LETO VII. ŠTEV. 4 JUNIJ 1967 CENA 40 par (40 st. din) GLASILO SZDL UUBUANA-BEŽIGRAD ZBORH OBČANOV Politični aktiv o položaju na Srednjem vzhodu Za Bežigradom se je sestal politični aktiv, kjer so razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu. Udeležili so se ga člani občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, predstavniki krajevnih organizacij Socialistične zveze, Zveze komunistov, Zveze borcev in Zveze mladine ter odborniki občinske skupščine. O položaju na Srednjem vzhodu je govoril član predsedstva republiške konference SZDL Jože Smole. Udeleženci so odločno obsodili izraelsko agresijo. PRVA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Odločati se za boljša stališča Na prvj seji občinske konference Socialistične *veze delovnega ljudstva ?? Bežigradom so razprav-‘jan o dosedanjem delu Vrganizacije SZDL, sprejeli so začasni pravilnik o organizaciji in delu SZDL »n izvolili izvršni odbor občinske konference ter elane mestne, republiške 'o zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Za predsednika občinske konference so izvolili Janeza Riglerja, dosedanjega predsednika ob tinskega odbora SZDL. Občinsko konferenco sestavlja 80 članov, izvoljenih na krajevnih konferen-eah SZDL Mandat jim tra-Ja dve leti. Konferenca se no sestajala po potrebi najmanj dvakrat na leto. Obravnavala bo posamez na vprašanja in konkretno reševala določene probleme. Na prvi seji so udeleženci največ razpravljali o SZDl kra-’evnih organizacij Poglavitna naloga or-Kanižacjje SZDL je zagoto- '■ daJe odločajo in P^ivnejše koncepte ni ltal,sf.a' je dejal v uvod-Sf,,i esedi dosedanji pred-občinskega odbora Janez Rigler. Socia-od,n*» zvei£a »e odloča. stavnUd i‘zvo,il>nl Pred. or„.,‘ -1 ‘n samoupravm vE^P«u.daril je- da je v o*1 Socialistične zveze mokraiično orsanizira. de nineni n izmenjavo kretnji.0 Posameznih kon-le v ‘i vprašanjih, kajti vzdušln ™ demokratičnem goiovJ ^ano največ po* tališče^ bodo.. sprejeta *rtai ^V0Utvah m pod-!l^«h nofe,“d,!le!ba na V0‘ lovcev *l?jkazaIa zrelost votli na’ln»: S.° ol> tako važ-Pustili nR>l dot .so volitve, k strani vsakodne- vne pripombe in negodovanja. • Občinska konferenca Socialistične zveze bo morala biti pobudnik, ki bo iskal predvsem probleme, zares pereče za državljane, je dejal v razpravi Jožko Pirnar in poudaril, da se državljani ob teh ponavadi tudi aktivno udeležijo Nadalj. na 4. strani DOBRA UDELEŽBA NA VOLITVAH Na volitvah 23. aprila letos so Bežigrajčani izvolili za poslanca zveznega zbora zvezne skupščine Tineta Remškarja in za poslanca republiškega zbora republiške skupščine inž. Miloša Poliča. Izvolili so tudi 17 odbornikov občinskega zbora občinske skupščine. Zveznega poslanca je volilo 88 odstotkov votivnih upravičencev; 7,6% jih je bilo opravičeno odsotnih, 4,4% pa neupravičeno. Kandidiral je le Tine Remškar in bil tudi izvoljen za zveznega poslanca. Republiškega poslanca je volilo 89% volivnih upravičencev; 5,9»/o jih je bilo upravičeno odsotnih, 5,1% pa neupravičeno. Kandidirali so: Vinico Vrbec, inž. Miloš Polič in Janez Dremelj. Vinko Vrbec je dobil 2730 glasov, Janez Dremelj 4583, inž. Miloš Polič pa 6815 glasov in bil s tem izvoljen za republiškega poslanca. Volitev občinskih odbornikov se je udeležilo 89,4% volivnih upravičencev; opravičeno odsotnih je bilo 5,1%, neupravičeno pa 5,5%. Imena novih odbornikov objavljamo na 3. strani. SZDL fJani izvršnega odbora občinske konference SZDL: kowv. ^ Artnak, Jože Bitenc, Stane Bobič, Ivo Bu-dr. trU *ro Milan Grad, Mirko Lukman, MetVoo ^Marolt, Jernej Mlakar, Francka Nedeljko, ze i!%frca’ JoAko Pirnar, Janez Rigler, inž Loj-26 Skok, Ciril Trček, Nadzorni odbor: Vinko Dečman, Jelka Kutin, Slavko Oblak. 7,TJ "lestne konference SZDL Ljubljana: Frane uBUx,k- ,urU Jensterle, Božo Kovač, inž. Rigler TmSJ, ',am‘z Dremelj, Ivica Papič, f llili ^ K»*°bir' Nik° TOi' Vink" Vrb^C Mar1» P,UbUŠke konference SZDL: K0V-£’ dr Mar0,t-*v<*n*' konference SZDL: Janez Metka Peterca, sekretar izvršnega odbora SZDL Na prvi seji izvrSnega odbora občinske konference SZDL so obravnavah vsa vprašanja, ki so jih sprožili udeleženci v razpravi na občinski konferenci. Dogovorili so se tudi za program dela; okrepiti ho treba vlogo SZDL na terenu in razviti takšne -oblike in metode dela, da bi v delo vključili večje število članov kot 'os. lej. Razvili bodo delo v sekcijah, ki bodo obravnavale posamezna konkretna vprašanja /šolstvo, zdravstvo, delo z mladino na terenu, informiranost občanov Ud/. Programe bodo uskladili s programi mestne konference SZDL, ker _ je delo občinskih or-ganizacij povezano tudi s širšimi problemi mesta Ljubljane. Za sekretarjii izvršnega odbora SZDL so Izvolili Metko Peterca. 30-letnica šole »Vita Kraigherja« Stran Garaže na Brinju Stran 6 Stečaj TOPSA Okrožno gospodarsko sodišče je 5. junija letos uvedlo stečajni postopek v tovarni pisalnih strojev TOPS. Za stečajnega upravitelja so imenovali Petra Vesela. »Nameravamo dokončati izdelke, kolikor je pač mogoče, da ne bi nastala še večja družbena škoda,« nam je dejal, ko smo ga povprašali kakšen je zdaj položaj v TOPSU. »V novo proizvodnjo ne bi šli,« je dostavil. Po zakonu mora stečajni upravitelj med drugim skrbeti, da se končajo začeti, pa še ne dokončani posli podjetja, kot tudi posli, ki so potrebni, da se prepreči škoda na sredstvih podjetja. 800 milijonov za komunalo Prispevek za uporabo mestnega zemljišča počasi doteka Za gradnjo komunalnih naprav za Bežigradom bo šlo letos 790 milijonov st. dinarjev iz sredstev za urejanje acnilji.šč. Stanovanjsko podjetje je sestavilo načrt del, o katerem so se pogovorili tud: z zastopniki krajevnih skupnosti, obravnavali pa so ga še zbori volivcev. v‘d» Tomšič. Med sejo občinske skupščin«, Foto: K. selhauv V krajevni skupnosti »Bežigrad« naj bi letos dokončno uredili ulico Bežigrad /razsvetljava in zelenice/, re-komstuirali Ravbarjevo ulico, HraneniSko ulico od ulice Bežigrad do Einspderjeve ulice ter asfaltirali Boiutovo ulico. V krajevni skupnosti »Boris Kidrič« je v načrtu asfaltiranje Grasselijeve ulice in rekonstrukcija Prekmurske Ulice. V krajevni skupnosti »Stadion« naj bi dokončno uredili Kamniško ulico, kanalizacijo v Dravski ulici ter pre-de severno do Glavarjeve ulica, rekonstruirali Grafe-nauerjevo ulico, asfaltirali Pegermovo ulico ter uredili okolico stolpičev v Triglavski ulici in bloka v Glavarjevi ulici. V Savskem naselju je predvidena ureditev prostora med šerkovo, Majaltonovo in ulico Luize Pesjakove. V krajeivni skupnosti »Posavje« pa bi uredili makadamsko vozišče v Kušarjev! in Tesovnikovi ulici ter nekaterih drugih cest v Mali vasi in v Stožicab, uredili ceste okrog, trgovine v Gogalovi ulici ter nadaljevali urejanje Soseske VI. Nekaj denarja je predvidenega še za ureditev cestne razsvetljave v Dolu. Vse te gradnje bodo veljale 218 milijonov st. dinarjev; za gradnje v preteklih letih je treba plačati še 164 milijonov st. dinarjev, za gradnjo komunalnih naprav v novem, zapadnem delu Savskega na. selja bo šlo 408 mUijonov st. dinarjev. Prispevek za uporabo mestnega zemjdSča je drugi vir denarja, m urejanje komunalnih naprav. Računajo, da se ga bo nabralo letos 77 milijonov st. dinajrev; doslej so občani in delavne organizacije plačale 22 milijonov starih dinarjev. Za vsako krujev-nono skupnost so izdelali načrt, kako bodo ta denar porabili /asfaltiranje ulic, ureditev pločnikov, razsvetljave itd/, vendar z deli ne morejo začeti, dokler ni zbranega denarja. Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki razpravljali o zdravstveni zlužbi za Bežigradom ter o družbeno neprilagojeni mladini. Medtem ko o zdravstvu ni bilo kaj dosti govora, pa so več razpravljali o mladinskem prestopništvu. Zavod za socialno delo je izdelal obsežno anlizo o družbeno neprilagojeni mla-dtad za Bežigradom. Zavod ima registrirana 402 mladoletna prestopnika; zagrešili so največ tatvin, večinoma še v zelo mladih letih. Analiza kaže, da gre v večini primerov za otroke iz družin, kjer sta zaposlena oba starša, da izi lajajo iz dopodnjennii ali nepopolnih družin, da živijo v slabih stanovanjskih razmerah itd. Večinoma jih n; bila deležna prave vzgoje v otroški dobi in kar je tudi značilno: vzgojno ukrepanje staršev je bilo zelo pomanjkljivo. Največ prestopnikov je mlajših od 16 let, to je torej mladina, ki jo mora poleg družine vzgajati še šola in drugi činitelji, odgovorni za vzgojo otrok in mladine (mitadtosfke, športne organizacije itd.) Na šolah imajo premalo specializiranih strokovnjakov spdhologov, socialnih delavcev, ki bi pomagali takšnim otrokom, zraven tega še nimamo urejene-ga celodnevnega bivanja otrok v šoli. Organizacije in društva, kjer naj bi se izživljala mladina, le-to še premalo vzgajajo. O vplivu slabih filmov in slabe literature takoj na. nese beseda, kadar je govora o mladinskem prestopništvu. Seveda pa s prepovedjo ne dosežemo cilja, zlasti še, če Je, na primer zanemarjena filmska vzgoja in druge možnosti vzgojega vpliva na mla-no. Svet za zdravstvo in socialno varstvo občinske skupščine bo v prihodnje organiziral več posvetovanj z druž-beno-polltičniml, telesno-vzgojnimi in športnimi organizacijami o problemih neprilagojene mladine. Nadaljevanje na 3. strani Šola v naravi V počitniškem domu bežigrajske občine v Umagu je zdaj že druga izmena »šole v naravi«. Učenci in učenke četrtih razredov osnovnih šol so ob morju skupaj z učitelji po 10 dni. Poleg učenja težjih predmetov, neprecenljivih možnosti za pouk geografijo, zgodovine jn prirodopisa, imajo tudi obvezno učenje plavanja. Več kot 60% otrok v osnovnih šolah nežna plavati, žrtev Jitopitev je iz leta v leto več. Že po tej plati je šola v naravi zelo pomembna, mimo tega ima tudi vižjk zdravstveni in vzgojni učinek. Računajo, da sc bo letos naučilo plavati približno 300 otrok. Za šolo v naravi prispeva denar tudi občinska skupščina, tako da gredo na morja tudi otroci is družin, kjor alabio gmotne: 30 let osnovne šole I kronika Dr. Vito Kraigherja PomoiVi— Zelo uspela razstava ob jubileju Osnovna šola dr. Vita Kraigherja za Bežigradom praznuje letos 30-lefcnico obstoja. Na tisoče bežigrajskih otrok si je v tej šoli pridobivalo znanje. Prvo šolsko leto je obiskovalo šolo okrog 400 učencev, letos pa je na tej šoli več kot 1100 učencev. Na šoli je zelo aktiven pionirski odred »Ingo Vrščaj«. Ze v začetku šolskega leta je sprejel obširen program dela in se vključil v jugoslovanske pionirske igre pod geslom »Kdo bolje pozna domači kraj«. V programu pa je tudi predvidel proslavljanje pomembnega šolskega jubileja. 26. maja so pionirji odprli razstavo, na kateri so prikazali svoje delo. Pred otvoritvijo razstave je bila kratka proslava, posvečena 30-letndci šole. Na proslavi je ravnatelj na kratko orisal zgodovino šole v tridesetih letih, predsednik odrednega odbora pa je poročal o delu pionirskega odreda. Povedal je, da so pionirji skozi vse leto zbirali podatke na najrazličnejših področjih: kul- turnem, zgodovinskem in gospodarskem. Proučevali in zbirali • so podatke o delu med NOB in na novo odkrili 12 spominskih plošč in spomenikov. Pisali so o dogodkih in osebah, o katerih ti spomeniki pričajo. Fotografi- rali in risali so objekte, pomembne iz borb in trpljejna v času okupacije. Obiskald so nekaj preživelih borcev in narodnih herojev, ki živijo za Bežigradom in pisali o njih. Izvedli so oddajo »Pokaži, kaj znaš« na temo iz NOB. Čeprav je Bežigrad mlado naselje, brez bogate kulturne zgodvine, so pionirji ugotovili, da je v tem kraju precej pomembnih ljudi. Obiskali so 19 pomembnejših umetnikov in znanstvenikov in zvedeli razne zanimivosti iz njihovega dela. Zbrali so njihove fotografije in njihova dela. Nekatere pionirje zanima arhitektura, stavbarstvo in oprema stanovanj. Ti so izdelali nekaj maket, risb in fotografij tipičnih objektov slovenske narodne arhitekture. Pripravili so tudi izredno zanimivo zbirko »kiča« po stanovanjih. Prikazali pa so tudi lepe okrasne predmete in spominke. Uspeh na gimnaziji Na bežigrajski gimnaziji je letos končalo 4. razred 166 dijakov in dijakinj. Padel nd nihče, 9 jih ima popravne izpite, 157 ali 94% pa jih je dobilo spričevala brez slabe ocene. Za Bežigradom so dosegli naj-bolši uspeh od vseh Ijuh-1 j anskih gimnazij. Pionirji so se seznanili tudi z gospodarstvom v bežigrajski občini; obiskali so podjetja in ustanove ter zbirali podatke o proizvodnji in razvoju. Vse to so opisali, prikazali z grafikoni, tabelami in zbirkami njihovih proizvodov. Med pionirji so poglobili in vzbudili zanimanje za naravo in njene lepote. Pionirji so izdelali načrt otroškega igrišča »Najdihojca« in s pomočjo učitelja biologije določili vse vrste dreves in grmov, ki rastejo na tem igrišču. O vsem tem je bilo gradivo na razstavi, ki je bila zelo zanimiva in poučna. To gradivo bodo pionirji uredili v zbirko »Naš domači kraj« in ga uporabljali na šoli kot učni pripomoček. Pionirske igre so bile letos, ko praznujejo, vsebinsko zelo bogate in so dosegle svoj cilj. Pionirji so spoznavali svoj domači kraj in se uveljavljali v dejavnostih, ki jih zanimajo in so koristne za obogatitev njihovega doživljanja in ustvarjanja. Delo pionirjev na tej šoli, prikazano na razstavi, zasluži izredno pohvalo. Prav tako pa zasluži pohvdlo celoten pedagoški kolektiv šole, ki se je vneto zavzel za delo s pionirji, jih vodil in usmerjal. KRISTINA BRAČUN Dopisujte! V tovarni Iskra — Tela se je prijavilo 30 članov delovnega kolektiva, da bodo dali kri za Vietnamce. To je prva prijava iz bežigrajskih podjetij. Na občinskem odboru Rdečega križa računajo, da bodo tudi v drugih kolektivih za Bežigradom podprli humano akcijo za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Dograditi bazen v Sav. naselju Najbrž ve le malo občanov znmaj Savskega naselja, da imamo pri osnovni šoli »Bo. risa Kidriča« v Savskem na selju napol zgrajen pokrit plavalni bazen, velikosti 15X8 metrov. Namenjen naj bi bil za učenje plavanja za šolsko mladino in morda za vadbo kakšne športne plavalne or ganizacije, ki jo zdaj za Be žigradom pogrešamo. Bazena niso dogradili, ker je zmanjkalo denarja, nedograjena je ostala tudi mala telovadnica. Pred dnevi so sj bazen og ledali strokovnjaki Projektivnega biroja zavoda inž. Stanka Bloudka in po njihovih ocenah je potrebno še približno 45 miljomov st. dinarjev, da bi bazen služil svojemu namenu. Svet in občinska zveza za telesno kulturo bo sta predlagala občinski skup ščini, da bi drugo leto žago tovila denar za dograditev bazena. Za učenje plavanja bežigrajskih otrok bi tako dobili ugoden prostor. Za razstavo so pionirji in pionirke zbrali med drugim obilico gradiva o narodnoosvobodilni borbi (fotografija zgoraj) in tovarnah v okolici (fotografija spodaj). Razstava na črnuški šoli Učenci in učitelji osnovne šole »Maksa Pečarja« na Črnučah so ob zaključku šolskega leta pripravili razstavo pod naslovom »Kdo bolje pozna svoj domači kraj«. Zbrali so mnogo zanimivega gradiva o Črnučah in oklici. Akcije Rdečega križ« Za predsednika občinskega odbora Rdečega križa za Bežigradom so izvolili Stanka Hvaleta, za podpredsednika pa Franca Rozmana in doktorja Dušana Miša. Na redni letni skupščini so med drugim poudarili, da bodo organizacije Rdečega križa uspešno delale, če se bodo močno uveljavile v krajevnih skupnostih. Skrb za ostarele, bolne in nasploh socialno ogrožene občane, je še vedno ena poglavitnih nalog Rdečega križa. Zdravstvena vzgoja, zlasti še vzgoja mladine, je tudi čedalje pomembnejša in jo bodo nadaljevali v raznih oblikah kot so »šola za zdravje«, »šola za življenje«, »šola za starše«, s tečaji prve pomoči, pouku o negi bolnika Itd. Organizacija krvodajalstva ostane ena najpomembnejših oblik sodelovanja Rdečega križa in zdravstvene službe, borba proti alkoholizmu pa del vseh vzgojnih prizadevanj organizacij RK. Rdeči križ se je tudi vključil v organizirano druž-beno-politično akcijo za pomoč Vietnamu. Obisk iz Zagreba in Skopja Predstavniki mestnih konferenc SZDL iz Zagreba in Skopja so pred kratkim obiskali Ljubljano. Za Bežigradom so se zadržali v krajov-nih skupnostih »Boris Kidrič« in Savsko naselje, kjer so se zlasti zanimali za delo krajevnih skupnosti in družbenih centrov. Več sodelovanja med društvi Za predsednika zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij občine Bežigrad so izvolili Ivana Dodiča. V odboru so še Franc Korbar Janez Markelj, Edi Heric, Janez Bitenc, Roman Novelli, Alenka Zupan, .Vika Grošelj in Jure Poljanšek. Mladini je treba nuditi zadostno pomoč pri njenih akcijah in interesih ter jo vključevati v društva, so med drugim poudarili kuUumo.pro-svetni delavci. Društva bodo morala bolj sodelovati, iskati nove oblike dela ter poživiti ddo obstoječih sekcij. Zveza jim bo pomagala pri iskanju kadrov ter s strokovnimi nasveti. Društva bodo dobila denar za dejavnost oziroma za izvedene programe, ljudi pa bo treba nagrajevati, sicer bo delo obtičalo. Ker ni mogoče vzdrževati zgradb kul tumo-prosvetnih društev in »Svobod« z denarjem, ki ga bodo društva za svojo osnovno dejavnost, bo treba najti dodatne vire. Sprejem »Kurirčkove pošte« na Ježici Pionirji in pionirke osnovne šole na Ježici so letos pripravili zelo uspel sprejem »Kurirčkove pošte«. Na prostem pred domom »Partizana« so se zvrstili recitatorji, pereči in mladi godbeniki, na. učili so se več krajših igric, sodelovali pa so tudi cicibani iz vrtca. Nekdanji partizanski kurir je pionirjem pripovedoval, kako je bilo med narodmo-osvobodilno borbo. Na prireditvi je bilo precej gledalcev, nasploh pa jo lahko ocenimo kot uspalo obujanje spominov na NOB. Podpore Rdečega križa Ob fluorografinju lani jeseni x je občinsk odbor Rdečega križa organiziral zbiranje prostovoljnih prispevkov. Nabralo se je 445.706 starih dinarjev. Na predloge patronažne službe protituberkulozne-ga dispanzerja in s soglasjem socialno zdravstvenih komisij pri krajevnih skupnostih, sta občinski odbor Rdečega križa in komisija za boj proti tuberkulozi, takole razdelila ta denar: 360.000 st. dinarjev so znašale podpore za 22 socilano ogroženih tuberkuloznih bolnikov; 10 jih je dobilo po 10.000 st. dinarjev, po štirje pa 15.000, 20.000 In 30.000 starih dinarjev. Na predlog socialne delavke z osnovne šole »Borisa Kidriča« pa so enemu otroku odobrili zdravljenje v mladinskem zdravilišču Debeli rtič. ZBOR OBČANOV jt riosilo občinskega od 0 bora SZDL Ljubljana § Bežigrad. Izhaja vsas 1 mesec. Ureja urednišk) jj s odbor: Miran Blahn | tj (predsednik), Janez ] 1 VLnkier, Lojze Jakopič. | {j Ančka Čerin, Jože Cr nugelj, Niko Lapajne j g m Jože Vetrovec. Od 1 | govorni urednik: Janez | j§' Snoj — Cena izvodu S 40 starih dinarjev, let ] na naročnina 300 starih j| g dinarjev, za delovne §§ jj organizacije 1.000 stn § | rih dinarjev. — Te- \ M koči račun pri NB j fi 501-8-319/2 — Rokopise 1 ‘ In slike pošiljajte pa | I naslov: »Zbor občanov« S I Ljubljana Parmova 33 j — Tiskarna CP DELO Krajevna skupnost in stanovanjsko gospodarstvo Predpisi o stanovanjskem gospodarstvu nikjer posebej ne omenjajo krajevnih skupnosti, razen v republiškem zakonu o pravicaii in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju .stanovanjskih hiš, da se preko skupščine stanovalcev seznanja krajevne skupnosti o splošni stanovanjski problematiki in njenimi stališči. Čeprav zakonodaja ne nalaga nalog krajevnim skupnostim glede gospodarstva s stanovanjskim fondom, to ne pomeni, da krajevne skupnosti ne bi sodelovale s stanovanjskim podjetjem pri vzdrževanju stanovanjskega fonda in razširjeni reprodukciji. Sodimo, da je nujno treba povečati sodelovanje, kakor tudi, da se krajevne skupnosti posebno zavzamejo za vzdrževanje stanovanjskega fonda ter dajejo svoje predloge in mnenja stanovanjskemu podjetju. Menim, da krajevni skup-noSti ne sme biti vseeno, kako se gospodari s stanovanjskim fondom na njenem območju. Pri tein želim še posebno poudariti, da so prav krajevne skupnosti posebej zainteresirane tudi za namensko uporabo poslovnih lokalov. Krajevne skupnosti naj bi dajale stanovanjskemu podjetju svojo predloge in pobudo za smotrne,jšo uporabo poslovnih lokalov v interesu občanov. Zadnje čase ugotavljamo, da je delo hišnih svetov močno zastalo; zaradi tega bo potrebno v vsaki stanovanjski hiši oživiti družbeno upravljanje stanovanjske hiše. K temu družbenemu političnemu delu že pristopa stanovanjsko podjetje, ■ njegov uspeh bo, če bodo aktivno pomagale tudi krajevne skupnosti, na katere posebno računamo. Ob tej priložnosti pozivamo krajevne skupnosti, da pri' pravijo volitve delegatov za skupščino stanovalcev in sicer na vsakih 10 hišnih svetov po enega aktivnega sodelavca iz zbora stanovalcev. Zbore stanovalcev skliče krajevna skupnost v večjih stanovanjskih hišali oz. zil več manjših hiš skupaj, kjef izvolijo hišne svete in na vsakih 10 hiš po enega delegata za skupščino stanovalcev-Te volitve je treba izvesti ‘1° meseca oktobra letos v sodelovanju s stanovanjskim podjetjem- Prav tako bi bilo prav, d* je v skupščini tudi po en zastopnik krajevne skupnosti. Ici stanuje v stanovanjski hiši v družbeni lastnini. Vzajemno sodelovanje krajevne skupnosti s stanovanjskim podjetjem bo samo v korist skupnim Interesom ,n uspešnemu stanovanjskem}1 gospodarstvu v naši obči'11- JOŽE CRNIIGP,J prihodnje le Sest svetov: za finance, za delo in splošne zadeve, za gospodarstvo, za urbanizem in komunalne zadeve, za prosveto in telesno vzgojo ter za zdravstvo in socialno varstvo. Člani svetov so odbomki ter občani iz delovnih in drugih organizacij; njihov mandat traja dve leti. Ustanovitev izobraževalne skupnosti Ljubljana Svečana zaprisega novih odbornikov Na 1. seji v tej mandatni dobi je občinska skupščina potrdila mandate novoizvoljenim odbornikom, ki so potlej svečano zaprisegli, izvolila je mandatno-imunitetne ko-ndstte, predsednike zborov, predsednika in podpresednika občinske skupščine ter nove elane mesenega sveta Ljubljana. Verifkacijski komisiji ob-oinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sta poročali, da zoper izvolitev novih odbornikov ni bilo ugovorov. Sfcupščina jim je potrdila mandate, nato pa so svečano zaprisegli. Za predsednika občinskega soora so izvolili Vladimirja ■Beznika, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa Dušana Dolničarja. Oba zbora soglasno izvolisla Karla J^arja za predsednika ob-ouiske skupščine, Vladimirja Beznika pa za podpredsedni-fa':_ ol5a bosta funkciji opravljala neprofesionalno. »Seje občinske skupščine So, listo mesto, kjer naj bi Prišla do izraza borba zdra vib in dobrih mnenj, kjer bode odborniki aktivno sodelovali pri rešvanju problemov, Id s® pojavijo v občini,« je dejal Karel Kušar, ko se je zahva> Id za izvolitev in zaupanje odbornikov. Poudaril je, da bo v delu skupščine treba Y prihodnje nuditi izdatnejšo pomoč gospodarskim organizacijam, še naprej pa po »večati vso pozornost razvoju družbenih služb v občini, otroškemu varstvu in reševanju stanovanjskih problemov bor cev, gradnji komunal mh naprav in stanovanj Podčrtal je še, da odbornik *ftopaj° na sejah občinski skupščine svoje volivce, zra ven pa rešujejo tudi problc širšega pomena. Za nove odbornike mestne fS- ?veta 80 bili izvoljeni mz- Miha Košak, inž. Čiri j bbmar, Zvonko Sotler, Du Dolničar, Stanislav Oc K 111 inž. Franc Avbelj. Združitev svetov Občinska skupščina je spre-“7™. sklep o ustanovitvi, se-ruST 111 Progah svetov pri-../"bski skupščini. Nekatere .te so združili, tako da bo Ja občinska skupščina v Obomiki so sprejeli sklep o ustanovitvi enotne temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana, ki jo sestavlja vseh pet ljubljanskih občin. Izo-braževalna skupnost bo 1. julija prevzela financiranje izobraževanja in vzgoje. S tem, da bo enotno urejeno financiranje šolstva v Ljubljani, bodo odpadle razlike med občinami v Ljubljani, ki so povzročale precej problemov, hkratj pa bodo lahko denar bolj smotrno uporabili in o-mogočili skladnejši razvoj šolstva. Spet je bilo govora o združevanju sredstev gospodarskih organizacij za financira- Karel Kušar, predsednik občinske skupščine nje strokovnega šolstva. Podjetja naj bi prispevala za strokovno šolstvo 1% od tz-plaišanih bruto osebnih dohodkov, vendar jih precej ne izpolnjuje te obveznosti ih je strokovno šolstvo zaradi tega v zelo kritičnem položaju. Oprostitev pri plačevanju prispevka za uporabo mestnega zemljišča Občinska skupščina je sprejela sklep, da občani z nizkimi osebnimi dohodki ne bodo plačevali prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Oprostitev velja za upokojence, invalide, nezaposlene in občane, ki prejemajo socialno podporo, velja pa le^če njihovi dohodki, skupaj z dohodki njihovih družinskih članov, ne dosegajo 40.000 starih dinarjev mesečno na družinskega člana. Oprostitev ne velja za tiste, ki so redno zaposleni. Letovanja otrok Zdravstvena počitniška letovanja bežigrajskih otrok bodo letos v Umagu in na Vranskem. Počitniško bazo v Umagu so razširili, tako da je zdaj tam prostora za 137 otrok v eni izmeni. Računajo, da bo v Umagu letovalo približno 800 otrok, na Vranskem pa približno 110. Ismene trajajo po 18 din. Za letovanja so izbrali predvsem otroke, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi. KAKO PA ZDRAVJE? Na približno vsakih 1900 prebivalcev Bežigrada odpade en zdravnik; V zdravstvenih domovih Bežigrad in Črnuče in v obratni ambulanti TOPSA je 21 zdravni-nikov. Le-ti so lani opravili 136.000 pregledov. Najpogostejša obolenja za Bežigradom so prehladi. Mnogi jih prebolijo kar doma, brez zdravniške nege, kar pa ima lahko hude posledice. Precej naraščajo obolenja mišic, kosti in skepov. Vzroki niso znani; to so predvsem bolezni uslužbencev in žena, ne pa fizičnih delavcev in za preprečevanje takšnih obolenj bi bilo potrebno bolj skrbeti za telesno 'utrjevaje. Medtem ko se je število obratnih poškodb zmanjšalo, kar kaže na večja prizade, vanja za varnost pid delu, pa narašča števUo živčnih obolenj, bolezni prebavil, kože, oči, vnetja sklepov, bolezni sečil in obtočil itd. Med dojenčki je največ prehladnih obolenj, zlasti pa vzbuja skrb povečano število nesreč otrok in- pojavi čustvene labilnosti pri šolarjih. v Financiranje šolstva po novem Od 1. julija naprej šole ne bodo več neposredni uporabniki denarja iz občinskega proračuna. Denar, ki ga občine namenijo za šolstvo, se bo namreč zbral pri temeljni izobraževalni skupnosti, ki so jo ustanovili za območje vseh petih ljubljanskih občin. Določili so naslednje vire: za vzgojo in izobraževanje bo šlo 2,7»/o prispevka iz osebnega dohodka. Doslej je pripadalo občini 5,2»/o od osebnega dohodka, zdaj pa se ta prispevek razdeli tako, da ostane občini 2,5®/o za vzgojo in izobraževanje pa gre 2,7%. Da bi za-goto vili dovolj denarja, pa odstopajo občine izobraževalni skupnosti še 15% prispevkov od kmetijstva, obrti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic ter 5% prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu. Z zakonom je določeno, da mora po tej razdelitvi dobiti šolstvo več denarja kot lani. Bistvena novost je v tem, da ima zdaj šolstvo določene vire financiranja (del prispevka iz osebnega dohodka občanov), ne pa , da se je ta prispevek stekal v občinski proračun in so potlej občine dodelile denar za šostvo po svojih merilih. Dopisna delavska univerza v Ljubljani VPISUJE ® v tehniško šolo strojne, elektriške, lesnoindustrijske in kemijske stroke, • v ekonomsko šolo, • v dvoletno administrativno šolo, @ v poklicno šolo kovinarske, elektro in avtomehanske stroke, ® v I. in IX. stopnjo osnovne šole za odrasle (5. do 8. razred), — za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldanski oddelek osnovne in ekonomske šole VPISUJE TUDI V TEČAJE ® začetni knjigovodski tečaj, • tečaj analitične evidence, • tečaj finančnega knjigovodstva, • tečaj tehniškega risanja, jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine, • tečaj za Skladiščnike, • tečaj za varnost pri delu, • tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki • po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaije Kandidatom je s plačilom šolnine zagotovljeno tudi do sto ur seminarskega pouka. VPISOVANJE TRAJA DO 30. SEPTEMBRA 1967 Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji, je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj. Pojasnila daje dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39, tel. 316-043, 312-141 vsak dan dopoldne, ob torkih tudi popoldne. Ce želite pismena navodila in program, priložite za odgovor znamke v vrednosti 1,80 Ndin. Specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom »GRAMEX«, Ljubljana, Kurilniška 10 s poslovalnicami Lavrica Vrhnika „GRAMEX" POClTNI*KA SKUPNOST alpe adria POCENI DOPUST V domovih počitniške skupnosti ALPE ADRIA boste preživeli prijeten dopust. Celodnevni penzion velja od 2500 do 3200 starih dinarjev. Izbirate lahko med naslednjimi kraji: Soča, Planica, Kranjska gora, Mežaklja, Beli križ, Savudrija, Poreč, Oštro, Selce, Novi Vinodol, Vodice, Nerezine in Portorož. Posebej priporočamo, da greste na dopust v mesecu septembru, ko vam nudimo popust. Domovi v Poreču, Kranjski gori, na Mežaklji, Belem križu In v Planici so odprti vse leto. Informacije in rezervacije v turističnem biroju LJUBLJANA TRANSPORT, Trdinova 3, telefon 310-933 in na sedežu počitniške skupščine Parmova 33, telefon 310-264. Občinski zbor Na valitvah 23. aprila so bili za odbornike občanskega zbora bežigrajske občinske skupščine izvoljeni: Krajevna skupnost »BEŽIGRAD« Volilna enota štev. 2 Jože Stanovnik pravnik Volilna enota štev. 4 Inž. Miha Košak Volilna enota 18 Sandro Pečenko pravnik Volilna enerta štev. 20 Edo Medved vodja obrata Volilna enota štev. 22 Igor Kostjukovski pravnik Krajevna skupnost »POSAVJE« sedaj predsednik Mestnega Volilna enota štev. 24 sveta Krajevna skupnost Zvonko Sotler projektant »BORIS KIDRIČ« Volilna enota šte. 26 Volilna enota štev. 6 Jernej Cerkovnik Inž. Viktor Repanšek vodja odseka Volilna enota štev 8 Karel Kušar direktor Volilna enota štev. 10 Milan Kranjc direktor * Krajevna skupnost »STADION« Volilna enota štev. 12 Ivo Lukežič upokojenec Volilna ertota štev. 14 Inž. Jordan Stevanovič oficir JLA Krajevna skupnost »SAV. NASELJE« Volilna enoto štev. 16 Inž. Ciril Prohinar direktor uslužbenec Krajevna skupnost SAVLJE-KLEČE Volilna enota štev. 28 Franc Selan obrtnik Krajevna skupnost ČRNUČE Volilna enota štev. 30 Matevž Kumer strojni tehnik VoMlm enota štev. 32 Slavko Remic vis. kval. delavec Krajevna skupnost BERIČEVO Volilna enota štev. . 34 Milan Zle skladiščnik O volitvah odbornikov v zbor delovnih skupnosti smo poročaH v prejšnji številki »Zbora občanov«. Občinska skupščina Ljubljana - Bežigrad Karel Kušar, predsednik Vlado Beznik, podpredsednik Odborniki občinskega zbora: Mirta) Eržen, Jože Stanovnik, Miloš Hočevar, inž. Miha Košak, Ivo Sever (krajevna skupnost »Bežigrad«); inž. Viktor Repanšek, Pavel Lešnjak, Karel Kušar, inž. Alojz Bavdaž, Milan Kranjc (krajevna skupnost »Boris Kidrič«); inž. Ciril Sluga, Ivo Lukežič, inž. Janez Obreza, inž. Jordan Stevanovič, Prane Miklavčič (krajevna skupnost »Stadion«); inž. Ciril Prohinar, Ivan Palfi, Sandro Pečenko, Silvo Hrovat, Edo Medved, Igor Kostjukovski, Vliado Beznik (krajevna skupnost Savsko naselje); Zvonko Sotler, inž. Jože Bele, Jernej Cerkovnik, Anton Rems (krajevna skupnost »Posavje«); Ivan Dimnik (krajevna skupnost Tomačevo); Franc Selan (krajevna skupnost Savlje-Kleče); Matevž Kumer, Vinko Dečman, Slavko Remic (krajevna skupnost Črnuče; Franc Sojer (krajevna skupnost Šent-jakob-Podgorica); Milan 21e (krajevna skupnost Be-ričevo) Franc Česen (krajevna skupnost Dol). Odborniki zbora delovnih skupnosti: Janez Čadež, Bogo Šubic, Igor Stiškovsky, inž. Dušan Dolničar, Cveto Bogataj, inž. Zvone Zakotnik, inž. Rudi Šinkovec, Slavka Bergant, Marjan Oblak, inž. Janko Kravos, Ivo Rebek, Andrej Plestenjak, Stanislav Tesner, Alojz Štrus, Ladislav Gartner, Jože Štebe, Stanislav Ocvirk, Stane Mancini, inž. Ana Gregorčič, Jože Hrovatič, inž. Vinko Brežnik, Marjan Bregar, Ivan Dobovšek, Miroslav Kukec, Dušan Medved, Alojz Avsec, Anton Bratun, inž. Franc Cačovič, inž. Franc Avbelj, Marija Robida, inž. Olga štefula, Hardvik Pir-novar, Igor Rendla, Franc Mehle, Ivan Kunovar. Odborniki, katerih imena so tiskana polkrepko, so bilj izvoljeni na volitvah aprila letos mandat jam bo potekel 1971. leta, drugi polovici odbornikov pa 1969. leta. V 21. volilni enoti v Savskem naselju nimajo odbornika, ker je dosedanji odbornik Valentin Kopač odstopil. Nadomestne volitve bodo junija letos. Predsednik kluba odbornikov: Milan Kranjc Sveti občinske skupščine Svet za finance Ivo Sever, predsednik Marjan Planinc, namestnik Člani: Mirko Eržen, Silvo Hrovat, Dušan Medved, Bruno Pečuh, Anton Bratun, Ivica Velikonja, inž. Ana Gregorič. Svet za delo in splošne zadeve Igor Kostjukovski, pred-scclnik Franc Mehle, namestnik Člani: Rudi We!le, Ivan Kunovar, Milan Peroci, Jože Rožman, Boris 2i-bert, Miro Dežman, Tone Razpotnik. Svet za gospodarstvo Inž. Ciril Prohinar, pred-sodnik Igor Stiškovski, namestnik Člani: inž. Viktor Repanšek, Ferdo Cerjanc, Sonja Vrščaj, Ivan Dimnik, Andrej Plestenjak, inž. Branko Breznik, inž. Franc Avbelj, Franc Selan, Marjan Oblak, inž. Mom-čilo Stambolič, Janez Ra-movž, Anton Hren, Igor Ajdič. Svet za urbanizem in komunalne zadeve Inž. Franc Cačovič, predsednik Inž. Janez Gjura, namestnik Člani: inž. Janko Kravos, inž. Janez Obreza, inž. Vinko Brežnik, Ivo Poznik, inž. Zvone Majcen, Davorin Grzinič, Ivo Lukežič, Evgen Špenko, inž. Franc Žnidaršič, Matevž Kumer, inž. Jože Usenik, inž. Boris Gabrščik, inž. Marko Deu. Svet za prosveto in telesno vzgojo Miloš Hočevar, predsed nik Inž. Olga Štefula, namestnik Člani: Marija Robida, Štefka Sever, Kristina La-eherman, Tone Florjančič, inž. Mirko Meserko, Sonja Šink, Silvo Čebulj, Janez Pavšič, Janez Lužar, Rudi Prebil, Ivica Papič, Darinka Schaner, Tone Plešec. Svet za zdravstvo in socialno varstvo Stane Hvale, predsednik Pavel Lešnjak, namestnik člani: Stane Tesner, Zvonko Sotler, dr. Dušan Mis, dr. Elizabeta Marolt, dr. Miklavž Petelin, Olga Oblak, Jelka Rode, Ivanka Strmole, Anica Kastelic, Adolf Lunaček, Lojze Strmole. KOMISIJE IN UPRAVNI ODBORI SKLADOV Komisija za prošnje in pritožbe: Anton Rems, Sandro Pečenko, Ivan Kunovar, Mara Tla-kar, Zdenka Grželj. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja: Nuša Keršovan, Jernej Mlakar, Franc Mehle, Ivo Rebek, Vinko Dečman, Franc Kavčič, Bogo Grmovšek, inž. Nada Puppds, Alojz Smolnikar. Komisija za odlikovanja: Stane Koman, Ferdo Cerjanc, Metka Peterca, Milan Kranjc, Janez Čadež. • Komisija za pregled statutov delovnih organizacij: Bogo Grmovšek, Ivan šan-tej, Jernej Mlakar, Sandro Pečenko, Ivo Rebek. Komisija za statut občine Ljubljana-Bežigrad: Franc Miklavčič, Ivan šan-tej, Milan Skok, Vlado Beznik, inž. Ciril Sluga, Lado škraban, Ivan Lesvtek. Komisija za pregled pravilnikov 42-urnega delovnega tedna: Peter Petrovčič, Ludvik Zorga, Voj in Goršlč, Leopold Babič, Stane Mancini. Komisija za zadeve borcev: Jože Slovenc, Peter Lešnjak, dr. Miloš Sotina, Iva Rakar, Janko Leben, Vere Kragelj, Janez Lipicar. Komisija za štipendije: Milan Bevc, Nevenka Grošelj, Marija Pavšek, Vera Puntaj, Alojz Smolnikar. Komisija za volitve odbornikov v občinsko skupščino: Andrej Jarc, Julij Kutin, Franc Mekinda namestniki: Tone Šušteršič, Jurij Drame, Bojan Ušlakar. Komisija za zadeve upokoje-nih vojaških oseb: Mirko Jerman, Miloš Hočevar, Franc Mehle, Rado Miloševič, Ivan Kunovar. Komisija za cenitev razlaščenih stavbnih kmetijskih in nerodovitnih zemljišč: Inž. Janez Obreza, inž. Ra-doš Hribernik, Bojan Ušlakar. Komisija za izvedbo natečaja za oddajo stavbnega zemljišča: Inž. Ciril Sluga, Davorin Grzinič, Franc Miklavčič. Komisia za likvidacijo gospodarskih organizacij: Jurij Drame, Vida Franko-vič, Rudi Vindiš, Marko Arko, Borut Gradišar, Janez Hieng, Roman Mlakar. Komisija za pripravo srednjeročnega plana občine: Milan Osojnik, Bruno Pečuh, Slavko Komac, Karel Kušar, inž. Herman Certa-nec, Ivo Bukovec, Jože čmu-gelj, Marjan Križaj, inž. Miloš Kraigher, dr. Jože Marolt, Ivan Vinkler, Janez Hieng, Vida Frankovič. Upravni odbor sklada skupnih rezerv: Marjan Kobentar, Miran Rižnar, Marjan Planine, Bruno Pečuh, Miroslav Kukec, Edo Medved, Franc Plazar. Upravni odbor cestnega sklada; Inž. Miloš Polič, Ivo Poz-nki, inž. Franc Avbelj. Upravni odbor sklada za skočnine: Inž. Zvone Zakotnik, Vinko Kuhar, Franc Skubic. Komisija za likvidacijo gospodarskih organizacij ne bo stalna, temveč bo prenehala z delom, ko bo končala zadeve, ki Jih ima zdaj v postopku. V prihodnje bo skupščina imenovala komisijo takrat, kadar bo sprejela sklep o likvidaciji kakšne delovne organizacije. Komisija za pripravo srednjeročnega plana občine bo kmalu končala delo, potlej pa bodo člane te komisije razrešili. Občinska skupščina je pooblastila komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja ,da s svojimi člani sodeluje v razpisnih komisijah za razpis mest direktorjev in v komisijah za presojo zahtev za razrešitev direktorjev. (Polovica članov v teh komisijah je iz vrst prizadete delovne organizacije, polovico pa jih imenuje občinska skupščina). Mestni svet Za člane mestnega sveta nizvoli vsaka občanska skupščina v Ljubljani po 12 odbornikov. Za Bežigradom so bili izvoljeni: Ivo Sever, Vlado Beznik, inž. Ciril Sluga, Bogo Šubic, Slavko Bergant, inž. Dušan Dolničar, inž. Miha Košak, inž. Ciril Prohinar, Zvonko Sotler, Stanislav Ocvirk, inž. Franc Avbelj in Karel Kušar. Odbornikom, katerih imena so tiskana polkrepko, poteče mandat čez štiri leta, drugim pa čez dve leti. Mestni svet je za svojega predsednika izvolil inž. Miha Košaka; za predsednika odbora za stanovanjsko politiko so imenovali inž. Ciriila Prohinarja, za predsednika za turizem in prireditve pa inž. Franca Avblja. Republiška skupščina Poslanci Skupščine SR Slovenije, izvoljeni za Bežigradom: REPUBLIŠKI ZBOR: Inž. Nada Puppis, inž. Miloš Polič GOSPODARSKI ZBOR: Inž. Vladimir Klavs PROS VETN O-KULTURNI ZBOR: Inž. Viktor Turnšek SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR: Dr. Dušan Mis ORGANIZACIJSKO-POLITICNI ZBOR: Janez Vinkler Zvezna skupščina Poslanci zvezne skupščine, izvoljeni za Bežigradom: ZVEZNI ZBOR: Tine Remškar GOSPODARSKI ZBOR: Milan Kožuh PROS VETNOTCULTURNI ZBOR: Lev Modic SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR: Živa Beltram ORGANIZACIJSKO-POLITICNI ZBOR: Dr. Majda Strobl Poslancem, katerih imena so tiskana polkrepko, poteče mandat 1971. leta, drugim pa 1969. leta. PRVA SEJA OBČINSKE KONFERENCElL Odločati se za boljša blišča Nadaljevan,je s 1. strani m priporno m logov ne upoštevajo. OJ tl, na občinsko tu izhaja nezainteresirj' «o bodo bolj obiskanost in tu je vzrok za s!£ r. bodo bolj žabo udeležbo na sestank* ^aru • Glas občana se JOSKO _ PIRNAR je sme slišati samo v prostj > ^Socialistična zve-rih, kjer je zbor voUJgJ z !nore biti pasivni je poudaril MIRO V& ob raznih vpra- MAN, temveč mora dot* “j ,dopustiti, da pre- ti odmev v občinskih, Jf, r. •deje m težnje ti-publiških ali še višjih "ocejo prenesti no-rumih. Pripombe občaaO’ bremena, radi pa skem proračunu, razprt' 1 posvetila svo- Ijajo zadnji dan, ko „ sitega časa sestan-svet za finance dil. posredoval ugotovitev ^ no8yJ^ l”|®dosti in ži-ordinacijskega odbora .1- nost najbolj jevnih skupnosti, da Jc "Jttt in n , J£ predvsem la teža dela v zvezi ^jobčinska st,? ^Jjavn?-litvami na krajevnih skufjs name ‘ -kupsema je nostih ne pa na krajevn (j V(,f. * te dejav- ni ali pa tako pozno, dj R9jdiko. Ce bodo zbori j iho vib pripomb in prtj: niRv®®v iahko vplivali razprav in drugih akcij. Poiskati bo treba pravilno taktiko pri iskanju problemov in metodo dela, je nadaljeval, ki bo zagotavljala, da se bodo krajevne organizacije lahko bolj kot doslej vključevale v splošna prizadevanja za politični, gospodarski in družbeni napredek. • IVO SEVER je rekel, da bo treba mobilizirati večje število članov SZDL tudi pri obravnavanju gospodarskih vprašanj. Omenil je primer TOPSA, kjer se je veliko razpravljalo v občinski skupščini in političnih organizacijah, premalo pa na prizadetemu terenu, čeprav je bilo prizadetih najmanj 400 občanov, če že ne članov Socialistične zveze. Poudaril n0stih ne pa na krajo-ii Ve- — *c ui-jav je, da so ljudem premalo organizacijah SZDL. Go'«jliko a^»rJa. takšno pojasnili, kako je prišlo rn je ge 0 finaiuira"^ociaiisti?aj podpre tu- krajevnih skupnosti ih G j jni ... a zveza-udaril, da njihov SKOK je položaj ne bo boljši V; d* kandidira- di pobiranja prispevka jk jih občani po- uporabo mestnega ^jJKrenc,- n.?J .*•• tudi za šča, ker bo za redno ^ kj ^ZDL. izbrali javnost ravno toliko ‘ ^ t delati, prejšnjih Kfce‘aKsnih. ki se neu- že potrf; stvareh, ki . o šli6 ^ani,,n.ajo> Pač pa IVO KUNOVAR f i svdi,.tj^._kjer. J™ za- do težavnega položaja tega podjetja, zaradi premajhne informiranosti občanov pa nastanejo neljube posledice, ki so politično kvarne. • MIRKO LUKMAN je opozoril na dejavnosti reakcionarnih sil, ki so gospodarsko reformo izkoristile za sovražno propagando. Ni dobros še manj narja kot v udeležili >° niso »Novo kvaliteto in ek pri delu SocialiS^L^2® UJšICKv je gando. Ni dobros še manj ne zveze vidim v teni.vl obf-lnii -so *J'*‘ st*ki pa pametno, če je kdo ka- dejal JANEZ ŽELEZN'|n . kini odborom kdrkoli prizadet, pa to po- da bo konferenca k^jkijanii uYn,m' orKa‘ kaže tako, da se ne ude- morala delati predvsen naj ^, ■ labi. Menil je člani in med člani, n®uWrihod«??ferenca SZDL v imenu članov.« SocMfif Q Je razpravljala stična zveza ne more ®(>ev n ‘lsanjih upoko-servis občinske skup»c^| p io niulnl leva! niti leži zborov volivcev, jc dejal ALOJZ BARAGA, ko je govoril o pripravah na letošnje volitve. Omenil je še pomanjkljivosti (površno sestavljeni votivni imeniki, težave pri izstavljanju potrdil itd.), ki jih bo treba v prihodnje odpraviti. • Če hočemo uspeti naj je nadaljeval, niti krajevnih skupnosti, ni več so vsi trije akterji« jih povezuje skupni *n res. Ko je govoril o r» janju družbene aktivn® je dejal, da bo nior SZDL skupaj z drul opozorda na •jriizbenih proble-katerimi se sreču S. 0ciahstična zveza „*2v°ljna demokrati- orsti!>fc^ev?> daie napot-vključili in angažira«^^a^odgovore. Z no tUiw5aJevrie organiza- dcjal JANEZ DREMELJ, ko je govoril o zastoju pri delu krajevne organizacije SZDL v Stožicah, kjer pa je zelo aktivna krajevna skupnost. Če ne bomo enotno delali, je poudaril, bomo škodovali sami sebi. • Treba jo iti med ljudi, se z njimi pogovoriti, seznaniti se z njihovimi problemi, je dejal SAVO SIMIČ. Vemo, da morajo iniciative izhajati od spodaj navzgor, toda v tem pogledu mnogokrat grešimo; sprejemamo odloke, občani o tem niso obvešče- Ijit načrt za razv; družbene aktivnosti, dino po posebnih org: cijskih principih, nov^* , ------s------ marsikdaj preživele ^ tfeu kvaliteto. Najti oblike odbijajo in**® Ji ftševJ?6t,0,>nejSo °bli-človeka. Opozoril j® „v1if a Problemov, težaven položaj stroki ^ ^J o metodo dela. ga šolstva. .j Itati n“ ho treba ori- • O neurejenem fnrt)t'In kaj jodi, kaj re-ranju šolstva je govoril |!^leženJcicut,Jo-di RADO MILOSEVJC-Je n, « konference zborih volivcev je hčiia zVJj? vbl-se So‘ so se premalo uvelj» a t„ai vec zavze-kot samoupravna lns^e v delo^ni^a,!JouP,:av-cija, ki bi vplivala najjif1- vmh orgamza-žbeni interes ali na 0 1 AVT00BN0VA Generalni remont avtomobilov LJUBLJANA, Titova 136 telefon 310-594, 311-843 Koristnike motornih vozil obveščamo, da strokovno, dovršeno in s kvalitetnim materialom: Obnavljamo vsem težkim vozilom spodnje ustroje, karoserije, sklope, električne instalacije in glave motorjev TAM-4500. Na zalogi imamo za takojšnjo vgraditev obnovljene motorje TAM-4500, TAM-Pionir In FAP-FAMOŠ; zanje dajemo tudi garancijo. Izvršujemo popravila vseh težkih vozil, po potrebi tudi na terenu ali . delavnico. Izvršujemo utuavruuu. iflvrauji?*«*- ( TAM, FAP, AVALA, C)M. „ dc^jfTho. llat*re Izdelujemo nadomestne ^ izvršujemo servise. V ‘^^ »Ijake polosovine, vzmeti, ^ P J ^ in matice, ventile moM) Rradbene s šalicami itd. ter n in kmetijske stroje- Brusimo motorne ^kamo valje motornih ko!e*> , glavne in ojnične lc^ Obratujemo dnevno '' Ulraiiit®; vozila. S koriščenjem ^ čas, dinarska in devizn Se priporočamo! ffliiiai™ Inž. Miloš Polič: Nekaj dilem našega časa Že v prejšnji številki »Zbora občanov« smo objavili nekaj misli poslancev, ki so jih izvolili bežigrajski volivci. Želimo, da bi naš časopis več prispeval k povezavi med volivci in poslanci. Pri naših zastopnikih v skupščinah smo našli za to dovolj razumevanja, vabimo pa vse bralce, da tudi sodelujejo. Tokrat objavljamo sestavek inž. Miloša Poliča; na volitvah 23. aprila letos je bil izvoljen za poslanca republiškega zbora Skupščine SR Slovenije. Nahajamo se v dobi vsestranskih družbenih naporov, da bi našli ustrezne ekonomske, politične in znanstvene priejme za uresničitev reformnih cdljeiv. Zdi se mi, da pri tem vse preveč deklarativni in se vse premalo zavedamo, da brez natančno obdelanih programov in brez borbe za izvajanje programskih nalog, ne bomo lahko uspeli. Reformne naloge bi lahko razložili nekako takole: a) Pripraviti široke delovne množice, da sprejmejo programske naloge družbene in ekonomske reforme ter jih tudi izvajajo pri svojem delu, od posameznikov do delovnih kolektivov, s povečano kvaliteto in dvigom ikulitumo-prosvetndh storitev družbe. b) Sistematično obdelati vse vrste delovnih procesov in pripraviti izboljšanje tehnoloških procesov z obstoječo tehnično bazo, kakor tudi z dopolnitvijo ključnih objektov in strojev in povečano strokovnostjo proizvajalcev. c) Dvigniti kvaliteto dela in izdelkov z zmanjšanjem odpadkov, s študijo delovnega postopka in zaostritvijo kontrole kvalitete izdelkov in proizvodnje v celoti. Zmanjšati proizvodne stroške, s tem pa znižali ceno na tržišču. č) Borba za stalnost cen vsem vrstam delovnih storitev in povečano vrednost dinarja; omogočiti njegovo stabilnost, s tem pa tudi stabilnost osebnih dohodkov. Ista količina denarja naj pridobiva svojo vrednost s padanjem cen blaga in storitev ne pa obratno. d) Politična stabilnost in povečano zaupanje ljudstva v politično vodstvo, z dvigom zaupanja v samoupravo in politične faktorje. Poživiti delo SZDL in njenih organizacij. ■ Ali imamo dovolj dobre izdelke? Imamo precej starih tovarn in delavnic, imamo tudi stare toda modernizirane tovarne, imamo nekaj novih tovarn in delavnic. Vse te tovarne delajo s starimi, modernejšimi in zelo modernimi stroji in napravami in njim prilagojenimi delovnimi postopki. Vprašanje je le, ali vse te tovarne, stroji, ljudje in njihovimi delovnimi po. s*opki. dajejo dovolj hitro in dovolj dobre izdelke, ki s svojo ceno lahko zadovoljijo in osvojijo domači in tuji trg. Z drugo besedo, ali so tehnično to ekonomično sposobni za tržišče, ker jih bo v nastprotnem tržišče odbilo, nastajale bodo zaloge ncku- Inž. Miloš Polič, poslanec republiškega zbora Skup ščine SR Slovenije. • Inž. Miloš Polič je bil rojen 1914. leta član Zveze komunistov je od lota 1945. Končal je vojno akademijo. Med narodno-osvobo-dtlno borbo je bil v ujetništvu in v partizanih na Koroškem. Po vojni je bil v JLA do 1963. leta, zdaj pa je šel oddelka za ceste in izolacije v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij. rantnega blaga s tem pa se bo zmanjšalo delo v tovarni ali delavnici. Primer je tovarna pisalnih strojev »TOPS«, ki z zastarelim delovnim procesom ni mogla vzdržati konkurence na tržišču. Vsako njeno saniranje pri sedanjem stanju njenega proizvodnega procesa, je iluzorno. Ce pa je izdelava pisalnih strojev res zanimiva za domače to tuje tržišče, potem je potrebno poiskati zdravilo za tovarno »TOPS«; to pa je izključno v modernizaciji delovnega procesa, z dvigom kvalitete to količine izdelkov ter z Istočasnim znižanjem cen izdelka, t. j. v povečani produktivnosti dela. Do danes smo bili navajeni izdelovati blago in izvajati razne storitve z zelo nestalno kvaliteto in neprestanim dviganjem cen. To pa rano opravičevali z različnimi ia govori in dokazi, samo redko « povečanjem količine denar Ja na tržišču. Ljudje so st navadili vsakodnevnih spre menih cen t. j. nestalnosti tržišča Seveda o škodljivosti takšne ekonomske politike ni potrebno govoriti, posebno ne v mednarodnih merilih. V tem pogledu nas morajo reformne težnje pripeljati do določene stalnosti tržišča, tako v pogedu kvalitete blaga kakor tudi v pogledu cen. Moramo se navaditi na padanje cen, na zniževanje umetno ustvarjene vrednosti blaga. V ta namen je nujno, da naši delovni kolektivi to *'r-ganizicije ponovno pretehtajo vlogo in nujnost strokov, nih delavcev in strokovnjakov pri dvigu kvalitete in kvantitete proizvodnje to njihovo odgovornost v vodenju delovnega procesa to nastopa na tržišču. Ozrimo se samo v naše trgovine ali pa poglejmo naše tržišče s stanovanji, pa lahko takoj opazimo, da imamo z ene strani kvaliteto blaga včasih daleč pod takoimenovano »JUS« kvaiteto, z druge strani pa je proizvodni proces počasen in neekonomičen. Posledice so tu — polna skladišča. Človek se s pravico sprašuje, kaj dela tehnična kontrola proizvodnje, nadzorna služba, trgovska inšpekcija, gradbena išpekcija in vsi drugi do samih delavskih svetov. ■ Reforma vsak dan Zdi se mi, da je nujno, da reformni klici, reformne deklaracije, postanejo naš vsakdanji normalni program in način dela. Seveda če hočemo to storiti, je nujno aktivirati Socialistično zvezo de-lovih ljudi, da povede vse delovne ljudi v borbo z vsemi negativnimi elementi, ki zavirajo naš napredek, našo sta-bilost gospodarstva. Mi smo dovolili, da kolektiv TOPS propade, ker se nikoli nihče ni našel, ki bi jim odkrito rekel, da delajo zastarelo, s tem drago to slabše od drugih. Kaj res nismo imeli ljudi ki bi to rekli pravočasno; kje so bili strojni strokovnjaki? Ce se v tem pogledu ne bomo spremenili in to hitro, bomo imeli še več »TOP-SOV«, EKK itd. ■ Preveč individualizma Mislim, da je potrebno več tehnične, ekonomske in nasploh delove morale, odkritosrčnosti, več kolektivnosti in dosti maj individualizma v našem družbenem delu in ustvarjanju. Danes slišimo vse bolj klice k združevanju sorodnih de. lovnih organizacij. Seveda je to prav in nujno je ustvariti močna proizvodna podjetja, ki bodo lahko mnogo več storila pri organiziranju strokovne razvojne službe, ker samo tako lahko dosežemo večjo in ceneno proizvodnjo. ■ Ne eksperimentirati v proizvodnji Strokovna razvojna služba to njeno koristno delo je odvisno od dobrih strokovnih kadrov, opreme in laboratorijev. Eksperimentiranje je možno samo v laboratorijih, dosežki so skozi poizkusno proizvodnjo in načelno serijo prenašajo na proizvodnjo in delovni kolektiv. Seveda je takšno delo dolgotrajno in drago, toda vseeno še vedno cenejše od edkperimentira-nja v sami proizvodnji, kar ima lahko porazne posledice za delovni kolektiv. Cim močnejša je delovna organizacija, tem močnej a je lahko njena razvojna služba, toliko večja je korist za družbo. Moramo dvigniti kvaliteto našega šolstva. Nosilci tega dviga pa so lahko samo oni, katerim so potrebni dobri strokovni kadri, t. j. delovni kolektivi. Nerazumljiva mi je obramba delovnih kolektivov pred takimi vlaganji, saj oni predstavljajo, družbo, torej oni sami sebi ustvarjao in dvigujejo kadre. ■ Odgovornost družbi Ce hočemo resnično doseči cilje, ki jih je postavila družbeno gos podarska reforma pred nas, pred družbo, pred nacijo, moramo, obvezno aktivirati človeka z vsemi njegovimi strokovnimi ir političnimi sposobnostmi in izkušnjami. Posebno tu mislim na naš mladi rod. Ni čudno, če se naši mladi držijo nekako ob strani dogodkov. Vsi so rastli in se učili ob nas. Gledajo nas, mogoče nekaj našega posnemajo, nekaj našega popravljajo, za nekaj pa se nam tudi smejijo in nas ne morejo razumeti. Kot da smo ustvarili fetiš denarja in da nam je denar vse: avto, hiša, vikend, potovanje, prijatelj to sovražnik. Večkrat je denar za vsako ceno. Torej se ne čudim, če madinskih sestakov ni dovolj, vsaj množični niso. Sestanki SZDL so redki, časovno in po obisku. Nimamo časa za družbeno vzgojo, za razgovo-re, za program. Mladi to vidijo iin se ob tem tudi vzgajajo. Smatram, da se moramo temu problemu mnogo bolj posvetiti. Vrnimo se k družbi to socializmu. Samo tako bomo uspeli z reformo v vsakem pogledu, samo tako ne bomo imeli TOPSOVIH primerov. Moramo se zaveda dati, da vsak od nas, prav vsak, ne oziraje se na ime to potomstvo, mora odgovarjati, družbi, kolektivu, komuni, za svoje delo in rezultate tega dela. ■ Sodelovanje z volivci Želel bi več sodelovnaja s svojimi volivci. Kako to ustvariti, je poseben probem, o katerem bi morale razpravljati organizacije SZDL na terenu. Smatram, da je takšen stik nujen ter bi ga bilo potrebno organizirati vsaj vsake tri mesece. Predlogi in sugestije volilcev bi pomagale pri reševaju posameznih problemov, oziroma takrat, kadar je treba zavzeti določnejše stališče. Pravilno bi bilo, da bi tudi krajevne skupnosti zahtevale vsaj občasno sodelovanje republiških poslancev pri reševanju težje problematike. Vsa ta vprašanja bi se morala pojaviti v programu dela organizacij SZDL, posebno pa še delovnih organizacij. Mislim, da so delovne organizacije vse premalo poslužujejo možnosti, da težja to kompleksna vprašnja rešujejo s svojimi poslanci. Dobro bi bilo, če bi sami proizvajalci neposredno seznanili poslance z določeno problematiko, ki zahteva intervencijo republike. Tako bi mno. go bolje in konkretnejše lahko branili ali zastopali določeno problematiko v skupščini. Smatram, da je naloga nas poslancev v reformi, da slišimo in občutimo ekonomsko, politično, kulturno in splošno družbeno problematiko na mestu samem. Mislim, da moramo biti nosilci ideje reforme iz skupščine do svojih volivcev in od njih nazaj v skupščino. Samo če bomo tako delali, bomo resnični nosilci in graditelji socializma. VELETRGOVINA »LJUBLJANSKE MLEKARNE«« Ljubljana, Tolstojeva 63 telefon 311-555 Vsako gospodinjstvo, vsak hotel, motel, planinske koče, kamping, vveekend ob morju ali v planinah, ladje in vlaki na dolgih progah, naj imajo vedno ustrezajočo zalogo steriliziranega ■ homogeniziranega mleka v tetra-pak embalaži, ki je obstojno brez hladilnikov 2 meseca. Kupujte na zalogo sterilizirano mleko pri podjetju Ljubljanske mlekarne DINOS Podjetje z industrijskimi surovinami, reprodukcijskim in odpadnim blagom, Ljubljana, Parmova 33, s svojimi poslovalnicami v vseh večjih krajih v Sloveniji, se kot največje tovrstno podjetje toplo priporoča za odkup odpadnega blaga vseh vrst in kvalitet. V vsaki delovni organizaciji in pri vsakem posamezniku je vedno tudi nekaj za nas in obratno, vsakdo bo našel pri nas nekaj za svoje potrebe. DAJTE INDUSTRIJI ODPADNE SUROVINE! Industrijsko montažno podjetje LJUBLJANA, Titova 37 « PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plinske instalacije in električne naprave, — električne naprave jakega in šibkega toka, komande in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe, — regulacije, — opravlja kalorične in električne meritve, — odlivamo v lastni livarni visokokvalitetne odlitke sive litine, ki jih po želji obdelamo Garaže na Brinju Pojasnilo stanovanjskega podjetja »Bežigrad« Stanovanjsko podjetje Bežigrad je zgradilo dve garažni hiši na Brinju in sicer eno oto ulici Pohorskega bataljona in drugo ob Hubadovi ulici; skupaj imata 252 garažnih boksov. Garaže so zgrajene in .prodane. Interesente je zbral gradbeni odbor Soseske VI, ki je predstavljal povezavo med investitorjem in kupci. Da zavrnemo nepotrebne in celo škodljive govorice o nekakšnem »dobičku« stanovanjskega podjetja, želimo podati analizo stroškov, ki jih je imelo stanovanjsko podjetje za en garažni boks. S tem je seznanjen tudi gradbeni odbor, ki je s svojimi zastopniki sodeloval pri vseh razgovorih. STROŠKI: 1. Gradbena cena za garažni boks po gradbeni pogodbi na osnovi odobrenih gradbenih načrtov................Sdin 498.500 2. Stroški stanovajskega podjetja Bežigrad so: ' — stroški projekta Sdin 17.064 — komunalni prispevek . . . Sdin 38.002 — stroški zakoličbe, razne takse komisij, takse za odločbe, itd. Sdin 2.725 — stroški za priključek vodovoda, elektrike in kanalizacije s potrebnimi načrti .... Sdin 3.371 — stroški gradbenega nadzora stanovanjskega podjetja z vsemi stroški za bančno poslovanje, kreditiranje, plačilo dnevnic kolavdacijski komisiji, nadomestilo za izgubljeni čas uslužbencev za kasiranje in drugi podobni stroški uprave podjetja oz. takozvani »dobiček« (o katerem smo brez komentarja) .... Sdin 13.257 SKUPAJ: Sdin 572.919 Znesek 572.919 Sdinarjev predstavlja prodajno ceno, ki so jo plačali kupci za en garažni boks. Pri tehničnem pregledu pa je komisija ta tehnični prevzem garažnih objektov ugotovila, da so še nekatere pomanjkljivosti, ki jih je potrebno do izdaje uporabnega dovoljenja odpraviti. Tako je treba med drugim garažne objekte opremiti z gasilnimi aparati, hidrant-ske omarice z vso opremo, na perišču pa zgraditi vodovod. Vse te pomanjkljivosti niso predmet niti gradbene niti kupoprodajne pogodbe, ker predstavljajo opremo; potrebno je, da jo nabavijo sami kupci garaž, ne more pa jo nabaviti naše podjetje. Stroški bodo znašali 4000 do 5000 Sdinarjev na garažni boks. Vse druge pomanjkljivosti bo odpravil izvajalec gradbenih del. Sodimo, da je stanovanjsko podjetje Bežigrad svojo prvo akcija gradnje garaž uspešno končalo, s prav zadovoljivo prodajno ceno, brez neutemeljenih pribitkov in kakršnegakoli zaslužka. Menimo, da so z našo ceno kupci lahko zadovoljni. Pojasnilo in analizo dajemo z namenom da bo javnost seznanjena z obračunom stroškov. Zdaj pripravljamo gradnjo nove garažne hiše v zapadnem delu Savskega naselja. Izredno bi bili zadovoljni, če bi tudi pri tej gradnji obdržali dosedanjo ceno, vendar vemo, da ta cena ni realna, ker v Ljubljani prodajajo enake garažne bokse že zdaj po 750.000 Sdinarjev (v šiški, Mostah itd.). _________________________________________________ avto EXPORT — IMPORT — TEHNIČNA TRGOVINA -r. SERVISI Ljubljana, Prešernova 40 Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili'vseh vrst, nadomestnimi deli, avto-moto gumami, splošnim električnim avtomaterialom, bicikli, gradbenimi stroji, opremo in orodji za avto-servisne delavnice. Servis in remont za motoma vozila. Slovenija Večjo veujavo hišnim DRUŽBENO UPRAVLJANJE HIŠ V NOVIH POGOJIH ■ Tekoče in investicijsko vzdrževanje hiš . tvori skoraj nedeljivo celoto. Prav tako ni potrebno izgubljati besed, da je dobro vzdrževanje zgradb v interesu najemnikov in najemodajalcev kakor tudi celotne družbe. Ce pogledamo na eni strani tehnično, na drugi pa najemniško potrebo, je nesmiselno, da so naša praksa in predpisi razdelili vzdrževanje zgradb in odgovornost prenesli na dve osebi. Kakšni so razlogi, da je pri nas uvedena praksa, ki ji ni primere v drugih državah? Na kratko povedano, odgovor lahko iščemo v splošnem konceptu jugoslovanskega samoupravnega sistema, ki neumorno išče najbolj učinkovit način, da bi delovni ljudje postali upravljava! celo v primeru, da so uporabniki ne pa samo kadar so proizvajalci. Stanovanjska reforma teži za tem, da bi vzpostavila čimbolj enotno stanovanjsko gospodarstvo. Stanovanjske Zgradbe izgubljajo svojo Individualnost s ciljem, omogočiti reprodukcijo stanovanjskega fonda v celoti, kar pa ne moremo zahtevati od vsake posamezne zgradbe z ■ različno starostno dobo in brez akumulirane amortizacije. Da bi se tako gospodarstvo še bolj organiziralo in da bi se zagotovila zamenjava stanovanjskih objektov ter da bi se bolje vzdrževal stanovanjski fond, je stanovanjskemu podjetju dodeljena na razpolago amortizacija in odgovarjajoči del stanarine za investicijsko vzdr-ževanje zgradb. Tako je stanovanjskemu podjetju dana možnost, da po sprejetem programu ter upoštevanju prioritetne liste, vrši investicijsko vzdrževanje, ne oziraje se na to, kakšen dohodek, ima konkretna zgradba. Ne smemo pa pozabiti, da so tako rešitev iskali tisti sveti, ki niso razpolagali z zadosti denarja za popravilo zgradbe in stanovanj, posebno pa tisti, ki niso bili sposobni najeti lastnih kreditov. Ce gledamo Iz družbeno ekonomskega vidika ugotovimo, da je investicijsko vzdrževanje skoncentrirano pri strokovni organizaciji, da bi sredstva uporabljala tam. kjer je to najbolj potrebno. Iz podobnega razloga je tekoče vzdrževanje poverjeno stanovalcem oz. hišnim svetom. Stanovalci lahko neposredno vplivajo na tekoče vzdrževanje ter izključno do-prinašajo k ustvarjanju višjega nivoja stanovanjske kulture, ki izredno vpliva na zmanjšanje stroškov tekočega vzdrževanja. Več ugovorov je na sredstva, ki so dodeljea za tekoče vzdrževanje. To je na žalost resnica, vendar tudi z nekaterimi izjemami. Ker je z odlokom mestnega sveta Ljubljana precizno in realno določeno, katera dela spadajo pod tekoče vzdrževanje skupnih prostorov in stanovanj, ne bi smelo biti problemov, posebno ker je odstotek stanarine, namenjene za tekoče vzdrževanje, objektiven. Pri vsem tem je potrebno ta odlok tudi upoštevati. Hišni sveti naj bi posvetili še več pozornosti tem sredstvom ter jih pravilno uporabljali. Pred stanovanjsko reformo je imela družbena stanovanjska zgradba svoje pravno osebje. Njen predstavnik in zastopnik je bil hišni svet. Kljub temu pa je potrebno poudariti, da tudi takrat Kopališče za Bežigradom Na eni zadnjih sej so odborniki bežigrajske občinske skupščine sklenili, da bi zgradil; ljudsko kopališče in manjši rekreacijski center, nekje pri Visoki politični šoli. V ta namen so namenili nekaj denarja za izdelavo načrtov in določili komisijo, ki bo vodila akcijo. Kopališče ne bi smelo biti tesno, samo z bazeni za plavalce, neplavalce in otroke, temveč bi moralo biti okrog dovolj prostora za sončenje in razne športne igre; imeti bi moralo dovolj garderob in naposled parkirnega prostora. Prav gotovo je želja velike večine Bežigrajčanov, da bi čimprej tudi na tem koncu Ljubljane dobili ure. jeno kopališče na prostem, saj sta bazena »Ilirija« in »Kolezija« ne samo daleč, temveč poleti tudi prenapolnjena. J, P. zgradba ni bila istovetna z drugo pravno osebo, ki je uporabljala družbeno premoženje. Hišni svet je lahko v imenu stanovanjske zgradbe sklepal pogodbe za razna dela na vzdrževanju in podobno samo v okviru razpoložljivih sredstev zgradbe in reševal spore. Hišni svet ni imel pravice razpolagati z zgradbo in njenimi deli, ni mogel odtujevali premoženja in opremo zgradbe, ni mogel zadolžiti zgradbe kot objekt, temveč samo njene dohodke od stanarine in najemnine, ki so bili namenjeni vzdrževanju. Druge pravice so imeli investitorji oz. družbenopolitične skupnosti, največkrat občine. Hišni svet je lahko najel samo namenski kredit za vzdrževanje zgradbe ali stanovanj v višini njegove kreditne sposobnosti. Tako omejene pravice pravne osebe so dovoljevale, da/je hišni svet sprejemal odgovornost za poslovanje in da je predstavljal stranko v poslu in sporu. V sedanjih pogojih je omejena materialna osnova za stanovanjsko zgradbo, zmanjšana pa je tudi obveznost. Z drugimi besedami rečeno, stanovanjska zgradba dalje posluje, vse posle za njo opravlja stanovanjsko podjetje, skrbi za njeno urejenost, organizira in limitira maso razpoložljivih sredstev za tekoče investicijsko vzdrževanje v sodelovanju s hišnim svetom ter po odobrenem programu. Denarna sredstva zgradbe so pri stanovanjskih podjetjih, ki so obvezna izvrševati naloge zborov stanovalcev in hišnih svetov, seveda pa vse v okviru programa in dovoljenih možnosti. Tudi temeljni republiški zakon daje pravico predstavnikom stanovalcem, to je hišnim svetom, da odločajo o uporabi stanarine, ki ostane zgradbi, to je sredstev za tekoče vzdrževanje. Stanovanjsko podjetje je v smislu zakona v nekem pogledu računovodstvo hišnih svetov; na-redbodajalec za uporabo teh sredstev je edino hišni svet. Izhajajoč istega zelo zaželenega namena* o Izvajanju stanovanjske reforme, so v zvezni skupščini, na Stalni konferenci mest v Opatiji, kot tudi na mnogih drugih sestankih, kjer so razpravljali o hišnih svetih, odobravali idejo, da je potrebno-d0-polniti republiške zakone o gospodarjenju s stanovanjskimi zgradabmi s tem, da se vsem hišnim svetom pri®8 poslovna in pravna sposobnost pri izvrševanju nalog s področja tekočega vzdrževanja zgradb. Taka dopolnitev je potrebna predvsem v a8' konu o pravicah in dolžn0-stih stanovalcev pri upravlj8' nju stanovanjskih hiš z namenom, da se bolj podrobno formalno-pravno definif8 status hišnih svetov. Ce b* bil izdan odgovarjajoči publiški zakon o delovn® razmerjih in urejen delovni status hišnika — upravitelj8 zgradbe, čistilke in drugih de' lavcev zgradbe, bi moral bbr ni svet s temi osebami s klej pati ustrezne pogodbe ter bi imel aktivno in pasivno leP' timacijo v raznih sporih, 10 iz teh razmerij izhajajo. Hišni svet lahko samostoj' no odloča, da posle in sre 2. Erbežnik (Iskra) 11.5, 3. Svofljšak (I.g.) 11-7. 300m: 1. Mele (I.g.) 35.6, 2. Danev (ISKRA) 38.9, 3. Majerič (Iskra) 39.2. 1000 m: 1. Tlakar (Iskra) 2.47.5, 2. Kolenc (Iskra) 2.51.5, 3. Lah (PTT) 2.56.4. 4X100 m: 1. I. gim. 46.8, 2. Iskra 47.2, 3. CSS 50.6, 4. GŠC 52.6. Višina: Jemc (I. g.) 165 cm, 2. Pajntar 160 cm, 3. Zupan (CSS) 160 cm. Daljina: 1. Koželj (CSS) 598 cm, 2. Lampič (L g.) 568 cm, 3. Rogelj (I.g.) 548. Krogla: 1. Kranzič (CSS) 14.54, 2. Er- 2. Kos (D. K.) 7.9, 3. Skra- bon (B. K.) 8.0. 400 m: 1. Saje (V. K.) 57.5. 2.-3. Galoši (B. K.) in Zemljič (D. K.) 58.3. 4X60 m: 1. Osn. šola M. Jarca 30.5, 2. Osn. šola D. Kumar 31.4, 3. Osn. šola Dol 31.8. Višina: 1. Rues (V. K.) 155 cm, 2. Smerke (V. K.) 150 cm, 3. Bočkovec (Črnuče) 150 cm. Daljina: 1. Muso-lin (M. J.) 492 cm, 3. Antoni-jev (B. K.) 465 cm, 3. Spilak (M. J.) 462 cm. Krogla: 1. Plešnik (M. J.) 11.58 m, 2,— 3. Spelič (M. J.) in Oblak (D. K.) 11.41. Ekipno: 1. Osnovna šola M. Jarca 545 točk, 2. Dr. V. Kraigher 514, 3. Da- nile Kumar 507, 4. B. Kidriča 442, 5. Črnuče 375 in 6 Dol 311 točk. Organizacija tekmovanja, ki je bila v rokah požrtvovalnih atletskih delavcev AK 01ym-pija in članov obč. zveze za telesno kulturo je bila dobra. Občinska zveza je nagradila dva najuspešnejša posameznika, Vojevčevo in S poliča, z nalivnimi peresi, dekleta iz osnoravne šole dr.Vita Kraigherja so prejele za ekipno zmago garnituro dresov, enako nagrado pa so prejeli tudi učenci osn. šole Mirana Jar-ca. JANEZ PAVČIČ Športna tekmovanja med kolektivi Živahno kot malokdaj V sodelovanju z nekdanjim občinskim sindikalnim svetom in občinskim komitejem mladine je obč. zveza za telesno kulturo organizirala prvenstvo občine za delovne kolektive v malem nogometu, šahu, streljanju in namiznem tenisu. Odziv na razpis je bil presenetljivo velik, saj se je za mali nogomet prijavilo 12 ekip, za šah 6, za namizni tenis 8 in MOZAIK j,.- ^-bka zelo majhna, kar bežnik (Iskra) 13.44 m, 3, Jack ^ na nanredek dm (I.g.) 13.40. Ekipno: 1. I. gimnazija 8105 točk, 2. Iskra napredek drugih šol. niH ^ Posamezniki velja ome-30q Meleta 35.6 na lcar j® no'v republiški u_- ,za mlajše madince in iste ta^° ličnih 11 sekund je h atleta na 100 m’ Mele jji ^ dvoma eden največ-t;>„ UP°V jugoslovanske atle-Odličen je bil tudi Kran-» CSS v krogli s 14.54 m. . W dekletih je bila najbolj-tunT-T** Tavzes z 12.9 na 100 "etrov m pa Zajčeva v krog-2 odličnih 11.28 m. nted učenkami in uč-Je bilo nekaj tekmoval-dohr ^ 50 dosegli izredno tjv, e ^zultate. Naj omeni-60 m S^n° Speličevih 7.3 na 57-5 na 400 m-četvniv 155cm v višino in ki iP h 0511 ■ Sole M. Jarca, Of60m ^ ^ 30-5 sek- na StoScU*t!dtI^ je Ogrinova iz hib „ Pretekla 60 m v odlič-sek. Vojevčeva iz ®Peh atletov Olimpije Sloven!t. atletskeKa pokala ** ‘n inl^ii-S,tar'‘j4e mla Ml .‘"'dvig. ki“ je zu- Oi," ^nanja ’ poz0r"°-tv 200 mbjr dane« več ss? «»a Stamejfu in a“n'l"lh ‘J1"’' W,V; 'at0 P* *o Oltmusu*^ Atletski n ieA dosegel tak- Vrsto sposobnih J^Nij TRENER PROF. JOŽE ŠTURM O BEŽIGRAJSKI ATLETIKI »Atletski klub OUmpia ima interes, da dela predvsem za Bežigradom. To je edina realna osnova, da bomo dobili mladino. Mi smo občinski klub, ali pa nas sploh ni,« je dejal znani atletski trener- profesor Visoke šole za telesno kulturo Jože Šturm, ko smo ga na srednješolskem prvenstvu Bežigrada povprašali kako je z atletiko za Bežigradom. »Atletika v šolah še nima korenin,« je nadaljeval. »Zdaj se je že uveljavilo tekmovanje za atletski šolski pokal. Letos je bilo v Ljubljani za to tekmovanje veliko zanimanje. Ta tekmovalni sistem moramo še utrditi. Najboljše rezultate dosegajo atleti, ki že trenirajo in so se zgodaj začeli ukvarjati z atletiko, že v osnovni šoli, To so Tavzesova, Mele, Jurčičeva itd. Stremeti moramo za še bolj tesnimi stiki s šolami za Bežigradom, da bodo šole pod patronatom kluba. Organizacija danes ni najboljša in bolj moramo skrbeti za to. V klubu nimamo funkcionarjev in pričakujemo, da bomo še koga našli za Bežigradom. Na stadionu nimamo urejenih garderob. Nasploh bi lahko dejal, da smo v atletskem klubu Olimpa a po krizi v lanski jeseni dosti razvili množičnost, radi pa bi imeli še več mladih atletov,« je končal prof. Jože Šturm. * 15 košarkarskih ekip Letošnjo sezono tekmujejo kar tri košarkarste ekipe iz naše občine v republiških ligah: članski e-kipi Stadiona in Ježice v II. republiški ligi (zahod) in ženska ekipa Ježice v košarkarski ligi za ženske. V medobčinskih ligah pa tekmuje 12 ekip iz naslednjih klubov: Stadion (4), Ježica (3), Črnuče (1), Savsko naselje (2) in Komet (1). Tekmovanje v II. republiški ligi je zelo izenačeno. Vendar pa lahko že sedaj vidimo, da ima ekipa Stadiona možnosti visoke uvrstitve ob koncu tekmovanja, Ekipi Ježice se pozna odhod treh igralcev k vojakom, zato se bo morala za obstanek v ligi zelo potruditi. Zenska ekipa Ježice pa si je z zmagami nad ŽKK Mariborom, Ilirijo in Triglavom zagotovila mesto v sredini lestvice; pri tem velja omeniti, da je to najmlajša ekipa v tem tekmovanju. V medobčinskem tekmo, vanju vodi v članski ligi ekipa Savskega naselja brez poraza, ekipa Ježice pa je v mladinski ligi tretja, takoj za ekipama Olimpije in Slovana. Tudi mladinke Ježice so na vrhu lestvice. Pohvalimo pa lahko vse naše klube, ker so se začeli sistematično u-kvarjati z vzgojo mladih košarkarjev, saj se bo le tako lahko razvila naša občina v pravi košarkarski . center. JAPL • Orodni telovadci na republiškem prvenstvu Letošnjega republiškega prvenstva v orodni telovadbi se je udeležilo 32 telovadcev in telovadk iz Partizana Bežigrad. Nastopili so pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, in člani. Vsi so morali prej sodelovati na kvalifikacijskem tekmovanju in tam osvojiti 75«/, točk, da so potlej lahko tekmovali na republiškem prvenstvu. Na|jboi|ši uspeh s »dosegli člani II. razreda, ki so postali republiški prva-ki. V • Novo za atletiko Pri Gradbenem šolskem centru so začeli graditi nekaj atletskih naprav. Pri telovadnici so napravili dve jami za skok v daljino in višino. Delo opravljajo gojenci doma prostovoljno, pomaga pa Jim še gradbeno podjetje »Obnova«. Ti dve napravi bosta veliko prispevali k pestrejše mu pouku telesne vzgoje,, saj so doslej lahko uporabljali le telovadnico in igrišča za odbojko in košarko. A. KOBILICA • Tekma trenerjev Na pobudo medobčinske komisije za košarko so se na igrišč« Ježice pomerili trenerji Ježice in Stadiona. Zmagali so trenerji Stadiona z rezultatom 79 : 75 (40 : 31). Sodila sta Budja in Strick-berger. JEŽICA- Močnik 11, Loboda 6, Plevnik 12, Rotar 12, Peče 30 in Penko 4. STADION: Osipovič 10, Ra-doševič 27, Kobilica 10, Kozina 20, Burja in Sedlar 12. Tekma je bila izredno borbena, saj se je vsaka ekipa zelo trudila, da sl pribori nagrado — sodček piva. Igra (trajala je trikrat po 20 minut) je bila polna taktičnih potez enih in drugih, pri tem pa so bili na koncu uspešnejši trenerji Stadiona, ki so sl predvsem s točnim izvajanjem osebnih metov priborili zmago. Zanimivo je, da sta sodnika na tej tekmi prisodila kar 4 tehnične napake. A. KOBILICA • Košarkarice gimnazije med najboljšimi Košarkarice z bežigrajsko gimnazije so letos osvojile tudi najvišji naslov: zmagale so na srednješolskem prvenstvu Slovenije. V finalu so premagale gimnazijo Poljane iz Ljubljane in Novo Gorico. S tem so popravile neuspeh s srednješolskega prvenstva Ljubljane, kjer so jih pre- magale vrstnice iz Poljan. Bežigrajske košarkarice so pred tem zmagale tudi na gi-mnazijadi v Murski Soboti. # Taborniki bodo letovali Taborniki odreda »Bičkova skala« bodo letos spet postavili šotore v Osorju na otoku Cresu, člani »Savskega odreda« pa bodo letovali v Rib-nem pri Bledu. • Jeseni novo igrišče KK Stadion Upravni odbor košarkarskega kluba »Stadion« si je letos zadal nalogo, da preuredi in usposobi igrišče za vadbo v večernih urah glede na to, da imajo 5 ekip in da je na igrišču tudi pouk telesne vzgoje. Z upravo doma in šole Gradbenega centra so se dogovorili, da jim dovold na odbojkarskem igrišč« postaviti še igrišče za košarko. Mitja Radoščvič, blagajnik kluba, trener mladinske ekipe, košarkarski sodnik in stalni igralec članskega B moštva, nam je o tej gradnji dejal: »Dfcnar za gradnjo in razsvetljavo nam je zagotovila Občinska zveza za teleso kulturo Bežigrad, nekaj pa ga imamo v ta namen tudi sami prihranjenega. Z gradnjo smo začeli in upamo, da bomo v jesenskem delu že igrali in trenirali na novem igrišču, če ne bo prišlo do nepredvidenih težav. Po vsej verjetnosti bomo dobili tudi svoj klubski prostor, ki bi ga nujno potrebovali. Z uresničitvijo tega celotnega načrta si bo klub zagotovil osnovne pogoje za množični in kvalitetni razvoj na svojem terenu.« A. KOBILICA • Zmaga šahistov Šahisti bežigrajske gimnazije že po tradiciji poberejo najboljša mesta na ekipnem srednješolskem prvenstvu Slovenije. Letos so spet zmagali. V zadnjih petih letih jim je to uspelo že drugič, dvakrat pa so bili drugi. Be-žigrajčani so na zaključnem tekmovanju premagali šahi-ste gimnazije Moste in Maribor—Tabor. Za zmagcJvalno ekipo so nastopili: Skok, Debeljak, Jeretina, Petrovčič, Šket, Banko, Zupančič in Gregorčič. # Tudi namizni' tenis Igralci namiznega tenisa, elani Partizana Bežigrad, so sodelovali na tekmovanju za pokal maršala Tita. Dosegli so lep uspeh, saj so se uvrstili na tretje mesto, takoj za najboljšima ljubljanskima kluboma Olimpijo iu Fridami. za streljanje 8 ekip. Tekmo, vanje, ki teče po ligaškem sistemu in je razdeljeno na spomladanski in jesenski del, traja že skoraj mesec dni in ob prvi del zaključen do konca junija. V namiznem tenis« je bilo pravkar odigrano zadnje kolo, kajti med tekmovanjem so odpadla 3 moštva, ki niso redno hodila na dvoboje, ki so bili vsak torek v telovadnici osnovne šole Dr.Vita Kraigherja v organizaciji TVD Partizana Bežigrad. Rezultati prvega dela: 1. IMP 8 točk, 2. JLA 6 točk, 3. Savsko naselje 2. točki, 4. Komet 2 točki, Avtoobnova 0 točk. Posamezni dvoboji: Avtoobnova : Komet 2:5, IMP : Sav-sko naselje 5:1, Avtoobnova : IMP 0:5, Savsko naselje : JLA 2:6, IMP : Komet 5:0, JLA : Avtoobnova 5:0, Komet : Savsko naselje 3:5, IMP : JLA 5:3, JLA : Komet 5:0. V šahu so bili do sedaj odigrani naslednji dvoboji: Termika : GP Grosuplje 1:4, GP Grosuplje : IMP 1:4, GP Be. žigrad : IMP 1:4, GP Grosuplje : Avtoobnova 4 : I, JLA : IMP 1 : 4, JLA ; Termika 4:1, IMP : Avtoobnova' 4:1. Tudi pri šahu je v vodstvu ekipa IMP, ki do sedaj ni izgubila še nobenega srečanja. V streljanju z zračno puško je za sedaj najboljša ekipa Energoinvesta iz Črnuč, ki je vse dvoboje rešila v svojo korist in je dosegla tudi najboljši rezultat 803 kroge. Rezultati: IMP : Energo. invest 785:798 krogov, Ener-goinvest : Avtoservis 802:499 kr., Komet : JLA 558:671 kr., Iskra aparati : JLA 600:738 kr., IMP : Komet 731:469, IMP : GP Bežigrad 723:517 krogov, JLA : ELMA 757:733. V malem nogometu je v vodstvu GP Grosuplje pred GP Bežigrad in EDILITOM, na četrtem mestu pa je za sedaj Komet. Rezultati: GP Grosuplje : ELMA 5:2, GP Grosuplje : Komet 3:1, Modna oblačila : GP Bežigrad 2:3, GP Grosuplje : Modna obla. čila 8:3, Slov. avto : Komet 3:4, Avtoobnova : ELMA 4:1, Iskra aparatu : EDILIT 3:3, Savsko naselje : ELMA 3:0, Komet : Avtoobnova 2:3, Modna oblačila : Slov. avto 4:1, Atvoservis : GP Grosuplje 4:7, IMP : GP Bežigrad 2:6, Slov. avto : Avtoservis 0:3, Avtoobnova : Mod. oblačila 1:2, ELMA : Komet 1:4, GP Bežigrad : EDILIT 1:3, Sav. naselje : Komet 0:1, Mod. oblačila : ELMA 1:8, Avtoobnova : Avtoservis 6:0, Slov. avto : IMP 0:3, GP Grosup. Ije : Iskra apar.-3:0, GP Bežigrad : Savsko naselje 4:3, GP Grosuplje : EDILIT 3:0. Koncem junija bo predvidoma zaključen prvi del tek. movanja, drugi del pa bo septembra meseca. Po knoča-nem zaključnem delu, bodo proglasili občinske prvake, ki jim bodo podelili tudi darila in pokale Mestnega sindikalnega sveta. Občinskega komi. teja mladine in občinske zveze za telesno kulturo. JANEZ PAVČIČ DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV Odborniška komisija: »Izplačila osebnih dohodkov v Zavodu za produktivnost so v skladu z internimi samoupravnimi predpisi!« - Zavod brez dotacij - Zakaj se vznemirjamo, če gre komu dobro? Kdor ne dela, naj ne je! Kdor pa dela... vi<. ti U\ d /yA- < Decembra lani smo prvič v časnikih (zlasti v popoldan-sirih in tednikih) prebrali podatke o izredno visokih osebnih dohodkih v Zavodu SRS za produktivnost dela. Objavljeni podatki so razen najrazličnejših govoric sprožili tudi postopek, ki naj bi vse skupaj raziskal. Mestni sindikalni svet je namreč predlagal presedniku skupščine občine Ljublana-Beži-grad, naj pošlje v Zavod za produktivnost komisijo za družbeni nadzor z nalogo, da ugotovi dejansko stanje tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo izplačevanje osebnih dohodkov, kilometrine, nočnin in drugih nadomestil. Skupščina občine Ljublja-na-Bežigrad pa komisije za družbeni nadzor nima. Zato je predsedstvo skupščino prosilo tr| odbornike te skupščine, da v skladu z zakonitimi pooblastili občinske skupščine zberejo potrebno gradivo. V začasno ko. mišjo so bili imenovani Anton Rems, Stane Mancini in Dušan Medved. Kaj je ugotovila komisija? • Trditve o višini Izplačanega osebnega dohodka, kilometrin, dnevnic in nočnin direktorju zavoda so resnične. • Komisija ni našla očitnih nepravilnosti, ki bi kazale na zlorabe mimo notranjih predpisov o oblikovanju dohodka zavoda. Izplačila osebnih dohodkov v zavodu so v skladu z notranjimi predpisi. • Zavod predstavlja strokovno znanstveno deflovno skupnost intelektualcev, katerih proizvod je družbeno organizirano intelektualno delo (uvajanje sodobnih organizacijskih in tehnoloških metod dela v proizvodne delovne organizacije). • Posebna poročila (naloge) so edini vir financiranja zavoda. • Pogodbena cena naročenega dela je edina osnova za oblikovanje dohodka zavoda in delavca, ki naročilo opravi. • Zavod je visoko akumulativen in razpolaga na skladih po bilanci za leto 1966 še s približno 80 milijoni S din. Zavod ni obremenjen s krediti za obratna sredstva, pa tudi sicer ga ne bremenijo kakršnakoli odplačila anuitet za delovne priprave in prostore. Edino orodje zavoda je strokovna literatura in pisarniški inventar, materialni izdatki pa so poleg ko-munalih le še stroški za na-jemnino prostorov. • Posebej je treba opozoriti na okoliščine, da Je režija zavoda glede neproduktivnih delavcev in njihovega osebnega dohodka minimalna. • Utemeljenost osebnega dohodka za direktorja glede na njegov aranžma pri posameznih nalogah, ki so posebej plačane, je stvar samo. uprave delovne skupnosti zavoda. To so glavne ugotovitve komisije, ki je v svojem poročilu zapisala, da pa (med drugim) » ... dvomi v ustreznost takega načina plačevanja,« da se pri tem, kako zasluži direktor » ... poraja dvom v načela nagrajevanja po delu in nakazuje, nagrajevanje po položaju«, da »______ -prevozni stroški za vožnje direktorja In drugih sodelavcev zavoda, Id uporablja svoja vozila kot oblika materialnih stroškov, predstavljajo družbeno neopravičljivo obliko utčanja izdatkov za za- vod« itd. Vendar komisija svojih dvomov ni utemeljila. Vprašanja odbornikov O tem poročilu so med drugim razpravljali na redni seji obeh zborov občinske skupščine 25. maja. Vendar (v razpravi je sodelovalo 7 odbornikov) so lahko le poslušali ugotovitve, sprožili pa so naslednja vprašanja. Ne glede na to, da zavod dela usluge po delovnih nalogih in te usluge plačujejo podjetja, ali je možno, da direktor zavoda prevozi povprečno dnevno 140 kilometrov, potem pa uspešno dela na svojem delovnem mestu kot direktor in še kot strokovni sodelavec zavoda? Ali je katerikoli sodelavec zavoda, ki je lani na račun osebnih dohodkov, kilometrin, dnevnic in nočnin prejel od 7 do 10 milijonov starih din, toliko večji strokovnjak kot kateri koli priznani strokovnjak na ljubljanski univerzi ali institutih, ki imajo povprečne mesečne zaslužke okoli 200.000 sta. rih dinarjev? To so spraševali odborniki. (Mimogrede: nekateri so bili ogorčeni saj je eden izmed njih vzkliknil: »To je kriminal!«) In kaj pravi direktor zavoda Radovan Andrejčič, ki ga je naš sodelavec prosil za_ pogovor? Na vprašanja odgovarja - direktor — Tovariš Andrejčič, kakšno konkurenco ima vaš zavod v JugoslJtiji? ■ Na ozemlju SFRJ je za podobno dejavnost registriranih 355 zavodov in podjetij. — Torej niste monopolist, ki lahko določa cene svojih storitev po mili volji? ■ Se zdaleč ne! — Bi mi povedali, za katera večja podjetja dela Zavod SRS za produktivnost dela? ■ Za Crveno zastavo, FAP, Famos, Pretiš, Tigar, 21. maj, 14. oktober, Natron, Er go-invest—Sarajevo, za železarni Jesenice in Ravne, TAM, Iskro, Litostroj, Igman /Konjic/ ... Naj še naštevam? — Ne, hvala! Ne boste zamerili, če vas nekaj vprašam? ■ Kar vprašajte! — Kakšno korist ir. ajo podjetja in tovarne od vaših storitev? ■ Vse koristi, ki jih daje večja produktivno«*. Ali veste, kaj pomeni v nekem velikem podjetju zmanjšati »škart« z 10 na 5 odstotkov? Nam je to že uspelo in tako smo prihranili nekaj milijard na leto. Z mnogimi podjetji in tovarnami že več let sodelujemo. Ali mislite, da bi še plačevali za naše storitve, če bi ugotoiviii, da je že prvo sodelovanje bilo brez haska? Da mečejo denar skozi okno? Ne bi, lahko ste prepričani. Zato lahko trdim, da naročniki imajo korist od našega dela! — Vaš zavod pa tudi? H Kakšno bo plačilo za do. govorjeno delo, zapišemo v pogodbah. — Mnogo jugoslovanskih časnikov je pisalo o osebnih dohodkih v vašem zavodu. S kakšnimi posledicami se je moral sprijazniti zavod in s kakšnimi vi kot direktor? NENAVADNA POŠTA — Na Zavodu za produktivnost dobijo precej pisem, naslovljenih na direktorja: »Posodite mi 300.000 dinarjev, saj smo skoraj goli in bosi« ... »Obsojamo vas na vislice ...« ..•Ji; ,vL].uA/^ l- l'.- ', * t v //T -/ {j ?v.' ■ (pitali (>! ta. k. a.ko' /uccU>VLoc.-vviaj 'l>a irt; i tčeki - j'} l ^ JI I? 1 gl ... . -I I / /-( , . Ih A rt t [' .1 Avt-tl sl* . Aict- la.es i , ha t čt hatčitaii^elaa. > t >->-v ■ Februarja smo dobili manj naročil, kot smo priča, kovali. Toda, že naslednji mesec so naročila začela prihajati. Bilo jih je toliko, da imamo do konoa leta zasedene vse naše »kapacitete«. Dela pa še nikoli nismo imeli toliko, kot ga imamo letos. Kako pa se počutim jaz kot direktor? Kako hi se vi poču-tili, če bi bili gladiator v areni, a uživali bi drugi? — Vaš zavod je leta 1963, malo prej torej, preden ste postali vi direktor, dobil zadnje štiri milijone iz proraču- KAZALNIK1 REZULTATOV GOSPODARJENJA Je _S*UP?il DOHOD C K ti na tnPasLCNC{.t> loeo 8000' 1000' šaoo ML n _Nno PRODUKT no inPosLinian J. — Poslovni STROŠKI N NO OOPOSUNCtO M£~fl£T0 PRODUKT n na inpoutneco na. Poslej ni dobil niti dinarja več in kar dobi, zasluži s svojim delom. Kako razdelite tisto, čemur pravimo plačana realizacija? AH, da bomo bolj konkretni, kako razdelite vsakih 10« dinar,jev, ki jih zaslužite? ■ Za sklade —- 20 din, za materialne stroške — 10 din, za osebni dohodek uprave tudi 10 din, za rezervo za osebne dohodke uprave pa 1 dinar. To je skupno 41 dlnar-jev) Naši strokovnjaki pa opravljajo delovne naloge. Od plačila odšteje — poleg prej omenjenih skupnih stroškov še* stroške celotne naloge, ostanek pa razdelimo takole: 89»/« za bruto osebne dohodke, 11% pa za rezervo za osebne dohodke. Kot vidite, j« to delo po učinku dohodku, Zavod jamči le 20.000 starih din minimalnega osebnega dohodka. potem nisem prav nič zasWjB Ijen, či mi kdo karkoli očit® — Ali je vaše delo lahk' prevozite na mesec še 1®** kilometrov? To je na i1*" povprečno . .. ■ Amerikanoem zavidanj njihovo produktivnost. ** vendar ni nič posebnega, ^ se ljudje vozijo na delo tud 100 km daleč. Poglejte, koli*” kilometrov je do Pirota, Beograda ali do Konji®® Vsaj enkrat na mesec moranj tja ... V glavnem potuješ ob nedeljah ... — Zakaj pa kot direkt®* zavoda nimate službenega a tomohila in šoferja kot s*” raj vsa druga naša podjetJ*' ■ Zato, ker je za zavod t® predrago. Poglejte, če do vod za mojo kilometrino « mesece 300.000 din, koliko moral vsak mesec odšteti s®- J2P. ti Donooctc no inposUNCtN __8RUTO OSC&n/ DOHODCK H NO ROPOŠU N{dO it stcpsrva io skl not n n n vtiposicNt.ua —-------- mo za šoferja? Ce bi bili Kakšne osebne dohodke f»ovi bruto osebni dohodki u...,.vate vi kot direktor? mesec 200.000 din, za ce in nočnine tudi ne bi o* ■ Na mesec 261.000 din. dovolj 100.000 din... Kje P* Mimogrede naj povem, da |e nakup avtomobila, stros*1 imajo direktorji drugih 354 za vzdrževanje, bencin zavodov ali podjetij s podob- Zavod pa za mojo kilometrlD no dejavnostjo vsi večji di- odšteje na mesec povpre®0" Oooo 300.000 im — konec. Naj P£ vem, da se med potjo U9>"J vim še v mnogih podje^r«] Učinek? 80»/„ vseh naro®*1 najdem jaz. tu®’ 4 ooo 3