gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr poailjane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 30. januarja 1867. Gospodarske stvari. razdelitvi raenjavek. Govor dr. Tomana v deželnem zboru. Dr. Lovro Toman je v 14. seji poslednjega dežel mora na zadnj ne dá skoraj nie trave popolnoma opešati in tako oslabeti ; da malo Menj travniki nič ne mlj se slabo obdeluj y vxv,,^*^* "'V uv gnojljv , XVtiA V /UI V rticu VZ.1 VČUUU dobička ne privošči. Na menjavnih travnikih se ne vodni grabni, se ne odpeljujejo prevelike vode, brez skrbi njive se ker vživalec vživalcu nega zbora dokazal potrebo, da se naredi postava, grmuvje se ne ireui, Kamnje ne poDira, brez skrbi kteri bi se med svoje lastnike razdelila taka zemljišča, se sèm ter tjè vozi, z eno besedo, taki travniki se po trebij grmovje se ne trebi, kamni pob ki so znana pod imenom menj a vek (Wechselgrunde). nemarljivo zapuščaj Ta za kmetijstvo tacih kraj emlj y ;ujstvu lamu rwiajcv , važni predlog je podpiral tako-le so taka menjavna Zemlja, na kteri bivamo, je naša mati. ki nas ima ; preskrbeti s potrebnimi pomočki in sredstvi za naše potrebe. Mi moramo skrbeti marlj* in modro da Kdor ima veliko menjavnih parcél, ta ima tudi celo zbirko davkovskih bukvić, ktere se ravno tako vsako leto menjujejo, kakor vživanje. Zgodi se pa lahko, da človek pozabi na take bukvice, ali da jih od sprednika ne dobi, — na enkrat pa VISV. -MJ.* ~ --- —---J ■ ~ ------- / -------J*" w^* vvnaiiXMI IJU KAVJ KJ1) - lícil CUliVl at jJi ona porodi dostojno tacih pomočkov.^ Kakor v pašni- pride rubež za davke, gospodar ne vé, kaj je dolžen kih, tako leži mnogo pridelkov zamorjenih v menjavnih zdaj teče k davkarju, z'gublj 1 I twy w «t * ^ * ' zem y čas Menj g o s p o d a r j ij so menjavke? 10 zemljišče ev. ki se v tega rubežen vrh tako y ki ima ali več kakemu solastniku jezi in škoda je gotova. Zastran davkov pa se zná škoda tudi iz tega tk t é. Taka zem godit y kei se davki in nakladi so travniki lilová ou ti a v iiiivi, njive mnogovrstne, na priliko vsa menjavna zemlj itd menjajo in ravno enega morebiti Razmere take vrstitve so Že leta 1861. je gospod K veči Včasih so konč na k y to je, nakladi zadenejo v občnem shodu go azdelj me m vsak tak konec se leto za leto menjevave vživa. Kdor p0 teh neprimernih davkih podarske družbe govoril, kako da so škodlj njavna zemljišča, kaka škoda da se delà soïastnikom je letos vžival konec a vživa nasprotno JS.\J1 ÍCV^ Cl j V £JX Y CV ui W^V xv^ww teh primerljejih je menjavna drugo leto konec b, m emlj ena parcela (en part) Včasih ste pa parcel nega vživanja Pa tudi sovraštvo in pravde izhajajo menjav Te m se parta) in se parceli vsako leto menjevaje vživate Tako drug ima vsaka parcela se k Včasih je pa menjavna tako let mlj nega vžitka zemljišč za solastnike škode izhajajo očividno iz menjav vživa, vica, jv i^« pa drugo leto vso. drug da jo ima eno leto en gospod druzega gospodarja. samo ena parcela, pa pri njem veliko časa Pa tudi vlada ima škodo pri pobiranji davkov, ker gubi vso > Iz tega površnega premišljevanja se že vidi velika Te razmere vživanja in še druge se nahajajo pri menjavnih zemljah škoda, ki solastnikom in vladi iz menjavnih zemlj izvira. veliko ali Iz takega vrstilnega vživanja pa imajo solastniki odvrnili, ako bi si tak posestniki in tudi vlada mnogo škode Takih zemljišč pa imamo v naši deželi še prav da bi solastniki si lahko sami škodo Se ve mlj delil Kar zadeva solastnike, se jim kaže sledeča škoda žalibog v naši domovini je še preveč gospodarj y Ako so menjavna zemlj travniki, se ti pre pravij yy Kakor je bilo, tako naj bo zdaj y al ki prihod čisto pokosé, tako se sčasoma popolnoma pokončajo in V se bili polo deij dohodkov ne dajo, ki bi jih dali, ako bi v kose in taki kosi polna in posamna nje!'4 in marsikter solastnik nece se v razdelitev vdati z a v o lj o tega, ker ravno njegov solastnik tega želi. Saj je dosti vzroka za sovraštvo ali vsaj neprijateljstvo v tem last enega vživalca. Na tacih travnikih se zapazijo cele lehe. ki so brez trave. Vsak kmetovalec lahko loči JL^ll^ y XV.1 OU VJJl^U 11CA) V Vj. W menjavne travnike od drugih y da sta do zdaj eno čisto in t nagaj ala Neogibljivo je mlj poredoma vživala in Take travnike je navada v jeseni prav kakor Gorenci pravijo. To je golo popasti „potvezati konji in goveja živina se da se razđelij sem storil ta predlog. tedaj treba, da taka se skrbi na poti menjavna mljišča, zato y pnbij na verige ali vrvi otvezana na take travnike in se prestavlja tako dolgo da vseh ne ogloje. Kar konjem in goveđi ostane sname še ovca. Gospod y ki ima ravno letos vžitek Oglas sname se ovca. urospouar, mič* iciua posname vse do čistega, do živega, in njegov naslednik mora žalostěn gledat m pred niku prihodnj JLLl \_7JL Cv JLiCxlxJ D L^ll C^lV^LCiL/X y - 111 kjjji vvilixix ti * zopet kar more vrne. Tako gré to dalj leto m emlj zastran izlozbe (razstave) kmetijsko -obrtniske v Ljubljani. Gledé na to, da je letošnje leto velika razstava v Parizu, ktera traja od meseca maja do oktobra in 36 bode potegnila vso pozornost tudi naših sosednih dežel na-se, je sklenil zato odloceni odbor, da ne bode letos razstave v Ljubljani, pa se preloži na eno prihodnjih let. Od glavnega odbora c. k. gospodarske I družbe v Ljublj ani. Tržna naznanila. Iz Dunaja 12. dne t. m. Goveje meso cent mesarske cene 23 gold. Predivo marsko neomikano 29 do 37 gold. 50 kr., poljsko 21 do 25 gold. Hmelj sateški (češki) 225 do 240 gld. Ježice 11 gld. 50 kr. De telj no seme jočiščeno (rdeče) 37 do 39 gld., (belo) 54 do 65 gold. Cešplje turške 23 gold., štajarske 20 do 21 gold. Vinski kamen avstrijski beli 35 do 39 gold., rdeči ogerski 27 do 29 gold. 75 kr. Po tase lj ilirski 18 do 19 gld. 50 kr. Volovskih rogov nemških sto po 7 do 8 gold. 50 kr., ogerskih 23 do 25 gold. Volovske kože ogerske, mokre z rogovi po 24 do 26 gold., suhe 50 do 53 gold., t e 1 e č j e kože dunajské, suhe brez glav po 131 do 136 gold, cent. Konjske kože suhe po 4 do 5 gold. 50 kr. Zima prav dolga po 80 do 85 gold., na pol dolga po 60 do 70 gold. Prek a j ena slanina (špeh) po 37 do 37 gold. 50 kr. Loj po 33 gold. Stra (med) ogerska po 18 do 19 gold. Vosek (rumen) po 122 do 125 gld. Sliv o vec (z 20 do 22 gradov) cent po 27 do 30 gld. V Gradcu 12. dne t. m. Volovsko meso cent mesarske teže 23 gold. 40 kr. Telečje meso po 21 krajc. funt, svinsko po 23 krajc., slanina (špeh) friška 38 kr., prekajena 40 kr. Surovo maslo (puter) 55 kr., maslo 50 kr., salo 40 kr. Mleko (sladko) 12 kr., smetana (sladka) 20 kr. bokal. Strd 19 gld. cent. Vosek 120 gold. De telj no seme 39 gold. Fižol 6 gold. Krompir 2 gold. 30 kr. Moka fina 7 gold. 50 kr., ordinar 2 gold. 50 kr. vagán. Senó 1 gold. 27 kr. Slama 78 kr. cent. Drva trda 8 gold. 65 kr., mehka 7 gold, (po 24 palcev ali colov dolga). Ukaz ministerski, veljaven za vse dežele našega cesarstva razun Ogerskega, Hrvaškega in Erdeljskega, zastran žebčarske tarife. Na Primorskem, v Dalmacii in Vojaški granici se tudi letošnje leto cesarski žebci spuščajo brez plačil a, — na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, v Galicii, v Bukovini in v vseh druzih deželah cesarstva pa je trojna tarifa odločena, in sicer se plača za nektere žebce po 1 gold., za nektere po 2 gold., za nektere (in teh je najmanj) pa po 3 gold. — Za posebno izvrstne in potrj ene plemenite žebce popolnoma čiste ali napol čiste krvi je tarifa na 4 gold, odločena. i , " Obrtnijske stvari. 0 koristnih vodovodih ali vodotokih. Ker se je preteklo poletje za tukajšnji farovž na 1020 čevljev daljave iz globoke grape čez skalnati hribec napeljala studenčna voda po lončenem vodovodu (Wasserleitung), zato so se k temu rabile lončene (ilnate) cevi, přejete iz lončarske zaloge Andreja Net-a, posestnika in obrtnika na Kokrici pri Kranji. Ker imenovani obrtnik želi, da bi se v „Novicah" v občo korist razglasilo, koliko prednost močne, iz dobro vdela-nega ila žgane cevi, kakorsne se pri njem dobivajo, pred lesenimi imajo, njegovi želji tem rajše zadostujem, ker se reč po naslednjih opazkah že sama hvali in priporoča : 1. Pri sedanjem pomanjkanji in dragini lesá in gledé kasnega vrtanja in vkladanja lesenih hlodov stane lončeni vodotok sploh cenejše ko leseni. Predno ti 3 tesarji prevrtajo (včasih pa še v škodo zavrtajo), vme-rijo, položijo in z železnimi pušami sklenejo dva po 18 Čevljev dolga borovceva ali mecesnova hloda, ti že dva vajena delavca — izmed kterih eden zmiraj proti v mali posodici cement s prav drobnim peskom meša in napravlja, drugi pa urno cevi skleja in sklepa — po-ložita nad 20 sežnjev lončenih po 2 čevlja dolzih cevi. 2. Trpijo lončene cevi zgoraj omenjenih lastnosti brez kraja in konca v zemlji, borovec pa ŽÓ v 7 do 10 letih v močvirnem svetu segnjije; to pa ti vzrokuje vedno popravljanje. Večkrat so že našli pri kopanji v zemlji še prav dobro ohranjene lončene cevi, ostanke starodavnih vodotokov, ki so posušene še žvenk imele, kot nove. 3. Izvira voda iz loncenega vodotoka ne le nepokažena po slasti, temveč — ako se cevi saj 2 čevlja globoko vkladajo — poleti zeló ohlajena in zboljšana. ako je bila pri vtoku od vrocine preparjena. Od lesa nasproti pa se voda — saj v začetku od novega — ne-prijetnega duha navzame in postane neokusno mehka. Komur je toraj treba, naj — ako mu stroški za zmiraj naj boljši kamniti vodotok preobilni hodijo — pusti nedolžno preganj ani les v miru in pošlje k Net-u na Kokrico po lončenih cevi, kjer se jih neki še za več tisoč gold, vrednosti zgotovljenih nahaja. Pri nas pa imamo brihtnega moža s posebnim orodj em za hitro in stanovitno to delovanje oskrbljenega, kterega vam radi na vse kraje pošljemo, da v „naših" revnih časih kaj malega zasluži. Iz Kamne gorice. L. B., župnik. Ozir po svetu. Turki. Spisal M. (Dalje.) Na njihovo mesto pride drug rod, ki je med tem, ko je imenovani hiral, vedno močneji prihajal. Ta si podvrže v 8. stoletji Ujgure, in od tega časa se tudi njega to ime prime. TJjguri so znameniti za to, ker pri njih se je pokazalo med vsemi turškimi rodovi najprvo neko bolj živo gibanje v duševnem življenji. Imelo je to gibanje velik upliv do drugih rodov. Jezik njihov, iz kterega se izpeljuje novoturški, in pisava sta dosegla že zgodaj veliko popolnost. Al tudi ta rod ni dolgo gospodoval; vedni boji in prepiri so ga oslabili in leta 848. nehal je na vzhodu. Vidimo tedaj iz tega, da že v začetku so imeli Kitajci velik upliv do Turkov, kar se tiče jezika in tudi njihovih šeg in navad. Tudi v poznej em času se ta upliv ni dal zatajiti. Zarad tega, in da se poznej še dogodbe lože razumejo, bilo je treba pogledati na to vzhodno turško vejo. Vrnimo se zdaj k zahodni. Že v drugi polovici 8. stoletja razširi rod, ki si je bil Ujgure podvrgel, svojo državo proti zahodu, in ko so bili vzhodni Tiukiu pokončani, do bregov Jaksarta, aralskega jezera in kaspiškega morja. Ta narod na zahodu so Oguzi in Selčuki, k&kor ga imenujejo ev-ropejski pisatelj i. Oguzi, kterih prvi oče Oguzkan je živel.za Abrahama, kakor pravijo, so stanovali med rekama Oksom in Jaksartom in so se vedno bojevali z Arabci in Perzijani, ktere so bili 999. leta prav do dobrega otepli. Leta 1018. so si prisvojili vso deželo unstran 37 Oksa in Jaksarta in prišli so v dotiko s Selčuki > kte rih 3 O zm godovina se steka skupaj z zgodovino Ozmanov pa so tisti rod, ki se je razširil po mal in prihrul v 15. stoletji v Evropo, kjer je še dan danes Selčuska država v Azii se razdeli že kmalu po em Vzhod pričetku na d se je veji prostirala hod in cez kalafat, zahodna pa čez malo Azij Perzij hod in bagdaški jaške okraj hinj o Kada se mi stanemo Bogu se zahvalimo, Angelu pomolimo Tebi ćemo dat papat Dobre suhe smrekvice. A kadar pride istrska gospodinja v jutre v ku- ; Je ki onde ali ne ; rece bizantinskega cesarstva. Proti koncu 10. stoletja so bili Selčuki sicer majhen, pa srčen in bojaželen narod Hvaljen budi Isus i Maria Dobro jutro nam Bog daj. Hvala tebi dobri Bože. Ki s' nas čuval ovu noć v Živeli so z Oguzi v miru, pa ne dolgo Selčuk (po njem tudi ime) se sprè ž njimi in se umakne s svojimi tremi sinovi od Buhare nazaj. Okoli leta 1034. jih prisili sultan Mahmud, da morajo iti čez reko Oks in se tam naseliti. Mislil je, da bodo zdaj ž njim v zvezo topili y ™ -----—j " rj™ ; al čutili so se že premoćne, da bi jim bilo Mahmudove zveze treba in da bi se po njem ravnali Komaj da so prišli na uno stran imenovane reke, že jeli ropati po deželi notri do Mosula in nadlegovati ljudstva ob bregovih perzij skega zaliva; pa tudi Mah mudove čete so večkrat nabili. Prveg kralj uvaj nas još svaku noć, Ti jesi nas pomoćnik Svaku uru svaki hip; Ti s' nas čuval do sada, Ti se priporucujemo od sada Hvala tebi o Mario, Ka s' nam milost izprosila. Hvala ti sveti Florjane, Ki si Čuval nas oganj, Da ne preoblada, Da nam ne poškodi Nase kuće, naše dvore. Slava tebi Dragi Bože! SO SI 1Z- volili leta 1038; bil je Togrulbeg, sinovec Selčukov, in stoloval je v mestu Nišab Boje val se je Otrocja pesem sv. Jelene Sveta Jelenica Rano se je stajala Isusu je rekla Je li v križ srečno proti naslednikom Mahmudovim in razširil je Svoje ruke umivala državo svojo do Hul Manj Ugodna mu je bila I rumena lisa (erlenalica). sreća v ►jski z bizantinskim cesarjem Konštantinom Monomahom, s kterim se je več let bil zavolj neke okrajne, pod pa zastonj. Obrne se leta 1050. proti jugu, 1051. glavno mesto perzijansko Ispah ter leta 1055 Bagdad, vrže tadanjega kalifa v ječo se polasti vlade. Ne sari, suženj kalifov, ki mu je že pred vlada dišala, se obrne za pomoc do egiptovskega drugo Šla je z jenim putem, Z jenim putem širokim Sreti se na kamieić, Ta kamičić podvignila, Pod njim najde zlatan križ, Oprala ga belim vincem, Savila ga v Čist obrus, Ponesla ga k Isusu, Isus njoj odgovori, To je moj križ pravi. Zakaj sever hišo mete. Hvalil Da se se je Kukulja, j' dobro uženil. Storil kuću na bregu Obrnul vrata k severu, Da mu sever kuću mete Kada mu je žena neče. J. Volčić A VVi f IU/ VA UI Vi X KJ C% X V* J KJ V-/ V/ K/JL XXV/ tiWV ^ v-lj t ' / " kalifa; al tudi tega zmaga Togrulbeg polasti Bagdada leta 1057 se v Slovesno je prejel zdaj Togrulbeg od kalifa oblast in naslov emirolum Zadnj > to je ; >; kneza vseh knezov leta njegovega življenja so mu dali veliko opraviti puntarji po vsem kraljestvu ; zdaj tù, zdaj tam je večkrat zoper njega spuntal se Nesarija, kise za malo časa Bagdada polastil, dá leta 1Ô60. umoriti Zdaj bi bil lahko miroval Zelenića Nad Ljubeljem Zelenića Kine in kras je vseh goric, ari sveta z nje danica, In srcalo je de vic. **) Dragost njeno je zakrila Slepota modrih kdaj; Železnica. Srna plasna tam živela, Divja koza pašo zná; Po višavah drevja zelenela Prsi gole bele dá. i jske vendar ni hotel opustiti Veljavo njeno je odkrila XX .K*JJXW muv'»!, c*A V cuuai m uuici upustili Vedno je nadlegoval dežele ob Evfratu in Prostost uma zdaj. okrajne bizantinskega cesarstva, dokler ga ni pobrala Je beguncem krilo dala, smrt leta 1063. v 75. letu njegove starosti (Dalje prihodnjič.) Narodne mrvice iz Istre. Prava istrska gospoda ne pusti nikdar kotlenih Dveh dežel kazala pot; Potniku veselost s'jala, In za brambo stala plot. Zlila bistre je vodice Iz zaklada nam srcá, Obema rada je cvetlice ZeliŠca inó cvetlice Nje lepoto venčajo; A dolin jej veselice Svete groze skrivajo. V solnca zlatu je svetila, V rajski žalosti gori, V dušo nado nam je vlila; Samotna iz srca pa želi: ,,S svetom da bi se sklenila Da „mila braća" zbrala se, verug, ako kotel na njih ne visi, nizko nad seti j da se hudoba na ogenj vi- Darovala lepega duhá. Venec slave vam delila Ki sinovi Slave ste !u H. V. ne smije i ne ruga ijih kolembajoć (zibajoč) njej nego se gré spat, Istrka prvo pomete ognjišče, skrbno pohrani ogenj v pepél z lopatico železno znamenje sv. križa v pepél, y ston položi Dopisi. križem lopatico in klešče za ogenj, ili na sam ogenj ili izo ognja, pak sebe prekriža govorec: Sveti križ i sveti Florjan Cuvajta mene i moj oganj Od večera do zore, Iz Áleksandrije v naših „Novicah" šem citai, «r iptu jan * dragih francozke armade da je prišlo le-sem krdelo o tem je k večemu to resnica da je morebiti kterikrat kak oddelek na Kitajsko šel. Res pa je to, da je anglež ka vlada od turške dovoljenje dobila, da sme tabor od 10 tisoč angležkih vo- tako-le : Dokle peteh zapoje, Kada peteh zapoje Mat Mariju zazove, A Marija angele • ? Naše dobre čuvare. Otročiči pa jemljejo na večer slovó od ognjišča Pospi, pospi naše žiže (ognjič), Sada gremo i mi spat, I svu noću se ne zbudi, Dokle se mi stanemo; Okoli 40 let se že govori, pa beseda je zmiraj le beseda ostala, da se Zelenića poleg Ljubelja predere in tako najkrajša in ravna pot najde, ki Rudolfovo železnico združi z južno. Zdaj se je zopet izbudila ta misel, in kakor nam Časniki pripovedujejo , se utegnejo tega predora lotiti in ga v 2—3 letih dognati. Naj ta mala pesmica izrazuje veliko moje veselje, ktero me navdaja, ako premišljujem , kako bi ta leznica povzdignila obrtnijo domovine naše kranjske. Kar nam je znano, ni se še rudar njenih žil dotaknil. Spominjam se rajnega Hladnika, ki jih je tù nabiral. v ze- Pis. 38 jako v ustanoviti v S u e c - u. Zakaj ? kazala bode prihodnost. Iz mnozih prikazen je čedalje jasnejše, da se je zasukala politika angležka o zadevah grških; podoba je, da francozka vlada srbské zadeve z boljim vspehom podpira. Otok Kandija dopada Angležem že dolgo dolgo in posebno dobro, in da Rusija ne bi prehitro segnila vmes, sta menda Francoz in Anglež zdaj tega prepričanja, da „bolni mož" — Turčija — že dosti dolgo umira v Evropi in da umrje brž ko ne kmalu. To vsaj mora sprevideti vsak umen člověk, da Turčije je konec, ako jo prime Srbija, ki je že vsa pripravljena, in ji le nekoliko přikládá Crna gora. Brez kake evropejske pomočí propade Turčija v Evropi. In „bolnemu možu" bode zapela nadgrobnica, kteri bodo vsi kristjanski Slovani dodali „amen !" kajti kristjanstvo in koran ne moreta dalje vec bivati skupaj. Iz Kragujevca v Srbii 1. jan. (Dalje.) — Prošlo leto nam Srbom ni bilo srečno; letina je bila slaba, živež je drag, in doletele so nas mnoge nadloge. Že maja meseca je slana poparila fižon, duhan, koruzo, sadno drevje sèm ter tjè tudi vinsko trto. Strni se je, hvala Bogu, še precej přidělalo, tudi vina je mnogo in vrlo dobra kapljica je. Al to je skoraj vse, kar nam je lani mili Bog dal. Ko so lani na Českem in v Itálii topovi grmeli, imeli smo tukaj vročino, da smo komaj dihali, in suša je pritiskala, da je po hribih in brdih vse zgorelo. Fižona nima nihče, koruze in krompirja je prav malo, tudi zelja in še mnogo druzih reči nima nikdo. Al neutrudljivi, pridni in vse hvale vredni zemlj edelec Bulgarin ima vsega obilo. Njemu je srbska zemlja rodila, da je veselje, al Srbinu ni! Da prid-nemu in vrlo umetnemu zemljedelcu Bulgarinu zemlja rodi, bodi si suša ali deževje, vzrok je ta, da j o on primora, da mu obilo rodi. Njegov bister um in njegove neutrudljive roke užugajo vse natorne o vire. Da jih Bog poživi vrlo braco Bulgare! Bog vam daj le skoraj slobodo! Radujem se o vaši lepi příhodnosti. Kaj bo še le tedaj iz vas, ki ste že zdaj strašni jarem ne-človeške sužnosti noseći umetni zemlj edelci, rokodelci in umetniki, da jih vam kmalu para ni? Vaš bister um in vaše žuljeve roke delajo čudeže, in to na tihembrez hruma in šuma. Podobni ste umetnim mravljam, ki delajo brez šundra noč in dan. Sumečim bčelicam vas ne morem primerjati, ker bčelice izrojijo, da se na dalječ okoli vidi in sliši; al pri vas roja ni! Pri vas vse tiho napreduje v lepi bodočnosti. No, mislim, da bi dobro bilo, da postanete pikaj oče bčelice in da napravite enkrat velik roj! — Kdor si sam pomaga, Bog mu pomaga. Spomnite se stare slave! Zavoljo velike suše se je lani po nekterih krajih, posebno po hribih živinska bolezen (kužni črm) prikazala. In na jesen obišče nas tudi razuzdana kolera, ki je posebno v Belem gradu in Cukujevcu blizo Karano vca razsajala, zato sem imel prilike mnogo, med srb-skimi seljaci živeti. Popraševali so me j eno mer, kaj je novega po svetu? Ko sem jim pripovedoval, da se nad bolno Turčijo strašno crni, osodepolni oblaki skup-ljajo, veselili so se in zakričali: „Bog daj, da bi se skoraj zabliskalo in zagrmelo! Mi poj demo vsi, da vsi! da se bijemo. Gospodine, mi je rekej ta in drugi sivi, iznemogli brkež: bojeval sem se pod Crnim Jurjem in pod Milošem, bojeval sem se tam in tam in zdaj me svitli knez ne bo na boj poklical? al še me noge niso izdale, še imam jake mišice , oko moje še je dobro ; kogar bom po puški pogledal, vsak se bo ohíadil! Ko smo takrat zmago vali, ki smo slabo orožje imeli ali nic orožja, kako neki ne bi s tako lepim orožjem, ki ga je nam svitli knez preskrbel? Da ga Bog živi! Mi hoćemo pod njim biti se, kakor smo se pod njegovim očetom bili ! Da-si tudi sem star, bogme ! vendar nečem domá ostati, nego pojdem v boj, kamor bojo šli drugi. — Take in enake besede polne navdušenja sem povsod slišal, kamor koli sem přišel. — Bilo je letos prav malo sená in vlada ga je pokupila, kolikor ga je dobila. Pa kaj se zgodi? Zapali někdo senó v Belem gradu, in zgorelo je vse! Skoda je strašna, konjiki so se morali zato deloma v Topcider, deloma v Kragujevac preme-stiti. Kdo je ta hudobnež bil, ne vé se še. Kmalu zgori opravitelj sko senó tudi v Smederevi, v Karanovcu in nekoliko tudi v Kragujevcu. Neznani sovražnik je misiil, ako seno zgori, da bodo tudi konji lakote pogi-nili. No, pa še je sena v Srbii dovolj, še več pa na-rodoljubov. Po okrožji potovaje přišel sem tudi v veliko selo Petropolje, kjer je Toma Vučić lepo cerkev sezidal in v nji sebi lep, z veliko ploso marmorjevo kriti grob postavil. Toma Vučič je bil junak; al bil je tudi strašen sebičnež in največi spletkaž in vrtoglavec. Kakor vsak politišk glavar in puntar, je tudi on grozovitnež bil. Noben knez ni bil za njega. On je spodil Miloša in postavil na prestol njegovega sina Mihajla. Pa precej je počel proti njega spletati in zvijal je in zvijal, da je kmalu tudi on moral bežati. Tudi Aleksander, ki je potem na prestol přišel, je grozno omagoval! Vučić ga je majal in spodrival; želei je sam srbski knez biti. Al narod izvoli starega Miloša, ki je Vučiću vso politično moč vzel in kmalu potem je umrl. Da so punti za narod vselej nesreće, to se vé; da brez preli-vanja krvi se težko kaka prekucija dogodi, se tudi vé. —*V Petropolji sem stanoval v hiši in v sobi, kjer je Toma Vučić enkrat bil. Narod mi je to-le o Vučiću povedal: Ko je Vučiću dovolj eno bilo, da sme v Petropolji cerkev zidati, se je vès ginjen v to sobo zaprl, voščene svece prižgal, jih pred Božjo podobo postavil in na glas Boga molil in za svoje grehe odpu-ščenja prosil. Obljubil je Bogu na glas, ako mu grehe odpustí, da mu vrlo lepo cerkev sezida. Pa ne samo Boga, nego on je tudi vse mrtve, ktere je pobil in pred časom v věčnost pahnil, po imenu klical in jih tako-le odpuščenja prosil : „Petar, ki sem ti glavo odsekal, ti si zdaj pri Bogu, prosim te, odpusti mi in prosi Boga . za mene. Pavle, tebe sem vstřelil; ti si zdaj pri Bogu, odpusti mi in prosi Boga za mene. Ivan, tebe sem strašno mučil in te potem umořil; odpusti mi itd. itd." Obrekljivi ljudje pa pravijo , da je on Boga tudi za prihodnje grehe in tiste, kijih je bil za smrt izbral, odpuščenja prosil in je molil tudi tako-le: „Petar, juter te bom ubil, ti boš kmalu pri Bogu, prosim te, odpusti mi in prosi Boga za mene. Pavle, moram te iz pota umakniti in ubiti;, kmalu boš itd. itd. Ivan, tudi ti si mi na potu, moram te ubiti itd. itd. Res Toma Vučić je bil mož beseda in je Bogu na čast v Petropolji lepo farno cerkev sezidal. Mu je li Bog odpustil? tega ne vem. So mu le ubiti mrtvi odpustili ? tudi tega ne vem. Toliko vem, da živi mu še niso, in otroci ubitih očetov ga še kolnejo. Vučić je bil velika nesreća za srbski narod. Dokler je on živel, v Srbii ni bilo miru, in narod, namesti da bi napredoval, je šel rakovo pot. Pa kaj ho-čemo? Rogovileže in grozovitneže ima vsak narod. No, Vučić še senca ni krvolokov francozkih in angležkih. (Konec prihodnjič.) Iz Zagreba. —r. — Vesele vesti, ki nam jih telegraf donaša o sijajnem vspehu volitvah za deželne zbore iz štajarskih in kranjskih slovenskih pokrajin, so nas tukajšnje Slovence in Hrvate tako vzhitile, da si ne morem kaj, da ne bi tega našega veselja tukaj javno izrazil! ^Mi tukajšnji Slovenci vidimo v teh volitvah prvo sijajno zmago, ki jo je slovenstvo v svojem več ko tisočletnem boji za svojo eksistencijo proti ptujstvu izbojevalo; — mi 39 vidimo v teh volitvah sijajin protest našega naroda proti vsem, kar se je do zdaj v deželnih zborih proti nam zaključevalo ; — mi vidimo v teh volitvah, da je vè9 narod stal za manjino v prejšnjih deželnih zborih, ne pa za večino; — mi vidimo v ogromnih ve-einah, s kterimi so naši narodni kandidati pri volitvah predrli, politično zrelost našega naroda, ktere se ni nobeden nadjal; — mi vidimo v tistih ubogo malih glasovih, ki so jih nasprotni kandidatje dobili, da jih je narod z nejevoljnostjo od sebe sunil, in mislimo , da pri bodočih volitvah v slovenskih pokrajinah naši protivniki se še upali več ne bodo, proti-kandidate ostavljati; — mi vidimo v teh volitvah prvi vir oljebodočnosti, mi vidimo v teh volitvah prvi korak k edinstvu slovenskih pokrajin v eno! Živili vsi volilci, ki so svoj glas dali národ-nim kandidatom, živili v korist vsega slo-venstva! Vi izbrani možje pa, vi naši zastopniki, znajte, da vsikoliki za vami stojimo, da ste vi naše upanje in naša nada. Bog! Iz Celja 21. jan. (Volitev.') — Živila naša dva nova poslanca dr. Razlag in Janez Lipoid, pa živili tudi naši čvrsti volilci, ki so tako možato in tako . enodušno za nju glasovali, spoznavši, da za našo do-mačijo le domaćemu sinu srce resnično bije, da le domači sin, pravo steblo slovenske korenine, je v stanu in pri volji, delati in truditi se za domači slovenski narod; — slava toraj jim! Od 225 volilcev iz 6 raznih okrájev se jih je bilo vkljub nezgodnemu vremenu sešlo 218; med njimi jih je 188 glasovalo za dr. Razlaga, 186 pa za Lipo Ida, in le nekaj volilcev iz Vitanjske okolice in iz Laškega okraja se je bilo domaćinom izneverilo. — Nadjamo se, da bode tudi drugod po slovenski zemlji zmagala národna stranka, in da bodemo vsaj za teh 8 zastopnikov, ki nam jih je nepravedna in krivična Schmerlingova ustava namesti 15tih po milosti prepustila, — domaćine v deželni zbor spravili. — Za zastopnika se je poprej priporočal tudi g. Pesarič, svetovalec tukajšnje c. Kr. okrožne sodnije, pa je danes, predno se je volitev začela, odstopil od ponudbe, ter v jedrnatem govoru priporočal v blagor domovini naša povsod spoštovana iskrena rodoljuba Razlaga in Lipolda. Slava takému poštenjaku! On sam pa se bode poprijel zastopstva za mesta in trge, za ktere je volitev na danes teden odločena; upamo, da tudi takrat bode zmaga naša! — Ne moremo si kaj, da ne omenimo pri tej priliki tudi surovega in zeló ža-ljivega obnašanja tukajšnjega advokata Mortl-na, ki se je poprej po nemškem „Central-Wahlkomité-ju" za poslanca ponujal, danes pa, ko je videl, da bi pač menda še enega glasa ne bil dobil, je ponudbo nazaj vzel, in to, sicer dasiravno slovenski zná, iz gole mržnje do slovenščine, v nemškem, večini volilcem neumljivem jeziku, in na tako žaljiv način, da so ga očitno sami volilci, ki so nemško njegovo jezikovanje razumeli, prav čvrsto in z zasluženo nejevoljo zavrnili. In ta gospod, kteri misli s svojo trmo zid, ki ga ie zid® slovenski narod, predreti, in ki se živi in redi od žuljev naroda slovenskega, — ta gospod jevišti Mor ti, ki se je, ko so bile 1861. leta prve volitve, Slovencem prišteval, se tudi čitalnici #pridružil in vêdel ko naj iskren ej šega rodoljuba , dokler mu niy krinka padla spred obličja. Iz Maribora 26.^jan. Za lutenberški okraj je za poslanca izvoljen dr. Prelog. Slava!. Iz Celja 28. dne t. m. (telegrafično). Dr. Neker- man je izvoljen za poslanca. Slovenci niso hotli voliti. Iz Ptuja. (Vabilo.) V čitalnici naši bode 3. svečana t. 1. beseda z govorom v spomin Vodniku in s plesom v maškarah; 10. svečana muzikalna beseda s plesom; 20. svečana beseda s petjem, glediščem in plesom; 3. sušca beseda s plesom v maškarah. Pri vsaki besedi pred plesom je tombola. K totim besedám se vsi udje uljudno vabijo. Začetek vsakrat ob 8. uri na večer. Odbor. Materija 14. jan. *) — Danes je bila volitev novih svetovalcev in novega nadžupana; za poslednjega je bil izvoljen Gaspar Kastelec. Nadjali smo se še hujše borbe pri volitvi, kajti volilci so bili razdeljeni na dva tabora; vendar tega ne bi bil nihče verjel, da bo ena stranka svojega kandidata tako na cedil u pustila kakor se je zgodilo; dobil je namreč drugi kandidat en sam glas! Naš dosedanji nadžupan g. Ličan je, kar mu mora vsak nasprotnik pritrditi, popolnoma zmožen obravnavati občinske zadeve, kar je v přetekli, res težavni voj skini dôbi sijajno dokazal in kar tudi očitna pohvala priča, ki mu je za to od cesarskega prestola došla. Zatoraj smo se za gotovo nadjali, da se ne bode dalje nadžupan iskal, ampak poprejšnji po-trdil; al temu ni bilo tako; veter je pripihal od druge strani. Po dokončani volitvi stopijo namreč zastopniki 3 sosesk : Totre, Kozijane in Ostrovice pred c. kr. predstojnika ter zahtevajo, naj bi se poreškemu zboru prošnja podala, da jim dopustí, si svojega nadžupana iz voliti. Gosp. predstojnik je obljubil to storiti. — Ne odrekujemo ravno s tem novemu nadžupanu zmožnosti za županovanje; al to je gotovo, da le po mnozih skušnjah more tisto vednost si pridobiti, ktera je in vzlasti v příhodnosti potrebna za dostojno obravnavo občinskih zadev. Da do tega pride, primoran bo prav dobro uče-nega tajnika najeti, da se od njega kaj nauči. Ta tajnik pa bo občinske stroške naj manj za 300 gold, na leto in dan povikšal; kdor pa tukaj šnj o revščino pozná, bo lahko sodil, kako težko bo to kmeta našega zadelo, kteri le po pomanjšanji davkov hrepeni, ne pa še po novih prikladah ! Ta strošek bi bil obcini odpadel, ako bi bil poprejšnji nadžupan voljen in se ne bili odborniki častilakomnim ljudém na drugo pot zasukati dali. Pa naj bo, kar se ne dá več popraviti; bodimo zdaj s to osodo zadovoljni; saj smo že marsikaj preživeli, kar ni bilo po naši volji, pa bodemo še to. Večno nič ne trpi! Iz okolice tržaške. (Solnija trzaska resi nas nadlog!) Pred Portonami, kjer bolete za sol pišejo, stojé ljudjé pri vratih, zraven vrat pa varhi, ki jih v pisarnico puščajo. Tako po polževo pa se pišejo bolete, da ljudjé še drugi dan morajo čakati, ako nočejo brez soli domů iti. Vse je nevoljno zarad tacega počasnega odpravljanja solnih bolet. Ali, gospodje, se Vam ne smilijo ljudje? Ali ne vidite, da ubogi človek ne more tako dolgo v Trstu bolét čakati? To je nadloga velika, in lahko bi se ođpraviti dala! Brkin. Iz vipavske doline. — Za deželnega poslanca je danes v trgu od volilcev okraja vipavskega in idrij-skega z veliko večino glasov izvoljen bil naš občespo-štovani dekán in veljavni rodoljub gosp. J. Gr abri jan. Dr. Spazapan, za kterega se je par privržencev njegovih na vso moč potezalo, dobil je uboga dva glasova; dasiravno so volilcem, posebno iz idrij skega okraja, stregli ne le z dobrimi svéti, ampak tudi z dobrim vincem, pa vendar vse to nič pomagalo ni. „Pil bam pil" — je rekel nek pošten volilec — volil bam pa kakor bam jest hotel." — Za g. Muleja, doseda-njega poslanca teh dveh okrájev, ki je bil od nemškega „glavnega odbora" nasvetovan, se pa še nihče změnil ni. Al ni tudi to glasno govoreča nezaupnica? — Živili volilci vipavski! Iz Poddrage 25. jan. J. — Sprejmite blage „No- *) Prosimo obljublj enega ! Vred. 40 vice" par vrstic tuđi iz naše vasi. Dolgo casa nam je Volitev v Trebnem deževalo, potem pa nekoliko sněžilo; pa po nižavah in truden sicer 7 proti solnčnih goric nam je sneg precej skopnel pa žal Sopet sem domá 7 da morejo kmetje preljube trtice saditi, gnojiti in zem ljati, in res se more reči, da so ljudje pri nas o tem zeló popisati bitko in zmago bitke udeležil. Naj mi je dovolj obširnejega popisa niste mi ni, da sem se hude volilne , ako še druzega na kratko v „Novicah" zelo po- marljivi. Denarja, kakor povsod, tudi pri nas manj kuje. Vinska kupčija se je jela malo po malo bolj gibati kajti cena mu je precej padla bila je nam- ^luau y xvajii ^uncv uiu jji v/wj j v reč sprvega nekoliko prenapeta — tedaj tržaški riški, gorenski in pivški kupci, le pridno nas obiskujte ! ukanila go- deželna vlada nam je bila zlasti duhovnikom jako kašo zabejila, ker je volitev poslancev na saboto razpisala. Ce se je nas bala, ja moramo pohvaliti, da je modro in pre vidno ravnala ; če mislila s tem od volitve odvrniti , se je sicer Iz Poddrage 22. rim besedico zarad nase jan Naj danes spregovo-čitalnice v pojasnilo takim y pa kteri mislijo, da je čitalnica Bog vé, kakošna Oni ne vejo > 7 7 zver. pa nas je v svojo škodo menda ne. v petek večer priší čali, da so nam nemškutarji zabeljeno kašo pridno grevali. Vse stene so imele ušesa in drugi dan so'od in's „Treffen", Precej ko smo smo se prepri po da beseda „čitalnica" izhaja iz besede znotraj in zunaj rumeno nališp čitati ali brati, tedaj čitalnica ali bralnica je slance vse eno. Potem tudi mislijo, da je čitalnica samo zarad 77 in spe u volivcem predočitovale nemškutarske po se nam tega , ua OO V lijCI IJ UUJU XV/ mumiwvwuijv i" j/ivuvjv. Tudi to krivo mislijo, kajti glavni namen čitalnice je in ostane to, da udje čitaj o (beró) koristno-podučne škutarj da se v njej ljudjé le kratkočasijo in plešejo. Je to kakor v svarilo, kterih ne smemo zdelo voliti. Še celó brošuro „Die D e u t s c h - Oesterreicher bei den Wahlen", ki so jo nalašc iz Dunaja naročili, so zagrizeni nem- delili knjige in slovenske časnike in se tako bolj mikajo po in izobražujejo. Skušnje pričujejo, da dandanašnji stoji rečeno so še zmiraj nemški bundlarj Trebnem, mislé, da kmetj Zvečer smo Dol bili svet na vednostih. Ce člověk več bere, več ve, m seljeni, ko nenadoma dr. Bleiw neiz v go se tedaj odlikuje od druzih, ki nič ne berejo. Taki, ki nič ne XX±\J 11\J berejO j OU tUUl UUIJ ^ wxw f f w i VJ* UU ï WllV^W |/V/UAW11\JW ui • JLtU^lU^« neumnosti mislijo, da že zadosti vejo in da se jim ni dr. Bleiweis: „ako si upate z drugim so tudi bolj neotesani, čeravno v stilnico stopi. Brž smo mu razodeli svoje dvome zastran tretjega od narodnega volilnega odbora nasve- svoji tovanega poslane gosp dr Rozine. Rekel nam je potreba nič učiti pa še celó v svoji neumni prevzet- lože zmagati, dobro I^VIIUUOI U1U UV^ltl J yJCA VjOIU V « T V/J J. Iivumjai ^/i. v i ^ivu nosti zaničujejo one, ki želijo kaj naučiti se, in zavoljo dnj ak om osebo, ampak volite ga; saj ne gré tù za tega zaničujejo tudi čitalnico. Od takih je že naš ne- unega; poslednjič pa po posvetu m * * m M «le ^ mm -rnr % % s s t 1 "1 • r % r • v m w • TT w I pravično reč." Mislili smo na tega in z dr Bleiweisom pozabljivi Vrt o vec v svoji „Kemii" pisal 7 da so „Novice" in kar Je v njih 7 prazna reč 7 takim jim gosp. Mih. Ta v čar-j a, Vaškega fajmoštra, za kandi Je tudi beseda „čitalnica", 77 Slovenec" le prazna, posmehovanja vredna reč beseda „čitalničar", beseda ; to je data postavili 7 in 77 eventus probavit « gotovo, da taki národnost. tudi ne vejo 7 kaj je naŠ So pa tudi drugi, ki pravijo: „jaz narod, in kaj se smo jo bili zadeli. *) Dr. Rozini smo pa hvaležni je brez zamere odstopil od mu dopovedali Ljbolj 7 da da kandidature, potem ko smo si m zakaj ne upamo z njim zma gati Pri volitvi nam je precej o začetku nekdo z. tudi zapisal v čitalnico, ako bi ne bili v njej mladenci, neslanim nasprotovanjem zavolj maloletnosti enega ampak samo možaki zapisani; kaj neki se bo mož z lilca hotel kljubovat vo- mladenči pogovarjal? Jaz se ne bom od takih nič učil, občeval"itd. Takim le odgovorim to, da vsi Sokrat, eden naj modrej ih Grkov, Je zraven se celó mislil, da ima nemškutar pravico vgovarjati, Slovenec pa ne se pra in z njimi stari modrijani, na pr Ako bi Bohm-ov „nezrelec vično zagovarjati ključji ne bil ravno iz vrste „crnih' i 4 po nain ko bi se bil je najraji z mladenci obČeval, in po mladenčih se je protnik njegovega smel nadjati, gotovo bi bil grško tako razkvasilo in tako na visoko stopnjo omike gosp. volilec znabiti še za kako leto prestar ! Po tem in izobraženja dospělo. Kaj pa naš V in z tovec? Ali ni on ravno mládence najbolj ljubil njimi tako prisrčno govoril? Kdor tega ne vé, naj bere preljubijeni Vr- kratkem nasprotovanj in odg predsedstvom preč dekana Rozm s volitev pod prav redno in v njegovi „ glo naprej. Za to se moramo tudi kantonskemu pred Kemii" sestavke slovenski mladosti pisane, stojniku g. Omahen-u zahvaliti, kteri je volitev prav mo ljubil teh sestavkih bo videl, kako prisrčno je on mladino žato m cenil. Lesén mora biti Ie rekel kdor nobenostransko vodil in prijazno slovenske na- sprotno stranke imena narekoval. Hvala poštenjaku ! Izvo mladine ne ljubi in ž njo rad ne občuje. Iz tega tedaj ljeni so bili gg. SantoJ.'r eo z 133 gl lahko spoznate, ljubi Poddražani, da je še celó koristno, da so tudi mladenci v čitalnico zapisani, saj je vendar 7 grofBarbo zl boljši, da hodijo ob nedeljah v čitalnico kaj koristnega volitneg brat. 99 glasovi, in Miha Tavčar z 95 glasovi od 151 na- zočih volilcev; le 7 jih ni bilo prišlo iz tako obširnega okraj 7 ki obsega 6 kantonov. Tedaj vidite kakor da bi v kako slabo drušino zahajali in se da Dolenci nismo zaspanci in se svojih državljanskih tako razuzdali in potem iz slabih fantov slabi možje postali, kar se tako prerado zgodi. Tedaj, predragi Poddražani! vpisujte se bolj obilno v čitalnico! ne strašite se praznih vgovorov in nam sovražnih nasprotni-kov, kajti v čitalnici boste lahko vsakovrstno berilo dobili, ali v knjigah (kterih je že 214) ali v slovenskih časopisih, kteri so nam skozi in skozi pravični. Nadjamo se, da bo si. visoka c. kr. deželna vlada že v drugo vložena in popravljena pravila zdaj vendar kmalu potrdila. Iz bistriškega okraja na Notranjskem 20. jan. Naj mi si. odbor čitalnice bistriške dovoli interpelacijo : kako to, da še nimamo nobenega programa čitalnicnih veselic za pustni čas, kakor je bil druga leta že ob novem letu dognan? y / J. M. B. D-ti, ud čital. *) Da vidijo naši ljudje, kako nasprotniki naši neka žival po blatu kakor zmiraj le po laže h brbajo, Be- naj jim posnamemo vrstice z ljubij. dopisa v „Trie-sterci", ktera svojim pajdažem to-le pripoveduje: „ zeichnend ist es, dass Dr. Bleiweis von seiner Fiascofahrt ™ fcSřS Bi^Jf -^ffip F-THÍ * * jl Cli 1 > ) Mislimo, da te vrstice zadostujejo , ker so gla nega dopisa. stvar obair Vred. sterčin" je tedaj le prav ,,bezeichnend' nika nj enega < za Trie laž t Vred. 41 dolžnosti zavedamo. (Dobro blago se samo hvali!) Svetec 65 glasov. Nemški kandidat Kromer je dobi! Nasprotni kandidatje so revno pocepali. Zmaga je tedaj 24 glasov, Wenedikter 22 glasov. bila slavna in toliko bolj, ker so se nasprotniki popred volilnem okraji Crno mlj i je izmed 61 glasov Hin Krke veliko bahali in izveličanje zastavljali, da bo zmaga jih dobil Kapele 5. Nemški kandidat dr. Z a vin šek njihovo!! Posebno vrlo injivalevredno so se obnašali vo- nobenega. Izvoljen je z 38 glasovi M. Kramarič, lilci iz Vac, Svete gore,^Sentlampreta,Jz St. Vida poleg posestnik in župan, s kterim je národni volilni odbor popolnoma zadovoljen; poleg njega je národni dr. Str-benec dobil 18 glasov. i; Tedaj od prvega do zadnjega vsi naši! Zapisnik ta nam kaže, da se je v imenovanih 10 Zatičine in okolice, iz Žuženberga Savske strani razun enega iz Boštanjske okolice, čine volilcev iz RaČinskega, Trebanskega in Mokro- od Ve- njih noškega kantona pa ravno ne moremo hvaliti glasovi so bili najbolj razcepljeni in so srce imeli bolj za nasprotnike. Ne vem, ali je to znamenje nezrelosti ali omahljivega figamoštva, ktero se dá ko trst vsakemu vetru omajati. Sicer pravični reči zdaj niso škodovali, vendar pa tako obnašanje gotovo ni hvale vredno. Naj bi se za drugikrat zbolj šali ! volilnih okrajih zbralo okoli 1530 volilcev in da so naši ljudje vkljub vsemu ogromnemu nepoštenemu in poštenemu nasprotovanju dobili čez 1230 glasov. Od nemškega centralnega odbora nasvetovani kandidatje Iz Ljubljane. Idite vsi in volite enoglasno národni volilni odbor' } možé pre dragi rojaki , volit ki vam jih priporoča aaiuuin vuinui uuuui , — tako se je glasila poslanica narodnega odbora, in čuj danes, mila domovina! da sinovi tvoji Kranje gorenske, dolenske in notranjske so zvesto ubogali ta glas in zmago dosegli tako si- jajno ■MHHMHHI so v vsem skupaj vjeli le 115 glasov. Ostalih 154 se je razcepilo na druge, ki so ali „na svojo roko" kandidirali ali pa nenadoma dobili glasove. Mislimo, da te številke dosti glasno govoré, kdo ima narod za sabo. čajo kakoršne menda ne nahajamo v nob eni deželi avstrijskega cesarstva. Evo tu natanjčni zapisnik, kako se 26. dne t. m. po kmetiških okrajih vršile so volitve : Kakor nam mnogotered o g o d b e po deželi pri-so se mnogi uradniki c. k. kantonskih gospósk tako silno napenjali z razpošiljanjem proklamacij in priporočil nemškega centralnega odbora, čegarvodja grof Anton Auersperg je očitno rekel, da on in njegovi ne grejo v izredni državni zbor, da moramo misliti, da kar so časniki zagotovljali, da je političnim ni res volilnem okraji Ljubljani sta vkljub groznim agitacijam izvoljena dr. Jan. Bleiweis in F ide li Terpinec. Ta okraj šteje 98 volilcev; prišlo jih je volit 94. Dr. Bleiweis je dobil 84, Terpinc 85 glasov. nemškega odbora nasvetovani korar Juri Sa- *** --------~-------------V^C* J^ uradnikom od ministerstva prepovedano bilo, se vti-kat v volitve. Ne Od vaschnig ni dobil celó nobenega glasú da so gosposkini hlapci o menj ene liste okoli nosili, temveč so prišli še drugi čez , W11 «V VUU "Ot/U J^IVJ^AI.. Tako postopanje „sans gene" nam vriva žalostno misel in par dni volilce vprašat, ali so one liste přejeli. S e u pa ubozih k-f II ^J U 1 U ^iCtOIA j UUUI1 (Predstojnika Pajka jih^je doletelo An čni ka krčmarja pri „Raci Mici" v Siški pa 2.) nig skrb j tivniki trdij 0 uviui. \j dj um, x^ucxcigai o JL uiiuuauco že vsak kantonsk predstojnik „na svojo roko" ozdravljati upa. Tudi nam ni veselje nad izrednim državnim da naša Avstrija utegne res bol ni moz biti kakor njeni pro-kterega si dandanes y volilnem okraji Kam niku je izvoljen dekán zborom nikoli posebno segrelo krvi tudi j~ -----j— —-— íiwuiviu ii^wx. ^v,»^^ XV1Y1, LuvAi mi ga imamo Toman z 71 glasovi izmed 85; le en volilec ni přišel le za skušnjo, tako dobro ali tako slabo kakor vsako volit. Nasprotni nemški kandidat dr. Gauster je dobil drugo; al ker so nadloge državne silne in ker cesar glas. (Predstojnik Roder je vjel 13 glasov.) vabi narode svoje 7 na] poskusijo to pot, ki vendar volilnem okraji Kranji jih je izmed 95 volil- utegne peljati k porazumljenju, tedaj nam državoljubje .-7 vele va, da ne nasprotujejo januarskemu patentu, ako uteg- cev prišlo volit 91; baron Zois je dobil 87, prošt Kos 79 glasov.. Nemški kandidat Urbantschitsch ne mirno spravo dati Avstrii. Lojalni in neenostranski dobil ; Derbitsch 2 glasova. (Predstojnika viteza državljan mora dolžnost v sebi čutiti, da podpira tak Hofferna in Deva je doletel po 1 glas.) volilnem okraji Postoj ni jih je izmed 102 prišlo volit 95. Dr. E. K o s t a in Koren sta dobila vsak po 94 glasov. Nemški kandidat Dekle va je dobil glas, pl. Garcarolli nobenega. (Predstojnik O grin ec dobil 1 glas.) volilnem okraji Vip ave jih je od 44 glasov dobil dekán G rab rij an 33, nemški kandidat predstojnik Mul ej celó nobenega. (Leskovca iz Konomelj je namen vladni, čeravno morebiti sam pri sebi ni prepričan, da se doseže cilj in konec, in da ne podkopuje še bolj zaupanja do vlade, ki že preveč omahuje. Zač-nimo saj enkrat s porazumljenjem! Druge poti pa da pridejo zastopniki narodov skupaj ni kakor ta m se pogovori)o 7 kako in kaj. Tista „ Verfassungstreue « > ki si j o piše j o nemški centralisti na svojo zastavo 7 ni za Avstrijo piškavega oreha vredna; tista „Verfassungs- „Februarstatut" ; ta treue" Je drugačno ime za doletelo 11 glasov, dr. Spazapana 2 in predstojnika Jevnikarja 1 glas.) volilnem okraji Novega mesta jih je izmed 83 glasov Zagorec dobil 65, nemškega odbora kandidat pl. Langer 16. (Dr. Rozina in Hafner vsak po í.) kan- tonov in šteje 158 volilcev, jih je prišlo volit 151 v ktero Ci volilnem okraji Trebnega, ki obsega pa je Avstrijo spremil na kraj brez dna, gotovo pade, ako ne odjenjajo „die Verfassungstreuen. Kako tedaj morejo ravno cesarski uradniki svoje sile tako očitno napenjati za stranko, ki vkljub septemberskem manifestu in januarskemu patentu nori za februarski to nam je zasta- statut in za „engern Reichsrath" vica ktero s to uganjko rešiti moremo 7 da Je dan- Santo Treo je dobil 133 glasov, grof Barbo 99 7 7 danes vse zbegano, vse zmotljeno, in da se konec ja- nuarja prekliče, kar se je prvega januarja dalo. Bog fajmošter Tav čar na Vačah (ki ga je pooblastenec Pomozl národnega volilnega odbora v soglasji z mnozimi volilci t Danes dopoldne so volitve po mestih in trgih namestil namesti dr. Rozine) 95 glasov. Nemški kan- na deželi in v Ljubljani. Narodni volilni odbor je didat Engelthaler je dobil 4, Bohm 4, dr. Skedel 27 za Ljubljano, kakor je znano, postavil za kandidata glasov. (Poleg teh je dobil predstojnik Kon šek gla- dr.-Toma na in dr. Kl un a, obá mestnjana ljubljanska. sove %3\J V U j ^ glasov.) vitez Fodransberg 25, poštar Rozman 56 Ako izmed 852 volilcev nobeden ne zanemari volitve \ • 1 • 1 . . «Ii v 1 7 izvoljena bota gotovo, in to tem več, ker nesramni volilnem okraji Kočevji jih je izmed 93 volil- pamphlet, ki ga je nekdo iz tabora tište ljubljanske cev prišlo volit 91. Peter Kozler je dobil 68, Luka „Intelligencije", ki je že popolnoma na kant prišla, trosil po ulicah, je zdramil še take mestnjane, do danes hladne krví opazovali volilno gibanje. ki so Po- poldne voli kup čij ska zbornica svoja 2 poslanca. petek volijo veliki posestniki. kakega za vpeljanje sposobnega gosta, kteri pa tudi odrajta vstopnino. Začetek ob uri zvecer. Odbor čitalničin v Ljubljani. Čitalnica šentviska napraví dne t. m. slo (Izvrstno ga je splaćal.) Někdo je zabavljivo vesno besedo. Brž ko ne se bo igrala tudi čenčal o narodnem volilnem odboru go duhovnov priporočal za poslance. y da je mno- centralni odbor? » ga zavrne kaj pa samo enega duhovna (Savaschniga) ima na svoji strani, pa še tega edinega in vsega je sílil za poslanca." (Nektere opazke k feuilletonu v 16. listu vLaib. Zeit.j Kako vseobsegajoča je inteligencija feuilletonista Laibacherčnega, kaže nam to, da v podlistku omenje- niga lista popisuje celó „balltoiletto" poslednjega kazi-ninega plesa tako, da bi ta popis res čast dělal vsa- pozabil svetu forintov je veljalo vsako krilo, iz ktere Ganzen," še cemu krojaču, samo to je podlistkar povedati, koliko fabrike je itd. kajti „das gehort doch zum kadar obleka moža delà ali ženo. Brž po tem kla- sičnem krojaškem popisu prestopi podlistkar na „program," ki ga je narodni volilni odbor razposlal med ljudstvo. Vidi se iz klešč spredej in zadaj „ ", kako podlistkarja grize to, da narodni odbor more razpoši- drugi ljati razglase svoje med „volk", ki davke plačuje, odbor pa svoje proklamacije le bolj pošilj a v take hiše kjer se davki pobirajo. Po nekterih oprašenih čenčarijah o „untadelhafte Kravatte" graja yy das schlechte deutsch" narodnega odbora. Ker je podlistkar přiznán „universal- genie u 7 ki sodi o „balltoilettah" ravno tako izvrstno kot o muziki, glediščinih igrah itd., se tedaj narodni odbor tudi v jezikoslovnih rečéh ponižno podvrže sodbi podlistkarjevi, da — ne zná nemški. Ker se podlistkar tako rad pobaha z „gleiches Recht fur Aile", smo pričako- vali, da tudi kakošno pové o „centralnem." Al moz Je nehvaležen, kakor je stranka „centralnega" nehvaležna do svojih lastnih ljudi, ki so se vendar sicer zmiraj zbirali pod njeno zastavo in za-njo marljivo borili, zdaj jim pa še stolica v odboru y še manj pa v deželnem zboru ni privoščila, čeravno so vec vredni kot cela kopa druzih. „Vsak za-se, Bog za vse se ve y da je v odločilnih časih geslo nehvaležnikov. In celó dobri Tržičanje, ki so jih „centralni" sicer zmiraj po naročji nosili, morejo zdaj pohlevno čakati y da jih se le v enajsti uri doleti kak nasvetovanec. To je grenko! Pa , da bi bilo utegnilo neugodno biti to, ako bi bil se ve v „centralnem" kdo sedel, ki bi ne bil dovolil, da bi Tržič zdaj v se „Sperrsitz" bil, ko so na vsa druga mesta že posajeni izvoljenci. Pa kaj bomo dalje predli to stvar? Svet je bil nehvaležen in ostane nehvaležen! (Vabilo k slovesni „besedi" na spomin Valentinu Vodniku 3. dne februarjaProgram besede Overt ura k spevoigri „Tičnik" od dr. Ipavca; igrá čitalničin orhester. Slovenija oživljena. matični prizor; spisal Janez Bilec. Osobe: Baron Dra- iga Zois Valentin Vodnik, Anton Linhart. Cveterospev iz opere „Rigoletto" od Verdi-ja. 4. Srbské národně p e s m e. Zbor Tovačovskega. Samospev za tenor : od D. j a n s k i potpouri; zložil S^l a n i c a od dr. G. Ipavca ; b) Oprošten j etnik Na gorah. Zbor Tovačovskega. 7. Slav- ; igrá čitalničin Strauss orhester. — Petje in orhester vodi čitalničin pevovodja Vaclav Prohaska. — Po besedi ples. — Ker so dohodki današnje veselice namenj eni v podporo zaklada čitalni- činega, plača vsak gospod x vo^vo, iU spodičina 50 krajc. Vstopnice se že zdaj dobivajo v Vidičevi štacuni v špitalskih ulicah. Čestitim udom gold. vsaka gospá in go- je pripuščeno, da morejo k tej veselici seboj vzeti v se Micika". Začetek ob yy Žup anova uri zvecer. Denarni zapisnik Matičin. Novi udje: ustanovnik i : Gospod Mažuranić Anton, kr. gimnaz. ravnatelj na Reci 50 gold. : „ Einšpieler Andrej , profesor c. kr. viae realke v Celovcu...............50 „ „ Vovk Ivan, župnik v Dolenji vasi v Istrii ... 50 „ „ Simonič France v Mariboru........10 „ letni donesek : „ Domicél Anton, kaplan v Starem trgu pri Poljanah za 1866. in 1867. leto..........4 ,, „ Zan Ivan, kaplan v St. Vidu za leto 1866 . . 2 „ „ Stoklas Božidar, kaplan v Hočah za leto 1866 . 2 n ,, Pečnik Peter, kaplan v Lembahu ,, ,, 1866 . 2 ,, ,, Brdajs Davorin, trgovski pomoČnik v Mariboru za leto 1866 ............................2 ,r ,, dr. Magdič Anton v Ormužu za 1866. in 1867. 1. 4 ,, „ Bostijančić Anton, župnik pri sv. Ivanu blizo Trsta za leto 1866 ......................2 „ „ Wolkensperg, baron, Avguštin, posestnik Oblak- ovega fidejkomisa v Loki za leto 1867 .... 2 ,r „ Zorman Božidar, učitelj pri sv. Jurji na Ščavnici za 1866. in 1867. leto v........ . 4 „ „ • Ivanec Martin, dekan v Smarji za 1866. leto . . 2 ,, Vošnjak Lovro, kaplan v Ponkvi za 1866. leto . 2 ,, „ Koderman Rihard, gimn. profesor v St. Pavlu za 1866. leto..............2 v v „ Kulavec Matija, župnik v St. Vidu pri Zatićini za 1866. leto.............2 „ ,, Hoj kar Dragotin , poštar v Ložu za 1867. leto . 2 „ „ PoČkar Janez, ekspozit v Matenji vasi za 1866. leto 2 ,r „ Markovic Ivan, kr. realke vodja na Reci za 1866. leto 2 „ Matevžić Miha, glavne šole učitelj na Reci za 1866. leto..............2 „ Kozina Juri, c. k. više realke profesor v Ljubljani za 1866. leto.............2 „ „ Vodopivec Janez, trgovec v Kamnji za 1867. leto 2 „ Stari udje so plaćali: kot ustanovniki: Za 2. leto: gg. SkrbecDavorin, Hajsek Anton, MazekAnton, Novak Josip; — za 3. leto: gg. Modrinjak Matija, KovaĆič Matija. Bohinec Anton, dr. Raděj France, Sinko Božidar, Potočnik Lovro,. dr. Čebašek Andrej , Kukovec Josip , Ogradi France , Moćnik Matej, Novak Josip, kmetijska poddružnica celjska, Mazek Lovro , Hrasoveo France, Grivec France ; — za 4. leto : gg. Mahkot Janez, Robič Andrej, Stritar Janez, Jerajeva Ivana. — Doplačala je: Slavna Čitalnica celovška. L etniki: Do 1. januarja 1866. leta: g. Molj Leopold; do 1. januarja 1867. leta: gg. Rozman Lovro, Mrzel Jožef, Hohn Edvard, Miklošič Ivan, Hrg Lovro, Morič Maks, Molj Leopoldy Vomberger Blaž, Bartelj Jožef, Virk Jožef, Legat Janez , Ve-nedig Herman , Mlakar Maksim., Znidarčič Urban, Fortuna France , Zelen Jož., Gr Čar Jož. , Molj Gustav , Legan Anton, Lunder Jan., Rudolf Lovre, Buduar Janez, Erjavec Franjo,. Velikajne Franjo, do 1. januarja 1868. leta: gg. PukšičFrance, Narobe Martin, Oblak France, Kosir Alojzi, Finec Anton, Babnik Jernej, Legat Janez, Vašar Rajko, Melcer Drag., AndraŠić Josip, Lahajnar Dragotin, Kunšió Anton, Wiest Viktor, Robič Jakob, Skrl Jakob, dr. Orel Jožef za-se in za vas Skopo, Kočevar France, Stare Alojzi, Vodopivec France, Budnar Janez, Malnaršič Jožef, Namre Ant., Pavalec Juri, Niedorfer Marko, Brence Jernej, Velikanje Franjo, Drobnic Andrej; — do 1. januarja 1869. leta: g. Robič Jak. V Ljubljani 29. januarja 1867. Dr. Jer. Zupanec. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.