OSNUTEK
Na podlagi 18. Ctena Zakona o naravni in kulturni dcdiičini (Uradni list SRS, št. 1/81), na podlagi 90. člena Statuta občine Ljubljana Bežtgrad (Uradni list SRS št. 13/86), 57. člena Statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS št. 13/86) 83. člena Statuta občine Ljubljana Siška (Uradni list SRS št. 13/86), 79. in 84. člena Statuia ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 13/86), na predlog Izvr-šnih svctov Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Cen-
ter, Ljubljana-Šiika, so skupščine občine Ljubljana-Bežigrad na........
seji zbora združenega dela dne.....in na . . . seji zbora krajevnih
skupnosti dne.....; skupščina občine Ljubljana Center na . . . seji
zbora združenega dcla dne.....in na  ...   seji zbora krajevnih
skupnosti dne.....; skupščina občine Ljubljana Šiška na  . . . seii
zbora združenega dela dne.....m na  ...  seji zbora krajevnih
skupnosti dne  .....; skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na
. . . seji zbora združenega dela dne.....in na seji zbora krajevnih
supnosti dne.....sprejele
ODLOK
o razglasitvi arheološkega kompleksa v
Ijubljanskih občinah za kultumi in
zgodovinski spomenik
I. TEMELJNE DOLOČBE
l.Clen
Z namenom, da ohranimo zgodovinsko izročilo, kulturne, znanstve-ne in estetske vrcdnote ter zagotovo usklajen nadaljnji razvoj na obmo-čju arhcološkcga komplcksa Ijubljanskih občin, to območje razglaša-mo za kulturni in zgodovinski spomenik.
Ičlen
Arhcološki komplcks Ijubljanski občin (dalje spomenik) razglašamo za kulturni in zgodovinski spomenik, zaradi kulturnih, zgodovinskih, znanstvenih in estetskih vrcdnosti.
Vsebuje pomembne sledove človekovega delovanja:
—   obdobje prazgodovine — to je čas dveh tisočletij pred našim šte-tjem (najdbe v strugi Ljubljanice, med špico in čevljarskim mo-stom, Grajski grič, grobišča pri SAZU);
—   antično obdobje, ki zajema Las od pričetka našega štetja do konca šestega stoleija našega šteija (Emona);
—   obdobja zgodnjega srednjega veka — čas od osmega do dvanajste-ga sloietja našega štetja (Ljubljanski grad, Križanke, Cerkcv Sv. Petra);
—   obdobje visokega   .ednjega in novega veka, od 12. st.n.š. daljc (Srednjeveška Ljubljana).
3.  člen Spomenik obsega tri spomeniško varstvene enote:
1.   že prezenlirano arheološko dediščino, ki je na območju:
—   prezentiran objekt ob stavbi Kulturnega doma lvan Cankar
—   prezentiran objekt na Ulici Josipine Turnograjske
—   dcl Trga rcvolucije s statuo Emonca in Severnimi emonskimi vrati (parcela 160/13 K.O. AjdovKina)
—   predel med Erjavčevo, Igriško, Gregorčičevo in Prešernovo cesto s prezentiranimi objekti ob OŠ Majda Vrhovnik, z izjemo parcel 34/1,34/2,34/3 in 34/4 in same osnovne šole, vse K.O. Gradišče 1,
—   prcdcl mcd Aškerčcvo in Emonsko cesto, Mirjem in Snežniško uli-co (parcele 52/1, 52/2, 52/3, 54/1, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 62/1, 62/4, 64/1, 64/3, 64/4, 64/5, 65/1, 65/2, 65/3, 70/2, 70/4, 70/6 (do križišča z Mirjem), 71/1, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5, 71/6, 71/7, 71/8, 71/9, 71/11, 72/2, 78/4, 78/6, 78/8, 78/13, 78/26, 78/27, 78/28, 78/29,78/30, 79/1, 79/2, 81, 81/13 (do križišča z Mirjem) 81/18, 82, 84/1, 85, 87, 89, 94, 107, 115, 132, 139, 140, 141, 147, 152, 154, 171/10 (z izjemo prizidka FNT — VTO Kemija in kemij-ska tehnologija), vse K.O. Krakovsko predmestje,
—   členi antične arhitekture vzidani v zunanjih fasadah Stolnice, Seme-nišča v Dolničarjevi 4, na Mestnem trgu 3, na Ljubljanskem gradu in na vrtu Narodnega muzeja in je na karti razvidno iz legende.
2.    KnoCo i visoko ovrednoteno arheološko dcdiščino (konlrolni blok v skladu s priporočili UNESCA), ki se nahaja na območju Foerster-jev vrt — parcela 20, K.O. Gradišče I in je na karti razvidno iz Ie-gende.
3.    Arheokoško dediščino na preostalem območju spomenika v prede-lih, kjer arheološki teren še ni v celoli raziskan.
4.  člen
Arheološka dediščina iz tretje točke predhodnega člena se na osnovi spomeniško varstvene valorizacije nameni prezentaciji ali sprosti spo-meniško varstvenih pogojev.
24
II. OBSEG KULTURNEGA IN ZGODOVINSKEGA SPOMENIKA
5. člen
Spomenik leži znotraj območja, ki ga zamejujejo meje: najsevernej-ša točka arheološkega kompleks,a je v občini:
LJUBLJAINA BEŽIGRAD
in sicer je to Samova ulica (parcela 2228). Meja poteka po južnem robu te ulice do križišča s Titovo cesto, jo prečka in se nadaljuje na južnem robu Topniške ulice (parcela 2236/3). Poteka do križišča Topniške in Peričeve ulice (parcela 1149), kjer se obrne proti jugozahodu in poteka po zahodni strani Peričeve ulice. Meja se nadaljuje do križišča s Kržiče-vo ulico, jo prečka in teče po vzhodnem robu parcele 1911/1 do Lin-hartove ceste. Jo prečka in nadaljuje do jugozahodnega vogala parcele 1912/1, kjer se obrne proti vzhodu. Po južni strani omenjene parcele poteka do križišča z Robbovo ulico (parcela 1814) in se navezuje na njen severozahodni vogal. Nadaljuje se po zahodnem robu parcele 1814 vse do križišča z Vilharjevo cesto (parcela 2232/1). Prečka omenjeno parcelo in vstopa v občino
LJJJBLJANA CENTER
pri železniški postaji, kjer se navezuje na vzhodno mejo parcele 215/22 in 131/1. Prečka Trg osvobodilne fronte (parcela 536/5) do severo-vzhodnega vogala Moša Pijadejeve ulice (parcela 535/7) in teče po nje-nem vzhodnem robu vse do parcele 125/2. Meja poteka po vzhodnem robu parcel 125/2, 116/1 inl23/l. Teče po zahodnem robu parcele 15 do severnega vogala Komenskega ulice (parcela 534/1) in po njeni se-verni strani do križišča z Resljevo cesto, jo prečka in nadaljuje po par-celi 534/3 do križišča z Vidovdansko ulico, jo prečka in potcka po sc-vernem robu llirske ulke (parcele 28/35, 28/36 in 26/1). Prečka Njego-ševo ulico in v se naveže na j ugozahodni vogal pareele 24/1 ter te-Le po njeni južni strani. Obkroža parcelo 23/1, teče po njeni severni in vzhodni sirani ter vzhodni strani parcelc 23/2. Prečka Zaloško cesto in se navezuje na vhodno stran parccle 18/24. Nadaljuje se po vzhodni in južni strani parcele 18/25 ter se naveže na parcelo 18/28. Meja teče do stika s parcelo 203/1, jo prečka in se obrne proli jugu po zahodni strani Lipičeve ulice. Preide preko mostu pri Ambroževem trgu prečka Ljub-ljanico. Po slednjem (parcela 194) meja teče po vzhodni strani in scka Poljansko cesto (parcela 529) ter se obrne proti zahodu. Po južni strani Poljanske ceste teče vse do severozahodnega vogala parcek 261 in se nadaljuje tudi po njenem zahodnem robu. Na vogalu parcele se obrne proti jugovzhodu In poteka po severovzhodnem robu parcele 530 (Stre-liška ulica). Teče do križišča z ulico Za gradom, jo prcčka, se nadaljujc po ievem bregu Gruberjevega prekopa in se nadaljuje do križišča Gru-berjevega nabrežja in Prijateljeve ulice, kjer meja spomenika zavije proti severozahodu in teče po jugozahodni strani Prijateljeve ulicc (par-cela 23/29). Prečka Privoz, Janežičevo in Praprotnikovo ulico. Na kri-žišču z Zvonarsko ulico (parcela 612/9) se obrne proti jugozahodu in teče po jugovzhodni strani Zvonarske ulice do k rižišča s Prulami. Prule prečka, ter teče po meji katastrskih obCin proti severozahodu, prečka Ljubljanico ter poteka do izliva Gradaščice v Ljubljanico. Tu prehaja na ozemlje občine
LJUBUANA VIČ-RUDNIK
Meja spomenika teče po levem bregu Gradaščiee (parcela 1703/1) vse do križišča Lepega pota in Gundoličeve ulice. Tu se obrne proti severu in poteka po jugozahodni strani Lepega pota, prečka Teslovo ulico in se nadaljuje do križišča z Jamovo ulico, kjer se obrne proti jugozaho-du. Teče po južni strani Jamove ulice (parcele 206/1, 147/15, 143/65, 225/1) in prečka Langusovo ter Haydrihovo ulico, vse do katastrske meje (K.O. Gradišče 1. — K.O. Vič). Tu se obme proti severozahodu ter teče po katastrski meji do Tržaške ceste, ki jo tudi prečka. Navezuje se na južni vogal Idrijske ulice (parcela 116/1). Teče po zahodnem robu omenjene ulice, prečka Postojnsko ulico in se navezuje na parcelo 116/41 ter poteka po njenem zahodnem robu. Prečka Oslavijsko ulico in železniško progo Postojna—Ljubljana (parcela 99/4) ter seveže na vzhodni vogal parcele 119/6, kjer se obrne proti severovzhodu. Meja poteka po severozahodnem robu parcele 99/4 in prehaja v občino
LJUBLJANA CENTER
na zahodnem vogalu parcele 158/3 ter se nadaljuje po meji K.O. (par-cele 158/3, 194/2, 194/4, 207/8, 207/3, 205, 207/7, 207/5, 207/6, 206/2). Na jugozahodnem vogalu parcelc 206/2 se obrne na sever in te-če po zahodni in severni meji parcele 207/5. Na stičišču parcel 207/5 in 216/4 se obrne proti severu, seka parcelo 216/1 in teče po zahodnem robu parcele 191/2. Prečka Jakopičev drevored in poteka po zahodni strani parcele 192 in se nadaljuje po zahodncm in severnem robu parce-le 185/1 do njenega severnega vogala. Tu se nadaljuje po jugovzhod-nem robuparcele 220/1, vse do slika s parcelo 158/3 in 158/21 in preč-ka Celovško cesto ter prehaja v občino
po severozahodncm robu parcelc 158/5 (ali 1453/9), (želczniška proga) ter po meji K.O. (parcela 1353/1 K.O. Sp. Siška — 158/22 K.O. Aj-dovščina) prehaja v občino
LJUBLJANA BEŽIGRAD
Tu poteka po vzhodni strani Parmove ulice (parcela 2223) do križišča z Livarsko ulico (parcela 2163). Teče po njenem južnem robu do križi-šča s Pleteršnikovo ulico (parcela 2145) in se nadaljuje po njenem za-hodnem robu (parcele 2109/1, 2082, 2042) do križišča z Bežigradom (parcela 2043). Tu se obrne proti vzhodu in teče po sevemih robovih parcel 2044 in 2046/1, kjer se zasuka proti severu, prečka Bežigrad in leče po zahodni strani Hranilniške ulice (parcela 1954). Seka Einspieler-jevo ulico ter se nadaljuje po zahodni strani Ravbarjeve ulice (parcela 909/1). Na križišču Ravbarjeve in Samove ulice (parcela 2227/2) se obrne proti severovzhodu in poleka po severovzhodnem robu Samove ulice. Prečka Vodovodno cesto in se naveže na izhodišče.
6.  člen
Spomenik leži na območju naslednjih katastrskih občin: Bežigrad, Tabor, Šempeter, Poljansko predmestje, Prule, Trnovsko predmestje, Gradišče 1., Ajdovščina in Spodnja Šiška.
Imetniki oziroma imetniki praviee upravljanja na spomeniku iz prve in druge točke tretjega člena tega odloka, so povzeti po stanju v zemlji-ški knjigi z dne 1.11. 1989. Seznam je na vpogled v tajništvu Komiteja za družbene dejvanosti.
Seznam se dopolnjuje z imetniki oziroma imetniki pravice upravlja-nja novo ovrednotenih arheoloških najdb k tretje točke iretjega člena tega odloka na podlagi uradnih predlogov strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
7.  Člen
Spomenik obsega območje, ki je prikazano na karti v merilu 1:5000 in je sestavni del odloka.
III. VARSTVENI REZIMI
8.  Člen
Za območje spomcnika iz prvc in druge točke tretjega člena tega odloka velja varstveni režim, ki ne predvideva sprememb rabe prostora: dovoljcni so le konservatorski posegi za izboljšanje stanja, znanstveni poscgi in prezentacija snovi in situ. Preurejanje okolja mora biti podre-jeno konservatorskim oziroma spomeniškim funkcijam.
Za preostalo področje spomenika velja varstveni režim, ki zahteva pred posegom v zemeljske plasti arheološke raziskave. Na osnovi spo-meniško varstvene valorizacije se predvidi prezentacija ali pa teren sprosti.
9.  člen
V okviru spomenika so sproščcnc arhcoloških spomcniško-varstvenih pogojcv naslcdnjc, že sistcmatično raziskane površine:
—   predel ob Titovi cesti med Linhartovo cesto in Kržičevo ulico par-celneštevilke: 1924/3, 1932/1,2, 1931/1,2, 1933/2,1930/2, 1928/2, 1924, 1926/4, 1906/1,2, 1907, z del parc. 1908, 1904/2, 2220/2, 1894,  1895,  1896,  1897,  1898/1,  1892/1,2,  1890/1,2,  1882/2, 1884/2, podhod pod Titovo in Linhartovo cesto,
—   cestni podvoz na Titovi cesti,
—   severni del žeiezniške postaje v okolici kuriinice,
—   parcele 41/6, 41/13, 41/14, 41/18, 41/19, 41/20 vse K.O. Ajdov-ščiiia,
—   parceli 265 in 272 K.O. Tabor,
—   predel Bavarskega dvora in Kozolca,
—   predel med Trdinovo, Titovo, Cigaletovo in Pražakovo ulico,
—   predel med Trdinovo, Titovo in Tavčarjevo ulico ter mejo med par-celami 178 in 185, 178 in 30/7, zahodni del parcele 30/4 in mejo parcel 172 z 30/13 in 1025,
—   stavba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Moše Pijadc ulica,
—   cesini podvoz na Celovški cesti,
—   območje Supcrmarketa,
—   območje Figovca in del Leninovega parka,
—   ploščad Borisa Kraigherja s podhodom Ajdovščina,
—   Holliday Inn,
—   del parcele 102 K.O. Poljansko predmestje,
—   parcela 93 K.O. Tabor,
—   del parcele 107/2 K.O. Tabor,
—   osnovna šola Prežihov Voranc,
—   Titova ulica ob vogalu Pošle
—   Cesta VII. korpusa,
—   Trg revolucije s Kulturnim domom Ivana Cankarja (z izjemo pre-zemiranih objektov),
—   del Plečnikovega trga,
—   prizidka Dramc,
—   Sumi (parcela 39/! K.O. Gradiičc 1),
—   Ferantov vrt (med Karddjevo in Rimsko ccsto, zahodno mcjo par-cele 26/1 K.O. Gradišče I in Gregorčičcvo ulico) z izjcmo prczcnti-ranih objektov,
—   predel ob Igriški ulici, z izjemo prezemiranega objckta (parcclc 34/1, 34/2, 34/3, 34/4 K.O. Gradišče 1),
—   dcl Trga mladinskih delovnih brigad-križišče
—   parcelna štev. 517 K.O. Gradišče 1,
—   nova Strojna fakulteta,
—   vogal Turjaške in Vegove ulice,
—   del dvorišča SAZU,
—   Stritarjeva ulica in del Ciril-Metodovega trga,
—   predeli na Ljubljanskem gradu,
—   del Gosposke in Križevniške ulice,
—   prizidek FNT (VTO kemija in kemijska tehnologija) z izjemo pre-zentiranih objektov.
IV.  RAZVOJNE USMERITVE
10. člen
Izhodišča za razvojne usmeritve: A   Za območje iz prve in druge točke tretjega člena tega odloka:
—  spomeniku je treba zaradi kulturnih, zgodovinskih, estetskih in znanstvenih vrednosti zagotoviti nadaijni obstoj in razvoj ter do-stop javnosti,
—  dovoljeno je izvajanje kulturnih dejavnosti.
B    Za območje iz tretje točke tretjega člena tega odloka:
—  zagotoviti je potrebno pravočasne raziskave in njihove rezultate tvorno vključiti v urejanje prostora.
V.  NADZOR
ll.člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski rcgionalni zavod za varstvo naravnc in kuliurnc dcdiščinc.
12. člen
Za nadzor nad izvajanjcm določb tcga odloka jc pristojna Mesina uprava inšpekcijskih služb.
VI.  KAZENSKE DOLOČBE
13.  člen
Z denarno kaznijo 150 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekrške v zvezi s samostojnim opravljanjem de-javnosti, če:
1.    opravlja brez dovoljenja in konservatorskih smernic strokovne or-ganizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine v območju spo-menika, posege v zemeljske plasti, ki prescgajo konzcrvatorskc po-sege za izboljšanje stanja, znanstvene posege in prezentacijo snovi in situ (prvi odslavek 8. čl.).
2.    dovaža in parkira na območju prezentiranih delov arheološke dedi-ščine,
3.    spremeni, odstrani ali prenese prezentirane objekte,
4.    brez dovoljenja in konservatorskih smernic strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine spremeni hortikullurno ali arhitektonsko ureditev pfezentiranega objekta oziroma preureja okolje izven konzervatorskih ali spomeniških funkcij.
Z denarno kaznijo 25 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 25 din se kaznuje tudi posameznik, ki stori katere-ga od prekrškov u. prvega odsiavka tega člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.  člen
Sckrctariaii za občo upravo o.bčin podajo predlog za vpis spomcnika v zemljiško knjigo v treh mesecih po uvcljavitvi odloka.
15.  člen
Strokovne podlage je pripravil Ljubljanski regionalni zavod za vars-tvo naravne in kulturne dediščine, ki je tudi podal leta 1986 predlog za razglasitev.
16.  člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lislu SRS.
Štev.: Oatum:
Predsednik skupščine občine
Ljubljana Šiška
Otmar ZORN, l.r.
25
OI$KAZl.O/lli:V:
Zakon o naravni in kulturni dediščini nalaga občiiuki bkupSčiiii, da na svojcm območju razglasi za kulturne in zgodov inske spomcnike dck naravnc in kuhurno dediščine, ki imajo po zakonu določene vrednoie. Akt o razlasiivi imamamen, da zagoiovtmo ohranjanje zgodovinskcga izročila kuUurnih in drugih vrednoi razglašenega območja ter njihovih seslavnili dolov, kakor ludi njihov usklajen razvoj, ki mora prcprečcva-ti nekontrolirane posegc.
Razglašanje arheologije jc že samo po sebi posebna naloga, saj ima-mo opravka s tercni, ki še niso raziskani. Vse premalo si prizadevamo, da bi ta vcja kuliumc dcjavnosii zaživela načrtno in tako jo pogosto re-šujemo tik pred zdajci. V dancm pnmeru smo osnutck odloka pripravi-lc tcamsko šliri občinc — Ccntcr kot nosilec dclovne nalogc in Ucži-grad, Vič-Rudnik in Šiška. Mejc so lokcat sirokovne in nc občinske, razglašamo pa najdragocenojši dcl mcstne arheologije.
Samo za obravnavo osnuika odloka smo pripravili tudi kratek pov-zetek iz slrokovnih podlag.
Najstarcjšc sledovc človckovega bivanja z obravnavancga obmoCja prcdsiavljajo posainczne najdbc in časa prehoda kamrne v brona^to dobo iz strugc l.jubljanice, najdcnc mcd Spico in čevljarskim moslom lcr posameziii kosi iz Rožne ulicc tcr Cojzovcga grabna.
Močnejc poscljcno jo bilo področje v žek/ni dobi. Posameznc najd-be z Grajskega griča nakazujcjo njegovo strateiko vlogo; na najem je bila nasclbina, varovana tako s konfiguracijo tcrena, kot tudi reko , Ljubljanico — vseskozi pomcmbno varovalno in povczovabio osjo le-ga proslora. Tudi, ic sc zacnkrat iprijaznimo, da io doscdanjc nasel-binske najdbe siccr skromne in gradbene dejavnosti tcga obdobja v glavnem s kasnejšimi posegi uničenc, je znauo in v določeni mcri iudi sislcmaiično raziikano grobišče pri Sloveiiski akadcniiji znanosli in umeinosti — kot cno najpomembnejših zgodovinskih izročil tegu ča->a.
Re.snični ra/mah življcnja 111 s spomeimko-varsivenega stališča uidi najkvalilemejšo prczenlacijo, a doživi varovano območjc v času unlikv. Ob začeiku našcga šietja nasianc v ljubljanskih vratih rimsko mesio — E m o n a —, ki je s svojim obzidjem, uličnim rasirom, siavbnimi par-cciami, ceslami, prcdmoslji in grobiiči v ožjem smislu arhcolosko kon-bcrvaiorskc ilroke, urbaniitiCiii tenomen in ga kol lakcga varujemo v zaokrožcni celoii. Hkrati z zasnovo obzidja so bile določcne cosie. sia-novanjbki oioki, grobišoa. Vsc komunikacije (smcr približno vzhod-zahod) so usmcrjcnc k Ljubljamci icr imajo v ce^liščc vkopani kloako.
Z vodo jo bilo niesto oikrbovano u različnih virov. Vodovodom la-ko sledimo u Slške skozi Tivoli in mimo Opere v mesto; drugega najdc-ino na relaciji Posiojnska ulica — Tobačna tovarna; posamczncccvi so bile odkriie tudi v smeri Sioliiica—Magihlrat, morda za pouvbe tain-kajšnjih suburbanih zgradb.
Nckropole !>o sc širilc, po rimski navadi izven obzidja — cxtra mu-ros, ob glavnili \padnicah v mcsio: cclcjiki, akvilejski in nevioduiiiki (iincnovana po amičncm nicsiu Neviodunum, dancs Drnovo pri Kr-škem). Scverno cmoivsko grobiščc ob Cclcjski, ki jc v glavucm idciuič-na z dana.Mijo Tiiovo ccsto, sc pričcnja na južnem robu Trga rcvoiucijc in scga do Linhariovc ccstc (po»amczni grobovi so bili najdoni ludi do Coniraincga bladiona), s tcni, da s>c grobovi lzredno zgoiiijo od Ajdov-ščine daljc. Proti zahodu so ugoiovljeni vse do Jakopičevega drcvoreda in prou vzhodu tlo RTV ccntra. Računati je lorcj treba mdi s posame-znimi odccpi od cclcjskc magisiralc proii vzhodu in zahodu.
Nekropola ob Akvilejski cesii (idontična z danainjo Tržaško) se pri-čcnja na Trgu Mladinskih dclovnih brigad in scga vzdolž obcii njenih sirani do ldrljskc ulice. Zanjo jc značilnili nckaj sarkolagov na obmo-Cju Tobačne tovarnc; sem prišicvamo ludi ločeno skupino grobov ob jugozahodnoni vogalu Emonc.
Najmanj je dokunicniirana nckropola ob Neviodunski cesii, ki «; pričcnja v območju Levslikovcga [rga in sega vzdolž Karlovške LVite do Privoza. K njcj stKli ludi poscbna ^kupina grobov pri karlovškcm mo-stu.
Šc vcCji arcal koi mosio samo, so zavzcinala njcguva prcdmosija. Ši-rila so se ob vsch glavnih vpadnicah, i/kopanmc pa kažcjo, da so lu sia-lc razne delavnicc, naincnjenc onionskim nicščanom. Ho najdbah »odeč jc bil tudi v tcm času Grajski grič |X).scljcn. Tu naj bi siala ilr;i/.iia |X>-siaja in kuluia siavba bošlva Acquorna (vodno Iiožuiimvo), čigai svcii-ščo jc lu, glcdc na lcgo in poincn Ljubljanicc, razuiiilji\o.
Obdubje prcscljcvanja Ijud.sicv je na obravnavancm obiiux:ju /apu->lilo majlinc »lcdi. Da lo nc gic za popolno, čepra\ kratkoirajno prcki-nitcv poseliivc, poirjujcjo posamczne najdbc z vria Narodivga muzc.ja in scvcrncga cnn.)ii!>kega grobišča.
Slovaiiiko nascliiev je nckdanji icritorij Linoiic, po doslcj ziianih uajdbali, doživcl konceni prvcga li.sočlcija na.šcga šleija. Manjšc siaro-sclsko grobiščc pri Slovcnski akodemiji znunosii iu umomosti, grob na Mirju, prcdvbcni pa grobiščc ob a'rkyi sv. Hcira ui najdbo na Ciraj-skLMii griču izpričujcjo čas na.sclavc na^ih prcdnikov na proMoru bodo-čc Ljubljuiic.
O njenih prvih začelkili, prcdvscm zaradi nezadoslnih arhcoloikih raziskav, lahko predvsem ugibaino. Prvič bc Ljubljana omenja v pt>a-nili zgodovinskih virih v »redini dvanajitcga slolelja, njcn na^ianck je
26
iicdvonmo slarcjši. IX>nuicvainu, da so sc v /aiclku ncimčnno raz\ ila manjša naselja ob Ljubljaniti, nicd Cirajskini gričcin in rušcvinaini vzhodncga emonskega obzidja. Teli prvolnili jcdcr jc bilo nedvomno vcC: prostori pri današnji Slolnici, Tranči, I.evsiikovcm irgu, Križan-kah, Pravni fakulteli.
Tej spontani fazi nastanka sledi načrtna parcclacija in kolonizadja s sistematično pozidavo in obzidavo mcsla v obsogu in obliki, kol ga po znamo še danes. Tako postane Ljubljana naslcdnica pumombncga an-ličnega mesia, ne sicer v neposredni kuminuitcii, teniveC kot dedič pro-slora, kjer se srcčujejo šievilnc poli, pokrajine in Ijudjc. Emona ]e za-pustila še danes vidiie sladove v ccsmem sistemu Ljubljane. Dccumanas maximus slcdimo od zahodnih vrat z akvilcjske ccstc po Rimski ccsli in Trgu irancoske revoiucije, cardo ma\imus pa od južnih vrai na Mirju po Kardeljcvi in Titovi cesli proli severu. Naslcdnici rimske komunika-cije sta prav goiovo tudi Aškcrčcva iii Cojzova cesia. Zavest o obstoju siarega mesia je izčrpana ludi v nckaicrili loponimih (Mirje, Gradišče, Ajdovščina).
Slcvilni dokazi u naslanku in ra/voju srcdnjcvoškcga mcsla in njcgo-vih najsiarcjših predmcsiij (Puljaiuku in bcmpcirsko prcdmcilje, Kra-kovo), iOikriti vzemlji. Ccloicn foriifikacijski sisicm Slarc I.jubljano, Grajski grič, ki ga oklcpa Ljubljaiiica icr po.sainczni, dancs ncvidni objckli na celolneni območju sponicnika (npr.: ccrkev Sv. Jaiicza Krsi-nika na križišču Vidovdanskc in Trubarjove cesie, cckrov Sv. Marlina in avgu.šiinski samostan ined Prešcrnovini spoiiicnikoin in hoicloni Union, komptoks pri Siolnki, corkcv Sv. Klcmcnia in [ridolina itd.) bodo nckoč lahku pia^ilno in zadosino prozciuirali lc ob usirczncm varstvu.
l/.vršni sm'( Skupščinv občiue l.jubtjunu-SLšku jv ikilučil bvM.'dilo osnul-ka Odluka o raz>;bsilvi arhi-oloikosa kompkksa v iihmu l.jubljuni /a kullurni in z«oclo\ ni^ki -.pomcnik na M.-ji diu' 1''. 2. i'>'h) in predlaj;a /buru /družene^a ilela in /buru krajvMiili »kupiutsli, da ga (ibravna\a-la.
I/VKŠM SVI.T