List 23.
Kmeta svet za zdravje in zadovoljnost.
(Poleg nemškiga.)
Kar si z žuli sam pripravim, Rad poštenje vam zastavim,
De narslajši mi diši 5 Vidim, res je, v mnogim mesti Bogatine dobro jesti,
Pa ko men' — jim ne godi.
Govorjenje njih pričuje, De le redko prileguje
Jim se tud najboljši jed 5 — Dober tek *) si scer želijo, Vender lačni, de medlijo,
Mor'jo vstat' od polnih skled.
Pa neumnim, ki ne vejo, Kak' bi sebi glad in žejo
Utihnili, dam ta uk : Kdor želi, de bi kosilo, Dobro vselej mu teknilo,
Z mano prime naj za plug.
*) Slaj , slast Appetit.
In ak' ta še ne pomaga, Seka derva naj in žaga,
Travo z mano naj kosi5 Te bo clo u terdini hlebi Vračtvo za želodec sebi
Našel daljnje brez skerbi.
Kdor želodcu tak bo stregel, Se bo vtrujen spat vlegel,
Zibat' treba ga ne bo: Na zeleni bo celini, Mehki kakor na blazini,
Se spočinil prav sladko.
Kar rodi mi lastna njiva Zernja , zelja, ali sočiva,
Mi naj zdravši da obrok: *) O de b' to mestjani vedli, Kakor jez bi željno jedli,
Sam' pridelke svojih rok.
Zemlji, ktero obdelujem, Pridnost svojo posojujem
Za največi samo prid 5 Posojilo po stotero , Ona leto mi vsaktero
More zopet povernit'.
*) Južina Mahlzeit.
Naj mi ravno večkrat roka Od debelih žulov poka,
Naj se skoz in skoz potim: Pa se s klasjem vender zlatim U jeseni obogatim,
Ino druj'ga ne želim.
Zadoveljen v svojim stanu Ne zavidim res mestjanu,
Bil on srebren ves in zlat 5 Kaj pomaga v mesti biti Pa ne moči jesti, piti,
V pokoju se naspat' ?
De se mnogim grajat' hoče Sklepe tve *), nebeški oče!
Glas ta meni več ni nov; — Men' preklestvo tvoje, Bože! **) „Ternje naj rodi ne rože
Zemlja", — res je blagoslov. ___________                            J. Drobnič.
*} Pri južnih naših sosedih na Horvat-skim i. t. d. se v pesmih nektere pri-svojivne zaimena tako pokračujejo: ma namesto moja, me namesto moje, tva „ tvoja, tve „ tvoje, sva        „      svoja, sve       „       svoje.
**) Bože je klicavni padež od besede Bog, pri južnih Slavjanih sploh v navadi.