49 številka. Trst v četrtek dne 18. februvarija 1904, Tečaj XXIX Izhaja vsak dan iadi ob nedeljah in praznikih* ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9- uri zjutraj. Paiamezne številka *e prodajajo po 3 novč (6 stotink) » mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Celji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, £t Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. naročbe »prejema uprava lista -Edinost", 11 ca Moli* piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. • ene oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. RUM! stv. sto. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 tron, 3 mesece 6 fciou. Na naročbe brez doposlane naročnine se aprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. NelrankoVfM pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li«U UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca Stv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. I a Poštno-liraniLničui račun št. 841.652. Vojna med Rusijo in japonsko. Vse vesti o potopljenju ruskih vojnih ladij iteresničr$. Dl NAJ 17. Današnja »\Viener Zeitung« priol čuje Bledečo izjavo : Od strani ca reke ru-ke in cesarBke japonske vlade došla so ministerstvu za vnaoje stvari uradna obvestila, da ste obe velesili v vojnem stanju mej teboj. Avstro-ogrska monarhija je nasproti Tenau zavzela stališče nevtralnosti nasproti <>bema vojujoč ma strankama. Iz tega sledi, da s? avstro-ogrski državljani morajo varovat vsega, kar ne bi bilo v soglasju z ne-vtialncstjo monarhije. LONDON 1 i. Reuterjev bilo brzojavlja iz Tokija preko New-Yorka včerajšnjega dne: Begunci izjavljajo, da Vladivostok ni pripravljen na to, da bi se m >gel ubraniti even-tuelnemu napadu. Tam nimajo niti torpedov niti min in deset torpedovk je zaprtih v ledu. — Rasi nadaljujejo s koncentriranjem čet na na severu reke Jalu, ker pričakujejo tam glavni spopad z Japonci in ker menijo, da namerujejo Japonci pretrgati zvezo med Port Arturjem in Vladivostobom. IX)NDON 17. Brzojavka lista »Dailv < "tir ničle« javlja, da japonski uničevatelji t rptdovk na severnem obrežju Japonske iščejo ruako vladivostoško ladijevje. TOK I JO 17. Re uterjev biro javlja : Ja-j onsk ) torpedno ladijevje je pred Port Arturjem dne 14. t. m. zopet napadlo rusko ladijevje in poškodovalo jedno rusko la- dijo. PETROGRAD 17. V Port Arturju je VS9 pci. starem. V < inguangtau se je izkrcalo netiaj japonskih čet. Pri mestu Inkau je morje jako visoko. Obrežje med Takužanom ia izt kom reke Jalu je preplovljeno 20 ruskih vrst daleč, vsled česar bi bilo izkrcevanje tiikaj jako težavno. Rekogncsciranje pol-kovn ka Pavlova je izkazalo, da ob reki •Jalu ( d iztoka iste do Takušana ni nobenega Jjpcnca. DUNAJ 17. Glasom vesti v »Fremden- blattu« je poročevalcem o vojnih dogodkih iz ruskega giavnega taborišča določen podpolkovnik Csicserico, ki je pridodeljen 46. p ipolku. Tozadevna pogajanja nico še zaključana. ST. ETIENNE 17. Na socialističnem k. ngresu je posl. Jaures prečital dolgo spomenico o rusko japonski vojni in o rusko-francoski zvezi, v katerej je med drugim rečeno, da spravijo soeijalistični poslane, to stvar pred parlament, ako bodo zahtevale to razmere. Mi hočemo mir in vojni napovedujem > vojno in trudili se bomo, da bomo delovali na delu miru in eccijalne \ ičnosti. pra PODLISTEK. 18 Teodora. Hrvat* Povest. -ni*; Evrenij Kumit i«*, prevel J. S. Prvi del. — Si-li čul : kapitan Dak:o je privel domov otroka ? — je vprašal brodolastnik in zasukal svoje debele brke. — Ćul tem. a ne samo otroka ! Vem, vem — je prik mal kavarnar, pogledal važno brod-(lastnika in ge zasmejal, raztegnivši usta od ušesa Jo ušesa. Črni n mali očesi sti se inu zasveteli zlobno in zvito. — Ne norčuj se, to je učiteljica ! — B<» že ! — je zmignil Jovanino z ramami, tako, da se mu je špičasta grba dvignila do višine špičaste glave. — Sinoči po večerji, — je začel brodo-laetniic — sem prižgal smodko in se na* plond na okno ; kar sem začulr da prihaja kočija od rtške strani. Kdo more biti ŠANGAJ 17. Ruski d plomatični odposlanec v Tokiju, baron Rosen, dospel je semkaj. WASHINGTON 17. Križsr »New Or Ieans« je odplul iz Cavette v Cifu, križarja »Frolic« in »Raleigh« pa sta odplula ▼ Šangaj. IRKUTSK 17. Sinoči se je od tukaj odpeljal prvi oddelek čet v Port Artur. TOK1JO 17. »Agence Havas« javlja : Trije transportni parniki z vojnim materijalom, ki so v miuolem tednu odpluli oJ tukaj, dospeli so v Cimulpo ter izkrcali naloženo blago. Nadalje je odplulo S nikov in več drugih ladij jalom proti zapadnemu režj u. LONDON 17. Gla som trditve nekega tujega častnika, ki je bil v Port Arturju od 8. do 11. februvarija, je »Retvizan« ležal na nekej plitvini v notranjej h:Iti, »Cesarevič« bil je povlečen v luko, »Palada« pa je ležala na plitvini ob uhodu v luko. Vse te ladije da so nesposobne za boj. (Židovski listi — med istimi seveda tudi naš slavni > Piccolo« — pa so že ponovno trdili, da so se vse zgi raj omenjene ladije potopile ! Op. ured.), O bitki, ki se je vršila naslednjega jutra je bil »Novik« težko poškodovan, med • tem ko so bile ladije »Askol«, »Diana« in »Poltava« le lahko poškodovane. transportnih par-z vojnim materi-korejskemu ob- Djakova skušali so zadnje čaee doseči združenje proti reformam. Poziv guvernerja v Peči, naj prebivalstvo brezpogojno izroči orožje, ostalo je brez vspeha, ker se ni pre-tiio z vojaškimi koraki. Zadnje dni dobili so nezadovoljneži iz raznih krajev ojačenja in dne 13. febi uvarja dogodil se jo spopad s turškimi četami pri Babaitlccesu blizu Dja-kova. Dne 14. t. m. so Albanci udrli v Djakovo, kjer je prišlo do triurne poulične bitke. Boj pri Babaitlocesu traja še vedno in položaj turških vojaških čet je zelo resen. Včeraj in predvčeiajšnjim je iz skopeljskega in bitoljskega vilajeta odšlo v ustaško ozemlje 10 batalijonov in tri baterije. Divizijski general Semsi-paša je v Prizrendu, kjer vodi vojaško akcijo. Tjakaj se je pozval albanski vodja Bajram bej kakor zastopnik na pogajanjih. Haeedonske reforme. CARIGRAD 17. Bolgarski eksarhat je velikemu vezirju izročil spomenico, v katerej se odlečno protestira proti zahtevi, da mora vsak učitelj nuditi osebno jamstvo, ker bi se na ta način popolnoma uničila cerkvena avtonomija eksarhata. Spomenica se potem obrača proti naredbam glede nadzorstva učiteljstva in izjavlja, da bi moral eksarhat, ako se ne opustijo zahteve glede jamstva učiteljev, zapreti vse šole in učiteljem proti takojšnjemu odpuščenju prepovedati polož.tev jamstva. Insolvenca. BUDIMPEŠTA 17. Žitna komisijska tvrdka Reich Geno cV: C.ie se je danes proglasila insolventno. Pasiva znašajo 2f>0.000 kron. Brzojavne vesti. Škofovske konference. DL NAJ 17. »Vaterlandc javlja: Letošnje pomladaaske konference škofovskega odbora pričnejo dne 23. t. m. Istim bojpred-sedoval kardinal kaka gospoda, sem pomislil. Koč;ja se je ustavila pred Dakicevo hišo, iz nje sti skočili oni njegovi mali, po tem on, a za njimi neka gospa. Kdo je ta vrag ?-- — Kje jo je pobral ? — se je počesal Jovanino za uhem. — Malo prej izprehodil sem se bil po cesti ter po fetrani pogledal na Dakioeva okna in videl sem jo. Jovanino, ne vem, kaj je in kje jej je dom, ali je lepa ženska glava to, še mlada. — Ta žena bo brus, na katerem se bedo brusili vsi jeziki Banje in okolice. He, he, torej lepa ? — je vprašal Jovanino in potisnil glavo meti rameni. Pred kavarno sta došla dva stara pomorska kapitana in poklicala brodolastnika, začuvši njegov g as. Nekoliko čaea so se raz-govarjali o Dakiču. — Sramota za vse mesto ? Kaj praviš ti, Francetic ? je vprašal brodolastnika jeden kapitanov. — A kaj hočeš, da ti rečem ? Vi precej Jtusko-japonska vojna. Značilno je, da smo dosedaj hitro po vsakem vojnem činu doznajali le o ruskih izgubah, nič pa o japonskih. Pametni ljudje so seveda bili hitro na čistem, da treba čakati, na nadaljnje vesti, ker to je vendar izključeno, da bi jeden Vojujočih delov ostajal vedno brez veacih izgub. Izvestni ljudje v Trstu, ki so slepi in bedasti v svojem so-vražtvu nasproti Slovanov, so bili kar iz sebe od veselja ia so ravno po okolnosti, da Japonci tako temeljito bijejo Ruse, ne da bi imeli sami kake izgube sklepali, da bodo Japonci tudi nadalje, kar hitali od zmage do zmage. Pa tudi okolnost, da so poročila o japojskih vspeh h postala zelo redka, jih ni spametovali*. (_'e danes pride brzojavka, da je v kaki bilki padlo 100.000 Rusov in — pol Japonca, verjeli bod>-i zopet in se postavljali na glavo od veselja kakor — pravi norci ! To pomanjkanje poročil v prvih trenutkih o japonskih izgubah je vsaj sumljive. Ofieijelna Ru -sija je preresna, da bi govorila o tujih izgubah, da bi jej ne [trebalo govoriti o lastnih. Na mislite na slabo. Dakic mi ni prijatelj, no, jaz sem pravičen, pak vama pravim, da se varata — je odgovoril brodolastnik Francetic, ki se je prišteval v hrvatsko stranko. Na Banji je bilo več političnih strank, a vsi prebivalci so bili Hrvatje, vsi so v svojih družinah govorili samo hrvatski. Nekateri Hrvatje so se prištevali v hrvatsko stranko, a drugi Hrvatje v italijansko. Načeinik Ja-vinieid, člen itulijanske stranke, se je tako pisal : Ghiaovichinich, samo da je jezil župnika. Poštar, nadziratelj luke in cestar so bili sami za se strego avstrijska stranka. Oni so govorili : »Kaj politika, kakšna je to politika ? Mi nismo ne Hrvatje ne Italijani, mi smo Avstrijanci, ker se tako imenuje naša država, naša zastava!« Najmočneja stranka na Banji je bila ona, kateri je bilo geslo : »Viva la Spagna, dove si magna«, a to znači z drugimi besedami : domovina je tam, kjer kjer je trebuh sit. V to veliko stranko, ki je imela m ima ne samo na Banji mnogo pristašev, pripadal je tudi brodolastnik Ivan Dakič. On je imel skupaj b Franceticem drugi strani Japonska prikriva kolikor mogoče lastne izgube : ob enem pa je jifyon*ka cenzura zelo stroga nasproti zasebnim poročilom z bojišča, ako ista goyore resnico. — Tako dobiva evropska javnog f^koftkor se dostaje dogodkov v japonskein* oru, ali kje v Vzhodni Aziji daleč od bojišča apre-tirana, ali pa v evropskih uredništvih naravnost izmišljena poročila. Tako je umeti, da so še le veliko pozneje jele prihajati vesti o izgubah Japoncev pri Port Arturju. Tako priznava včeraj došla »Neue Freie Presse«, ki je prva kričala o neizogibni katastrofi za rusko brodovje, s priznanjem, da so imeli Japonci pred Port Arturjem velike izgube. Te zadnje dni do hipa, ko pišemo te vrate, ni bilo nikakih zanimivih vesti z bojišča. Listom, ki sovražijo Rusijo, se vidi velika zadrega ob pomanjkanju japonskih »zmag«. Pomagajo si s poročili, kako se Rusom godi v Port Arturju, kako razsajajo bolezni med ruskimi vojaki itd. itd: Tudi ti ljudje bodo morali malce potrpežljiveje in — dostojanstveneje čakati na japonske zirage, kakor S.ovani Rusije mirno in dostojanstveno spremljajo tudi nje nevspehe in z zaupanjem pričakujejo nje končno zmago. Srbska skupščina je odposlala carju nastopno brzojavko : V treuotfeu, ko je Rusija napovedala vojno, da brani svoje pokrajine na skrajnem Vztoku, izraža srbska narodna skupščina, sporninja-joča se bratske pomoči, ki jo je nudila Rusija srbskemu narodu v njega bojih za o3vo-bojenje, pravoslavnemu bratskemu iinkemu narodu svoje najiskreneje simpatije. Na kateri strani so simpatije Nemcev l Po onem nočnem, zavratnem napadu Japoncev na rusko brodovje pred Port Arturjem je cesar Viljelm doposlal cavju jako prisrčno brzojavko. Nemški konzul v 1'etro-£radu je govoril z balkona doli, da so -Japonci pogazili mednarodno pravo. Mej tem pa je velika večina nemškega novinstva na strani Japoncev in v Berolinu demomtrujejo po javnih lokalih za -laponce. Požrtvovalnost Rusov. Knez Kočubej je izročil uredništvu lista »Novoje Vremja« 1T).000 rubljev kakor začeten kapital za nabavo novih ladij v nadomestilo za one ladije, ki so vsled zadnjih bojev stavljene iz borbe. Dr. Viljaminov je predstavil v carski Aničkovi palači 50 zdravnikov, ki se padajo na skrajni Vz ok. 400 dijakov pojde na bojišče kakor dobrovoljci. — Subskripcije za vojne namene so dosegle že avoto več milijonov. Lažnjive *esti. Poiočila preko Londona so javljala, da I je železnica pri Port Arturju razoran a, a sibirska železnioa da je na več mesi:h razdejana na 70 milj daljave. V na3pr. tj u z ladijo, radi česar Eti se pravdala pet let. Dakič je izgubil pravdo, va'ed česar je sijno sovražil Francetića. Mislilo se je, tU pristopi Dakič v italijansko stianko, samo da bi jezil Francet cd ; no, ljudje so Ee prevarili, Dakic je ostal kakor poprej. On ui moral za svet, živel je za se, za svoja otroka, za svojo mošnjo. Bil je dober gospodar in najboljši oče, ali škodoželjni meščan, hudoben človek. Da je le njemu dobro, pa naj skhodno propade ves svet ! Bil je to, kar sta lev in tiger, ker tudi ona ljubita sebe in svoj rod. Ni imel srca za tujo bedo in nadlogo. Na ladiji je bil strog, ojster in nagel, da bo se mornarji vedno pritoževali radi njega. Ob-sovražljen v svojem rojstne ni mestu, se je izogibal vsakogar, a njega vsi. Niti jednega prijatelja ni imel ; njegova h'sa je bila skrivno zavetje človoka, ki je kupičil blago, ne skrbeči za drugo, nego za svojo rodbin . Ta hiša in njegova otroka sta mu bila domovina. Siromake je preziral, berače je podil cd svojega praga. (Pride še.) vsemi temi vestmi pa javlja ruski generalni geometer Bazilevskij v Kvantungu v Mandžuriji, da si vsi japojg'ii atentati ostali brezvspešai i o da so železnice, brzojavi in must vi ostali nepoškodovani. — Admiral Aleksejev je naznanil carju, da je dobil sporočilo, da so Japonci skušali most Sun-gari razpršiti v zrak, toda opaženi so bili o pravem času. Vztočno kitajsko železnico čuvajo pomnožene vojaške straže. Manifest admirala Aleksejeva Namestnik carjev v Port Ar^urju, admiral Aleksejev, je izdal nastopni manifest: Junaška vojaka in mornarica sta mi poverjena z najvišega mesta. Sedaj, ko so obrneni v nas pogledi carja, Rusije in sveta, moramo misliti, da nam je ▼ sveto dolžnost braniti carja in domovino. Rusija je velika in mogočna ; če je naš sovražnik močan, nam mora to dajati novih moči in sil, da ga premagamo. Veliko je navdušenje vojakov in pomorščakov ruskih. Naša vojska in naša mornarica poznati mnogo slavnih imen, ki nam morajo biti v izgled v tem trenotku. Naš Gospod in Bog, ki vsikdar povspešuje pravično Btvar, stori to tudi sedaj. Združimo se za prihodnje boje. Vsakdo n3j si ohranja mirnost, da bo mogel tem bolje vršiti svoje dolžnosti, in zaupajoči v pomoč Vsevišnjega vrši naj vsakdo svojo nalogo in naj se spominja, da molitve Bogu in služba za carja niso izgubljene nikdar. Živela car in domovina ! Bog z nami ! Uia I Ruska mobilizacija napreduje najbolje. Pri Gensanu je koncentriranih 60.000 mož za odhod v Mandžurijo- . Trdnjava Port Artur je tako oborožena in : preskrbljena z vsem, da je — kakor zago-tovlja ruska brzojavna agentura — ni možno vzeti. Hansko vseučilišče in slovenska liska šola. Dam da slovensko šolo! In če tega res ne more, jej ostaja še vedno druga pot, ki jej je bila tako gladka in porabna v — Opatiji! Trst je v avstrijski polovici monarhije in Opatija pripada k Istri, ki je menda tudi v avstrijski polovici. Kar je bilo izvedljivo za Nemce v Opatiji, mora biti izvedljivo tudi za Slovence v Trstu ! In mi bi rekli, da je v Trstu stvar celo jtdnostavneja. Za rešenje našega vprašanja ne treba naučni upravi hoditi drugam iskat državne šole, kateri bi podredila učiteljstvo slovenskih oddelkov, ker take državne šole ima že tu na licu mesta. In vendar ne! Niti po takem preceden-čnem slučaju, in ko se pripravlja, da da eni narodnosti v deželi najvišo učilnico, ga ni od naše vlade ne glasu, ne znamenja, da, niti ne besedice, ki bi razodevala vsaj pošteno voljo in opravičevala nado, da se sploh kedaj odpravi krivica, ki jo trpe tržaški Slovenci na polju ljudskega šolstva ! Morda nikdar še ni imela vlada tako ugodnega momenta za rešenje našega šolskega vprašanja. Toda — kakor rečeno — nikjer ga ni znamenja kake poštene volje, da bi vlada hotela izkoristiti ugodni jej moment v to, da bi popravila kričečo krivico. Italijani dobe vseučilišče, ali vsporednice, ali pravno fakulteto. Nekaj dobe gotovo na polju najvišjega šolstva. Slovensko vseučiliščno vprašanje, glede katerega je (tako lahko rečemo) manifestoval ves narod kakor da niti ne ekzistira za Koerber-Hartelovo vlado, dočim ista hiti, da manje številnim Italijanom ustreže v tem pogledu. : Že to nam kaže »objektivnost« te vlade v jako kričeči luči — pristranosti. A če ob enem ta vlada ne kaže ni sledi dobrohotnosti do našega naroda ob periferiji celo na polju ljudskega šolstva, potem pa mora biti jasno tudi največemu optimistu, da ta vlada načelno ne dovoljuje našemu narodu, česar mu treba za življenje in kulturelni razvoj ! Državni zbor »Triester Tagblattu« brzojavljajo iz Tri-| denta, da je namestnik tirolski, gosp. baron 1 bo baje začett£om me3eca marca. Zbo. ScWartzenau, brzojavno pozval k sebi barona ^ pa bo ^ ^ ^ ^ Ma ftttija, načelnika italijanskega državno- ^ velikono5ni pragniki| torej k večemu do zborekegi kluba. Namen temu pozivu je ^^ predmet razpravam bo končno veljavna rešitev itabjanskega vseuč,- j kontingent DOvincev. Ako ne drugega pa liščnega vprašanja. Iz Inomosta da se poda ! ^ 8imptomati5nega pomena je§ da 8matra baron Malfatti na Dunaj, kjer bo imel Dnevne novice. Primorskim Slovanom! Spomnimo se pokojnega Dolinarja! — Dne 6. junija leta 188*"). je umrl Ivan Dolina r. Kdo da je bil pokojni Dol ina rf naj povemo tu v kratkih besedah. Dolinar je bil ustanovitelj obeh tržaških delavskih društev, ustanovitelj »Tržaškega Sokola«, veteranskega društva itd. Dolinar je bil med prvimi, ki so v Trstu orali našo narodno ledino in tudi njegova nemala zasluga je bila, da smo napredovali v narodnem pogledu, ne le v Trstu, ampak tudi po vsem Primorju. Te zasluge mu priznavajo vsi oni, ki so imeli priliko poznati ga in opazovati na delu. YT znak hvaležnosti so mu tržaški Slovani postavili za one čase dostojen spomenik na tržaškem pokopališču. Leta 1894. — osem let po smrti tega našega prvaka — je imel ta spomenik biti prekopan, kar se pa ni zgodilo, ker so tržaški Slovani zložili svoto, s katero so odkupili dotično zemljišče za dobo nadaljnjih 10 let. Dne 4. aprila t. 1. pa poteče ta desetletna doba in z gomile našega Ivana D o 1 i n a r j a bi moral zginiti spomenik ! ! Naš Dolinar naj bi ležal v grobu — pozabljen ? ! Ne, tega ne smemo dopustiti ! Bila bi črna nehvaležnost do spomina Njega, ki je toliko delal, toliko bo boril in toliko trpel za rod svoj, ki je z vsem ognjem vročega srca svojega ljubil rod in dom ! Odbor političnega društva »Edinost« je sklenil, da se spomenik nepozabnemu Doli-narju ohrani še poznejšim rodovom v znak naše hvaležnosti. V ta namen se odbor političnega društva »Edinost« obrača do vseh rodoljubov in društev v Trstu in po Primorskem, da prispevajo v to, da se zemlja, kjer počivajo zemski ostanki vsem toli dragega pokojnika, odkupi za vselej, ter se tako prepreči možnost, da bi Dolinarjev spomenik — izginil. Društva in posamičniki naj izvole dopo-slati svoje prinose upravi lista »Edinost« v ulico Molin piccolo št. 7, ali pa izročiti jih poverjeniku političnega društva »Edinost«, kateri se jim predstavi z dotično polo, oziroma, ki Be nahaja vsaki delavnik od 5—7. ure pop. v uradu političnega društva »Edinost« v »Delavskem podpornem društvu«, ul. Molin piccolo štev. 1, I. nadstropje. Stvar je zelo nujna ; zato naj se ue od- »Montagspresae« kakor za igotovo, da tudi laša da ne bo prepozno! - gospodom drom. Koerberjem razgovore o eventuvelno obstruiianje kontingenta novin cev ne bo vplivalo na bodoči razvoj politič potrja ' da ee stvar:. Tudi včerajšnji »Piccolo^ puuj«, ~ ^ položaja To zatrdilo _ ako odgovarja veeučiliško vprašanje bliža rešitvi. Izlast, po- - __ ^ gi m{ mQgH tolmagiti na dyo. t,ja tudi gornjo vest v »Tnester Tagblattu«. na6in . aH dft ^ g Koerber dati na »Pi-colo« pa ne ve, ali se dela kakor da ne znaQje politi6nim 8trankaalt da 8e 6uti tako ve, kakova bo rešitev tega vprašanja ?! Ali ^ da ga tudi obBtrukcija Čehov proti pridejo vsporednice res v Gorico? Ali se ^ ^ predlog. ne odvrne o — — * o jeje le: kdo bo nemilo presenečen ? ^ »T" 1 ^ > ™ RO^ji v Bornbergu in katere irtev j i lan ? Teea ne verujemo! Saj človek niti!.T.." ^ b°d° °brtrU,rah je bil goapod Matija Repi« i, Stanj, amo Je sporoč li čitateljem. Iz »Gorice« posnemljemo tudi to predlogo. pa še nastopno : Po prihodu vlaka na dornberško postajo je gospod Repič skočil v Čakalnico, da popije merico pijače. Vlak se je začel pomikati pred časom, radi česar je Repič skočil proti vozu, ali padel je med dva vagona in ostal mrtev na mestu. Načelnika postaje je nezmožen slovenskega jezika. Z druge strani pa se mora priznati, da so uslužbenci železnice pre več upreženi tiste dni, ko vozi vlak po trikrat na dan. Gradnja bohinjske železnice. Dela v železnici med Podbr- Koerberjev — absolutizem. Načelnik mladočeškega državnozborakega za temne vanj u vladinih sklepov ta namen, da kluba, dr. Pacak, je govoril te dni na shodu b< m, mi Jugoslovani nekega lepega dne političnega društva v Kutnigori. Govornik se posiav.jeni pred dovršen čin. je postavil po robu zatrjevanjem Koerberje-1 Ali bilo kakor hoče ! Naše stališče na- vih glasil, da se sedanji vladi godi tako.™ dan nadomestoval magazmer, sproti vprašanju italijanskega vseučilišča je d<>bro, da se jej ne more bolje, ker ima znano, saj smo je označili že večkrat. Na vedno na razpolago § 14. Avstro-ogrska na- tem itil.šSu vstrajamo dosledno. Mi smo vse godba se že more napraviti s pomočjo § 14. prej, n*go pa načelni nasprotniki osnutju ita- Drugače je z avtonomnim tarifom, kajti Ko- lijanskega vseučilišča. Ali brez vsake škode *ut j« naznanil, da pripozna le tako po- za to n»š* principijelno stališče izjavljamo godbo, ki bo parlamentarno rešena. Kako pa ' predoru na bohinjski vnovič da je to nedopustna pristranost, ki j® 1® 8 pogodbami z vnanjimi državami? 'dom in Bohinjsko Bistrico napredujejo kaj invulv ra vnebovpijočo resnico, afeo se enim Dva bivša trgovinska ministra Bta že izjavila, dobro. Od strani Bohinjske Bistrice so ga (ki s j bili dosedaj, vrhu vsega, vsikdar fa- da to ne gre s § 14. Kako naj bi se vnanje , izkopali že 3000 metrov, od strani Podbrda vorizirani v vsakem pogledu) daja najvišja države mogle zadovoljiti a pogodbami, ka- učimiea, doč.m se drugim, vedno oškodovanim tere more državni zbor vsaki hip razveljaviti? dosedaj, hoče dalje odtezati in odrekati ele- I« « M tudi Posre5il eksperiment z mentarna šolska naobrazba v materinem je - absolutizmom, kako se bo godilo državi, ziku ! Mini-terstvo Koerber Hartl se priprav- kako bo z nje kreditom ? ! Pod sedanjim na- |a torei, da k tolikim kričečim krivicam, pol absolutizmom je država že prišla do 33 storjenim mm Hrvatom :n Slovencem, pri- milijonov deficite : 10 milijonov odkritega ia druž, še novo, najbolj kr čečo. Ta vlada je milijonov prikritega!! podi zavila scbulvereinsko šolo v Opatiji in Končno je govornik krepko zavrnil polj- zdi se, da jej ni prav čisto nič jemalo spanja ske voditelje Jaworakega, Abrahamovima ra razmišljanje, glede forme za izvedenje te na- I>uleba, ki so se v pogovoru z nekim so- kane. Oba učitelja je jednostavno podredila trudnikora petrograjskega lista »Kraj» toplo nemški državni šoli v Pulju. S tem je vlada zavzemali za Koerberja in so (izlasti Abra- u stvar, i a pre<*€«lenčni slučaj, ki jej definitivno hamovic) zatrjevali, da Cehi se imajo prite- odjem je vsako možnoet izgovarjanja, da v ževati proti dr.u Koerberju. Dr. šolskem vprašanju tržaškem ne more ona nič očital dr.u Koerberju popolno storiti za S ovence. Ali naj prisili občino, da učijo. 2466 metrov. Ker bo ves predor dolg 6334 metrov, ga bo izkopati še 868 metrov. »V rožcah«. Sokolova maskarada v Ljubljani dne 10. febr. — Poroča se nam : Ze desetletja so maskarade ljubljanskega »Sokola" nekak rendenz vou? elite krasotic in elegantnega občinstva slovenskega Bredišča. Te maskarade bo že davno prestopile nivo malomestnih prireditev ; saj je konkurenca z drugimi narodnimi — pevskimi — društvi, izlasti pa z nemškutarsko kazino, primorala »Sokola«, da je, avoji naravi zvest, zletel na najvišji vrh v Ljubljani možne bogate in razkošne prireditve. In tako je soglasna sodba, Pacćk je da so našega »Sokola« maskarade vrstnice desorijea sijajnih dunajskih in gradkih redut, ki bo postale vredne pozornosti vse dežele. Seveda so zatorej veako leto rojaki iz Trsta, Celja, Celovca in od drugod v velikem številu stalni goetje. To pa z«služuje — spričo neverjetne narodne blaziranosti v Ljubljani — nas »Sokol« v polni meri. »Sokol« je resno, delavno, radikalno-narodno društvo, v čegar sredi živi — vzlic vsemu ! — še danes krepki Hribarjev duh in ideje Tvrševe postajajo tudi v našem »Sokolu« meao in kri. Dokaz temu je krasni list, ki ga je začel izdajati načelnik telovadcev, neumorno delavni dr. V. Murnik; dokaz taktna reBerviranoBt Sokolov spričo naših osebnih lokalnih pričkanj. Dokaz temu so zmagoslavni nastopi naših telovadcev na IV\ vsesokolskem shodu v Pragi (kjer bo si priborili med vsemi slovanskimi telovadci II. darilo), v Postojni, v Cerkljah in v Ljubljani ob 40 letnici društva. Naš »Sokol« ni več »Paradeschimmel«, ki »dela vodo« le s svojimi srajcami, ki de-donstrira agitatorično strankarsko : naše društvo je prva narodna pedagogiška učilnica, ki vzgaja dobre, zveste, duševno in telesno zdrave in močne rodoljube, začenši pri obrtnih vajencih in končujč z vrsto Btarejših telovadcev iz najviših kulturnih slovenskih stanov. — In tako se ozira pri nas naprednjaštvo na »Sokola« kakor na edini izvir, odkoJer nam more še priti rešitev iz sedanjih neznosnih razmer. Tudi letošnja »Sokolova« maskarada je bila krasna, bajna. Gledališki mojster Wald-stein je naslikal čarodivne dekoracije za vse 3 strani velike dvorane: eksotične gaje s čudovitimi palačami, poetične kotičke z žrt-veniki, veličastao morje, obrobljeno z gozdiči samih rožnih grmov. In okoli in okoli samo cvetje, bogohotno dehteče rastlinje in cvet-ličje. Maske pa same elegantne, preleatno divotne cvetke: 4 bodeče neže, raznovrstni maki, zvončki, vijolice, španski bezgi, hri-zanteme, solnčnice, teloh, povodnje rože, spominčiče, kalužnice, vrtnice, potonke, marjetice, šmarnice, deteljice, smreke, borke, gobe, — neštevilo samih dražestnili rožic, med katerimi so skakali škratje, žaba, žabice, botanik profesor Parapnus Paradoxus, jahajoči na krokarju z gobami in kačami, razni Brahmini, zamorci, imeniten ogljar s sanmi na ramah in s celim košem planink, vkusni polži, čarobna »noč«, dovtipen ho-meopatik i. dr. Strupene rože sta zastopala elegantna maska »Slovenski Narod« z — revolverjem, in ljudi žroča »Nepenthes So-coliana«. S kratka : tudi letošnja »Sokolova« maskarada je bila višek društvenih prireditev. Niti nemškutarjenje ljubljanske in novomeške »frakarije« ni kalilo veselja na tem, da naš »Sakol« krepko širi svoja krila in da uživa najširše simpatije. K poročilu o maskaradi »Tržaškega Sokola«. Pripomniti moramo še, da je bila četa, ki je toli lepo plesala »kolo« na Sokolovi maskadari, sestavljena iz členov ia členic čitalnice pri sv. Jakobu in da jih je izvežbal g. A. Bizjak, kateremu se izreka zahvala na njegovi trudoljubivosti. Pustni torek. Zadnji dan pusta je le potrdil sodbo, ki sta podala oba njegova neposredna prednika: nekdaj toli slavni »pust« tržaški umira, gineva. I)a-si je bilo vreme prijetno in vabljivo, ee ni udeležilo vožnje niti sto vozov. Ali kje je bilo tisto razkošje, ki se je razvijalo nekdaj na teh pustnih vožnjah. Bilo je le par elegantnih ekvipaž, elegantnih mask skoraj sploh ni bilo, a bilo ni tudi — kar je glavno na takih vožnjah — tistega karnevalskega razpoloženja. Ravno toliko je bilo še letos »coraa«, da nas je spominjal na nekdanje veselje, da nam je predočal na veliko razliko med nekdaj in sedaj in da smo opažali velikansko evolucijo vsled drugačnih Bocijalnih in ekonomičnih razmer: gledajočim ta letošnji corso bilo nam je kakor da stojimo na razvalinah nekdanjega veličastja. In to so opažali tisoči in tisoči ljudi. Mnogokaj je izginilo, ali rod radovednežev ni izumrl. On živi in polni ulice in trge ob ▼saki posebni priliki. Tudi na pustni torek prihajajo še vedno, da-si vedo, da ne bodo videli ničesar, kar bi bilo vredno gledati. Na tisoče in tisoče jih je bilo, ki bo v torek polnili ulice in trge, kjer so gledali tisti nazovi-corso. Na večer pa je bilo po javnilt lokalih, kakor da se je ves Trst preselil v gostilne in kavarne. Bil si v treh, štirih restavracijah in še Bi moral romati dalje, ker nisi dobil prostorčka. Pozneje na večer pa si se ob vsakem koraku zadeval ob oma-, hnjoče -prikazni . . . . ! Ne, ti niso izgonoli, so ostali! Pridi pozneje, kar hoče, na puatsi torek hcčejo biti — okrogli ! /namenita slovanska slavnost na Dunaju se bo vršila 24. svečana. Akad. dru-*tv<> »Slovenija« proslavi tedaj v krogu du-najek.h Slovanov z velikim koncertom in plesom jubilej Bvoje petintridesetletnice. Ves čas svojega delovanja je zavzemala »Slovenca« v dunajski slovanski družbi jako častno mesto. Leto za letom so bili Djeni členi sodelavci raznih priredb v slovanskih društvih ter so se redno odzivali njihovemu gostoljubju. Slovanska družba dunajska je Bloven skemu dijaku v mnogem nadomestila za iz* gubo, ki ga doleti, ko pride tuje<* med tujce na vseučilišče. N eprencenljiv je pomen, ki ga ima družabna izobrazba za slovensko dijaštvo. To u?iug*> slovanske družbe ve »Slovenija« ceniti. Će hoče sedaj izkazati svojo hvaležnost, ne msebno med Cehi in Rusi. Nadeja je upravičena, da bo ta večer v Č£.=t slovanskemu življu na Dunaju. Akad. društvo »Slovenija« priredi v petek, 19. svečana svoj V. redni občni zbor. i>-kal: restavracja »Matalonv« I. Auersperg-strasse 6. Začetek ob 1fi9. uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli! Štrajk. V papirnici v Podgori so delavci in delavke stopili v štrajk. Povod <*rajku je baje ta, da sti bili odpuščeni dve delavki, ki sti bili v tovarni že mnogo let. In sicer da sti bili odpuščeni brez vsakega I v/raka in brez VBake odškodnine. Cementirana vest o izvažanju orožja z Keke na Japonsko. Avstrijski Llovd iz-javlja, da ni tes, da bi se bilo z Reke sploh odpeljalo kako orožje in vsled tega tudi ne na Japonsko. Ponesrečil je sinoči v »Narodnem d<>mu« v Barkovljah ."»6-letni ribič Anton Peitjt. Spodrsnilo mu je namreč na stopnji-i eau o čemer je revež tako nesrečno padel, da si je precej težko ranil nos in si prebil z mjo ustnico. Na zdravniškej postaji, iijer je dobil potrebno pomoč, so mu svetovali iti 1 v bolnišnico. Ne vemo pa, če je slušal ta svet. Smrt na morju. Iz Cresa nam pišejo :ae 11. februvarja: Včeraj predpoludne pre-. rnil se je na moriu italijanski »bragoč« »Messico«, last ribiča Ivana Ceolin iz Čože. Na barki se je nahajalo 5 oseb, sami ital. rib č. Utonili so vsi. Vsled silnega viharja, a; razsaja tu, ni bilo možno se rešiti ladije n poiskati trupel utopljencev. Nada jet da -e ladija najde, čim poleže vihar. Cetorica utopljencev so bili glavarji družin in so za-:'>:i£tili 4 vdove, s skupno šestnajstimi deloma otiiraalimi otroci. T kradene srajce. 3> letni Karol Bezek n njegova soproga 39-letna Marija sta dla včeraj k trgovcu raanufakturnega blaga g. Aroau D»g, ki ima svojo trgovino v ulici Sv. Boštjana ter sta iajavila, da bi rada k u pira nekol.ko možkib srajc. Gospod Dag jima }e f*>4tr*gel ter jima pokazal več srajc, naj bi h izbrala. Izbirala sta res in sicer dolgo, a izbrala nista nič. Odšla sta iz prodajalnice izjavivši, da jima tiste srajce ne dopadajo. K > sta pa izstopila na ulico, ju je slučajno zagledal poveljnik občinskih redarjev, kateremu se je njuno vedenje zdelo sumljivo. Vsled tega jima je sledil. Karol in Marija •sla šla v ulico delle Beccherie in tam, mi-eteća, da sta že na varnem, je Marija po-tegaiia izpod naramne rute nek omot. Poveljnik občinskih redarjev, ki jima je vedno d=r«d;!, je to zapazil in ju takoj povabil, naj mu sledita na policijo. Na policiji so odprli' oni omot in so našli v istem dve srajci, kateri sta bila Karol in Marija ukradla mej izbiranjem pri trgovcu Aronu Dag-u. Tatinska zakonska dvojica je bila seveda spravljena pod ključ. Psovke, pest in palica. :J9-letni pisar Karol Vranicki, ki stanuje v uliei Geppa št. 12 in 3*.»-letni težak Mihael Colautti, ki stanuje v Kjadinu št. 6, sta se sprla včeraj po-poludne radi neke malenkosti glede dela. Spor je začel s psovkami, nadaljeval s pestmi in h palico, a končal s tem, da je imel Vran;cki več ran in prask na licih, a Colautti presekano dolnjo ustnicj ter otečeno levo oko. Ko sta videla, da imata oba dovolj, sta šla oba na zdravniško poatajo, kjer sta dobila potrebno pomoč. Rak. Paljudna medicinska razprava. (Dalje.) Rak pri možkem in ženskem spolu. Kakor že zgoraj omenjeno, pojavlja se rak pri ženskah najčesče na maternici in prsni žlezi. Rak na želodcu je pri obeh spolih jednako pogost. Zato pa je pri možkih rak v jabolku šestkrat, rak črevesja trikrat in končnika dvakrat tako pogost nego pri ženskah. Nasprotno se javlja zopet rak žolčnega mehurja petkrat tako pogosto pri ženBkah, nego pri možkib. Od raka na jeziku pripada 83.55°/0, od raka v požiralniku 80°/0 na motki spol, kar se razlaga s tem, dajemožki spol splošr.o bolj udan pušenju duhana in vživanju alkohola, nego pa ženski. Posebni vzroki postanka raka na posameznih oriranih. Pieiskanje posebnih vzrokov postanka raka je jako zanimivo. Videli smo že zgoraj, da na tej preiskav; temelji najnovejša teorija o postanku raka. Š:evilni raziskovalci rakove kolezni, ki so bili več ali manje prepričani da je provzročitelje raka iskati v posebnih rakovih zajedalkah ter je misliti, da te zaje-dalke prihajajo v prvi vrsti s hrano v naše telo, ne morejo nam nikakor razložiti v oči padajočega pojava, da pri ženBkah iz-med 1000 rakavih bul pripada le 13 na raka jezika, oziroma usten in ustne dupline sploh ; nasprotno pa 24 3 na raka prsne žleze ; pri mcžkem spolu pa od 100U rakov že 111 na raka ustne dupline. Da se rak ustne dupline v prvi vrsti napravlja pri možkih, smatramo, kakor že omenjeno zgoraj, v vzročni zvezi s preobilim uživanjem alkohola in duhana, kar oboje po-vzročuje trajajoče draženje sluznice. Vsled tega draženja se na vseh opisanih mestih ustne dupline, na katerih izraBte pozneje rak, zapravljajo predbežni, raku še ne popolnoma odgovarjajoči izrastki pokrivajoČih celic v podobi bel.h luskin, katera belezen se imenuje »lenkoplacia«. Bergmann jo je opazoval v 78 4°/0 svojih slučajev jezičnega raka. V ostalih Blučajih pa je našel drugo trajajočo dražitev jezikove sluznice, namreč razne ostrine na zobeh, ležeče ravno nasproti rakovemu č ru (gnilavi). (Pride še.) včeraj danes 99.50 99.50 99.40 99.50 119.15 118.95 99.70 99.65 92.50 91-50 117.25 117.05 96.95 96.95 88.50 88.70 1603.— 1601.— 634.50 630.50 240 17 7« 240 25 117.121/, 117.12 Va 23.43 23.44 19.05 19.06 94.60 94.55 11.32 11.32 italijanski bankovci K —.-----. . Nemčija K, 117.< K)—117.30, nemški bankovci K —.—--.—, avBtrijska ednotna renta K 99 40—99.80, ogrska kronska renta K 96.90—97.20, italijanska renta Iv 100.00—10(1.30. kreditne akcije K 6:^.00—634.00, državne železuice K 631.00—633.00, Lombardi K 79.o0-8l.00, Lloydove akcije K 718 00—725.00. — Srečke: Tisa K 234---23S.—, Kredit K 461.— do 471.—, Bodenkredit 1880 K 293.--30O.—, Bo- denkredit 1889 K 286.—290 —, Turške K 115.— do 117.—. Srbske 2% —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ » v kronah 4% Avst. investicijska renta 3l/»°/« Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ „ v kronah 4% „ renta 3'/, Akcije nacijonalns banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95.80, &7# italijanska renta 99.95, španski esterieur 82.32 akcije otomanske banke 553.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice _ Lombardi —.— uni6cirana turška renta 79.57 menjice na Lendon 252.00, avstrijska zlata renta 101.15, ogrska 4°/0 zlata renta 98.60, LSnderbank _ — turške srečke 110.50, parižka banka 16.65, italijanske m?ridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 12.15. Slabotna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 86",16 Lombardi 3l/„ arebro 27 V*, špaiaka renta 813/g, italijanska renta 993/4, tržni diskont 3*/4» menjice na Dunaju —.—, dohodki banke 140.000, izplačila banke —.—. .Slabotna. Tržna poročila 17. februvaria. Budimpešta. Pšenica za april K 8.76 do 8 77, za oktober od 8.45 do 8.46. Rž za april K 7.04 do 7.05. za maj —.— dc —Oves za apnl K 5.82 do 5.84, za maj K —.— do —.—- Koruza za maj K 5.48 do 5.49, za julij 6.59—5.60. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje: slabo, mrtvo. — Prodaja 11.000 met. st. za 15 do 20 stot. nižje. Rž zn 10, koruza za 5 st. nižje. Vreme: Dež. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 39.25 frk, za maj 40.25 frk. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo« gooJ average za marec 343/v za maj 33.V„ za september 34.3,4, za dec. 351/- vzdržano; kava Rio navadna loco 32—35, navadna reelna 36—39, navadna dobra 40—43. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za februvar 15.85, za marc 15 95, za maj 16.30, za avgust 16.70, za oktober 17.20, za december 17.15. Slabotno. Vreme : Dež- -i , a. London. Sladkor iz repe surov ?'\16 sn; Java 8.041/t Sh. Trdro. Sladkor tuzemski Centrifugalpile, promptno Fv 64.— do 65.50, za september K —— do —.—, feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concassć in Meliapile promptno K 67.30 do 67.80. za sept- K —.— do —.—, feb.-avg. 67.10 do 67.80. Xew-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, vzdržano, 10 in 5 st. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 —, rž za marec 15.—, za marec-junij 15.—, za raaj-avgust 15._ (Stanov.) — Pšenica za tekoči mesec 22.35, za marec 22 30, za marec-junij 22.40, za maj-avg. 22 35, (Trdno;. — Moka za tekoči mesec 30.80, za marec 30.80, za marec-junij 30.90, za maj-avg. 31.— (Trdno). — Repično olje za tekoči mesec 49.75, za marec 50.— , za maj-avg. 50.75, za sept.-december 51.50 (Stanov i Špirit za tekoči mesec 43.75 za marec 42.75, za maj-avg. 42.25, za sept.-december 36.— (mirno) — Sladkor surov 88° uso nov 20.l/,— 20.3/« (mirno), bel za tekoči mesec 23.8oteljkah. kakor tudi i/. tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. Zaloga jMattonijeve giesshublcr vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv- 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbc, poprave arebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. IC Cene zmerne. Svoji k svojim ! < Zaloga obuvala. 1 J| II I TITI 1 |7 Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. ^ IVlAIJlllZl Via delle^oste št. 3. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje-teatenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Ka.ta.ri vkupuje proti plačilu večje množine ju/nega sadja. Ponmlhe ako moiroee / določitvijo eeii pod ..Z IOS'2" na II a a se u st e i ii iV Vogler A.—O. Miinehen. Eua Dohroznane kafram nate paštilije Kavasini. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškesra katrama. imajo same na sebi že medicinalno moč, dibro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodČDe in črevesne zasliženja. »katljica z navodilom 80 stot. Zahtevali je le paštilije z vžgsinim imenom „Kavasini' zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po poŠti pošilja proti povzetju najnanj 3 Škatljice. ter Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI : Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v A vst vo-Ogerskej. FI LIJ ALKA BANKA UNION v trstu se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) V sprejema uplaćila na tekoči račun .ter se obresrtuje: Vrednostne papirje: po 234*o takoj _ 3 *, na H mesecev - na 1 leto Napoleone: po 21 4°„ na (i mesecev _ 2',e0 na 1 leto bi Za giro-conto daje d<> vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a cheque; za veće zoeska trei o 1 j š i h in navadnih saovij. VELIKI IZBOR -^a izgotovljenih hlač za delavce J^j kakor tudi blaga za hlače, ki ae na- pravijo po meri. . Artorizorana krojačnica. Andemo de Frani. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v uliei Geppa št. Iti. se toči: o vipavsko belo.....po 44 nvč. istza na doni.......> 40 » istrski teran 1. vrate ...» 40 ♦ za na dom.......»32 » nad 10 litrov......»28 » Priporoča ae krčmarjem in trgovcuin za prodajo na debelo, glavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago ho vedno topla in mrzla jedila. Krčma ic odprta \>ak večer do polnoči. Udaiii Josip Furlan, krčmar. Hrnška mlekarna pri St. Jakoba. ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giacomo naznanja cenjenemu občinstvu, da je preskrbela izven pri Sv. Jakobu tudi za mesto dostavljenje mleka na dom. Priporoča se vsled teira tu