FOR Freadom AND Justice NO. 61 Ameriška. cqvina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100' Tuesday, August 12, 1986 /OL. LXXXVIII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Ameriški in sovjetski predstavniki se srečali v Moskvi glede oborožitvenih pogajanj MOSKVA, ZSSR — Včeraj so se ameriški in sovjetski predstavniki pogovarjali o možnostih nadaljnjih pogajanj o omejevanju oborožitvene tekme med obema velesilama. Do srečanja, ki je trajalo osem ur in se bo nada-jeval danes, je prišlo na sovjetski pobudi. K‘jub temu, sovjetski tisk ni omenil navzoč-tjosti močne ameriške delegacije. Sovjeti tr-|J0, da bo ponovno srečanje med predsed-j^om Reaganom in sovjetskim voditeljem Mihailom S. Gorbačovom odvisno od vnaprejšnjih dokazov napredka v pogajanjih o omejitvi oboroževalne tekme. Pri tem Sovjeti Vztrajajo na stališču, da mora predsednik ®agan opustiti tako imenovano strateško 0 rambno iniciativo oz. »Vojno zvezd«. V ameriški delegaciji so glavni pogaja-ec Paul H. Nitze, Max M. Kampelman, ki v°di ameriško delegacijo na pogajanjih v Že-nev>. in Richard N. Perle, znan jastreb, ki je namestnik tajnika za obrambo. Sovjetsko Negacijo vodi Viktor P. Karpov, ki vodi s°vjetsko stran na ženevskih pogajanjih. Pogovorim v Moskvi bodo sledila ura-na pogajanja prihodnji mesec v Ženevi. Po-|em b° v Washington prišel 19. in 20. sep-tembra sovjetski zunanji minister Edvard Še-vardnadze, ki se bo pogovarjal z državnim sekretarjem Georgeom P. Shultzem. Na tem srečanju bo ugotovljeno, ako se bosta Rea-®an *n Gorbačov res srečala že letos. Vse 2e, da se Reagan zelo zanima za ponovno srečanje z Gorbačovom, ki bi naj prišel na omsk v ZDA. 150 oseb rešenih iz dveh čolnov na severnem Oantiku — Ni še znano, kdo naj bi bili ,. ST- JOHN’S, Kan. — Včeraj so kanad-1 reševalci rešili 150 ljudi, ki so bili v dveh Čolnih na severnem Atlantiku kakih 80 milj roč od kanadske obale. Kot kaže, gre za be-ce’ k* so morali zapustiti neko še neiden-vV^rano *a(ij0- Na morju so bili pet dni, ar so v zadovoljivem zdravstvenem sta-j^u'^fšovalcezanima, kdo naj bi bili ti ljudje' aje ne govorijo angleško ali francosko ^ reševalci domnevajo, da izhajajo iz Šri kjer e’ C*r^ave °b jugovzhodni obali Indije, uivja državljanska oz. plemenska vojna. in s re^evanc' Je 141 moških, 4 ženske tv otr°k- Predstavnik šrilanškega poslaniš-v Ottavi je izrazil dvom, da bi bili ti Ijud-lz njegove države. aženirji NASA izdelali načrt za popravilo snovne okvare na izstrelitveni raketi za Polete vesoljskih plovil oz. šuttljev 2 IlOUSTON, Texas — Včeraj je inženir, so °S Cn pr' NASA, povedal novinarjem, da li(vnleS°vi kolegi izdelali nov načrt za izstre-Preč‘i° raketo Šuttljev, ki bo zanesljivo pre-pio!. Možnost okvare, ki je povzročila eks-nes^0 ^^l^ngcrja 28. januarja letos. Dako rJUtrai k° imela NASA uradno tiskovno ^robn^*100’ na * predno bodo zopet potovali v ameriški astronavti. V neuradnem pogovoru z novinarji včeraj, je predsednik Reagan povedal, da podpira izdelovanje novega vesoljskega šuttlja, ki bi nadomestil Challenger, dodal pa, da se hi odločil, kako kriti ogromne stroške, ki bi bili potrebni. Nov šuttl naj bi stal po konservativnem mnenju vsaj poldrugo milijardo dolarjev. - Kratke vesti - Washington, D.C. — Preteklo soboto so zdravniki pregledali predsednika Reagana radi možnega urološkega problema. Po pregledu so dejali, da niso nič našli. Jeruzalem, Iz. — Včeraj so izraelska letala napadla objetke v dolini Bekaa, kjer naj bi se nahajali palestinski gverilci. Vsa letala so se srečno vrnila, sirijske protiletalske enote, ki so v bližini napadenih objektov, niso na Izraelce streljale. Havana, Kuba — Včeraj je Radio Havana potrdila, da je zaprosil za politični azil na Kubi 31-letni ameriški vojak Hugo Romeu Almeida. Obrambno tajništvo je potrdilo, da je izginil brez sledu pretekli mesec neki vojak z istim imenom, ki je bil nastanjen v Zahodni Nemčiji. Kubansko poročilo je trdilo, da ima omenjeni vojak čin kapetana, Pentagon pa pravi, da je bil navadni vojak. Radio Havana trdi, da je Romeu Almeida iskal politični azil, ker je nasprotoval ameriški politiki do Centralne Amerike. Bagdad, Irak — Včeraj so iranska letala streljala na grški tanker v Perzijskem zalivu in ga močno poškodovala. Raketa je povzročila požar na ladji Olympia Spirit, ki ima nosilnost 179.000 ton. Iraško vojaško poveljstvo je trdilo, da so iraška letala tudi napadla vojaške objekte v Iranu. Manila, Fil. — Včeraj je obrambni minister Juan Ponce Enrile trdil, da komunisti načrtno infiltrirajo vlado predsednice Cora-zon Aquino. Med komunisti, ki so v zadnjem času dobili zaposlitev v osrednji filipinski administraciji, sta kar dva člana centralnega komiteja filipinske komunistične partije, pravi Enrile, ki se naslanja na poročila vojaške obveščevalne službe. Tudi načelnik generalštaba, gen. Fidel V. Ramos, je zelo kritičen do vse večje vloge komunistov. Opazovalci filipinskih političnih razmer ne izključujejo možnosti, da bi ne Enrile in Ramos izvedla državni udar, ako bi se prepričala, da se varnostne razmere v državi bistveno slabšajo. Boise, Ida. — Požari so prizadeli do 175.000 akrov v Idahu, Oregonu, Montani in Utahu v zadnjih dneh. Gasilci so zabeležili več kot 370 posameznih požarov, katerih večina je zanetila strela. Človeških žrtev ni. Pune, Indija — Več kol 50.000 oseb se je udeležilo pogreba gen. Aruna Shridhar Vaidja, upokojenega poveljnika indijske vojske, ki so ga ubili atentatorji. Junija 1984. leta je bil Vaidja tisti, ki je odredil napad na Zlati tempelj, najsvetejše sikhsko svetišče. Po vsej verjetnosti so ga ubili sikhski teroristi, kakor so bili ubili oktobra 1984 tudi indijsko premierko Indiro Gandhi. Peking, Ki. — Kitajska vlada je podpisala pogodbo z Mongolijo, ki je pod sovjetsko kontrolo, o otvoritvi konzulatov. Izboljšanje odnosov je pripisati pobudi sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, ki je v zadnjih mesecih iskal tesnejše politične in gospodarske stike s Kitajsko. Iz Clevelanda n. okolice Primorski-lovski piknik— To nedeljo popoldne ste vabljeni na Lovsko farmo, 6599 Ravenna Rd., na piknik, ki ga skupno prirejata Primorski klub in St. Clair Rifle klub. Postreženi boste z dobrim kosilom. Družinski dan piknik ADZ— To nedeljo prireja Ameriška Dobrodelna Zveza svoj letni Družinski dan piknik na svojem letovišču na Kniffen Rd. v Leroyju. Za ples bo igral Joe Luzar orkester. Vabljeni. Avtobus za piknik— Tisti, ki gredo jutri, v sredo, z avtobusom na piknik Federacije slov. upokojenskih klubov, so opozorjeni, da bo avtobus čakal ob 11.30 dopoldne pred SND na St. Clairju in da bo odpeljal točno ob 12. uri opoldne. Bodite točni! Lutkarji iz Slovenije— V petek, 22. avgusta, bodo nastopili v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. trije člani lutkarskega gledališča iz Ljubljane. Trenutno nastopajo na Svetovnem sejmu v Vancouvru, Kanada. Vrata bodo odprta ob 7.30 zv., nastop je predviden za 8. uro, sledilo bo družabno srečanje. Vstopnina je $4.- na osebo. Nastop je v organizaciji Odbora za kulturne izmenjave s Slovenijo. Novi grobovi Olga Bende V petek, 8. avgusta, je v Mt. St. Joseph negovališču, kjer je živela zadnji čas, umrla 89 let stara Olga Benčič, rojena Gulič, vdova po 1. 1974 umrlem Franku, mati Oscarja (Fla.) in Roberta, 7-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra že pokojnih Antona, Petra ter več drugih v Evropi, tašča Helen (Shumney) in Helen (Asseg), do svoje upokojitve zaposlena pri Eaton Axle Co., članica Oltarnega društva pri Sv. Jeromu in društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek, 11. avgusta, v cerkev sv. Jeroma, od tam pa na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Rosemary Center. Marcelle Evec Umrla je 59 let stara Marcelle Evec, vdova po Josephu, mati Michel A. See, Earla K. See, Charlesa See, Kennetha Evec in Karen Childs, sestra Charlotte Sweet, 13-krat stara mati. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v četrtek, 14. avg., dop. ob 9.30 na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. (dalje na str. 4) »Bloodmobile«— Ta petek od 1. pop. do 7. zv. bo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu »Bloodmobile« Rdečega križa. V Clevelandu in okolici je zadnji čas veliko pomanjkanje krvi, kar seveda povzroča težave bolnišnicam in predvsem pacientom. Veseli bodo torej velikega obiska, saj gre za dobrodelno akcijo. 25 let Slovenske pristave— V nedeljo, 24. avgusta, bo Slovenska pristava slovesno obhajala svojo 25. obletnico s sv. mašo, kosilom in kulturnim programom, seveda na SP. Vabljeni ste vsi. Ta petek bo izšla posebna 4-stranska priloga AD o tej pomembni obletnici. Prihodnji torek AD ne bo— Bralce obveščamo, da prihodnji torek AD ne bo izšla, ker se bo lastnik g. J. Debevec udeležil KSKJ konvencije v Indianapolisu kot delegat društva št. 25. Ta petek bomo pa izdali AD na 16 straneh, od katerih bodo štiri posvečene 25-letnici Slovenske pristave. Prav tako bo AD v petek, 22. avgusta imela 12 ali 16 strani, odvisno od gradiva. Ker bo lastnik peljal svojega sina nazaj na univerzo na Floridi zadnji teden v mesecu, bo izpadla števila AD za torek, 26. avgusta. Zadnji petek v mesecu bomo pa izgubljene strani nadomestili s povečano petkovo številko, tako, da glede skupnega števila slovenskih strani v tem mesecu, bralci ne bodo prikrajšani. Romanje v Frank, Ohio— Kakor vsako leto, tudi letos Društvo SPB prireja romanje v Frank, Ohio. Kdor se želi udeležiti tega romanja k Žalostni Materi božji v nedeljo, 21. septembra, je lepo napro-šen, da se čimprej prijavi. Naročeni so trije avtobusi in če slučajno ne bo dovolj prijav, bo treba enega odpovedati vsaj par tednov prej. Prijave in voznine sprejemajo sledeči: Lojze Bajc — 486-3515 Vinko Rozman — 881-2852 Mary Kokal — 851-4901 Anthony Zulič umrl— Pretekli teden je umrl Anthony Zulič, mož znane clevelandske slikarke Enike Zulič. G. Zulič je dobro znan posebej mnogim povojnim priseljencem, katerim je pomagal dobiti službo pri Cleveland Twist Drill. VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 75° F. Pretežno sončno tudi jutri, z najnovejšo temperaturo okoli 80° F. V četrtek spremenljivo oblačno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 83° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. ReV. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Tellch, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $1 8 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $ 1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $ 1 5.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 61 Tuesday, August 12, 1986 «<^§§^»83 Kakšen naj bi bil izhod iz južno-afriške krize? Kakšna je politična situacija med zamorci v Južni Afriki, ki so avtohtoni domačini in sestavljajo ogromno večino države? Iz zanesljivih opisov in poročil je mogoče sklepati, da so številna zamorska plemena vse prej kot enotna v borbi za svoje naravne pravice. Enotna so samo v zahtevi po zlomu apartheida in uveljavljanja njihovih državljanskih pravic. Kako naj se to doseže, kakšna naj bo ureditev države, kdo in kako naj jo vodi je med kopico poglavarjev raznih plemen skoraj toliko, kolikor je teh poglavarjev. Razlike med njimi so kdaj tako ostre, da pride do fizičnih obračunavanj, ki jih mora radi reda in miru krotiti osrednja vlada. Pristranska poročila pripisujejo odgovornost za žrtve po navadi beli policiji. Črnci so tudi politično organizirani. Bral Sem, da imajo nič manj kot kakih 30 organizacij, od katerih seveda mnoge ne pomenijo veliko ali nič. Druge so pa pomembne in močne, na prvem mestu se vedno imenuje okrog 80 let stari Afriški narodni kongres, poleg njega zavzemajo vplivno mesto delavske unije in nekatera strogo plemensko pogojena združenja (npr. Zulu). Ob takšni razcepljenosti črnske večine je dokaj težko, če ne skoraj nemogoče, misliti na uspešna pogajanja med vlado in črnsko večino. Alternativa, ki se reži iz ozadja in čaka na ugoden trenutek, je nasilen prevrat, ki se z ozirom na stanje v deželi skoro ne more končati drugače kot v krvi in razdejanju. Gre za to, da se kaj takega prepreči, a sankcije tega nikoli ne morejo doseči. Ali je svetovna diplomacija popolnoma odpovedala? Včasih so diplomati sedli za zeleno mizo in niso prej vstali, dokler niso našli sporazumne rešitve težkim med-državnim in mednarodnim problemom. Kaj pa delajo diplomati pri Združenih narodih, kjer se zbira smetana svetovne diplomacije? Ali se res južnoafriška kriza ne da drugače spraviti s sveta kot s prelivanjem krvi in kruto silo? Ali so množice ambasadorjev zato tu, da prirejajo sprejeme, večerje in plese? Po mnenju tega pisca je prva naloga diplomacije izdelati in pripraviti pogoje za osebne stike med belimi in črnimi v Južni Afriki. Posel ni lahek. Morda bi bilo umestno sestaviti načrt diplomatskega sodelovanja med vodilnimi demokratičnimi silami svobodnega sveta. Tak *>team« bi naj našel vodilne ljudi pri raznih skupinah in plemenih domačih zamorcev ter jih vpeljal v stike z belimi. Med skupinami pride v prvi vrsti v poštev že imenovani Afriški narodni kongres, vodilno politično predstavništvo zamorcev v deželi. Tu se pa začno težave. Dejanski idejni voditelj tega gibanja je Nelson Mandela, ki že 24 let sedi v ječi, formalno ga pa vodi Oliver Tambo. Ali sta komunista, kot nekateri trdijo, drugi zanikajo? Težak, negotov odgovor. A eno drži: oba iščeta sodelovanje z lokalno komunistično partijo kot edino zaveznico v borbi za popoln prevrat in prevzem absolutne oblasti od strani kongresne stranke. Mandela je sam izjavil, da je nanj »vplivala marksistična doktrina« in da je Najino potovanje po Kaliforniji POMPANO BEACH, Fla. -Na petek sredi junija sva s soprogo odšla iz Fort Lauderdale do Dallas, na tamkajšnjem letališču pa se presedla na drugo letalo in zgodaj popoldne pristala na letališču v San Franciscu. Po 45-minutni vožnji do najinega hotela, kjer sva tri noči prespala, sva bila kar kmalu na znanem žičnem tramvaju (cable car), po enem prestopu pa sva prispela na Ribiški pomol (Fisherman’s Wharf). Žični tramvaj v San Franciscu je svojevrsten. Vsak tramvaj ima dvočlansko posadko. Eden teh uporablja dva ročaja, z enim se priklopi žici, katera teče pod cesto, drugi ročaj pa kontrolira zavore. Sprevodnik pobere vozne listke, katere si je potnik nabavil na cestnem vogalu stoječem avtomat stebru. Tramvaj ima prostor za 25 do 30 potnikov. Na koncu proge voznik in sprevodnik potisneta tramvaj na vrtljivo ploščo in ga obrneta v obratno smer. Ribiški pomol je znana turistična točka v San Franciscu in ima razne male trgovine in restavracije. Vreden je obiska. Ker je ta kraj hribovit, sva se tudi vrnila v hotel z žičnim tramvajem. Drugi dan sva šla na celodnevni izlet in ogled mesta z avtobusom in ladjo. Čez sloviti Golden Gate most se pripeljemo v Muir Redwoods park, zaščiteni gozd. Da je gozd ušel sekiri, je pripisati dejstvo, da je v tako globoki soteski. Tako se takratnim gozdarjem ni splačalo, da bi ga posekali. V gozdu so steze, ki dovoljujejo mirne sprehode sredi pristne narave. Na poti nazaj proti Golden Gate mostu, na severni strani zaliva, smo se malo pokrepčali v privlačnem trgu mesteca Sausalito. Po našem vozniku/vodiču smo veliko zanimivega zvedeli in videli tako v velikem parku kot v mestu, katero je čisto in snažno. Tako smo prispeli na pomol 39, ki je blizu že opisanega Ribiškega pomola, a novejši. Vkrcala sva na ladjo in se peljala proti zahodu do Golden Gate mostu, nazaj pa sva šla mimo zloglasnega Alcatraz zapora, ki je sedaj turistična točka. Ladja je plula po san-franciškem zalivu do Oakland mostu, ki je dolg 6 milj in ima kar dve ravni. Po vrnitvi na pomol 39 sva imela okusno večerjo v Swiss Haus restavraciji- V nedeljo pa sva šla v slovensko cerkev, v kateri sta župnikovala Fr. Trunk in Fr. Vodušek, sedaj pa je župnik Fr. John Mihovilovich. Srečala sva se s številnimi farani in farankami, med njimi tudi z go. N. Kambič, bivšo Cleve-landčanko. Popoldne pa sva si peš ogledala mesto in s podzemeljsko železnico sva se peljala pod zalivom San Francisco v Oakland malo pogledat. V ponedeljek pa se je začelo najino šestdnevno potovanje z avtobusom. Bilo nas je 36 potnikov, po večini smo bili iz vzhodne strani dežele. Naš voznik in vodič je bil spreten in precej vedel povedati o krajih, ki smo jih obiskali. Odpotovali smo čez Oakland most proti Sacramentu, glavnem mestu Kalifornije, kjer smo se ustavili za kratek ogled in okrepčilo. Potem smo nadaljevali pot do Lake Tahoe, ki je znano zimsko letovišče. Zaradi velike globine, jezero ne zamrzne. Velika privlačnost so seveda tudi igralnice, ki jih je na pretek. Drugi dan smo prišli do Carson City, glavnega mesta Nevade. Od tu naprej po visoko ležeči cesti, katera je odprta za promet le od junija do septembra. To smo šli čez Tioga sedlo, visoko nad morjem kar 10.000 čevljev, torej dobrih 550 čevljev višji od Triglava. Okoli nas je bilo še kar precej snega. Končno smo prispeli v Ybse-mite National Park in sicer ravno pod slapom, ki ga imenujejo Nevestin pajčolan (Bridal Veil Falls). Tu smo prenočevali. Naslednji dan je bil posvečen 100 milj dolgi turi po tem čudovitem svetu, potovali * S edina pot v boljšo bodočnost Južne Afrike treba iskati v socializem. Kakšen socializem si predstavlja, je nejasno. Tambo-ja slikajo naivni Amerikanci kot pobožnega kristjana, ki je hotel postati duhovnik. Tudi naš Kocbek je bil pobožen kristjan in hotel postati duhoven, pa je na celi črti podprl komuniste, se jim s svojim gibanjem prodal in s tem pognal narod v neznansko nesrečo. Pišejo, da je med voditelji kongresne stranke vsaj 50 odstotkov komunistov, ki stalno ščuvajo črnske množice na upor oblasti. Bral sem tudi, da tem ljudem ne gre za človečanske pravice in enakopravnost, marveč za prigrabitev oblasti, nakar pa bi se črncem godilo slabše kot se jim godi danes, ker bi jim vladali po moskovskih smernicah. S kongresno stranko torej ni nič, čeravno je najmočnejša. Toda ni edina, saj je v državi cela vrsta manjših, pa vplivnih povsem nekomunističnih političnih gibanj, ki pridejo pri pogajanjih za sodelovanje med belimi in črnimi v poštev. Zakaj ne poskusiti s temi, ki bi odtehtale kongresno stranko? Zahtevati od predsednika Botha, naj izpusti na svobodo Mandelo in prekliče prepoved delovanja kongresni stranki, kar je nedavno predlagal angleški zunanji tajnik sir Howe, je za šovinistične bele vlastodržce prehud poper. Botha mu je v tem smislu odgovoril: »Naj ne bo o tem nobenega vprašanja: Jaz nikdar ne morem narediti samomora s tem, da sprejmem grožnje in predpise zunanjih sil in izročim Južno Afriko prikrito komunističnim silam.« In Howe je, na (dalje na str. 4) smo po dolinah in vrhovih, da smo videli, od kod pride toliko vode za vse te slapove. Po prenočitvi smo nadaljevali pot proti zahodu skozi polja, sadovnjake in vinograde do obale pri Montereyju. Tu smo prespali. Potem smo potovali ob skaloviti obali po slikoviti, a vijugasti cesti. Prišh smo do San Simeona, kjer je na hribu okrog 6 milj od obale znani založnik William Randolph Hearst, bogataš, si kar 20 let zidal palačo za svojo rezidenco in ki jo danes država oskrbuje, da jo milijone o i skovalcev uživa in občuduje. Do večera smo prišli v Sol vang, naselbina, ki so jo usta novili danski naseljenci, nj kjer še imajo mlin na veter. soboto dopoldne smo priš1 v Santo Barbaro, mesto, v katefj je stara misijonska postaja, 1 je še vedno v rabi. Ko je opo dne zvonilo, je naju bilo ze o ganljivo, saj sva mislila, da svn zopet v Sloveniji. Ravno J mesto rajalo in praznova Vidovdan kot najdaljši dan letu. Proti zatonu dneva smo pr>' šli v ogromen Los Angele*-kjer sva bila tri noči in sicer ^ Sheraton Town House, z1 a že 1929. leta kot odličen h°te -Drugi dan sva šla k maši v ce kev Sv. Krvi, ki je v bližini hotela, za deseto mašo. Cerkev bila malo več kot polovica z ^ sedena, a od navzočih jih n četrtina ni bila Evropejcev- Popoldne smo potovali malim turističnim avtoh1150 po Rodeo Drive, kjer je drugi dan — najbrž ste o brali — roparski napad, in Beverly Hills, kjer sva vi domove ljudi, ki jih vidim slišimo na TV in filmu. Za ponedeljek je bil • dan iz let v 120 milj 3 San Diego, tik ob mehiški n ^ ji, in ogled živalskega vrl3gan je svetovnega slovesa. ^ Diego živalski vrt je reS.-^0 in ima izredno veli,k0Jvaiski živali, ptičev in kac. Z • vrt pa praznuje svojo 70-1*" co in starost se mu vidi. ^ V torek sva z Greyhoun tobusom obiskala mesto tano, ki je kakih 55 mi J v dno od Los Angelesa m ^ okrog 40.000 prebivalcev sva dvakrat prenočila- ja tani je bila in je še pre^pila slovenska naselbina. *z. s(io sva pred opuščeno avto . j postajo. Do nas pa Je naš že dolgoletni P* oa Steve Mohorko. Š*1 s, vene kosilo, potem obiskali ^ Rest Home, katerega s(^ ^ kratkim povečali in je ze^0j,ro Ogledala sva si tod' ^e$e\o urejeno SNPJ središče- ^ je sva bila presenečena, rI1o KSKJ središče tako pr0 in pripravno. Saj je *a ^ati. gostov postreženih ^0. dovolj je prostora za stov, tudi imajo zadostn kališče. ^ obisk V četrtek sva končala oV Kalifornije in se vrnila na Florido. Z najinega sC obiska v Kalifornijo P3 jeria vrnila zadoščena in n3j02jvela za vse, kar sva videla, in prejela. ^ GtW Dr.Reginald Vospernik: »Komu koristi Celovški Zvon?« (Dr. Reginald Vospernik je glavni urednik Celovškega Zvona. Za letošnjo junijsko številko (IV/11) je napisal uvodniški članek, v katerem je med drugim odgovori! tudi na sramotne besede dr. Matevža Grilca, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, ko je le-ta kritiziral svobodno uredniško politiko te revije. Dr. Vospernikov članek objavljamo v celoti. Ur. r08 leta 1200 nastane °stčju Evrope z epom o Parz Va“ ^r°ka vzgojno-razvojn Podoba srednjeveške duho\ o°sti in telesnosti, domala pc on kozmos odnosov me !!et0rn« človekom in Bogorr ati Herzeloyde (= srčna bc lna) beži z- doraščajočir • °m Parzivalom, potem k L.svetnih pustolovščinah iz 1 svoje življenje mož i r° ?v °če Gahmuret, v gos t0° tl^no> v odljudno same J*0* Je svetlejši nego dan „a 0 Pouči malega radove eža skrbna mati, o človeki Previn1113™ sPre8ovoriti. kajl miadega^f' h?0 Zl°’ k‘ Čaki ciii cl°veka v konfronta mlaHSOČlovekom- In vendar s dne?11 Parzivalu nekeg; v °dpre ob srečanju z vitez vo nu U presenetljivo in vablji od4n0dotisti ST’ki ga b< det^i^aloUn Smrt Čemfra^an^e uPravičeno sv0i“ ,Uvaja Celovški Zvoi ■etnika ' Številko> drugo teg; svet ’ S .po8ledom v bajn ki bi .^dojeveške fantastike gotf,J bl t zmožni razviti pra' UsodV° tUdi Slovenci, če nan le v a|fne bi že zgodaj odmeril; nic , Urn°-Političnih drobti 2 mize gospodarjev. da gre pri Herze v ljUBEČ SPOMIN 0DkaPdRVI 0BLETN|CI, UKAR je v gospodu LJUBi .cSPALA NAŠA JENA žena in mama Un»rla 13. a, "'Poj?' traj" Zabna dob JUC| ostali; ak°b Ko; te!n Ba|až erJstaio loydinem ravnanju skrivanja in prikrivanja za od nekdaj veljavni model človekovega bega pred odgovornostjo, pred odkritostjo in življenjsko konfrontacijo. To je v primeru 25.000 verzov obsegajočega epa v Parzivalu tem bolj usodno in v bistvu nerazumljivo, ker potek dogajanj pokaže, da so vse nastopajoče osebe med sabo v nekem sorodstvu ali vsaj v neki usodni bližini. Pri nas na Koroškem se v zvezi z osnovno vseslovensko naravnanostjo Celovškega Zvona v zadnjem času vedno češče pojavlja pojem o tako imenovanem nevmešavanju v zadeve, ki se zanje baje smejo brigati samo pooblaščeni. Razumljivo je, da se revija, ki presega tako glede avtorjev, kakor tudi glede izbrane tematike (in seveda tudi glede naročnikov) ozke okove geopolitičnih meja, angažirano zavzema za konstruktivno rešitev problemov, ki zadevajo celotno narodno telo, čeprav so navidezno centrirani le v tem ali v onem delu slovenskega selitvenega območja. V tem primeru ne more iti za vmešavanje, marveč za vzajemno reševanje vprašanj zgodovinskih in sedanjiških razsežnosti. Kako bi se mogla roka, del enega in istega organizma, »vmešavati« v vprašanja obolelih drugih udov ali glave? Ali se otroci, ali se starši nedostojno vmešavajo v družinske zadeve, če opozarjajo na morebitne napake ali vrline druge člane družine. Ali ni pojem »vmešavanja« v času telekracije in vsesplošne postčernobylske nuklearne ogroženosti brez ozira na državne in blokovske meje goli anahronizem? Ali se Amerika, ali se Izrael, ali se Velika Britanija vmešavajo v notranjeavstrijske zadeve, če sprašujejo po morebitni rjavi preteklosti vidnih politikov? Vmešavanje je smiselni pojem samo pri stvareh osebne in zasebne narave, nikakor pa pri stvareh vzajemnega in javnega pomena. »Komu koristi Celovški Zvon?« prihaja vprašanje iz sektorja, ki o lastni koristnosti pač ne zna podvomiti. Dr. Matevž Grilc je, sodeč po omenjenih virih, na občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev 23. 2. 1986 izjavil, da nima namena na tem mestu ocenjevati jugoslovanskega političnega sistema. Ampak naj bo ta sistem kakršenkoli, zavedati se je treba, da nobena narodna manjšina ne more živeti brez dobre povezave z matičnim narodom in v stalnem prepiru z njim. Vse slovenske organizacije na Koroškem so odvisne od jugoslovanske pod- pore. Brez te bi ne bila možna niti politika samostojnih volilnih nastopov niti obširno kulturno delovanje KKZ in konec koncev tudi ne izhajanje Celovškega Zvona... Z začudenjem in razočaranjem nad takšno politično vezanostjo smo v uredništvu Celovškega Zvona premišljevali o teh stališčih — ne le zaradi vtisa, ki iz vsega tega nastaja, namreč kakor da bi bili koroški Slovenci samo še ubogljiva sekcija neke ljubljanske centrale, marveč tudi zaradi naivnih pogledov na odnose med Socialistično Republiko Slovenijo in narodnostnimi skupnostmi istega jezika zunaj meja republike. Da ne bo nesporazumov, naj pribijem, da se brez pridržkov izrekam za urejene in s tem enakopravne odnose z ljudmi in predstavniki SR Slovenije. Take odnose pa moramo graditi na samozavestni suverenosti in iz globokega občutka medsebojne odgovornosti. Iz svojih odnosov ne moremo in ne smemo izključevati — zaradi ljubega miru — nobenega, še tako kočljivega vprašanja, če se odraža v tem vprašanju naša vzajemna problematika. Odločno pa moram tudi zavrniti trditev, da bi bilo izhajanje Celovškega Zvona kakorkoli odvisno od podpor iz Jugoslavije. Še vedno se — žal — pojavlja teza, da pomeni pisanje Celovškega Zvona, zlasti še nekaterih prispevkov v 9. številki (december 1985) »hudo žalitev domala vsega slovenstva doma, v zamejstvu in izseljenstvu.« Še vedno straši med nami geslo o Celovškem Zvonu kot »glasilu... jastrebov koroške desnice in klerofaši-stičnih sil med emigracijo« ter o »klerikalni črnini«. Tak jezik je bil pri nas v modi pri tistih najbolj neizprosnih nasprotnikih vsega slovenskega, ki bi se nas radi po zelo enostavni poti čez Ljubelj znebili z nalepko titokomuni-zma — v Sloveniji pa je, kot opažamo v vse bolj sproščenem in samostojnem slovenskem tisku, tak jezik tudi že pokopan. Kako tudi ne, saj je moralo najvišje jugoslovansko vodstvo od lastnih ideoloških vzornikov slišati obtožbe, da so plačani agenti gestapa — kot se po radiu Tirana še vse do danes da slišati, da so agenti »zahodnega imperializma« in »social-revizionizma«. Učitelj je večji del spoznal, da se nalepke ne splačajo, saj se rade prilepijo nazaj; počasnejši učenec tostrank Karavank pa tega še ni doumel in v demokratični Avstriji nastopa z oguljenim stalinskim slovarjem iz petdesetih let. To, kar predlaga Celovški Zvon zoper tak nevreden način »dialoga«, je opustitev moralnih diskvalifikacij in povrnitev k obravnavanju stvarnih vprašanj. Ob očitkih, ki nas skušajo poimenovati na najbolj zaničljiv način, ne moremo s tem ničesar začeti. Če pa nam bi prijatelj ali nasprotnik razgrnil dejanske neresnice ali proti- Zdravnik svetuje: Slabokrvnost pri otrocih Neješč, bledikav in nerazpoložen otrok povzroča materi, ki skrbno spremlja njegov razvoj, nemalo skrbi, saj si pogosto ne zna razložiti nenadne spremembe pri malčku, ki je bil še do včeraj vesel in razigran. Že rutinska preiskava krvi pa običajno pokaže, da je vzrok težav slabokrvnost ali anemija, kot jo imenujemo strokovno. Anemija v otroški dobi zaradi hitrega psihofizičnega, torej duševnega in telesnega razvoja, ni redka. Lahko bi celo rekli, da je najpogostejša krvna bolezen otrok. Pojavi se vsakič, kadar tvorba in izgubljanje rdečih krvničk iz tega ali onega vzroka nista več uravnotežena. Pogosto se vzroki prepletajo, čeprav je eden, najčešče motnja v nastajanju eritrocita, v ospredju. Rdeče krvničke sestavljajo predvsem visoko specializirane beljakovine oziroma aminokisline in železo, ki je bistvena sestavina krvnega barvila, imenovanega hemoglobin. Slabokrvnost pri otrocih je največkrat posledica pomanjkanja železa. V tem sestavku se bomo omejili predvsem na vrsto anemije. Da bi se železo lahko vgradilo v krvno barvilo, je potrebnih več dejavnikov: zadostne količine v hrani, nemotena prebava in vsrkavanje iz črevesja, pravilno shranjevanje, poraba, izločanje in drugo. Že v materinem mleku ni dovolj železa, vendar ga novorojenček prinese s sabo na svet dokajšnjo zalogo, ki mu zadostuje nekako za prvih šest mesecev. Ta zaloga pa je manjša, če se mati med nosečnostjo ni slovja v tem, kar pišemo, bi to z vso resnostjo vzeli v pretres. Mogoče nas kdaj zapelje, da sami grešimo zoper to načelo. Hvaležni bomo za vsako dokumentirano opozorilo te vrste. Iskreno smo tudi pripravljeni reči: — Oprostite! Z uveljavljanjem stvarne obravnave zoper pavšalne diskvalifikacije bi radi pripomogli k dvigu politične in publicistične kulture med Slovenci. K tej kulturi pa seveda sodi tudi dolžnost, da zlu rečeš zlo. Celovškemu Zvonu je in ostane edino merilo njegove usmeritve tisti imperativ, ki smo si ga izbrali ob rojstvu revije in ki si zanj — zdaj bolj zdaj manj uspešno — s skupnimi močmi prizadevamo. Radijska okrogla miza v Trstu 28. 1 in v Celovcu 14. 4. 1986 je dokazala, da je uredniški odbor, razpet med duhovno in geografsko tako raznolike postojanke slovenstva kot so Ljubljana in Buenos Aires (vmes pa še Celovec, Trst, Toronto in New York) dovolj trden v svojem načrtu, da posreduje svojim bralcem deklarirane ideje slovenstva in krščanstva. -- • ___ pravilno hranila. Kasneje, tako menijo, potrebuje otrok okoli šest to deset miligramov železa na dan. Pri tem mora biti železo v ionizirani obliki, njegovo vsrkavanje ne sme biti ovirano, kar se dogaja pri driskah. Odvečno železo se nato kopiči v jetrih, vranici in v še nekaterih organih. Že iz povedanega je razvidno, kako pomembna je za preprečevanje slabokrvnosti pravilna prehrana, ki vsebuje zadosti beljakovin in železa. Vseh potrebnih snovi je dovolj v mesu, vranici, jetrih, v zelenjavi in jajcih. Pri nepravilni prehrani ali neješčnosti moramo zato opozoriti starše na napake, ki jih delajo, in jim ustrezno svetovati. Pri tem imajo pomembno nalogo sestre in zdravniki v posvetovalnicah za nosečnice, materinskih šolah, predšolskih in šolskih dispanzerjih. Vrnimo se k otroku in si oglejmo nekaj najpogostejših znamenj slabokrvnosti. Uvodoma smo že omenili bledico kože in vidnih sluznic. Pogoste so tudi razpoke v ustnih kotih in motnje pri požiranju zaradi spremenjene sluznice jezika in žrela. Tem znakom se rada pridruži še krhkost nohtov in prečne brazde na njih. Nohti se sčasoma sploščijo in celo nekoliko vdolbejo. Nadaljnja znamenja so še neješčnost, vrtoglavica, kratka sapa, hitrejši srčni utrip, glavobol, utrujenost, izpadanje las, suha koža. V krvi se količina krvnega barvila precej zmanjša, rdeče krvničke pa so običajno drobnejše. Ni pa pomanjkanje železa edini, čeprav najpogostejši vzrok. Slabokrvnost, ki običajno spremlja mnoge kronične infekcije, ne nastane zaradi pomanjkanja železa, pač pa infekt zaviralno vpliva na kostni mozeg, kjer nastajajo rdeče krvničke. Dozorevanje eritrocitov je moteno tudi, kadar ni na voljo zadosti vitamina C, vitamina B12, folne kisline in še v nekaterih drugih primerih. Zdravljenje mora biti glede na povedano predvsem vzročno. Skoraj v vsakem primeru pa je potrebno dodajati železo, v izjemnih primerih v obliki injekcij, največkrat pa v obliki kapljic, tablet ali kapsul in sicer 100 do 200 miligramov na dan. Povedati moram še, da železovi preparati obarvajo blato črno, včasih pa povzročijo tudi prebavne motnje: slabost v želodcu, bruhanje, zaprtje ali drisko. Vse to pa je le redko vzrok, da bi morali zdravljenje ustaviti, saj je potrebno vse dotlej, dokler se laboratorijski izvid ne normalizira, pacientovo počutje pa bistveno izboljša. Dr. Valter Koser (Naš delavec, 6-1986) ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA Nadaljevanje Kot silovit orkan je šlo prek vse dežele: Mati božja se je prikazala na Skalnici. Solkanski vikar Luka Piter se je na moč začudil, ko je naslednje jutro našel polno cerkev grgarskih vernikov, ki so pobožno čakali na sveto mašo. Stari mežnar Miha je v zakristiji pripravljal mašna oblačila in venomer godrnjal. »Še tega nam je bilo treba, da bi neumne punčare zavajale ljudi v zmoto.« »Kaj godrnjaš, Miha?« ga je vprašal gospod. »Kaj nič ne veste? Govorijo, da se je Piskovemu dekletu prikazala na Skalnici Mati božja.« »Kaj, Urška, da to trdi, pa prav ona? Po maši jp pokličem v zakristijo. Povej ji, naj pride k meni.« »Pa ušesa ji nategnite, da bo vedela enkrat za vselej.« Maševal je raztreseno kot še nikoli. Vsakikrat, ko se je obrnil k ljudstvu, je njegov pogled zaplaval nad glavami deklic ob Marijinem oltarju. Med njimi je stala Urška, zbrana in pobožna kot vedno, a danes z neko posebno milino na obrazu, iz katere je gledala skrb. Verniki so pričakovali, da bo vikar kaj spregovoril o prikazanju. Pa ni. Kaj bi begal ljudstvo, ko še sam nič ne ve. Najprej mora Urško zaslišati. »Gospod te kličejo v zakristijo po maši,« je rezko in sko-ro na glas ukazal mežnar Urški, ko je po cerkvi pobiral miloščino. Ni mu dalo, da bi ne dodal: »Le pripravi se! Take pridige nisi še slišala.« »Prav!« je kratko rekla Urška in se spet potopila v molitev in v težko skrb, ki je legala na njena ramena. Reci ljudstvu... Mati božja ji ni rekla, reci vikarju, naj on vse uredi, reci grofu, cerkvenim poglavarjem v Vidmu, Ogleju, Gorici... ne, njej je naročila, prav njej: reci ljudstvu! To velja za vse ljudi, poznane in nepoznane, za ljudi vse dežele ob Soči in Vipavi, v hribih in po dolinah. Kako bo to zmogla? Ozrla se je v Jana, ki je visokorasel stal ob njenem očetu na moški strani. Obljubil ji je, da ji bo pomagal. Toda kako? Še sama ne pozna vseh poti, kako naj ve zanje on, ki je slep? Reci ljudstvu... Vikar je govoril o Svetem Duhu, ki naj razsvetli vse ljudi in pokaže, kaj je prav in kaj je resnica. Urška je razumela, da to velja tudi njej. Kako da gospod dvomi, ko pa je v njej morje gotovosti in resnice? »Ite missa est.« »Deo gratias.« In že je zava-lovilo okrog Urške in množica jo je potisnila navzgor proti zakristiji. »Mir!« je vikar Luka prevpil ves šum v cerkvi. »Samo Urška naj vstopi!« Ubogali so in ji naredili prostor, da je vstopila in vikar je zanjo zaprl vrata. Mirno je stala Urška pred njim in čakala. Slekel je mašno obleko in jo skrbno položil na mizo ob zidu. Potem je stopil do nje in ji strogo pogledal v oči. »Urška Ferligojnica, vedno sem te imel za pametno, sedaj pa mi take uganjaš. Kaj je resnice na vsem tem govoričenju?« Še nikdar ji ni rekel Ferligojnica, še nikdar tako ostro govoril. Gospod vikar dvomi, je žalost preplavila njeno srce. Toda jaz sem jo videla, meni je ukazala. »Gospod vikar, Mati božja mi je ukazala, naj povem ljudstvu...« »Začni od začetka, vse mi povej, kaj se izmikaš,« se je strogost v vikarjevih besedah še poostrila. Izhod iz južnoafriške krize (Nadaljevanje s str. 2) žalost, temeljito pogorel. Moja skromna misel je, naj bi diplomacija ubrala drugo pot. Začela naj bi izglajevati pot nekomunističnih zamorskih skupin, ki drži do vlade, in pripravljati pogoje za neke vrste koalicije med vlado in temi gibanji, ter postopno razširiti vlado s črnskimi ministri. Taka vlada naj bi si vzela za svoj program izvesti skrbno izdelano odpravo apartheida. Če bi to uspelo — kar seveda še zdaleč ni gotovo — bi militantna in nasilna kongresna stranka začela zgubljati svoj vpliv na črne množice in stvari bi se začele razvijati v pravo smer, brez prelivanja krvi in nasilja. V tem je jedro. Alternativa je, edina alternativa, nasilen prevrat in prevzem popolne oblasti nad Južno Afriko po moskovsko dirigiranih komunistih, Mandela in Tambo gori ali doli. Kaj bi to pomenilo za svetovni politični položaj? Mogočen korak marksizma do dominacije človeštva. Največja pridobitev svetovnega komunizma od ruske revolucije in Jalte, ko bi zabil svoje pilote v strateško najbolj pomemben in ekonomsko najbolj bogat predel zemeljske oble, na poti k popolni vladi sveta. Vsi bi to občutili, vsi smo na tem inte-resirani. Sem črnogled? Zdi se mi, da bolj jasno vidim, kot marsikateri naivni ameriški politik. A Reagana ni med njimi — k sreči I »Z Janom sva pasla ovce na vrhu Skalnice. Sonce je že močno grelo, moralo je biti okrog poldne. Midva sva pela in molila, ovce so se mirno pasle. Nenadoma sva začutila kakor močan veter, kakor da se pripravlja k nevihti. A nebo je bilo jasno. Vstala sem, da pogledam za ovcami, ki so se še trenutek prej pasle v bližini. Izginile so. Rekla sem Janu, naj me tam počaka, da grem za ovcami. Tekla sem proti najvišji vzpetini Skalnice in zagledala ovce, ki so v polkrogu klečale, kakor bi nekaj pričakovale. Morda slutijo vihar, sem mislila, in so se tako strnile, da ga premagajo. Tedaj sem na skali v svetlem oblaku zagledala prelepo gospo z otrokom v naročju. Sprva sem mislila, da je grofica, a bila je preveč lepa in grofica bi poti na Skalnico ne zmogla. Padla sem na kolena od presenečenja. Gospa me je povabila bliže in se mi nasmehnila. Kot ognjena reka je šlo prek mene. To je nebeška prikazen. Naredila sem nekaj korakov in spet padla na kolena. Nebeška prikazen je tedaj spregovorila in mi rekla: ’’Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosti.” Pri tem je stegnila levico in pokazala na mesto, kjer so bile ovce. Potem se mi je še enkrat nasmehnila in izginila. Jaz sem še dolgo klečala na istem mestu in se nisem mogla ganiti. Potem sem se vrnila k Janu, ki sem ga našla vsega presunjenega. ”Kaj si videla?” me je vprašal. ”Ti veš?” sem mu rekla. ”Da, vem, da se je nebo približalo zemlji'.” Tedaj sem mu vse povedala in on me ni nič vprašal, samo verjel je in mi rekel, da me bo spremljal k ljudem.« . V vikarju je izginjal dvom, vendar tega Urški' ni hotel še priznati. »Kako si razumela nebeško prikazen? Menda ti ni govorila v našem jeziku!« »Še kako sem jo razumela, čisto po naše je govorila, kakor sedaj vi, gospod.« »Kako pa je bila oblečena? Tudi po naše?« »Ne, gospod, take obleke niti grofica nima. Bleščela se je kot sonce in vendar ni vida jemala. Tudi ovce so jo mirno gledale. Bleščeč oblak jo je obdajal, a je ni zakrival.« »Rekla si, da je bila obleka svetlomodra,« jo je skušal. »O ne, nič nisem rekla. Obleka je bila bela kot sneg, z zlatimi našivi obrobljena. Prav tako Jezuščkova.« Kaj ima danes gospod, da je ne razume? »In kaj ti je rekel Jezuš-ček?« »Jezušček je ves čas molčal in me gledal,« je bila Urška žalostna zaradi čudnih vprašanj. »In se ti ni nasmehnil?« »Ne, ni se mi nasmehnil. Ves čas me je resno gledal.« »In kaj misliš narediti, Urška, kako boš izpolnila božje naročilo?« Zunaj so ljudje pritiskali na vrata s tako močjo, da so popustila in se na stežaj odprla. Kot bi trenil, je bila zakristija polna ljudi. »Gospod, vsi bomo Urško pomagali. Znosili bomo na goro, kar je potrebno za zidavo. To je sedaj naša dolžnost!« »Mi verjemo, da je vse res, kar je Urška povedala. Ni treba, da jo še izkušate,« je ženski glas prevpil vse ostale. Bila je ženska, ki je prva stala ob vratih in slišala pogovor med Urško in vikarjem. »Urška ne zna lagati. Mati božja se ji je res prikazala.« »Mati božja nam bo pomagala. Ona se nas bo usmilila.« Vse vprek je vpilo ljudstvo. To je vera preprostih ljudi, je ugotavljal vikar. Ta vera ne pozna ugovorov, vse veruje, vse upa. Toda višje cerkvene oblasti bodo drugače mislile in drugače sodile. V njih ne bo čustev, zahtevali bodo le dokaze. (Nadaljevanje prihodni torek) NOVI GROBOVI (Nadaljevanje s str. 1) John Pasierb Umrl je 75 let stari John Pasierb, mož Emilie, roj. Duszczynski, oče Haline Rivera, Josepha, Michaeline Estep in Casimira, 11-krat stari oče, bral Walterja, Michaela in Anthonyja (vsi v Poljski). Pogreb bo iz Zak zavoda na Sl. Clair Ave. jutri, v sredo, v cer- kev sv. Kazimirja dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. MALI OGLASI For Sale by Owner Landscaped, 1 floor Euclid brick ranch, on a slab. 15 x 29 faily rm., W.B.F. and air conditioned. 3 bdrms., all w/air conditioning. 26 x 10 cement patio. 2 full baths. Eat-in kitchen. Fenced yard. Many extras. $65,000. By appt. - 261-8397 or 951-9509. (61-62) FOR SALE Bench with leg extension & curl and 200 lbs. weight set. Fender stat & Gibson Sonner guitars. Also Fender 48 with amp. For either, call 431-0628 FOR SALE Brick dble, 5 and 5. Excellent cond. Low heating bills. 185 St. area. $76,900. Negotiable. 692-3393 after 3 p.m. Mon. thru Fri. (61-62) Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaPere Popravljamo in delamo nov kuhinje in kopalnice ter tu druga zidarska in mizars Lastnik TONY KRISTA'^ Pokličite 423-4444 ali 729-10A> (x) Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PAL HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnic^ telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizj < mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po ze ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvopostej^ soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago a ’ konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska re® racija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HO bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodo pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 ^, 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore BIvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2°88 - V družinski lasti že 82 let. " L. P. Kanadska Domovina Borut: Čiltagong, Bangladeš AHMEDOVO POLJE Po treh lovskih pohodih v amu. polnih presenečenj in doživetij, sva se neko jutro ^račala s Francisom s pohoda. Prekoračila sva poslednjo re o, ko naju je prestregel možak z muslimansko čepico na glavi in častitljivo brado. »Salaam alejkum!« me je Pozdravil in začel nekaj dopo- sko°Vati Frančisu P° ben8al- ^Paznik,« da je, »torej goz-*r-« Spočetka sem malo de-° Pogledal, saj lovci in goz-:3rs ' Pazniki niso nujno pri-k ejl’ v<^asih se celo gledajo * 1 PS1 in mački v starem kra- Tiščal je vame in ka2 rok° Proti džungli. ''Polje ima,« je dejal F ■ »sredi same džungle.« PraSiči mu delajo šk delka0umU VSaj Polovico ka- Hotel je na vsak m aa 8rem z njim. Jaz sem komaj vlekel i nox?e °j’ lov'l sem kar gj Vl'uP m podnevi, kc n a’ kako spi »maharad morem spati. Nisem bi ej Pfav nič za to. ^*sl° blizu,« je d-Sozdar, znal je gleri 1ang^ko- Možak ji S' Zanesliiv; Ce je res loPov 8°2dar’ ne more nulinrralj,ekakor mojpr koč ,P Jateli Janezek, tud ^oThar:."mnihkoi'v meno; h’ kl Je često lo' Uk./- P° Bancroftu in ja{0 ‘n ^ol Prenekatero hon, • komaj vidnim na: t° jn Je Janezek pripoved VecS;2ku na ljubo, ki n zbral PriSel na misel, sei 4hm;dda sem se vlekel 2 d0ni 2opet v džungli skorajP,rvim.hribom je 5 jeZ8oJsthTa?kal°’ džungl der,Ček a ^a*3rePnir-=a E' 80': Laura Bere SND ™ !°' Anoei ’ zast0Pnici za ^'nter 9>rta W'nter jn >nski oaVniki: Vsi sl d^CUnhn S° VSakal v°rani j0| 2'30 Popold S°le pri Sv. Lovre S*’'“5v«swen ‘L Vdpr6ds a Frances >fc.* 1 t’Stek0 K*'” s *dravniki dravn'k «> >ecuS6Qrij0 vsa Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek.v mesecu ob 8. uri zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $40,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič , 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna preds.: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 641 7 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Jean Planisek Podpreds.: Elsie Wasson Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 441 10, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy Scholarship: Caroline Stefančič Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce LaNassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od'5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres.: Dorothyann Winter Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti; Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, John Nestor, Edward Pečjak; mladinski koordinator: Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President; Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 tel. 481-7554 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Secy.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Joseph G. Petrič Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 7:30 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Sophie Matuch Zapis.: Jennie Kapel Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Društvo DANICA št. 11 President: Louise Graham Vice-Pres.: Julie Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 44117 Treasurer: Mimi Turk Rec. Secy.: Mary Hrovat Auditors: Josephine Trunk, Jane Berkopec Medical Examiner: Dr. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd. - Društvo RIBNICA št. 12 Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, OH 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Frances Tavzel Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis M. Šilc Seje v 1 986 bodo ob 2. pop. 27. aprila, 20. julija, 19. oktobra in 14. decembra, na domu preds., 30417 Oakdale Rd., Willowick, O. 44094 Konvenčna delegata: Carole Czeck in Louis Šilc Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom. - John Cen- (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) dol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. - Frances Modic, Frank Plut, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele -Louis Šilc, Frances Modic, Frank Plut; Slov. čitalnica: F. Tavzel Dniitvo COLLINWOODSKE SLOVENKE St. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearalre Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Milile Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. DruStvo KRALJICA MIRIT št. 24 Preds.: Agnes Žagar; podpreds.: Ann Perko; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80. St., Cleveland, OH 44105, tel. 341—7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80. St. DruStvo SV. CECILIJA St. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna šile, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. DruStvo MARTHA WASHINGTON St. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds : Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik In Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Naj sv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mury Parish Spiritual Director: Rev. Victor N. Tomc President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Preš.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. See.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Charles F. Klkel Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome Chief Ranger: Alan Spilar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal Past Chief Ranger: Hank Skra-bez Recording Sec.: Dorothy Urankar Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Vicky Skrabec Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerri White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Alan Spilar, tel. 951-9775 Meetings are held every third Sunday in St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec.: Pauline Stepic Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanlch Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 S«. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec'y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank. Ways and Means Committee: Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Tom Slak Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Daniel L. Pavšek Vice Pres.: Roy Sankovič Rec. Secy.: Charlotte Ferra Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle Auditors: Ray Sterle, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, John Hozian, John Kolavich Club Room Mgr.: John and Alba Plutt Federation Reps.: Chuck Femec, Al Marn, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Marn, Jim Krann, John Habat, Tom McNulty, Frank Podlogar, Bob Ryan. Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm 1st Vice-Pres.: Steve Shimits 2nd Vice-Pres.: Mary Dolšak Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolf Legal Advisor: John Prince Auditors: Frank Bittenc, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Luka Mejak; alternate Helen Sturm House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, Helen Sturm, John Vicic, Ernest Tibjash, Stanley Grk, Frank Slejko, Luka Mejak, Frank Sadar; alternate Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: S. Shimits, Mary Dolšak, Frank Koss; alternate Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri. 7 do 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME S.N.P.J. FARM, Heath Road 20713 Recher Avenue, Euclid, OH Ladies Auxil ary President: Max Kobal Vice-Pres.: George Carson Secretary: Elmer Nachtigal Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Walter Frank, Frank Cesen House Comm.: Joseph Petrie (Ch.), Edward Koren, Ed Novak Membership: William Kovach, Josephine Trunk, William Jansa Sgt.-at-arms: Harry Yanchar DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Predsednik: Robert Kastelic Podpreds.: Frank Urbančič Tajnik: Tom Meljac, 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-5111 blagajničarka: Milile Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia, Lud Hrovat, Martin Planišek, Joe Glivar, William Ponikvar, Anton Kaplan, Bob Hribchak Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak In tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohcetl. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Branko Leben II. podpreds.: Maks Jerič Taj.: Stane Mrva, 3014 Rockefeller, Will. Hills 44094 tel 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Gorenšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Gabriel Mazi, Jože Tomc Acting President: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie KaPe , Financial Sec.: Vida Zak’ ,7 agamore Dr., Euclid, OH el. 481-6247 0n,e Auditors: Betty Rotar, tary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AM®*I£A,mS SLOVENIAN PENSIONERS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz ^ Auditors: Tony Mrax, Kersman, Frank Fabec th3ai Meetings every three at 1 alternate Slovenian horn o’clock, the hnonths o June, September and uec KLUB SLOVENSKIH CEV a St. Chrirsko okroJj^ Predsednica: Margaret Ka I. podpreds.: John škra^tniK II. podpreds.: Frances Tajnik-blagajnik: s«n*J8nd, O- 5919 Prosser Ave., L|ev 44103, tel. 391-9761 ^ Zapisnikarica: Janet Kr Nadzorni odbor: Je^e ^ginaf ski, Hattie Gorgan, N®t,le aret Odbor za potovanja. Kaus tjj če*r' Sestanki se vrše vsak tre tek v mesecu ob 1.30 P-^ ^ $1 nii dvorani Slov. nar. do ilONERS ^ , Ohio M ' n Mrak .vstick S" c-’* »"7/Č mons>' at th® S'% pechar sr< &# ,n. ^ -e* IS Iff amhuška^