aktivno sodelovanje celotne razvojne ekipe. člani ekipe opravijo tekom delovnega časa, saj se prenos znanja v Napotke, ki se prenašajo tekom srečanj, se vnese tudi na interno podjetju obravnava kot pomemben del delovnega procesa. knjižnico znanja, za katero se uporablja wiki sistem Confluence 2.2.2 Razlaga podjetja Atlassian [12]. Didaktična metoda razlage poteka s pomočjo projekcije na televizijski sprejemnik in/ali s pomočjo table. Razlago je dovoljeno v kateremkoli trenutku prekiniti, če pride do nejasnosti. Razlaga se nadaljuje po razjasnitvi nejasnosti navzočih. V primeru, da pride do novih idej med predstavitvijo izvedenih funkcionalnosti ali funkcionalnosti, ki so v razvoju, se le-te zapiše in kasneje oceni, če gredo v plan razvoja. Ker gre za nastop pred celotno ekipo, se načeloma izvajalci strokovnih razlag dobro pripravijo. 2.4 Diskusija Razlagi vedno sledi diskusija. V primeru, da gre za predstavitve novih tehnologij, ki so jih člani ekipe odkrili na konferenci ali v prostem času, so diskusije daljše. Med diskusijami ekipa diskutira, kako izboljšati obstoječe funkcionalnosti s pomočjo omenjenih novih metod in tehnologij, kaj bi bilo uporabno razviti novega, ipd. Med diskusijo se velikokrat pojavijo dobrodošli komentarji članov ekipe, ki niso delali na funkcionalnosti, ki je predstavljena. S tem podjetje viša kvaliteto produkta in ga občasno zapelje v smer, o Slika 1: Atlassian Confluence (wiki) kateri se ni razmišljalo. 2.2 Didaktične metode pri delu Podjetje sicer vodi razvojne projekte s pomočjo agilnih metod in Za uspešno in u prakticira dnevne sestanke, kjer se veliko manjših komentarjev o činkovito delo ter doseganje ciljev je tako kot pri klasi izboljšavi funkcionalnosti že upošteva [13]. čnem izobraževanju tudi pri izobraževanju znotraj podjetja potrebno upoštevati določena didaktična načela in metode. 2.5 Viharjenje možganov 2.2.1 Individualna ali skupinska priprava na Ko gre za načrtovanje večjih funkcionalnosti, se poskuša diskusijo opraviti s pomočjo viharjenja možganov, kjer lahko celotna ekipa srečanje sodeluje pri obsegu posameznih funkcionalnosti, ki bodo razvite. Po zaključku vsakega srečanja se ekipa dogovori okvirno o temah naslednjega srečanja. Celotna razvojna ekipa nikoli ne dela na Ker gre za strokovnjake z različnih področij (razvoja, oblikovanja, istem delu GIS sistema. Iz tega razloga je dobrodošlo sproti geodezije, geografije, matematike), je večja ekipa dobrodošla pri prenašati znanje novih metod razvoja na tiste člane ekipe, ki sicer izdelavi razvojnega načrta. Velikokrat se izpostavi probleme, ki se niso razvijali dela sistema, ki ga predstavi posameznik ali skupina. lahko pojavijo, a ker je ekipa dovolj velika, se ti problemi tudi tekom viharjenja že rešijo. Vsebina srečanj je zelo različna: Prav tako se tekom viharjenja izpostavijo člani ekipe, ki so najbolj • predstavitev novih funkcionalnosti sistema z namenom primerni za reševanje posamezne naloge na projektu. pridobivanja dodatnih idej za razvoj, Č • predstavitev novih metod razvoja, ki se jih je lani ekipe predlagajo tudi veliko količino manjših posameznik moral naučiti za reševanje problema pri funkcionalnosti, ki jih običajno lahko izvedejo tekom razvojnega razvoju, projekta za naročnika. Tukaj velja poudariti, da je jedro GIS 246 produkta enako pri vseh naročnikih, kar pomeni, da se naloge [Povzeto 20. 9. 2017]. poskušajo izvajati čim bolj generično. S spremembami za nove naročnike se tako izboljša uporabniška izkušnja tudi za obstoječe. [4] Wikipedia, "Geographic Information System," 23 september 2017. [Online]. Dostopno: 2.6 Delo v dvojicah https://en.wikipedia.org/wiki/Geographic_information_system Delo v dvojicah poteka izven rednih srečanj, saj gre tu za . [Povzeto 25. 9. 2017]. sodelovanje dveh razvijalcev pri reševanju problema. Reševanje je [5] FOSS4G-Europe, "FOSS4G-Europe 2017 | Paris - Marne-la- izvedeno tako, da en razvijalec piše programsko kodo ali nastavlja Vallée | July18-22 2017," [Online]. Dostopno: parametre programov, drugi pa aktivno sodeluje verbalno oz. https://europe.foss4g.org/2017/. [Povzeto 25. 9. 2017]. občasno prevzame interakcijo z računalniškim sistemom. Delo v dvojicah se vzpodbuja, saj dodaten »par oči« lahko hitro [6] Apple Inc., "MacBook Pro - Apple," [Online]. Dostopno: reši problem razvijalca, ki že dlje časa rešuje problem [14]. https://www.apple.com/si/macbook-pro/. [Povzeto 25. 9. 2017]. 2.7 Delo v skupinah [7] Apple Inc., "Apple TV 4K - Apple," [Online]. Dostopno: https://www.apple.com/si/tv/. [Povzeto 25. 9. 2017]. Delo v skupinah poteka običajno tekom rednih srečanj za prenos znanja. Delo poteka tako, da en razvijalec projecira vmesnik za [8] Apple Inc., "macOS High Sierra - Apple," [Online]. Dostopno: pisanje kode na televizijski sprejemnik, ostali člani ekipe pa https://www.apple.com/lae/macos/high-sierra/. [Povzeto 25. 9. podajajo predloge za izboljšave. 2017]. Gre za redko delo na tak način in je običajno del razlage nove [9] Wikipedia, "AirPlay," 19 september 2017. [Online]. Dostopno: funkcionalnosti, kjer se rešuje manjše probleme. https://en.wikipedia.org/wiki/AirPlay. [Povzeto 25. 9. 2017]. 3. ZAKLJUČEK [10] Squirrels, LLC., "AirParrot 2 | Mirror & stream content from Prenos znanja med zaposlenimi je pomemben del uspešnih your Mac, PC or Chromebook to Apple TV, Chromecast & razvojnih ekip. more.," [Online]. Dostopno: http://www.airsquirrels.com/airparrot/. [Povzeto 25. 9. 2017]. S pomočjo dobre organiziranosti, kjer so za doseganje ciljev internega izobraževanja znotraj podjetja pomembne tudi [11] Google Inc., "Chromecast - Google," [Online]. Dostopno: didaktične metode, je mogoča kvalitetna izvedba prenosa znanja https://www.google.com/intl/en_us/chromecast/. [Povzeto 26. 9. med člani razvojnih ekip. 2017]. Poleg samega prenosa znanj pa redna srečanja dodatno [12] Atlassian , "Confluence - Team Collaboration Software | vzpodbudijo člane ekipe k sodelovanju pri razvoju novih Atlassian," [Online]. Dostopno: funkcionalnosti ali pri prenovi starih. https://www.atlassian.com/software/confluence. [Povzeto 26. 9. Vsak član ekipe tudi spoznava in vadi različne metode, tudi 2017]. didaktične, tekom takšnih srečanj, kar je uporabno in koristno tudi pri promocijski predstavitvi in trženju produktov pri strankah. [13] Mountain Goat Software, "The Daily Scrum Meeting," [Online]. Uspeh trženja produktov namreč temelji tudi na pravih pristopih, Dostopno: strokovnih in komunikacijskih, pri zainteresiranih kupcih. https://www.mountaingoatsoftware.com/agile/scrum/meetings/ daily-scrum. [Povzeto 25. 9. 2017]. 4. LITERATURA [14] Wikipedia, "Pair programming," 10 avgust 2017. [Online]. Dostopno: https://en.wikipedia.org/wiki/Pair_programming. [1] Flycom d.o.o., "Flycom," 2016. [Online]. Dostopno: [Povzeto 25. 9. 2017]. http://www.flycom.si. [Povzeto 20. 9. 2017]. [2] Flycom d.o.o., "DIAGNOSTIKA IZ ZRAKA - Flycom," 2016. [Online]. Dostopno: http://www.flycom.si/airborne-inspection- 1. [Povzeto 20. 9. 2017]. [3] Flycom d.o.o., "SNEMANJE IZ ZRAKA - Flycom," 2016. [Online]. Dostopno: http://www.flycom.si/airborne-survey-1. 247