47435, .

%pomtn

misijon;

Dopolnjeno jel

v frančiškanski cerkvi

od 28. novembra do 8. decembra

1896. leta.

1. Reši svojo dušo, dragocena je.
Bog jo je ustvaril zase; ne za svet, ne za
greh. Odkupljena je z drago Krvijo Jezu¬
sovo. Mi nismo toraj sami svoji, marveč
last Jezusova. Živimo zanj, ljubimo Ga.

2. Jezusa ne ljubi, kdor greši, kdor
ne spolnuje njegovih zapovedij. Greh
je največji hudd na zemlji. Vse drugo, ako
prenašamo iz ljubezni do Boga, nam tekne
v večno življenje, greh nikdar. Ko bi greha
ne bilo, tudi ne bi bilo smrti; smrt je
kazen za greh.

3. „Smrt njegovih svetih je drago¬
cena pred obličjem Gospodovim." (Ps.
115, 6.) Strašna je smrt grešnikova. Ka-
keršno pa življenje, taka je smrt, kakeršna
smrt, taka je večnost.

4. „Dobro je človeku, če nosi jarem
od svoje mladosti!" (Jer. Žal. pes. 3, 27.)
Otroci, varujte krstno nedolžnost! Ne ho-
dite po hišah, držite se doma, cerkve in

ST? " J  'e>

šole. Spoštujte stariše, božji namestniki so.
Delajte jim veselje z lepim obnašanjem in
pridnostjo. Mladenči, deklice, posvetite se
Bogu! Svet je goljufiv, Bog pa zvest v
svojih obljubah. „Bog vse vidi, Bog vse
ve, greh se delati ne sme.“

5. Možje, žene, imejte skrb za do¬
mače. „Kdor pa za svoje, zlasti za do¬
mače nima skrbi, zatajil je vero in je
hujši od pagana.“ (I. Tim. 5, 8.) Vpišite
svoje družine v bratovščino svete Družine,
le-ta vam bodi vzor družinskega življenja.

6. Kdor ne prejema svetih zakra¬
mentov, je katoličan le po imenu. Sveto
Obhajilo je dušna hrana, brez njega duša
ne more vspevati. »Resnično, resnično vam
povem, ako ne boste jedli mesa Simi člo¬
vekovega in ne pili njegove Krvi, ne bo¬
dete imeli življenja v sebi." (Jan. 6, 5. 4.)
Bog vas varuj nevrednega Obhajila 1

7. Pohujšanje na zemlji mora priti,
je namreč nasledek izvirnega greha. Ali,
,,gorjč tistim, ki pohujšajo druge“, bodisi
z zgledom, besedo ali djanjem.

8. Kjer je mnogo besed, je tudi
mnogo greha. — Ne sodite druge, da ne
bodete sojeni ! — Vsak pometaj pred svo¬
jim pragom.

9. Šest dni delaj, sedmega počivaj!
Tudi ga posvečuj z molitvijo, božjo službo,
obiskovanjem bolnikov itd.

10. Ohrani stanovsko čistost! Ne-
: dolžnost je zaklad, ki ga nosimo v zdrob-
i Ijivih posodah. Telo naj uboga duha, duh
' pa Boga. Duh ne bodi suženj mesa. Na¬
redi pogodbo z očmi, da ne smejo gledati
nečimernosti. »Kdor seje v svojem mesu, ta

I bo tudi žel od mesa pogubljenje.* (Gal. 6,8.)

11. Varuj se slabih knjig kakor stru¬
penih gob, sicer je po tebi.

12. Ne dotakni se ptujega blaga!
Boljši krajcar po pravici, nego goldinar po
krivici. „Če sem kedaj koga ogoljufal, po¬
vrnil sem Čvetero.“ (Luk. 19, 8.)

13. Kakeršna druščina, takšen je
človek. Po slabi tovaršiji rada boli glava.
Povej mi, s kom občuješ, in jaz ti povem,
kakšen si.

14. Vera, živa vera bodi vodnica
tvojemu življenju. Ne sramuj se sv. vere.
„Kdor mene spozna pred ljudmi, tega bo
tudi Sin človekov spoznal pred angelji bož¬
jimi/* (Luk. 12, 8.) Bodi vsikdar zvest Rim¬
skemu prestolu ; časti škofe, ktere je po¬
stavil sv. Duh, da vladajo cerkev božjo ;
zaupaj duhovnikom, ker oni so tvoji pravi (

‘

r® ... .

h prijatelji, ki skrbe za tvoj časni in večni
j blagor in te spremljajo od zibeli do groba.

■ 15. Sv. maša je šolhce riaše sv. vere,

j je središče vsega katoliškega življenja in
j gibanja. Ne izostajaj-brez veljavnega vzroka

i od sv. maše.

16. Ce tudi smo grešili, vendar ne
obupajmo. Srednika imamo med nami in

i razžaljenim Očetom — Jezusa Kristusa, ki
I je iz ljubezni do nas prišel na svet, trpel,
: umrl na sv. križu, od mrtvih vstal, pre-
| magal smrt in pekel in nam zopet odprl

j rajska vrata. Sami sebe zatajujmo, križ no-
; simo, Jezusa sledimo. Marijo častimo, ker

ona je pribežališče grešnikov. Dobro se
1 vojskujmo, vero ohranimo, Bog sam bode
naše obilno plačilo v nebesih. Bodimo po¬
nižni, ker prevzetnim se zoperstavlja Bog.
Stanovitni ostanimo do konca.

„Bratje! Dosedaj smo malo ali nič
storili ^a svoje zveličanje, danes pa z a ~
čnimo !“ — ,,Moj Bog in moje vse !‘ (

(Besede sv. Frančiška.)

Za ohapvo

Univc

i  v Ljubljani
»v- - £>■_-

dne jtUJL-  194£