270 Ocene in poročila 11 puhlikaujali ir razstavah ARHIVI XX tovo nud' a solidno osnove naslednjim delom priročnika za strokovno oNJcIavo arhivskrga gradiva pravosodja in arhivetom "»lajšal, i njihovo delil. S tem pa j j prvi del tudi doiegcl svoj osnovni namen. Poleg lega je pomembno, da publikacija določa enoinc standarde za navajanje virov, kr.jti samo strokovne in enotne smernice vodijo k sistematični in strokovni obdelavi arhivskega graniva. Nenazadnje pa se knjige lahko razveseli lodi opo rahmk arhivskega gradiva, saj m o lio koristno vodilo in pripomoček, k. ija tw na kialek in jasen način seznanil z različnimi pravnimi sistemi, ki so v preteklosti obstajali na slovenskem ozemljil ter temelj nimi pravnimi viri /a delovanju pravosodnih organov. Marka Kamhič Brane Kozina, Republiški upravni organ: v LRS od 1945-1953, Ljubljana 1396, izdal in založi) Arhtv Renublike Slovenije, 223 strani Ko je parlament junija 1991 forntalnopr-vno prevzel oblast v Republiki Sloveniji, seje končalo pet in.štiridcscilelro obdobje, ki se ga .Slovenci prezi/cli v drugi jugoslovanski državi, če temu dejstvu ('odamo šc, da,se je od takrat začelo razhajanje s starin, i načini ž.Mjcnj i in z utrjcvanicm demokratične oblike dru/. benega organiziranja, zlasti pa d.f sc je povečal« splošno zanimanje za odkrivanje manj znanih dogodkov, dejstev in številk i/ bližnje preteklosti, potem sc nam same po sebi zastavi vprašanje, lili niso vendarle nastopili zlati časi za slovensko historiografijo, po sebno ker oblastni organi ležko reSijo nekatere notranje in zunanje pioblcme Urez pomoči zgodovinarjev. Odgovor kljub temu ni pritrdilen saj obstajajo številne ovire, ki otežujejo strokovni! rekonstrukcijo preteklosti. I:na ml njih je arhivsko gradivo, ;aj še vedno ni v celoti dostopno in evidentirano, pa tudi šc ne do kraja prevzelo in urejeno oziroma strokovno obdelano. Arhiv Republike Slovenije, ki hrani Ton de repnh liških političnih, oblastnih in drugih icles, si v zadnjih letih prizadeva, da b? bilo gradivo, nastalo v času po drugi svetovni vojni, čim pmj nrejeiio in strokovni javnosti v celoti dostopno. S tem namenom je Arhiv zaposlil in vzgojil nove strokovne delavce, izpopolnil opremo, pridobil d.jdatne prostore t^r se dejavno vključil v pripravo nove arhivske zakon«daje biti) pa se je tudi obsc/nc in premišljene založniške dejavnosti. Poleg razstavnih katalogov, invenlr.rjev ter vi rov kot stalnih izdaj j t ta v«dilna arhivska ustanova nn Slovenskem začela izdajali l>idi magistrske naloge svojih delavcev Zadnja mod mirni je magistrsko del« liranela Kozine z naslovom: Republiški upravni organi LRS od 19^5 do 1953. Kol pove naslov, jc mag. lir.inc Kozina svoje raziskovalne naperc osredotočil na obdobje IHi. admini straiivnega s«eializma, sc pravi na čas. ki je po (že preživetil penodizaciji trajal od leta l()45 do lela 1952 oziroma 1953 1-olil se je lurcj enega najholj razgi banih in linrnih olidoliij iz časa druge jugoslovanske države, ki se )e začel« z odšlianjevanjem političnih nasprotnikov in pmlržavljanjcm zasehnega premoženj", nadaljevalo z udejanjanjem sovjetske oblike organiziranja družbenega, puli ličnega in gospodarskega ž.vljenji', kc ne rilo pa z novim gospodarskim sistemom, (zač.v.nr.) omejilvijo partijskegT monopola in central i-z^Liiskil: zvezne države. Kot arhiv i.si z več k« l dcsc tletnim stažem (v letih 1988 do 1992 jc bil vodja odseka za upravo po letu 1945, sedaj pa je svetovalec direktorja za arhivska strokovna vprašanja! je «srednjo pozornost namenil razviijn republiških nprr.vnili organov, ki so v letih l|)45-5'l «oživeli številne rcorgani-zaeije, preimenovanja in spremembe prist«jn«sli Za lak« izhodišče se je odločil zaradi j>olrcb arhivske stroke. Struktura in v;ak«kraine pristojnosti repuli-liskih upravnih organov v letih 1945-53 namreč še nisu raziskane, zal« i maju arhivski detavei velike le/ave pri strokovni obdelavi neiircjenega gradiva. Uvudi miajc avtor npozoril na nekaiere okoliščine, dogodke in jirueese, ki po njegovi oceni najliolj označujejo čas od Innpa druge svetovne vojne du ustavnih spremenili; zanimivi sta primerjavi pristojnosti med zveznimi in republiškimi inimslrslvi ter sovjetske nslavc i/, leta I93fi z jugoslovansko iz leta 1946 in slovensko iz lela 1947. V nadaljevanji! je avtor «cenil slopnjo ohranjene sli in glavne značilnosti arhivskega gradiva v obravnavanih letih. Opozorimo naj na njegova utemeljena ugotovitev, da nradna politika arhivski problematiki ni bila naklonjena zato arhivske u stanu ve na prve večje prevzeme gradivu niso bile pripravljene, nili pmslorsko niti kadrovsko. Sledi puglavje, v katerem je na podlagi zapletenih pravnih teorij razmejil pojme uprava, državna uprava in javna uprava Osrednji in najobsežnejši del knjige je namenil an:ili/.i organizacijskega razvoja republiških upravnih organov Najprej je obdelal republiško vtailo in njeno predsedstvo, na tu pa republiške organe za posamezna npravna področja. Organe je razvrstil po kronološkem načelu, to je po ustanovitvenem datumu. Če na primeril Narodne vlade Slovenije (oziroma Vlade l.RS) sledimo njcgovcnui kronološkemu načelu, t« pomeni, da je začel z i slano vil vijo prve slovenske vlade 5. maja 1945 ii Carinarnico Rakek l/vezno ministrstvo /.a finance je 2 avgusta ud«bri'« njeno ustaii ovite v), zaključil pa z reorganizacijo svetov vlade LRS de eembra 1951 in z iika/om o ukinitvi glavnih direkcij in uprav, ki je začel veljati julija 1952. Informacije n slehernem organu so olisežne. 1'oieg nslanovitveneta datoma in Ivsakokuralnegn) naziva, jl predstavil Se podmlien ustroj vsake orgar izacijske enote, opozoril na personalne .spremembe 7 Ztnadi vrsle podatkov pa bo gntnvo zanimiva [udi za širsn strokovno javnost. Jury Pi inčič VudniK po fondih in zbirkah Zgjdovm skcgc arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Celje 1997; 352 slrani 271 vinskem arhivu v Celi», ki pa seveda ni predpisan element vodnika. V Vodniku so objavl jene I udi reprodukcije arhivskega gradiva (nekatere v harvni teh niki)j ki publikacijo pri jetno popestrijo P» pogledu voilnika menim, da ,c pravi vi i s in zaključek la, da vodnik nudi uporabniku zelo dobro orienlai 'jo pn arhivskem gradivu, ki ga hrani Zgodovinski :nhiv v Čemi in da je z. iz.)l,Tjo te publikacije ailiiv dostojno »beležil svojo Stiridesellelnico obstoja. Sonja Anžič Occnc in ]iOrodila oj) 11 1) 1 ikacija 11 in razstav»]! Zgodovinski ariiiv v Celju praznil je letns siirč-de.scilclnio) svojega delovanja. Ta lep jubilej je mol drugim (rajni) zabeležil z izdiijo Vodnika po fondih in zliirkali Zgodovinskega arhiva v Celju, ki je hil prvič preiisiavl"':n v ruesecu nklobrn v Celju. lu kaj nanr nudi nov» izdani Vodnik? Ke ga odpremo, se najprej seznanim« v. njegnvo okvirnn vsebino, ki dani je podana preko kazala Ravnatelj Zgmlo vinskega arhiva v Ccijn g. Ruilolf Koželj nadalje v uvmlni heseili spregnvnri 11 dosedanjih objavah pregledu« arhivskega gradiva celjskega Zgodovinskega ailii-va in zaključuje, d;> je Vodnik rezu 11 al strokovnega ile-la vseli ilclii\'7cv, znpnslerih v Zgodovinskem arhivu sedaj in v prclcklo-ti. Sloli pregled razvoia arhivske dejavnosti na celjskem oil začelkov varovanj1,! oriuv-skega gradiva, ustanovitve Zgodovinskega arhiva do današnjega stanja, priibleniiiv i« ptrspekliv Navodila uporabnikom so kratka in jasna, prav tako luili prcglol arhivskih fontlnv in zbirk, ki se pričenja z. zbirkami listen. Listine so nanizane piis.miieni) in poleg datuma izstavilvl iti številke vpisa v oivenlarnn knjigo je na vedr.na tudi zadeva, na k;itero se listina nanaša. Na slednji zbirki: rokop_.ii in urbarji sti navedeni podobno kol li ;|ine. Pn v^aki ml zli.ik so npisan1 Eitvrtjij ki so dnloeali vzpi.sta/itev iloločene zhirke, oziroma je na veden najosnovnejši skupni imenovalec ilokumcntov, ki teorijo iloliieenozhLrkn. Osinivna razvrstitev prikaza arhivskih Ibndov v Zgodovinskem aihivn v Celju je sledeča: ilržavui in avtDnomni organi, nkupaeijski nt gan . politični in vojaški organi NOR. organi družbenopolitičnih skupnosti, piavosoilm organi, gospo darstvo, ./obraze vanje. kulMira, zdravstvo in socialno varstvu, družbenopolitične organizacije, politične stranke, društva in družbene organizacije, cerkvene "stanove ter iiscbni in družinski fondi in zbirke. Pri loinlih si) najprej naveden pregledni sphišni historiati m lvarj,7lcev, pri konkretnem arhivskem 1'nnilu pa knn kremi lustiiriati z vsemi potrebi, mi i podatki (o na Stanku, organizaciji, reorganizaciji in cvcntuclni uki jjtvi ustvarjalca). Nadalje sta navolein najstarejša in najmlajša letnica gradiva v okviru fonda, količina gra liv.i, pripomočki za upnrabn. vsebina ter po potrebi opiinihc kjer m nahaja i)p))Zonln glede posebneži i posameznih fnndov. K^jevno kazaln, ;e/na)ii spremenjenih kr,revnih imen ter navedba publikacij, ki jih je izdal /.godovinski arhiv v Celju zaključujejo publikacij)). Dobrodošla hi bila verjetno I udi navedba bibliografije delavcev, ki so bili in so zaposleni v Zgodo Vodnik po fondih in zbirkah PokiajinsKega arhiva v Novi Gorici. Nova Goric? 1997 Ob 25 -letnic. Rnkrajinskcga arhiva v Novi Gorici in MMctnici priključilvi Primorske k matični domovini, smo raziskovalci, ljubitelji zgodovine in drugi uporabniki dobili v roke pregled princ kulturne dediščine severi)»primorskega območja, ki jo ie v 25 letih zhral h ik raj irski arhiv v Novi Gorici Vodnik iih/,cga 264 si rani. na katerih je poleg nvodniga poglavja še sedem poglavij. Najprej jc v.trp ni) priknzan razvoj arhiva seznanioni publikacij, k jiii je arhiv izdal in : seznamom zaposlenih v letih P_*6ti do M'97, Sledijo "Napotki za uporabe ^odrikn 1er drugi nnsvcli za uporabo arhivskega g)adiva", k vsebujejo v ovodneni delu podatke o zakonskih osnovah za izdelavo vodnik;1 in o sesti' i vodnika s po-niočjn ptogr,miški ga pakcla "Armida", v nadaljevanju pa je opisana sestava podalkov za vsak fond j/.irrtnu zb.rko, krajevno kazalo in splosna puiasmta o pogojih uporabe nrhivskeg.i gradiva. Osrednji del vodnika je pregled po 78() rodnih in zbirkah pokoli 20001m), Kia-silikacija fondov ir, zhirk upošteva nedavna prizadt vanja Arhivu RS po enolm klaùlikaciji fondov in zbirk v arhivih. Od vseh klasifikac kai ;ih je bilo v vodnikih na slovenskem do sedaj, se mi zdi ta klasifikacija najholjsa. Manjka splošni pregled zakonskih osnov posameznih vrsi institucij -n to je edina pomanjkljivnsi lega v))dnik:i Za pretežni del ustvarjalcev so lakšni pregledi že napisani in nam vsem dobro znani, odtod morda razumem». zakaj teh pregledov ni. Toda Pr. morska ie specifični) pokrajina v Sloveniji in le na Primorskem hranijo fonde uslvarjaicevL k t lih ostali del Slovenije nt pozna zaradi dr/avnopravnih ok-'irov, v katerih so bili )leli Primorske skozi stoletja, fondi so Slevdčeni zato. daje lahko uporabljati "krajevno kaza lo fondov in zhirk". Na la način nimamo samo vpo gleda v fonde i/, določenega kiaja, ampak imamo v kazalu podatek o knji1, ki se poiavljanja čez celotni pregled hmdnv (po iii))jem mnenju je lakšno kazalo boljše nd preprostega kazala fnmlov po k raj i 11). K osrednjemu )lclu vo)lnika spadata š; izhor "Virov in literature". 1er "Okrajšave in kraliec", ki so bile upo rabljene pri sestavi seznama Tondov. Povzetek jc napisan v slovensčim, angleščini, nemščini in italijan