3ininnminiiiiitiiiiii!iiiiunmiimiitmntmR^
1 NAJSTAREJŠI |
1 IN NAJBOLJ	1 1 PRILJUBLJEN g
| SLOVENSKI	|
LIST V
| ZDRUŽENIH	§
DRŽAVAH
§ AMERIŠKIH.	|
!7lllMlimimilllilWHimtlMtniH!IHMIIIllMlir
STEV. (No.) 86.
Desetletiica dr. Kraljica Majmka v Sheboygan
SLOVENSKA NASELBINA V SHEBOYGANU JE BILA ZAVITA ZADNJO NEDELJO V CVETJE IN ZASTALE. — SLAVNOST SE JE VRŠILA V CERKVI IN DVORA. NI NA NAJLEPŠI NAČIN.
KRIŽEM SVETA, 110-Ietnica dr. sv. Družine v Waukegan
Sheboy g an, Wis. (Izvirno). — Ko smo v zadnjem letu tupatam čitali o shehoyganski naselbini, da je najlepša slovenska naselbina v Ameriki, t. j. da se mesto Sheboygan nahaja skoro na najlepšem kraju izmed vseh drugih naših naselbin po Ameriki smo često-krat dvomili, če je to tudi res. A zadnjo nedeljo smo se prepričali na lastne oči, da je vse, kar se je doslej pisalo o naravni lepoti kraja, v katerem se nahaja ta dična slovenska naselbina Sheboygan popolna čista resnica.
Sheboygan se nahaja nekako okrog 50 milj severno od mesta Milwaukee ob obrežju michiganskega jezera. Mesto samo šteje nekako nad 31,000 prebivalcev. Narodnosti so mešane. Med temi je tudi nekako nad 2000 naših rojakov. Naši rojaki so razkropljeni po celem mestu. Pravo osrčje slovenske naselbine, kakor je n. pr. St. Clair v Clevelandu je pa znana Indiana avenue, kjer i-majo slovenski trgovci in obrt-Jiiki svoje trgovine in podjetja. V splošnem vlada med she-boyganskimi rojaki lepa sloga in sporazum. Frotiverski elementi sploh ne pridejo v po-štev, nimajo nikjer nobenega ugleda in sploh so jako malo poznani.
Na drugi strani pa uživajo naši katoliški rojaki pred vsemi drugimi narodi rešpekt. Na hribčku na New Jersey avenue stoji krasen iz kamna zidan slovenski hram božji, ki dela čast slovenskemu ljudstvu v celem mestu in okolici pred drugimi narodi. Poleg cerkve je krasna dvonadstropna šola, zidana tudi iz kamna. Pod cerkvijo imajo krasno dvorano, ki služi slovenskim dru-štvam za zborovanja, veselice, dramatične prireditve in druge slučaje. Poleg tega je lepo župnišče in zadaj za cerkvijo in šolo je lepa sesterska hiša. Vse to stoji na najlepšem vidnem prostoru, ki ga je mogoče dobiti v mestu. Mesto She-boyban je eno novejših modernih čistih mest. Lepe snažne u-lice se vijejo iz bloka v blok med lepimi drevoredi in vrtovi. Človeku se zdi, da se nahaja v kakem lejem parktr, lco hodi ali se vozi po mestu Sheboyganu.
Da je slovenska župnija tako mojstersko urejena in da tako lepo napreduje se seveda razume, da je moralo vse to biti pod spretnim vodstvom spretnega voditelja v naselbini in ta voditelj je tamošnji slov. župnik preč. g. James Cerne, ki tako navdušeno in požrtvovalno deluje za pravi slovenski napredek v naselbini. Toliko na kratko o naselbini.
Zadnjo nedeljo dne 31. maja je obhajalo v tej prelepi naselbini svojo desetletnico ta-mošnje slovensko žensko pod-
porno društvo Kraljice Majni-ške, štev. 157, K. S. K. J., ki je ob tej priliki razvilo in dalo blagosloviti novo društveno zastavo. Tako so bili pri tej priliki v zvezi dve slavnosti imenovanega društva v tej naselbini.
Pri zbiranju dneva bi menda ne imeli noben drug dan v letu boljše sreče, kakor so jo imeli ravno zadnjo nedeljo. Čisto in jasno nebo je pozdravilo v nedeljo jutro naselbino. Solnee je priplulo z vso majsko zlato krasoto ter je ta dan s podvojeno toploto objelo svo okolico in se kot tako z vso svojo gorkoto smejalo celi božji dan, dokler se ni poslovilo za gore in s svojimi zadnjimi žarki blagoslovilo matere zemlje. Potem pa je pokazalo nebu svoje bisere, na nebeškem prtu so zamišljale drobne srebrne zvezdice in se radovale nad materjo zemljo.
Bil je zares lep dan. Neka-j ko ob 9. uri zjutraj so se začeli zbirati društveniki raznih katoliških društev v cerkveni dvorani. Dvorana je bila polna [članov in'članic. Malo pred 10. luro se je začelo korakanje iz j dvorane v cerkev. Prvo je korakalo s svojo zastavo, kot najstarejše društvo v naselbini dr. I sv. Cirila in Metoda štev. 144, K. S. K. J. za njim ostala slovenska katoliška društva. Ko je dr. sv. Cirila in Metoda prikorakalo v cerkev je naredil^) špalir ženskemu društvu Kraljice Majniške, ki je ponosno prikorakalo v cerkev. Pred zastavo so korakale male v bele oblačila oblečene deklice, za njimi je nesla zastavonosite-Ijica novo društveno zastavo, takoj za njo sta šla boter in botra, in za tema 22 tovarišev in tovarišic krasno opravljeni, kakor za svatovski dan. Za temi je korakal društveni odbor Kraljice Majniške predsednica Ivanka Mohar, tajnica Marie Prisland (obenem podpredsednica K. S. K. J.) blagajnica Louise Bovhan in še druge od-bornice. Za temi ustanoviteljice in članice društva. Bil je lep prizor in na vsakogar je naredilo vse najboljši vtis. Društvo Kraljice Majniške je zavzelo prve sedeže v ospredju^ za njimi pa so se uvrstila druga društva. Najprvo se je vršilo slovesno blagoslovljenje nove društvene zastave. Boter in botra sta glasno ponavljala krstno obljubo, molila za g. župnikom na glas vero, kar je celo slav-nost zelo povzdignilo. Nato se je pa služila slovesna peta sv. rn^-ša, katero je imel domači preč. g. župnik. Imel je tudi ob tej priliki prekrasno pridigo. Takoj za oznanilom je spregovoril krepko za katoliško časopisje, predvsem za katoliški dnevnik. Nato je govoril o velikem pomenu Binkoštne nedelje. Proti koncu pa je spregovoril o slavnosti dr. Kraljice Majniške. Čestital je ustanovni-cam in vsem članicam k velikemu napredku, ki so ga dosegle na tem društvenem polju. Nato je tudi živo naslikal veli
—	Pariz. — Vaščani Tourne-
\ .... mire so silno vznemirjeni nad
naravnim pojavom, do sedaj še ne pojasnjenem, in sicer zemlja kjer bivajo je postala tako vroča, da je £koro nemogoče na njej stati. V bližini se dvigajo v zrak gosti dimi, kar strah prebivalcev še poveča. Znanstveniki so se podali na lice mesta v svrho raziskovanja.
—	Los Angeles, Ca L — Margaret Farrier, 21 let, se je zastrupila in podlegla, isto je storil njen zaročenec George Lerrie. in sicer kmalo na to ko je izdihnila Margaret. Vzrok je bil mali prepir.
—	Chicago, 111. — Virgin Olsen, 2 leti stara, 7922 Paulina cesti se je igrala s žveplen-kami, ki so se vnele i p dete je zadobilo tako hude opekline, da je kmalo nato izdihnilo.
—	Bochum, Nemčija. — Ker je dovolil, da so člani nemške ljudske stranke peli na seji nemško himno, je francoska vojaška oblast, ki se tukaj nahaja kaznovala predsednika stranke na 500 mark globe.
—	Franklin, K v. — Pripetil se je redek slučaj, namreč Mrs. Štorklja je obiskala dve tu v bližini živeči sestr! in pustila vsaki po dvojčka.
—	Toronto, Kanada. — Tukaj je neki Amerikanec iz Cle-velanda imel na svojem avtu ameriško zastavo, katero mu pa je policist raztrgal, češ, da ni dovoljeno, da bi se kazala ameriška zastava, ako ni poleg nje tudi kanadska. Užaljeni Amerikanec je dogodek javil konzulu.
—	Pariz. — Zavezniki so ponovno ovrgli prošnjo Bolgarije, naj se ji pusti še nadalje čete pod orožjem, ki so ji bile dovoljene le do 1. junija.
—	Carigrad, Turčija. — Od tukaj prihaja poročilo, da je sovjetska vlada poslala 5 na novo mobiliziranih divizij iz LT-krajine k Nilolaief mornariški bazi. Pripravlja se za napad, ni pa še jasno, bodoli vdarili na Romunijo, Konštanzo, ali Bolgarijo.
—	Šanghaj, Kitajsko. — Pri tukajšnih delavskih nemirih je prišlo do poboja, pri čemer je bilo 8 oseb usmrtenih in več ranjenih. Nemiri se še nadaljujejo.
. — Tsing Tao, Kitajsko. — Tudi od tukaj poročajo o delavskih nemirih, kjer je prišlo do spopada med orožniki in delavci, pri čemer so bili trije stavkajoči usmrteni.
NASELBINA JE PROSLAVILA TA VELEPOMENLJIVI DAN z NAJVEČJIM SIJAJEM. _ VSA KATOLIŠKA DRUŠTVA SO SODELOVALA. — JOLIETČANI POSE-TILI SLAVNOST V LEPEM ŠTEVILU.
-o-
Waukegan, 111. — (Izvirno.) ———__—
_ Lep in vroč je bil dan zad-j NAMERAVANI ATENTAT
nje nedelje, kakor je bila tudi
lepo ozaljšana Waukegan- N.	NA RAKOVSKYJA.
Chicago show naselbina. Zakaj,
tudi ne, vsaj na ta dan je	-*-
Iz Jugoslavije.
PRAVI POVZROČITELJ I DRAGINJE. — PODRAŽENJE SLADKORJA. — IZVOZ IZ SLOVENIJE. _ CARINA NA UVOZ ŽITA IN MOKE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
pa
njih
praznovalo eno društvo, namreč društvo sv. Družine štev. G, D. S. D. svojo desetletnico obstanka. Zato ni čuda, da se je cela naselbina oblekla v praznično obleko, da s svojimi sorojaki in sočlani,
mlajše Konferenca angleških komunistov v Angliji. — Oblasti v Londonu odkrile zaroto Belih
Rusov. - Anglija izganja
nezaželjene inozemce.
London. — V Glasgow so an-
kar najlepše proslavi cela na- gleški komunisti odprli konfe-selbina ta velepomemben dan. l'eilco ob kateri priliki se je od-
Pa to še ni vse. Že cela dva dni je bilo opaziti celo naselbino, kako so pridno znašali skupaj, da bi čimbolj ozalšali celo naselbino. Eni so postavljali mlaje, drugi zalšali naselbino,
krilo, da sovražniki sovjetov strežejo po življenju zastopniku sovjetske vlade v Londonu, Kristijan Ilakovskyju. Doznava se, da je prišel s tega namena j neki Beli Rus iz HolandskeJ katerega naloga je usmrtiti!
tretji zopet delali vsakovrstne napise. Posebno lep je bil napisi Rakovskyja. pred cerkvijo v pozdrav čla- Rusko poslaništvo v Londonom društva sv. Družine štev. "U je bilo o tej zaroti obveščen G. D. S. D.	.	no iz Holandske, kjer so sovjet-
Prišel je torej čas. da se na- ski agenti vohunili in prisluško-s selbina pokaže, kakor se spo-•.•vali pogovoru v neki kavarni,j dobi za tak slovesni dan. In res kjer se je spletala zarota. Ose-nismo se varali, pršlo je vse na ka, ki je bila odbrana, da izvr-dan staro in mlado, sploh vse, š' umor je že v Angliji in čaka kar leze in gre.	prilike, da izvrši svojo nalogo.;
Društva so se zbirala pred Oblasti v Londonu so ponu-j Fr. Svetetovo dvorano. Le slav- dile ruskemu poslaništvu po-; ijenci t. j. društvo sv. Družine sebno stražo in v splošnem se; štev. 6, D. S. D. in njih brat- j nudi vse mogoče varstvo za Ra-' sko društvo sv. Družine štev. 1,'kovskyja, od strani policije. D. S. D. iz Jolieta so se zbrali Angleška vlada je uvidela pred cerkvijo točno ob določe- potrebo, da se izžene iz impe-Inem času s slovensko godbo rija vse nezaželjene inozemce. !na čelu, nakar so odkorakali po Na ta način je bilo izgnanih ostala društva k Fr. Svetetovi iz države veliko število komu-l dvorani, katera so se nato lepo nistov, a tudi več nedolžnih je uvrstila v parado, katero je v o- moralo zapustiti službe in oditi, dil in nadziral prav mojstersko ne da bi se jjm dala prilika do
zagovora.
Poročilo tudi pravi, da so A-merika, Francija in Italija poleg Anglije poostrile svoje stališče napram boljševiškim agitatorjem. Vse tukaj omenjene velesile so sklenile eno drugo podpirati, da se zatrejo rdeči propagandist!, ki ščuvajo mir no ljudstvo na upor in podži-' gajo revolucijonarno gibanje med narodi vsega sveta. -o-
ki pomen blagoslovljenja zastave. Z vso navdušenostjo je apeliral na članice, naj krepko slede vedno v vseh slučajih tej društveni zastavi, ki naj bo vsaki članici odslej naprej vodilo v vseh slučajih. Mojstersko zamišljena pridiga je naredila Ha vse občinstvo najboljši vtis.
Še nekaj, kar ne smemo pozabiti je pevski cerkveni zbor cerkve sv. Cirila in Metoda. Kako krasno so peli pod vodstvom č. sestre. V resnici se sheboy-ganski pevci postavijo s svojim močnim mešanim pevskim zborom.
Kako se je cela slavnost vršila naprej, pa poročamo jutri.
Mr. Japel.
Najprej so šli uniformirani Vitezi sv. Jurija, kateri vselej in kjer se pokažejo v svojih u-niformah naredijo najlepši vtis in tako povečajo slavnost^s Čemer se seveda lahko edino postavlja Waukegan - North Chicago slov. naselbina. Takoj za Vitezi sv. Jurija je šla slovenska godba in proizvajala koračnice eno za drugo. Takoj za njim je šla slovenska šolska mladina in mladinski oddelek D. S. D., katerih je bila dolga vrsta. Za njim so sledila ostala društva, dr. Marije Pomagaj štev. 79. K. S. K. J., društvo sv. Jožefa, štev. 53, K. S.j K. J., dr. sv. Ane štev. 127, K. S. K. J., dr. sv. Družine, štev. 1. D. S D. iz Jolieta, 111., kateremu sta bila na čelu gl. predsednik Geo. Stonich in gl. tajnik Josip Slapničar. Tem je sledilo domače društvo sv. Družine, štev. 6, D. S. D. Parada se je na to vila po deseti cesti do Lincoln St. po Lincoln St. do 9. ceste po 9. cesti do McAllister avenue in od tam do 10. -ceste in od tam v slovensko cerkev Matere Božje k slovesni službi božji, katero je daroval preč. g. duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. slov. župnik iz Chicago ob azistenci francoskega duhovnika kot subdijakona in kot dijakona Češkega benediktinca iz Leslie, 111. in kot celebranta preč. .domačega g. župnika Francis Až-beta.
(Dalje na 3. strani.)
Zavezniška nota, grenko zdravilo za Nemce.
Berlin. — Zadnja zavezniška nota o razoroženju, je grenko zdravilo za Nemce in mučno za pogoltniti. A vzlic temu je upanje, da bodo Nemci uvideli, da so poraženi na celi črti in da jim preostaja le eno — in to je; sprejeti zahteve zaveznikov. V vladnih krogih Nemčije, kakor tudi nemški listi, molčijo, a pazni opazovalec bo dejal, da je molk tndi odgovor . . . Der Tag!
-o-
Smrt špekulanta v plamenih.
Chicago, 111.— Deo R. Parson, bogati prekupčevalec in znana osebnost med chikaškimi "boljšimi," je našel žalostno smrt v plamenih v svojem bogato opremljenem stanovanju, na Streetarville. Kako je ogenj nastal ni pojasnjeno, znano je le, da je sledil pijanim orgijam, ki so se vršile v stanovanju, kjer ga je doletela smrt. -o-
Prav govoriti je težko — prav molčati še težje.
Gospodarstvo.
Nikdo ne more razumeti pojava, da cene kljub naraščan ju dinarja v splošnem ne gredo nazaj, marveč navzgor.
Marsikomu ne bo znano, da je temu v prvi vrsti vzrok naša brezobzirna gospodarska politika. Vesti prihajajo, da nameravajo uveljaviti novo carinsko tarifo, s katero se ima o-gromno povišati uvozna carina na nekatere predmete dnevnega konžuma.
Uvaža se ameriška moka, ki je cenejša nego banaška. Z novo carino se bo ta uvoz, ki je zelo blagodejno vplival na kroge konzumentov popolnoma onemogočil. Vlada ne mara uvaže-vati prošenj in zahtev zastopnikov pasivnih krajev, da bi dovolila vsaj za te kraje, t. j. prevsem za Slovenijo in Dalmacijo, prost uvoz hrane iz inozemstva.
-o-
Sladkor podražen.
Sladkorni kartel je povišal ceno sladkorju za 25 Din pri 100 kg. tako da stane danes sladkor v kockah Din 15.10 pri odjemu celega vagona.
-o-
Izvoz iz Slovenije.
V prvih treh mesecih 1925. je znašal izvoz iz Slovenije v Francijo 379.628 kg napram 437.516 kg v zadnjih treh mesecih lanskega leta. Predmeti, ki jih je Slovenija izvažala v Francijo, so bili: fižol, hmelj, gobe, pohištvo i. dr. Vrednost v prvem tromesečju letos izvožene količine se ceni na 8.5 milijona dinarjev.
-o-
Carina na uvoz žita.
Ko se je vršila plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je g. zborni svetnik Zdravec predlagal, naj vlada uvede carino na inozemsko žito in mlevske izdelke, da se s tem ščiti domače pridelke. Predlog je pa prišel pri neka-| terih na odpor.
-o-
Prijeti vlomilci.
Dne 8. maja je bila orožni-ška stanica v Gorenji vasi v Poljanski dolini obveščena, da se nahajajo pri kočarju Boštjanu Dolinarju v vasi Podgori, občina Oselica, trije sumljivi moški. Domačini so jih spoznali kot one, ki so dne 15. marca, dan po ponesrečenem vlomu v kranjski poštni urad, šli po skrivnih potih, skrbno ogi-baje se cest, skozi Poljansko dolino proti meji. Orožniki so se takoj podali v kočo, kjer so se hajduki baš spravljali h počitku in jih presenetili. Naši* so pri njih vse polno vlomilnega orodja. Vlomilci so bili uklenje-ni in odpeljani na varno.
Nesreča na blejskem jezeru.
Štirje tovariši so se dogovorili, da gredo na Mline po o-opravkih, in da jih tja popelje 21-letni Alojzij Mihelčič s svojim čolnpm. Ko so bili z opravili že gotovi so se nekoliko zadržali v gostilni pri Strgul-cu. Nato so se hoteli vrniti do-
mov. Odpeli so čoln ter vstopili vanj. Vreme pa je bilo slabo in pritiskal je precej hud veter. Čoln se je pričel zibati in se kmalo prevrnil. MiheliČ kot dober plavač je hitro zagrabil Rozmana ter ga spravil na varno nato je skočil ponovno na pomoč še ostalim ponesrečencem. Pri tem pa sta ga 2 1-letni Stanko Knafelj in 20-Ietni Mirko Artelj zgrabila tako močno za roko, da ni mogel več plavati in so se potem vsi skupaj po-greznili v jezero.
-o-
Povodenj ob Sotli.
Skoraj vse vode v Sloveniji so vsled obilnega in daljšega deževja začetkom maja močno narastle in napravile na nekaterih mestih občutno škodo. Sotla je izstopila iz struge ter v občinah Sv. Rok ob Sotli, Rogatec in Sv. Florijan poplavila vsporedno ob strugi ležeče njive in travnike. Nekatere nji-ive je zasula s pesjiorh, druge je raznesla.
-o-
Vlom v vlaku.
Neznani storilci so vlomili na progi od Rajhenburga do Zagreba v železniški vagon, naložen s pohištvom. Storilci so ukradli tri kovčege, ki so vsebovali moško in žensko obleko v vrednosti 69.255 Din.
-o-
Nedopustno ravnanje.
Listi poročajo, da je železarna v Varešu pri Sarajevu v zadnjem času znižala število delavcev od 1200 na samih 300. Nešteto delavskih družin je vsled tega zašlo v največjo bedo. Sedaj še je tovarniška uprava obrnila na delavsko organizacijo z zahtevo, naj le-ta vpliva na svoje člane, da pristanejo na 9-urno delo in 15-odstotno znižanje plač. Potem bi tovarna sprejela na delo vse odpuščene delavce. Radovedni smo, kaj poreče na tako izsiljevanje poklicana oblast.
DENARNE P0ŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. ' Naša banka ima svoje lastne «zvesi s poŠto in zanesljivimi bankami * starem kraja in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali al zadnjo pošto točno in brez vsakecfl odbitka.
NaSe cene za pošiljke v dinarjih in ft* rah ao bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500	— Din.....	...... 9.00
1.000	— Din.....	____ $ 17.65
2,500	— Din.....	.... $ 44.00
5.000	— Din.....	_____ $ 87.50
10,000	— Din.....	$174.00
100	— Lir	$ 4.80
200	— Lir ____	S 9.25
500	— Lir ....	.... $ 22.25
1,000	— Lir , ..	$ 43.25
Pri pošiljatrah "nad 10,000 Din. mB nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat nja, dostikrat docela nepričakovano* j® absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže j« po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAV-NO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLO VENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & CEŠAREK
AVE, NEW YORK.
/
......'	~ ' * ■ ■ -IT
4
LETNIK XXXIV.
iMiUiiimiiniiiiimimiiittiuiuiiiiiwiHr^
THE OLDEST | AND MOST 1 i POPULAR | SLOVENIAN I NEWSPAPER i 1 IN UNITED 1 I STATES OF | AMERICA. | ^utiiiiiiniiiiiitiiMuiiniiuiiiiiiiHiiiuuiiitiinir.
CHICAGO, ILL.f SREDA, 3. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE, 3, 1925.
— za pravico in resnico
— od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIFTU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER COLO.	U
Geslo: Za vero in narod

M
AMERIKANSKI SLOVENEC*' IN "EDINOST"
j-s
Prvi in nmjstarejii slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen lata 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
•UBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_"_For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1870.
Zopet je moralo umreti 71 premogaijev
Ni ga menda stanu, ki bi dajal na svetu tako velike žrtve neizprosni smrti, kakor ga daje ravno premogarski stan. Koliko premogarjev je zgubilo svoja cvetoča življenja lansko leto in koliko vsako leto. In vedno bolj na debelo seza ki*uta smrt med ta stan. Zadnjo sredo so počile tri težke eksplozije v Carolina Coal Company rovu blizu Coal Glen v North Carolini, ter pokopale zopet, kakor govore poročila okrog 71 premogarjev.
Strašno poročilo. Strašan dogodek zlasti za tiste, ki so bili odvisni od tistih delavskih rok, ki so zgubili svoje življenje pri svojemu težkemu delu za svoj življenski obstanek. Koliko sirot vdov in otrok plaka za svojimi ljubljenimi očeti, koliko družinskega gorja bo zopet ta nesreča povzročila. Mi, ki čitamo ta poročila si niti predstavljati ne moremo to gorje, ki je padlo na te zapuščene sirote. Kdo jim naj nadomesti ljubljenega očeta v družini — pomislite ?
In javnost se bo zopet vpraševala par dni kdo je kriv in še to samo v ožjem krogu tam, kjer se je nesreča zgodila. Potem bo ta slučaj zopet utonil v pozabljenost. Brezbrižnost za boljšo varnost delavcev v rovih pa bo šla svojo pot • naprej. Molčali bodo lastniki rovov, molčala bo državna in zvezna vlada, itd.
Nesreč in nezgod je zadnje čase odveč po premogar-skih rovih. Temu je treba odpomoči, treba je varnostnih naredb, da bodo čuvale človeška življenja, premogarji so vendar ljudje in niso ustvarjeni samo zato, da bodo hodili v podzemeljske klavnice in tamkaj na debelo zgubljali svoja življenja. Premogorove se naj napravi kolikor mogoče varni prostor za delavca premogarja. V to so poklicane državne in zvezne oblasti.
Toliko eksplozij, kakor se jih dogodi zadnje čase v ameriških premogorovih, bi moralo vendar vzbuditi splošno pozornost vseh oblasti. Njih dolžnost je, da bi proučili, kako in na kak način bi se dalo odpomoči, da ne bi toliko ljudi zgubilo svojih življenj po premogarskih rovih. Proti vsakemu sredstvu je protisredstvo in neverjetno je, da bi se ga ne moglo najti v tem nujnem slučaju.
Kdaj vendar bo dovolj žrtev po premogorovih, da se
bodo oblasti v tem oziru zganile?!
* * *
Katoliški Slovenci, agitirajte za katoliški dnevnik! Pridobivajte novih naročnikov! Delujte na to, da bo čim-preje mogoče izdajati katoliški dnevnik!
Chicago, 111.
Preteč eno nedeljo smo v. naši veliki vasi občutili pravcato sredpoletenjsko vročino. Na vse zgodaj že so švigali avtoji sem in tja in poulične kare so bile natlačene ljudstva, ki so se peljali ven iz mesta, da si poiščejo kje kakšen kotiček v senci košatih dreves. Toda ne mi Slovenci — ne mi farani sv. Štefana, kajti nas je čakalo vse nekaj boljega za ta dan — in pri moji veri, ni nam bilo žal.
Naše vrlo, moram reči dvakrat vrlo društvo sv. Ane štev. 170, K. S. K. J. nam je priredilo v cerkveni dvorani sv. Ste-Ifana zgodovinsko igro "Junaške Blejke," s petjem v štirih dejanjih. Predno se je igra pričela se je članica društva Mrs. Magda Brišar v lepih besedah zahvalila za vdeležbo, kajti dvorana je bila nabito polna, s tem se je pokazalo našim prek-murkim sestram omenjenega društva, kako so nam one pri srcu. Ni manjkalo enega slovenskega trgovca, vse, vse je hotelo biti prvo, da ja ne zamudi kaj na tej prireditvi. Napolnili smo dvorano do zadnjega kotička že predno je prišel določen čas, kajti vsak bi rad dobil prostor bolj v bližini odra, da bi bolje čul mili lepi slovenski jezik v pravi materinščini. A naše vrle "Junaške Blejke" so tako lepo in razločno govorile, da smo tudi mi zadnji dobro razumeli, seveda ako bi se občinstvo bolj mirno zadržalo, bi se bilo še vse bolje slišalo.
Ko je Mrs. Brišar končala, se pa prikaže na oder naš priljubljeni govornik Very Rev. Dr. Hugo Bren. Ni še spregovoril, a je že zagrmelo ploskanje, ki je dokaz našemu vrlemu gospodu, kako ga ljubimo in spoštujemo. Ko jih je pa začel z rokava stresati, pa ni hotelo biti smeha konec. Naenkrat pa postane obraz gospoda govornika resen, glas silen, na očeh pa se mu je bralo, da kar ima na jeziku, to mu veleva srce. Povedal nam je nekoliko iz zgodovine našega bratskega 'naroda Prekmurcev, ni pa mogel zatajiti, kako priljubljen, kako u-dan je on temu dobremu vrlemu vernemu narodu. Very Rev. dr. Bren bi se bil moral na ta dan po službenih opravkih peljati proti New Yorku. Ne boš, je dejal. New York, čak* jaz pa na igro. Naši Prekmurci naj bi se brez mene zabavali? Nak, preveč so mi pri srcu. Preveč bi bilo, da bi se tukaj spuščal v podrobnosti govora, zadostuje naj, da povem, da smo s zanimanjem sledili vsaki besedi, ki so nam šle do srca, našim bratom Prekmurcem pa dokaz,
kako jih naši čč. gg. duhovniki ljubijo in tako mi vsi, ki poznamo bolj od blizu, ta dobri bogaboječi narod.
Sedaj pa k igri. "Junaške Blejke" presenetile ste nas. Prvič s krasnim petjem; o kako lepo so popevale, zdelo se mi je kot bi bil v resnici tam na Bledu in poslušal petje romarjev, ki se vozijo v čolnu na otok. In njih govorica, njih milo doneči materinski jezik nam je segal do srca, sploh cela prireditev je nad vse krasno vspela, vsa čast članicam dr. sv. Ane, le kmalo se še kaj o-glasite — mi smo z Vami.
V bolnišnici se Še vedno nahaja Mrs. Sluga. Blagi ženi želimo, da bi se že skoro vrnila k svoji ljubeči družini, rojaki spominjajte se jo v molitvi, da bi ji ljubi Bog zopet podelil zdravje.
Naša vrla rojakinja Mrs. Katie Osterman, 2151 W. 21st place je postala ameriška državljanka. Pri izpraševanju je bila ena prvih, kar je vse hvale vredno, mi ji čestitamo.
-o——
Sheboygan, Wis.
Prihodnjo nedeljo dne 7. junija priredi naša slovenska župnija sv. Cirila in Metoda svoj piknik v Zeleni dolini. Ta letošnji piknik, katerega čisti dobiček je namenjen cerkveni blagajni bo nekaj izvanredne-ga. Zabave bo za vsakogar dovolj, kakor tudi za vse drugo j bo najboljše preskrbljeno. Zato se vse Slovence od blizu in daleč najuljudneje vabi, da posetijo ta naš piknik in s tem pomagajo naši župniji do večjega in boljšega vspeha. Torej na svidenje prihodnjo nedeljo v Zeleni dolini na cerkvenem pikniku!
Poročevalec.
Chicago, 111.
Tem potom se uradno naznanja, vsem članom in članicam, Slov. podpor, dr. sv. Mohorja, da je bilo na zadnji redni mesečni seji 3. maja enoglasno sklenjeno, da se naše redne mesečne seje spremenijo iz prve nedelje v mesecu na prvo sredo vsakega meseca ob pol 8. uri zvečer v navadnih prostorih.	'
Torej prihodnja redna mesečna seja se vrši prihodnjo srede) dne tretjega junija ob pol 8. uri zvečer. Toliko v blagohotno pojasnilo.
Obenem apeliram na vse člane in članice, da naj vsak malo poagitira za nove člane (ice). Pripeljite na prihodnjo sejo vsak, kateri le more vsaj enega novega člana. Naša
dolžnost' bratje in sestre je, da vsi delamo za napredek naše družbe. Zato naj vsak izmed nas gleda, da bo v bližnji bodočnosti nekaj storil za njen napredek.
S bratskim pozdravom, Anton Stonich, tajnik.
-o-
ROMANJE V LEMONT k Mariji Pomagaj.
Za slavnost 14. junija se je priglasilo že več romarjev iz raznih daljnih krajev, kakor Pennsylvanije in Minnesote.
Vsem, ki mislijo priti in ostati v Lemontu tudi črez noč naznanjamo, da se naj gotovo pismeno vsaj par dni preje priglasijo, da jim bomo v Lemontu v Hotelu zasigurali prenočišče. Lemont je majhen. Treba vse to preje ob času poskrbeti. OO. Frančiškani,
LEMONT, ILL.
-o-
KAJ JE TORNADO?
Strašni vihar, ki je uničil toliko življenj in naselbin v južnem Illinois in Indiani, (Amerika) se zove tornado. Mnogi rabijo za ta tračni vrtinec tudi izraz ciklon, ali beseda ni pravilna, kajti v meterologiji je ciklon vsakdanja prikazen, objema mnogo bolj razsežno pokrajino in vetrovi v njem morejo biti različne brzine, od silne burje do lahne sapice. Tornado pa ni nikoli obsežen vrtinec, ampak ozka proga, po kateri potuje, utegne biti mnogo milj dolga. Na svoji poti dostikrat preskoči tupatam kak kraj, kadar se je oblak v obliki lijaka, ki je značilen pri tornadu, dvignil visoko nad tlom.
Tornado obstoji iz urno vrteče se mase zraka, ki je v stanu dvigniti s tal tudi obsežne predmete, na katere vrtinec zadene. Kaj pravzaprav povzroču-je tornado in zakaj se ista pojavlja tako pogosto v Mississippi dolini ter je jako redko v drugih delih sveta, ni natančno znano. Po mnenju dr. W. J. Humphreys«, profesorja fizike v federalnem vremenskem u-radu, je skalnato pogorje (Rocky Mountains) deloma krivo temu. Njegova lega je taka, da v severnem delu krene nekoliko proti zapadn, vsled česar to pogorje odbija mrzle vetrove iz Kanade in jih sili v smer proti mehikanskemu zalivu. V nasprotno smer pa pihajo iz zaliva takozvani pasat-ni vetrovi (trade winds), ki so gorki in vlažni, ravno nasprotno od kanadskih vetrov. Dr. Humpreys je mnenja, da trčenje teh dveh različnih vrst vetrov ustvarja one razmere, iz katerih nastaja tornado.
Dr. Humphreys nadalje trdi, da je vremenski urad vobte v stanu prorokovati izbruh tornada, ali da ni mogoče natančno prorokovati pokrajino, ki bo prizadeta. Radi tega vremenski urad nikoli ne priobču-je svarila proti tornadu, da ne prestraši ljudi po nepotrebnem.
Tornado navadno ne poško-
duje površine, širše od četrtine milje in daljšo od 30 milj. Radi tega tornado vzbuja pozornost in povzročuje veliko škodo le tedaj, če so v razmeroma ozkem in kratkem pasu, koder divja, nahajajo obljudeni o-kraji. To se je zgodilo pri zadnjem tornadu dne 18. marca, ki je prizadel mnogo^ precejšnjih naselbin. V državi Illinois je vsako leto povprečno pet tor-nad, dočim jih je največ v državi Kansas, povprečno šest in pol na leto. V drugih državah v Mississippi dolini se dogaja manj pogostoma. Nikdar se ne pojavlja tornado sredi pogorja Rocky Mountains, niti zapa-dno od njega. Proti vzhodu pa je bilo tornad že do skrajnega vzhoda države Virginia, ali taki slučaji so silno redki. Pred-ki. Pred rfekoliko leti se je tornado precej blage oblike pojavil nekoliko milj daleč od Washingtona.
Živeti v strahu radi mogočnosti takega viharja je nespametno. Celo v okrajih, ki so najbolj izpostavljeni tornadom, je mogočnost, da bo hiša uničena od tornada mnogo manjša, kot običajna nevarnost od ognja ali bliska. Uradne statistike zavarovalnih družb dokazujejo, da je temu tako.
Dva zastopnika federalnega vremenskega urada se sedaj! nahajata v okrajih, prizadetih po zadnjem velikem tornadu.
-o—_
Umrl je j v Gospiču tamkajšni okrajni načelnik Dušan Vraneševič-Zmaj, star 59 let. Pokojnik je I služil do pred kratkim v Zagrebu in je bil znan kot eden |najboljših upravnih uradnikov i na Hrvatskem.
516356
Evropa pod vojaškim jarmom.
Kodanjski "Fredabladet" objavlja sledečo statistika o militarizmu v Evropi: Evropske države vzdržujejo tačas stalne armade, ki štejejo vsega 4 in pol milijona mož. Od tega odpade: na Sovjetsko Rusijo 1,-003.000, Francijo 732.000, Švico (milica) 500.000, Italijo 250 tisoč, Poljsko 250.000, Španijo 210.000, Holandsko 163.-000, Anglijo 256.000, Češkoslovaško 149.000, Jugoslavijo 130.000, Rumunijo 125.000, Grčijo 110.000, Nemčijo (po versaillski mir. pogodbi) 100.-000, Portugalsko 40.000, Ogrsko 33.000, Švedsko 32.000, Finsko 30.000, Dansko 27.000, Avstrijo 21.500, Bolgarijo 20.-000, Letonijo 20.000, Estonijo 16.000, Litvanijo 15.000 mož. Skupno znašajo stroški za vzdrževanje teh armad 10 milijonov danskih kron.
Se bo izplačalo.
Španski kralj Alfonz je v pokrajini Alicante otvoril 60.-000 oralov obsegajočo namakalno napravo. Gojili bodo bombaž. Zemlja je prav rodovitna, prej pa ni raslo tam nič. -o-
Širite "a. s. in edinost**
Švedrasti Špilkin Jožek me je mimogrede vprašal, kje bi s® mogla dobiti kakšna napredna ženska. Jaz sem mu kihnila v obraz in mu rekla: Ker si zelo napreden obrni se za nasvet do Spokornice v Collinwoodu, ona razpolaga s takimi ženskami; samo procente pa moraš plačati, drugače ne bo šlo. Obiščeš jo pa lahko pod tem le naslovom. — Spokornica Collin-wood komer Brikjard Bule-
vard in Blatni Broadway.
* * *
Napredno društvo v Collinwoodu išče poceni delegata za prihodnjo konvencijo S. N. P. J. Prejšnji je bil predrag ker je zahteval borih 9 dolarjev. Jaz predlagam naj se izvoli Spokornico kot delegatinjo; o-na poj de zastonj tja in pripelje po vrhu še ducat razporoče-nih žensk na konvencijo. Uver& jen sem, da bo tako imela konvencija S. N. P. J. najlepši vs_
peh. _ Hudomušnež iz Ašta-,
bule.
Nič izjeme.
Znamenit zdravnik je radi velikega navala paerjentov odredil, da se morajo isti v predsobi sleci, da ne bo nepotrebnih zamud.
Nekega dne stopi predenj čisto črn ogljar.
—	"Pojdite ven in slecite se!"
Ogljar uboga in se kmalu prikaže zopet, topot v Adamovi obleki.
-— "No, kaj vam manjka?" ga vpraša zdravnik.
—	"Nič, gospod doktor — pripeljal sem naročeno oglje!"
S * s
Seveda.
"Oče, ali so bile res včasih take živali, ki so bile pol človek in pol konj?"
"To je mogoče. Jaz sem poznal človeka, ki je bil pol osel in pol kamela."
Ni potreba več.
"Vi ste hoteli včeraj zvečer bolniku brati moje pesmi?"
"Ni potreba ; je tudi tako zaspal."	M^k
Stenice.
4
f

Gost: "Ali so v postelji ste-''
nice?"
Kremar: Ni tako hudo. O-poroke radi tega ni treba narediti.
* * $
Slaba reklama.
Hotelir (gostu) : "Stanovali boste pri nas zelo udobno in obedovali kot doma pri vaši gospe soprogi."
Gost: "Hvala lepa! Si raje poiščem drug hotel."
-o-
— Mravlja lahko živi do 100 dni brez hrane, krt pa ne more niti en dan.
Jutranja zvezda.
NapUal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Čemigoj.
"Ne moreš se," je kričal mož z divjim pogledom, ki je govoril v imenu drugih. "Pridi doli, jagnje, in poklekni pred lev oni Abijem, ali te bomo mi, šakali, prisilili. Nočemo te priznati, ki smo vroče kr-vi Hiksov. Dokler stoje obeliski pred cedro-vimi vrati, ti obeliski, postavljeni od velikih faraonov iz rodu Hiksov, katerih potomka je bila Abijeva mati, dokler stoje ti obeliski, ki so postavljeni tjakaj za vse večne čase, te ne bomo priznali. Stopi doli in pojdi na svoje mesto v harem svojega gospodarja, o faraonova nezakonska hči!"
Moj oče faraon je mrtev in vi zahtevate od mene, naj odložim svojo oblast in vladam odslej le po tistem, ki je faraona ujel in ga usmrtil. Kaj mi je torej storiti?"
"Bodi pridna in svojemu soprogu pokorna, pankrt," se je nekdo norčeval in Tua je med glasnim smehom, ki je sledil tem besedam, pogledala govornika, Abije-vega častnika, ki se je odlično udeležil, poboja faraonove čete.
Pogledala ga je zelo čudno in tisti, ki so stali blizu moža, so opazili, da so mu ustnice prebledeJe in da je jel omedlevati, tako da bi bil padel, če bi ne iril v gneči. Nato se je zopet zavedel in je poprosil duhovnike, ki so bili blizu tamkaj zbrani v krogu, naj ga sprejmejo v svojo sredo, češ da ne more prenašati vročine,- ki vlada med množico. Eden izmed duhovnikov je prikimal in napravili so mu prostora med seboj, kar je Tua dobro opazila.
Nato je zopet jela govoriti:
"Vi grdite maziljeno kraljico Egipta, kronano in po božji volji izbrano v svetišču najsvetejšega templja," je rekla in je še vedno upirala pogled v surovega vojaka. "Toda sedaj je vaša ura in ona mora
sramotno prenašati, ker nima prijatelja v Memfidi. O, kaj naj storim?" je vzkliknila in je zopet vila roke. "Dobro ljudstvo, bogovi so mi prisegli, da bo Amen, največji izmed bogov, svojega duha položil vame, kadar se rodim, in so mi obljubili, da mi bo pomagal v uri največje sile. Usmilite se torej in dajte mi časa, da molim k Amenu. "Poglejte," in pokazala je predse, "tamle zahaja rdeča obla solnca; kmalu, kmalu bo izginila — dovolite mi, da samo ta kratek hip, dokler ne zaide skozi zahodna vrata, pomolim k Amenu, in če mi ne pošlje pomoči, se bom vdala vaši zadevi in se bom poklonila pred plemenitim princem iz rodu Hiksov, ki je ujel v past svojega brata faraona, ter ga s pomočjo svojega čarovnika in svoje vohunke Meri-tre umoril."
"Dovolite ji ta odlog, ki ga prosi, ljudstvo moje," je vzkliknila Abi, ki se ni pravnic bal Amena, te nekoliko oddaljene osebnosti, in je le skrbel, da bi ne nastal nemir, v katerem bi utegnili njegovo ljubez-njivo, novoporoceno soprogo ubiti ali raniti.
Tako so ji torej dovolili tiste trenotke,
za katere je prosila. Tua je vstala, dvignila roke in oči k nebu in je jela glasno moliti:
"Čuj me, moj oče Amen, v hiši svojega pokoja, kakor si mi bil prisegel/O moj oče Amen, ti vidiš mojo borbo. Ali je tvoja volja, da tvoja hči osramoti samo sebe in tebe, pred tem možem, ki je pobil svojega kralja in brata, ki mu je ona ha tvoj ukaz dala ime soproga? Ce je tako, se ti bom uklonila; toda če ni tako, tedaj izgovori svojo besedo z močjo ali znamenjem in prisili njega in njegovo ljudstvo, ki se norčuje iz mojega veličanstva in me imenuje pankarta, da se mi ukloni. O Amen, oni te ta je v svojih srcih, ki častijo druge bogove, kakor so te tajili barbari, ki so jih rodili in ki so podrli tvoje oltarje v Egiptu, toda jaz vem, da si me ti poslal, in zaupam vate; ah, tudi če me uničiš. Moj oče Amen, tamkaj zahaja veličastvo, s katerim odevaš svojega duha. Preden zaide in prey den pade noč na zemljo, se razodpni tako, da bodo vsi vedeli, da sem resnično tvoj o-trok. Če si pa drugače sklenil, zapusti mene in Egipt in me izroči sramoti!"
Končala je svojo molitev, se zgrudila v prestol, naslonila obraz na roko in ne-
premično zrla v sijaj zahajajočega solnca. A ni zrla sama, zakaj vsi, kar jih je bilo v širni dvorani, so se obrnili in so strmeli v poplavljajoči se žar. Stali so tamkaj v.rde-či svetlobi in strmeli vanjo; ker je bila dvorana zgoraj proti nebu odprta, sta senci obeliskov padali nanje, kakor senci dveh mečev, katerih konici se stikata na podnožju Turnega prestola. Nihče ni verjel da se bo kaj zgodilo, tudi duhovniki ne' ki so tukaj v Memfidi. Ptahovem mestu, le malo cemti Amena, thebanskega boga. Mislili so, da je ta obupna prošnja bila le zadnji krik umirajo^ vere ki se je izvil ponosni, pobiti ženski v nje največji stiski.
In vendar, in vendar so strmeli v soln-
"h ' g°V01Žla je s čud»° Novostjo, kakor da pozna boga, in ali se ni imenovala Amenova zvezda, ali niso pravili čudn h zgodeb o njenem rojstvu, aH se ni l^80v cvet spremenil v zlato in drae-o JU roki te mlade, maziljene ^ sila na svojih p^ih znak znljenja^ Z
(Dalje.)
....	--------r- ^

^AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST'
Zapadna Slovanska

» VER, COLO. NASLOV IN IMENIK. ML.AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
4. LETA. UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Adolph Anzicheck, 4701 Grant Street, Denver, Colorado.
1.)	Podpredsednik: Prank Boitz, R. R. — 1, Box 171, Pueblo, Colorado.
2.)	Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville, Colo. Tajaik: Prank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver, Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
NADZORNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado.
2.)	Nadzornik: Peter Gcshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado.
3.)	Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N- Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pi^blo, Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely, Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado.
3.)	John Starešinich, 4S76 Logan Street, Denver, Colorado.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec — Edinost", Chicago. 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- Prošnje za-sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih drnštev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
on
oz
IZ URADA
DOPISI. DRUŠTVA "BISER'
ŠT. 8. Z. S. Z.
Mulberry, Kansas.
Tem potom se poživlja vse člane od blizu in daleč, da se gotovo udeleže prihodnja seje dne 21. junija, na kateri se bodo razmotrivala pravila za korist društva. Čim večje Število, tem bolje za društvo in ko-
risti -društva.
Seja se začne ob 9. uri poldan v navadni dvorani, rej še enkrat poživljam Člane, da ne ostane nihče ma, vsi na svidenje dne 21. junija pri tako važni seji.
Geo. Bohorch, društ. tajnik.
do-To-
vse do-
IZ URADA DR. "SLOVAN" ŠT. 3, Z. S. Z.
10-LETNICA DR. SV. DRUŽINE V WAUKEGANU.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Kot slavnostni govornik je bil preč. g. duhovni vodja, kateri je v jedrnatih besedah najprej čestital društvu sv. Družine k njeni desetletnici, nato pa je povzel iz evangelija, ki je bil ravno na ta dan to je bin-koštna nedelja, da hiša, kjer so bili apostoli predno je prišel sv. Duh nad nje, je kakor zbo-rovalna dvorana pri naših katoliških društvah. Nadalje je čestital ustanovnikom družbe sv. Družine, da si je vzela ža patrona sv. Družino, «ki je človeštvu najboljši vzgled in vzor za pravo pošteno življenje. Med drugim je preč. g. duhovni vodja omenil, da ko bi imel besedo, bi ustanovil še eno, še več katol. jednot in s tem bi dal priliko, da bi se vse katol. družine zavarovale edino /pri katoliških organizacijah. Njegov govor je bil globoko zamišljen in vsi, kateri smo ga slišali, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Takoj po službi božji so se društva zopet uvrstila v parado po 10. cesti in so odkorakala v Fr. Svetetovo dvorano, kjer se je vršil banket. Pred vhodom so društva naredila slavljencem špalir, kateri so vkorakali v dvorano in zavzeli častna mesta, katera se jim spodobijo ob takih prilikah. Takoj za njimi so prišla v dvorano ostala društva domača in tuja ter napolnila skoro do zadnjega kotička Fr. Svetetovo dvorano.
(Dalje prihodnjič.) -°-
Smrt vsled vročine.
Chicago, 111. — V nedeljo jej
. Pueblo, Colo.
Tem potom se naznanja vsem članom in članicam, da, se udeležijo prihodnje redne seje 28. junija ob. 9. uri zjutraj, to bo četrta nedelja v mesecu. Pri tej seji se bo volilo delegate za prihodnjo konvencijo. Kateri se te seje ne udeleži, se bo z njim ravnalo po pravilih.
\
Obenem se tudi opozarja vse člane, da kadar dobite karto od tajnika za obiskovanje bolnika, da istega obiščete in podpišete zdravniško spričevalo. V bodočnosti bodo karte točno po-
di brez posledic in se poroča,
da so bile štiri osebe usmrtene več pa ranjenih- Od januarja t. 1. pa do pretečene* nedelje pokazuje statistika smrtnjh slučajev vsled avtov 290. Pač visoko število za 151 dni. Ponesrečen rolcoborbec. St. Louis, Mo. — Stanislau Zbyszko, svetovno znani ro-koborbec, star 54 let, je zada-bil težke poškodbe, katerim bo najbrže podlegel ko se je pre-teČeno soboto metal z Joe Stecher-jem, tako zvanim "Nebraska Strong Boy." Pri mete-žu mu je nasprotnik polomil par reber, zadobil pa je tudi težke notranje poškodbe in so zdravniki izjavili, da skoro ni upanja, da bi okreval.
-o-
Dvoboj z revolverji, dva mrtva.
Ilarlan, Ky. — Dva moška Wilson in Belcher sta s£ sprla in pograbila za revolverje ter pričela eden na drugega streljati. Posledica dvoboja je bila, da sta oba ostala na bojišču mrtva.
-o-
—	Bellingham, Wash. — Zaloga trde pijače v obmejnih mestih"' Britske Kolumbije hitro pojemlje. Vsaki dan prihaja tja nad 10.0000 Amerikan-cev. Hotelirji delajo ogromne dobičke, pivnice rasejo kakor gobe po dežju.
—	St. Louis, M o. — Najdragocenejša selitev je bila brez- ! dvomno ona v St. Louisu kon-1 cem pretečenega tedna, ko so na trucku prepeljali iz stare zvezne banke v novo, baš dograjeno, denarja v znesku $175,000.000, $7,000.000 je bilo v zlatu.
. — Panama, 111. — Ed. Iloch, prilezlo živo srebro do točke rudar, 45 let star, je bil areti-92, imeli smo pravi poletni dan. ran in vržen v ječo ker je bil Kolikor se dozn^va je bil na- nekoliko vinjen. V noči pa je v znanjen en smrtni slučaj radij jetnišnici izbruhnil ogenj in vročine, in sicer, podleglo je poslopje vpepelil, v pogorišču 11 mesecev staro dete Le rov je bilo tudi truplo nesrečnega Bealin. "	rudarja.
-Avtov je bilo po ulicah toli-1	-o-
ko, da so bili eden drugemu na Katoličan brex katoliškega
Italijanske demonstracije pro-fS Jugoslaviji v Zadru.
Splitsko italijansko društvo "Societa Cora le" je priredilo izlet v Zader, kjer je tem povodom došlo do velikih demonstracij proti naši državi. V gledališču so delili listke z napisom : "Ne bomo mirovali, dokler iz Dioklecijanovega vesti-bula ne izženemo srbskih svinj. D.'Annunzio."
Eva.	v.
Bogat samec je peljal jieko gospodično po svojem posestvu in. ji je razkazoval bogastvo.
"Joj," je dejala gospodična. "Vi pa živite kakor v paradižu."	- % Jj
"Da," je vzdihnil ta, Eve mi še manjka."
samo
Tvoj največji prijatelj je tisti, ki ti odkrito resnico pove,
pa naj si bo taka ali taka.
JUST KIDS---. Bfc Business,
TylS^Caffm
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
CLEVELANDČAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
grdina in sinovi
(M	1053 — E. 62nd St.
Jr CLEVELAND. OHIO m" Primite za bližnji telefon in po-
i n. kličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOp STRITAR
se. priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe ljam na dom. Prevažam pohištva ob basu selitev m vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Flace CHICAGO, ILL. <fPhone: Rosevelt 8221.
slane dvem članom, ki živita najbližje bolnika. Glejte, da spolni vsak svojo dolžnost in da se ravnate po pravilih.
Kateri član ima kaj posebnega za naročiti v prid novih pravil, bo imel lepo priliko na prihodnji seji, na kateri upamo, da bo polnoštevilna udelež-| potu, razume se, da ni bilo tu-' lista je nič! ba, kjer lahko eden ali drugi predlaga stvari, ki bodo v korist društva in obenem Zapad-Slovanski Zvezi.
ni
John Merhar, preds. Jos. Pritekel, tajnik. John Germ, blag.
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
. Kapsa
2000 BLUE ISLAND, A2TE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614.
Trgovina vsakovrstne ieleznine. strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so naj-| nilje!
Blago dovažamo na dom, v vsaki | del mesta ali predmesta. Začnite trgova- 1 ti z nami in ostali boste naši stalni prijatelji.
(& fc P.)
Ne pozabite, da potrebujemo še 800 novih naročnikov za A. S. & Edinost da začne izhajati dnevno.
8=" B S S
Ti
S Ti IS Ti
i IS i S Ti
VI POGREŠATE NEKAJ,
ako ne rabite "Schrumm-Schruram" izdelkov za kuhanje dobrega domačega piva, ki obstoji iz pravega nemškega hmelja, ki uživa svetovni sloves, najboljšega sladkega malta, in zraven iz "Flavoroma" cveta, ki da pivu pravi pristrri okus, z enega paketa, ki tv<*ri štiri predmete, lahko napravite 8. galonov domačega piva. 1'akct stane $2.00. Pri naročilu 6. paketov ali več pa dam znaten popust.
Prodajam tudi sloveči Heidelberg Brand Malt and Hops, ki je med ljudstvom zelo priljubljen, — Istotako sloveči "Kram-bambuli," katerega ni ,treba nič kuhati. "Schrumm-Schrumm'' številka 2. je jako pocctii a zelo okusen. —
Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najboljše ek-strakte (cvete) kot Bourbon, Rye (rženi) Scotch. Cognac, Ki-mel. Rum, Dry Gin in HoUand Gin ekstrakte, katere se; lahko rabi tudi za razne kuhinjske stvari, kot paje itd. Steklenička, ki drži 1. oz. prodajam po ?1.00. Pri večjih naročilih dam znaten popust.
Naročilom iz naselbin izven Chicago jc pridjati potrebno svoto v Money Orderu, ali draft čeku. Moj naslov je:
LEO JURJOVEC
EDINI SLOV. ZASTOPNIK ZA "SCHRUMM-SCHRUMM"
IZDELKE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 1840 West 22nd Place,	Chicago, 111.
Phone: Canal 3839
II skupno potovanje v Jugoslavijo
V TEM LETU PRIREDI SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek & Češark
70 Ninth Ave.,	New York, N. Y.f
In sicer z najboljšim francoskim parnikom "PARIS" ki od-plove iz New Yorka na 6. junija t. 1.
Ako ste namenjeni v domovino to poletje, ste vabljeni, da se pridružite temu potovanju, za katero je že sedaj veliko potnikov priglašenih.	. - _
Ker se ob tem času ni več bati mraza in ker je tedaj morje navadno jako mirno, nudi to potovanje ugodno priliko za vsakogar.
Poleg drugih ugodnosti tega skupnega potovanja bo tudi to, da bo potnike spremljal naš uradnik prav do Ljubljane, in skrbel za njihovo čim večjo udobnost, zlasti v pogledu prtljage.
Ne pozabite dalje, da so retur karte III. razreda sedaj znatno cenejše. Tudi jugoslovanski potni listi so veliko cenejši in nedržavljani dobe poseben "permit" na podlagi katerega se lahko nemoteno vrnejo v Amerike.
Takoj nam pišite po vsa nadaljna pojasnila.
POSEBNA PRIPOMBA:
Kadar pošiljate denar v stari kraj, ali, kadar želite dobiti
kako osebo iz starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem, se vselej obrnite na omenjeno banko, pa bodete gotovo najboljše postrežem.
is i B
n
Srce automobila \e baterija!
Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avto ju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage.
FIDELITY ELECTRIC C0.
FRANK SCHONTA, la*tmk, 2049 West 22nd Street,	Chicago, III.
0 g
g

IZPOPOLNJENA TISKARNA
Slovenskim društ vam, .trgovcem, obrtnikom in posameznikom
naznajamo, da smo zadnje čase našo tiskarno docela izpopolnili. V kolikor se tiče modernih strojev, tehničnega dela, natančnosti in drugih stvari, ki jih potrebuje in zahteva ta obrt smelo trdimo, da se naša tiskarna lahko primerja z vsako drugo tiskarno. Za-posljene imamo dobro izvežbane tiskarske moči. Zato se uljudno priporočamo vsem slovenskim društvam, slovenskim trgovcem, obrtnikom in posameznikom, da o prvi priliki, ko bodo rabili različnih tiskovin se zaupno obrnejo na nas in videli bodo, da pri nas ne bodo dobili samo najboljše postrežbe, ampak tudi najboljše delo.	. ^
NAŠA ŠPECIJALITETA
so zlasti tiskarska dela za društva. Društvene plačilne knjižice, pravila za društva in klube, pisemski papir in kuverte z znaki Vaših jednot in zvez ter druge društvene tiskovine, kot bolniške liste, preiskovalne zdravniške liste, plakati, vabila, vstopnice in tiketi za vsake različne prireditve izdelujemo po volji naročil ceneje, kakor kje druge!
PREPRIČAJTE SE!
Človek navadno ne verjame dokler se ne prepriča. Zato je dobro, da se prepričate i Vi. Društveni uradniki, trgovci, obrtniki in posamezniki, kadarkoli boste rabili kakih tiskovin pišite nam za cene in pojasnila. Društveni uradniki, ki bi radi imeli kake tiskovine po svojem okusu narejene naj nam pišejo in jim bomo svetovali, kake tiskovne forme so najboljše in praktične. Obrnite se nas vedno s zaupanjem. Obrnite se tudi drugam, toda vedno boste našli pri nas najnižje cene in najboljšo postrežbo.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMAJHNO IN NOBENO NAROČILO PREVELIKO!
Tiskarna
Amerikanski Slovenec & Edinost
1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Phone Canal 0098
==
Mfliaiilt ■ rifrifflh«ahi' V fH-niritrttftr
___—, —

Gladiator j |
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Peljala ga je v temno, ozko ulico. Ob njenem koncu se je bleščal Tiber v svitu zvezdnatega neba.
Pred nizkimi vratmi se je ustavila, se dotaknila skritega gumba in vrata so se tijio odprla.
Obrnila se je k svojemu spremljevalcu iu ga povabila seboj:
"Nisem te še dovolj zahvalila! — Ali nočeš vstopiti v naš reven stan in deliti z nami kruh in čašo vina, preden nadaljuješ svojo pot ?"
Eska ni bil ne lačen ne žejen, pa poklonil se je in šel za njo v hišo.
VII.
Prvi žarek večne Resnice.
Skozi poltemno vežo ga je peljalo dekle v notranje stanovanje. Lahka, pa obilna svetloba se je razlivala po prostoru. Soba je naredila vtis zanemarjene podrtije, opremljene in izpremenjene za prisilno stanovanje s pomočjo dragocenega pohištva. Stene so bile gole in začrnele, pa od stropa je visela dragocena svetiljka, napolnjena z duhtečim dragim oljem. Kamenita tla so bila razpokana in mokra, pa krasna perzijska preproga se je v bujnih barvah razgrinjala skoraj po celem prostoru. Bogata azijska pregrinjala so pokrivala polomljene stole in4 podrti divan. Povsod je opažal Eska isto čudno nasprotje. Žarko libanonsko vino se je hladilo v priprostem lončenem vrču, motna voda iz Tibera je bila nalita v čašo iz brušenega zlata.
Na umazanih stenah je viselo orientalsko kopje, obloženo z biseri in slonovo kost-'jo, in poleg njega priprost dvorezen meč z oguljenim ročajem.
Ko sta vstopila, je sedel pri mizi častitljiv plešast starec z dolgo sivo brado. Bral je v pergamentnem zavitku in tako zatopljen je bil vanj, da je šele dvignil glavo, ko je dekle pohitelo k njemu in se mu vrglo v nai^očje.
Ni razumel Britanec, kaj mu je pravila v svojem orientalskem jeziku, pa posnel je iz njenih kretenj, da govori o pravkar doživelem dogodku in tudi o njem.
Nekaj časa je pripovedovala v jeziku, Eski nepoznanem, potem pa je vstala, ga prijela za roko in potegnila bliže k starcu ter nadaljevala v latinščini in marsikak vzdihljej je pričal o njeni razburjenosti.
"Poglej mojega rešenika !" je dejala, '"mladeniča, ki je planil kot lev\ nad nj_e jn me rešil njihove hudobnosti! Zahvali ga v imenu mojega očeta in v tvojem in v imenu vsega mojega sorodstva in vsega rodu! Pozdravi ga in povabi k najboljšemu, kar more nuditi naša hiša! Ne zgodi se vsak dan, da bi srečala, Judova hči moža takega srca in takih krepkih rok, če pade v pest nevernikom in nasilnežem!"
Prisrčno je podal starec Eski roko in ljubezniv smehljaj je zasijal na njegovem prijaznem, odkritem licu.
"Moj brat se bo vrnil," je rekel, "in sam te bo zahvalil, da si rešil njegovo hčerko predrzne žalitve ter še hujše nesreče. Med tem pa te Kalha srčno pozdravlja v Eleazarje-vem domu. — Mariamna," se je obrnil k dekletu, "pripravi nam kak grižljaj za večerjo ! Ni navada pri našem ljudstvu, da bi odslovili tujca lačnega izpred vrat!"
' Mariamna je odšla, da izvrši gostoljubno naročilo. Eska pa je na povabilo starčevo podal kratko poročilo o nesrečnem dogodku. Skromno je govoril, ni mnogo pripovedoval o sebi in omalovaževal je nevarnost. Kalha je kimal in ga resnobno poslušal.
Ko je skončal, je pokazal starec na per-gament, ki je ležal poleg njega na mizi, in rekel slovesno:
"Prišel bo čas, ko bodo besede, ki so tukaj zapisane, na ustih vseh ljudi celega sveta in tistikpat ne bo več ne prepira, ne krivice ,ne trpljenja in ne žalosti. Ljudje se bodo ljubili kakor bratje in bodo živeli v ljubezni in dobri volji. Daleč se še zdi, da je tisti dan in besede donijo revno in nerazumljivo, pa tako je tukaj zapisano in tako bo!"
"Ali misliš, da bo rimski orel razširil svojo oblast dalje in dalje ? Da si bo osvojil vse narode, kakor si je osvojil nas —? Da bo v resnici postalo tole mesto, kar se že sedaj ponosno imenuje, "gospodarica sveta", da res, peruti rimskega orla so silne inr raz. sežne. Oster je njegov kljun in kamor je zasadil svoje kremplje, tam ne izpusti nikoli več—-V'
Kalha se je nasmehnil in zmajal z glavo.
"Golob bo premagal orla, ker ljubezen je močnejša kot sovraštvo! Ne govorim o Rimu. Njegove legije so sicer dobro izvežbane
in pogumne, boljše nego so Cezarjevi, voj-sčaki, ki je njihova služba težja, njihov nasprotnik številnejši, ki pa je njihova zmaga gotovejša in slavnejša —!"
Eska ga je gledal in ni ničesar razumel. Misli Brjtančeve so potovale daleč tja v domovino, mislil je to pot na borbe, na žven-ket jekla, na belooblečene bojevnike in njihove dolge meče. Tudi on je bil nekdaj bojevnik, eden najpogumnejših in najboljših.
"Težko se je boriti zoper Rim!" je rekel, Lica so mu rdela in oči so se mu bliščale. "Ampak jaz mislim, da če bi ga nikdar.ne bili napadli, če bi se bili samo branili, če bi se bili umikali, ga nadlegovali in mu vpada-li v hrbet, kadarkoli bi se bila nudila priložnost, — se zanesli bolj na naše goste lesove in- nepremostljive rek.e, kot pa na naše o-rožje in na našo moč, ukrotili bi bili orla in mu kmalu porezali peruti in ga napodili nazaj čez morje. Toda kaj imam jaz z vsem tem opraviti ?" je pridjal in britka pobitost mu je zagrnila lice, "jaz ubogi barbari i vjetnik, rimski suženj!"
Z bistrimi očmi je ogledoval Kalha Bri-tančev obraz, nato pa je položil roko mlademu možu na ramo in mu dejal:
"Ne enega sivega lasu ni v tvojih gostih kodrih, niti ene gube na tvojem čelu in ti si že žalost okusil ?"
"Kdo je še ni okusil?" je odgovoril Eska priprosto. "Ampak nikoli nisem,' mislil, da bo prišlo tako daleč!"
"Ti si suženj, pa bi rad bil svoboden?" je rekel Kalha počasi ter s povdarkom.
"Suženj sem in svoboden bodem! Toda ne pred smrtjo!"
"In po smrti?" je vprašal starec z istim počasnim povdarjajočim glasom.
"Po smrti bom svoboden, kakor so svobodne prvine, ki so me jih učili častiti in mi o njih pravili, d a bode v nje razpadlo moje telo. Cemu mi je o tem treba vedeti v^č nego to, da po smrti ne bo ne veselja in ne bolečin —"
"Ali bi ne bila prebridka taka zamena —? Življenje z vsemi svojimi mnogolič-nostmi in prijetnostmi — pa n^j se konča z razpadom v — nič ? ! Ali si zadovoljen s tem, da je tvoje življenje podobno onemu, ki stopa po rahlem pesku, in stopinje za njim se s zasujejo in so pozabljene ? Ali se moreš sprijazniti z mislijo, da je včerajšnji dan minil in izginil brez sledu za večno? Da te jutri čaka črni, brezkončni, brezčutni — nič? Zares, smrt bi bila nekaj strašnega, če si jo tako predstavljaš!"
"Smrt ni nikdar strašna za pogumnega junaka! Britanca ni treba učiti, kako naj umre z mečem v roki _!"
"Ti si ponosen na svoj pogum!" je rekel Kalha in zamišljeno gledal na mladeniča, ki mu je od zanosa rdelo lice in žarelo oko. "Ah, da si videl umirati moje tovariše, spoznal bi bil, da se še za kaj višjega, ko za pogum, more vneti človeško srce! Kako sodiš o slabotih ženskah, nežnih, boječih deklicah, utrujenih, lačnih, onemoglih od vročine in žeje, ki jih peljejo pred divje zverine, vlačijo v počasne, grozovite muke, — ki pa jim miren, srečen smehljaj sije na licu, kakor bi že gledali svojo domovino, v katero hitijo, kakor bi že uživali zmagoslavje, od katerega - jih loči le še par trenutkov? Kako sodiš o možeh, ki se tukaj v Rimu pred cezarjem in vsi njegovo močjo branili in zagovarjali <;ast svojega Gospoda in umrli brez najmanjšega u-govora za Njegovo stvaf? Videl sem Petra-rečem ti, Petra Galdejca, ki o njem ljudje govorijo še dandanes ter ne bodo nehali govoriti -o njem, dokler bo stal svet, videl sem ga, ko ga je Neron, najzlobnejši vseh Cezarjev, obsodil v smrt na križu, ker se je drznil, mu očitati njegove hudobije in mu je povedal resnico, in slišal sem ga, ko je prosil, naj ga križajo z glavo navzdol, ker ni vreden, je dejal, da bi trpel kakor njegov Gospod, in v duhu ga gledam, njegovo bledo lice, njegovo plemenito glavo, njegove črne in bistre oči, njegovo visoko in krepko postavo, predvsem pa njegovo trdno, zmagovito zaupanje, ko je stopal neustrašeno v smrt. Bil sem skupaj s Pavlom, plemenitim farizejem, rimskim državljanom, ko je on edini mej vsemi potniki in vojaki ostal miren in dobre volje na ladji, sredi viharja in razburkanih valov, in nas tolažil, da bo nas vseh 275, kar nas je bilo na ladiji, prišlo varno na suho. Spominjam se, kako zaupljivo smo gledali na njegovo resno in ljubeznivo lice, njegove prijazne oči, košate obrvi in močno,' že nekoliko osivelo brado, in vedeli smo, da njegov veliki duh daje moč in odporaost temu Slabotnemu tele-
_„	'jjBHflMftlwfiii i Ti 1*1 firtSfer'li iliVliti -tfttir -
v strahu.
Los Angeles, Cal. — Skovana je Tbila zarota, da bi se u-grabilo zvezdi, kine igralki Mary Pickford in Pola Negri in bi se ju držalo kot jetnici, dokler bi se ugrabiteljem ne izplačalo $1,000.000. Nakani pa so še pravočasno prišli na sled in a-retirali dva osumljenca kot zarotnika in enega drže oblasti kot pričo, ker so mu znane podrobnosti o nameravanem u-grabljenju.
Odkritosrčnost.
Nemanič: "Posodite mi, sosed, deset dolarjev, pozabil fcem mošnjo z denarji doma."
Velikovič: "Sosed, vi pa velikokrat mošnjo doma pozabite!"
Nemanič: "Res je, pa nič ne
de, je tako prazna."
* =* * e
Na kratko.
"To bova prav na kratko naredila, dragi moj . možek. Kadar bova v zakonu oba istega mnenja, tedaj boš imel ti prav, če bova pa različnega mnenja, bom imela pa jaz prav."
-o-
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
NAZNANILO!
PISANO POLJE 1%
&	J. M. Trunk. -® ^ K

zznn


Rojakom po državi Minnesota ter državi Michigan naznanjam, da jih obiščem ta in drugi mesec zaradi oblek, katere merim in potem po naročilu dostavljam odjemalcem, po najnižji ceni, kakor se prodajajo na debelo. Blago in delo jamčeno, vse je najboljšega izdelka, vsake vrste, velikosti. Naročila dopošiljam po pošti na dom -točno, hitro in zanesljivo, ker tvrdka ki izdeluje o-bleke je največja tvrdka z o-blekami za može in fante v A-meriki. Rojaki poskusite ter bodite prepričani, da boste zadovoljni. Moje dosedanje poslovanje v tem oziru z našimi ljudmi mi daje popolnono zadoščenje, kakor tudi mojim odjemalcem največje zadovoljstvo z oblekami, ki so jih kupili od mene.
Za naklonjenost se priporočam
MATH POVŠE, 6202 St. Clair Ave.,
Cleveland, Ohio.
ust onih, katere Vi silno brcate, iz ust socialistov. Koliko je bilo zor in solne svobode in žari j svetlikanja in upov in nad napovedavanja zlatih dni in časov ... Koliko, koliko . . . Ampak delavci bi radi videli DAN, od samih zor in zarij in upov ne morejo živeti. Dneva, uresničenja upov, udejstvova-nja obljub pa niso prinesli, kakor sami ogorčeno poudarjate, niti socialisti, niti, se bojim, ga ne boste dali delavcem Vi. Pokazali boste na Rusijo, a mnogi izmed Vaših komunističnih bratcev pravijo, da je tam pravi — pekel, ne pa kak dan. Pa ko bo ves svet zrevolucijoniran, potem bo dan, porečete, in bodo strti vsi kapitalistiščni so. vragi, potem bo DAN. Jaz in z menoj vsak delavec bi pa rad jarmili vse naravne sile in sča-"K-idel dan vsaj v Rusiji. Če ga
Božidar Krč ali Korč je bila stara ruska duša, učenjak in poštenjak, za kakršnega dandanes v Rusiji ni več prostora. Bil je velik prijatelj vseh Slovanov, res prijatelj ne po vzorcu enostranskih slavofilov. Sodnija v Odesi mu je dala nalogo, naj preštudira, kako Slovani kolnejo. O Slovencih pravi, da sploh ne znajo kleti. "Ferdamana strela . . ." to ni nič. Ko bi bil učenjak na Place d' Etoile v Parizu poleg mene, kadar je Dr. L. Erlih povedal, da je Conceil des Quaters na pritisk polentarjev odredil za Koroško plebiscit, torej Koroško pokopal, bi bil nekaj slišal in bi gotovo ne bil zapisal, da
Slovenci ne znajo kleti.
* * *
Prosveta pravi, da bomo pod-
soma delali tudi dež. Ne zani-kujem ravno in nimam prav
tam napravite, potem lahko dalje govorimo. Stavim pa, da bo
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
o «*217 ST. CLAIR AVE.
nič zoper to. Mi kristjani veru- ostalo samo pri zarji in zori in jemo v Boga in smo prepriča- Morgenroete brez DNEVA.
ni, da nam on, gospodar nara-) » -o——
ve, kar človek nikoli ne bo po- — Sullivan, Mo. — Izbruhnil stal, lahko pošlje dež, ali ga je ogenj v hiši Mrs. William nam odreče. Neki rudar Hib- Allen, kjer je našla smrt v plamenih lastnica in šest članov družine. Kako je ogenj nastal ni pojasnjeno.
bin g, Minn., se norčuje iz faj-moštra v Ribnici in neumnih kmetov, da je bila za štiri raj-niš premalo deža, ko so napravili procesijo. Well. Vse se da zasmehovati, posebno stori to lahko kak rudar, ker on deža nikoli ne potrebuje. Doživel
Zelo nevaren tovariš.
Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja. katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim bfhnom in vedno svežim mesom.
Rojaki prepričajte se — obiščite me.
Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
n Neki ameriški pisatelj je ne dolgo tega rekel: "Prihodnjič, sem to-le: V Velikovcu na Ko-j ko boste slišali koga reči: "To roškem je bil trgovec, ki se jej se ne more storiti," spravite se kot pristen liberalec pogosto-, hitro s kraja, kjer se ta človek ma delal norca iz kmetov in nahaja. Podoben je nalezljivi njih vere, če so hodili s proce-j bolezni." V resnici, pametni sijo in prosili blagoslova bož- ljudje se vobče izogibljejo ne-jega za žitna polja. Nastopila varne besede 'nemogoče/ ker je huda suša,vse je bilo po- ista stoji prepogostokrat samo
za izgovor za neumno neodločnost. Če trpite na slabem teku, slabi prebavi, zaprtju in živčni
žgano. Prodajalna prešernega liberalca se je praznila od dne do dne. Kmetje niso imeli ničesar za prodati, torej tudi niso mogli kupovati. Trgovcu je ginjevala prešernost, ko se je krčila mošnjica in je bila ne-
razdraženosti, če sprevidite, da
se vam zdravje slabša in če vam vaš prijatelj zagotavlja, da lahko ozdravite s pomočjo
110 — 57th STREET,
PITTSBURGH, PA.

ROJAKI V SO. CHICAGO
ALI Se ne veste da ima
JO S. GORNIK na
9476 — Ewing avenue
v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, s veze in prekajeijo. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v poset!
t
4
4
\mvvvvv\vvv\vvivuuml
varnost, da se bo popolnoma' Trinerjevega zdravilnega gren-posušila. Na tržen dan pride i kega vina, nikar ne recite, da nekaj kmetičev, seve brez de-ije to nemogoče! Poskusite to narcev. Trgovec jih ustavi re- zdravilo! Kupite steklenico v koč: "Pa ča boste šli prosit za vaši lekarni ali trgovcu z zdra-dež, al' ča boste napravili kake vili in pazite na učinke! Kma-procesije?" Kmetje niso bili;lu boste istega prepričanja, ko izmed zarukancev, in eden se je na primer Mr. Jose H. Marti-je odrezal: "A tako, prej se .nez, ki nam je pisal v španščini iz nas norca bril, da hodimo s}iz Weldone, Colo., dne 24. a-procesijo, in nam pravil, da ni! prila: "Rezultati Trinerjevega Boga, zdaj pa nas goniš za dež zdravilno grenkega vina so pre-
prosit, seve zdaj, ko te)>i voda j teče v krof . . ."
Ni kaka storija, ne, istina, resničen dogodek je to. Mr. Rudar, tudi kakemu rudarji lahko teče voda v krof.
Phone: ROOSEVELT 2586
SLOVENCI!
t
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist, ki izdeluje prav tako fine slike, če še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:
M. Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST U47 — W. 18th St., Cor. May St.	CHICAGO.
senetljivi." Poskusite tudi Tri-nerjev Liniment za izvinjenja in otekline, Trinerjeve Headache Powders, (praški proti glavobolu), Trinerjeve Toothache Drops. Pišite po seznam Triner-jevih zdravil na Joseph Triner Del. Slov. je za prvi maj ka- j Company, Chicago, III. kor kaka naliŠpana nevesta. ———————_________
Zora, zarja, solnce vzhaja, NAZNANILO IN da'n se poraja, svita, blesti se na vzhodu. Morgenroete . . . dani se . . . delavcu morajo
ZA DRUŠTVA
kar sline v usta leteti. Nič nimam zoper to, da delavcem ob-Ijubujete boljše čase. Pa jaz sem star ptič. Vse to sem čital in slišal že pred dolgimi leti iz
Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St.
MDQ NICHOLAS GOETTERT
cerkvena, podporna ter razne slavnosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri
A. S. & EDINOST
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
Pogrebni zavod
Se priporoča Slovencem Hrvatom 2046 W. 23rd Street, CHICAGO, ILL.
in
J. K0SMACH
1804 W. 2 2nd St., Chicago, IU Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvailje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in našim rojakom v državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, <ia jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik
MR. LEO MLADIČ,
ki je pooblaščen pobirati na ročnino, oglase in vse drugo kar je v zvezi z našim listom. Rojake po naselbinah prosimo da gredo Mr. Mladiču na roke m mu pomagajo pri razširjeva-nju katoliškega tisi Uprava A. S.