LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNlSKi ODBOR. DKAGO COP MlKO OVOKSAK. JA NKO POPOVIC, BOJAN SAMA RIN, ZDRAVKO TOMA2EJ IN DUSAJN VOGLAK. ODGOVORNI IN .GLAVNI UREDNIK JANKO PO POVlC. UREDNISTVO IN UPRAVA - LJUBUJANA, MIKLOSICEVA C. 58 - TEL, 31-102 TEKOCl RACUN «00-70/3-567. ROKOPISOV NE VRACAMO. UETNA NAROCNTNA 200 DIN TISK CASOPTS-MO POOJETJE .SKOVENSKI POROCEVALEC« LETO VIII ŠT. 14. LJUBLJANA 1. oktobra 1958 SEMINAR ZŠJ Sestanek ob morju Študentje ljubijanske univerze so imeli v Ankaranu od 15. do 20. avgusta semi-nar, katerega se je udelsžilo okrog sto dosedanjih in bodočih funkcionarjev ZŠJ. Namen seminarja, da se pregleda dosedanje delo, seznani nove kadre z vso študent-sko problematiko in določi oblike in vsebino dela Zveze študentov za prihodnje štu-dijsko leto, je bilo nedvonno doscžen, saj so se udeleženci lotili problemov temeljtto in objektivno. V veliko pomoč so jim bili tudi zanimivi in prisrčni razgovori z vid- konu, novih učnih načrtih ia programih ter izjavljali, da so potrebne nekatere spremem- be, ki naj jim olajšajo študij, toda v bistvo stvari se niso po- glabljali. Ko se je začelo go- nimi predstavniki na-ega javnega življenja. Povabilu študentov so se odzvali na- voriti o strožjem režimu, kraj- Š ši , j ših rokih študija, je med nji- mi prevladalo mnenje, da se slednji tovarlši in orlgo^arjali na vprašanj iz sledečih tem: AVTGUŠTIN LAH o idejno-političnem delu osnovnih organizad.) ZK med tudenti, BORIS ZIHERL o sta- tutu in programu Zv?ze komunistov, FRANGE PEROVŠEK o dmžbenem upravlja- te spremembe ne bodo mogl nju na univerzi, ROMAN ALBREKT o delavskem samoupravljanju, IVO KLEMEN- uveljaviti vse dotlej, dokler se ClČ o perspektivnem planu našega gospodLrstva in VIDA TOMŠIČ o mednarodni politiki. Opatija 58 — Mnogim je najbolj ugajaia popevka Mala devojčica. Ljubljana 58-59 — Bruci in brucke gotov želite, da M bila vaša inačica: Tata, kupi mi stan, knjige, roler i blok za menzu tudi taiko dobro sprejeta. Priljubijeno popevko vam bomo poklonili v nedeljski radijski oddaji Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaio, Zaenkrat pa s-mo vam. posvetili zadnjo stran našega časopisa. PRED ŠTUDIJEM KONGRESNEGA GRADIVA # IDEJNO-POLITICNO DELO diti svoje bodoče delo z ugoto- vsem poudariti, da so bili štu- ne bodo spremenilj pogoji štu-dija in življenja. Njihovi predstavniki v fa-kultetnih svetih niso vedno Ker -sta študentska in par-tijska organizacija na univerzi vedno upoštevali staro resni-co, da se politiena zavest for-mira v danih ©koliščinah, sta ves čas skrbeli za idejno-poli-tično vzgojo svojega članstva. Tega dela tudi sedaj, ko se uvaja strožji režim študija, ne bosia zanemarili, kajti na uni-verzo prihaja že povojna gens-racija, ki prinaša s seboj mar-sikaj novrgra, kar ni grama. V študijskih problemov in da so pri tem delu tudi uspešno so-delovali. Reforma je del poli-tične akcije študentov. Vendar je bilo storjenih tudi mnogo napak, katere morajo pri na-daljnjem delu odpraviti, če ho-da bodo organi družbene-upravljanja na univerzi še upoštevali njihova mne-ja in predloge. S študijsko problematiko se vedno naj se uporabljajo razne obli- je ukvarjalo razmeroma malo majhnim številom svojih pred- je torej zajeta dela. Načrt študija programa in ostalega kongresnega gradiva obsega 12 tem. Ves ta material bo treba preštudirati dt> me-seca marca, kajti pozneje se začnejo študenti intenzivneje pripravljati na izpite. Ta načrt študija naj preštudira razen vseh komunistov tndi čimširši krog ostalih študentov. Pri tem bi se seznanili z njihovim mne-njem in jim poročali o svojem delu. Ker niso bili dovolj se-znanjeni z vsemi problemi na vseh oddelkih svoje fakultete, tudi niso mogli navajati kon-kretnih predlogov, da bi jih predstavnik v univerzitetnem svetu razložU in zagovarjal. Pri dosedanjem sodelovanju študentov v organih družbene-ga upravljanja se je pokazalo, da so v njih zastopani s pre- Temelj naše dejavnosti V začetku novega študijskega leta čaka študentsko in partijsko organizacijo na naši univerzi težka in odgo-voma naloga: sistematično proučevanje programa in osta. lega gradiva VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Vse leto. so se belili pod modrim ankarauskini nei jesenjo Sedaj so se umaknili pred prihajajočo identično s hotenjl, stremljenji ke dela, vendar je treba težiti in dejavnostjjo predvojnega ro- za tem, da bodo formirane du. Ta generacija je rasla po manjše skupine, da bo prišel vojni, v novem družbenem re-du in ni občutila vojnih grozot in ne trdih pesti kapitalizma. Ker vsega tega ne pozna, kaj hitro naseda ostankom starega sveta in vplivom od zunaj ter si ustvarja napačne predstave o preteklem. Iz vsega tega sle- vsak posameznik do izraza, $ ORGANIZACIJSKA IN KADROVSKA VPRAŠA-NJA ZK Na seminarju v Ankaranu so tudi komunisti ljubljanske uni-verze pregledali svoje doseda- študentov. Za nekatere uspehe se morajo zahvaliti manjšim skupinam ljudi ali posamezni-kom, ki so se vztrajno borili za njihove pravice. Studentje so sicer mnogo govorili o za- stavnikov, ker se samo cn predstavnik v univerzitetnem ali fakultetnem svetu ne more temeljito seznaniti s problemi na univerzi aJi fakulteti. Zdaj, ko so statuti in učni načrti že sprejeti, so prebrodili komaj prvo fazo pri reorga-nizaciji študija na univerzi. Pred njimi je še mnogo dela, posebno pri programih. Če že-lijo doseči uspeh, t. j. ugodne programe za vsak predmet po-sebej. se morajo potruditi, da navežejo s prof^sorji in organi družbenega upravljanja čim tesnejše stike, ki morajo slo-neti — posebno ^daj, ko gre za tako važno stvar-rkot je refor-ma študija — na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. K temu delu bi bilo koristno pri-tegniti tudi strokovnjake iz prakse. Ker še vedno ugotavljamo, da profesprji študentov v mar-sičem ne razumejo, je bil spro-žen zanimiv predlog, da bi jih pritegnili v nekatere oblike študentske dejavnosti. Na ta način b! se le-ti bolj seznanili s stremljenji študentov. uspehi in težavami ter bolj skrbeli za reševanje njihovih problemov. (Nadaljevanje na dmgi strani) Ker je program Zveze komu- nistov__kakor je bilo rečeno na VII. kongresu — temelj vse-ga našega ideološkega dela v prihodnjem obdobju, ga morajo študentje temeljito prouoiti, da bodo razumeli vsebino našega dnižbenega sistema in perspek-tiva njegovega nadaljnjega raz-voja ter se usposobili za idejni in politični boj pri uresniičeva-nju zgodovinskih nujnosti, kj so nakazane v programiu. Za široko obdelavo t&meljinih vprašanj iz programa in ostale-ga gradiva VII. kongresa je po-trebno zavestno ustvarjati tak-šno vzdušje, v katerem bodo študentje lahko sproščeno go-vorild dn terjald pojaanila. Brez tega bi nalogo opravili le for-malno, postavke iz programa pa zreducirali na dogme( ki bi s« jih uoili na pamet in jih spre-jemali brez razmišlja-nja. Dosedanje izkušnje pri idej-no-političnem delu nam dakazu. jejo, da so ustna tolmačenja s pomočjo predavanj, odgovorov na vprašanja, razpravljanj in posvetovanj v manjših skupinah za to delo najprimemejša. Uspešno bi se jih torej dalo uporabiti tudi prl proučevanju programa ZK in ostalega po-membnejšega kongresnega gra-diva. Zive besede in sproščen pogovor pri obravnavanju raz-nih vprašanj bodo nedvomno di, da moramo v tega sle ZŠJ celo nJe delo. Na osnovi zaključkov b l klt d b Strožji kriteriji okrepiti idejno-politično dejav-nost. Marsikdo sicer dvomi, da b« mogoče doseči kaj več uspe-ha kot dosJej, češ da bodo ime-li študentje preveč skrbi s štu-dijem in materialnimi težava-mi, vendar misHmo. da se bo dalo kljub temu marsikaj do-seči, saj mlad človek stremi po veestranskem udejstvovanju. Okrepitev idejno-političnega bi se dalo sklepati, da se bo njihova dejavnost v letošnjem študijiskem letu okrepila po-sebno na idejaio - političnem področju. Ceprav je bila vsa dejavnost nekaterih osnovnih organiza-cij zreducirana na delo sekre- Odstotek študentov, ki živijo v študentskih dom stanovalcev, pojavlja ob vsa-kem novem štud!ijskem letu staro-vprašanje, kako panj-šati, ternveč naj &e celo pove-čajo, da se bo lahko izvršila modernizacija univerzitetnega pouka. K$r današnji način jinan-siranja vniverz, čeprav daje-jo republike iz svojih prora-čunov ogromna, sredstvd, ne zagotavlja izvajanie pouka na sodobni ravni, bi bilo potreb-no proučiti možnost izpopol-nitve načina finansiranja z novimi ohlifcami. Dosedanja razdelitev sred-stev na posameznih fakulte-tah ne omogoča novih metod pouk-a, ker se večji del teh sredstev daje za znanstveno-raziskovalno delo, čeprav zelo primanjkuje scdobnih uivih pripomočkov. Na to bo treba v bodoče bolj paziti, knjti no-vi študijski sistem zahtevn tudi sodobnejše metode pcn*. ka. Skrajševcmje tra-ianja Hu-dija je treba doseči z izpopol-njevanjem učnega procesa, s strožjim režimom, ki rn,ora SESTANEK OB MORJU tlijs.ki uspe-hi iz prejšnjih let. Nekateri študentje ni,so vzeli tega dovolj re&no m so mislili, da bo iz vsega tega grmenja padlo bolj malo dežja, zato se jim nj zdelo potrebno, da bi prinesli zahtevana potrdila. Ta malomarni odnos lahko samo obsodimo in damo prav štu-dijski komlsiji, ki je smatrala, da ti študentje ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Student-skih domovih, in jih je izklju-čila. Ko je bilo to pomembno delo opravljeno, se je ugotovilo, da bo letos na razpolago za no-vince in ostale študente. pre-cej več stanovanj kot lani, kar je nedvomno zelo razveseljivo. A5FALTA SIROKA CESTA DVA MESECA JE 2E O0 TECJA, KAR SO SE VRNILI S CESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI. TAKO LEP IN POLN DOGODIVSCIN JE BIL MESEC, Kl SO GA ŠTU-DENTJE - BRIGADIRJI PREZlVELI SKUPAJ Z DRU-GIMI NA TRASI. IN KO SO ODHAJALI NA SVOJE DOMOVE, SO REKL.I: »SE MESEC DNI BI MORALI OSTATI V BRIGADI . . .« SICER PA SO BRIGADIRJI II. S-DB MAJDA VRHOVNTK NA ZADNJI BRIGAEfNI KOTSTFERENCI ENOGLASNO OBLJUBILI, DA SE PRI-HODNJE LE.TO S-PET VRNEJO NA TRASO ... Do prihodnjega leia pa bodo os^ali samo še spomlni, prijetni In neprijetni. Neprijetnih pa je bilo pravzaprav malo. Ali tudi nič. Sicer pa vam naj o tem pripovedujejo brigadirji sami: Z JOŽETOM VUCAJNKOM, študentom gradbeništva, ko-mandantom II SDB Majda Vr-hovnik, sva se srečala povsem slučajno. Kot brigadir je sode-loval že prl gradnji proge Do-boj — Banja LOka. Letos ga je Glavni štab MDB imenoval za udarnika. Zaradi organizacije dela v sami brigadi in na trasi, pa še za red in požrtvovalnost. Vužajnk je dejal, da je bilo sprva težko. Brigada In njen štab sia bila sestavljena iz štu-dentov različnih fakultet. I-n delati z ljndmi, ki so se šele pr-vič sreeali, ni ravno lahko. To-da že po nekaj dneh brigadne-ga žlvljenja so bile te prepreke mimo. V brigadi je zavladalo r©s pravo — BRATSTVO IN ENOTNOST- Predvsem pa res-nična kolegialnost. »Vzbudlla se je samozavest in 5ut lastne odgovornosti pri delu«, je na-daljevai Jože- »S ptimernim, demokratičnim načlmom se je dalo rešiti marsikakšen pro-blem. Prve dneve sta pobijala moralo dež in cepljenje. Ob de-Iu pa se je dvignlla morala v briffadi za 300 odstot. Vzdušje je bilo zdravo ...« Podjefcja so slabo orga-nizira-la delo na trasi. Pri organlzaci-ji celotne akcije bi morali že predhodno računati na obseg naselii, v katerih j« bilo strpa-nih nreveč brigad. Zato je pri-šlo do dvch problemov: higiena kuhinje i>n vode. Hrana je bila preveč enolična, vode ni bilo vedno dovolj. 3. ŠDB Majde Vrhovnikove je bila trikrat udirna in enkrat pohvaljena. Težko se je odločiti Jeseni se bodo spet napolnile predavalnice na na-ših fakultetah. Med zna ne obraze se bo pome&alo ne-kaj sto tistih, ki smo jib nedolgo tega videli po naših mestih nasmejane, z rdečimi nageljni in rožmarinom v gombnicah. , o vsako leto ugotavljaano, da se mnogi maturanti tik ptred vpisom na uni-verzo še vedno ni®o odločili, na katerih fakultetah ia oddelkih bi študdrali, kateri življenjski poklic bi sd izbnali, se naim sa-mo po sebi vsiljiije vprašanje,' zakaj se ti ljudje tako težko odločajo. Temu pa-oblemu, kl je postal izredno alktualen z ozi-roim na nove pogoje štuidija na univerzi, bo treba v bodoče posvečati več posornosti, pa tu-di primerno ukrepati. Zdaj se ne moremo več zadiovoljeva'ti s površno ugotovitvijo, da so ti ljudje pač mladi, ki nobene stvari n^ jemljejo resno. Nekaj vzrokov za ta po-jav bomo nedvomno nažli tatn, kjer so dosle] živeli, se vzgajali in učili, to je na sirednjih šolah splošniodzo-braževialnega tipa. Vsi veino, da se tu n,e vzgajajo strckov-njaki z dolo<5en.im znanjem na nekem podrcčju, lci bi jih kva-lificiralo za neko delavno me-sio, temveč bodoči intelektual-ci, kjer jim je omogočen mini-malen vpogled v skoraj vse osnovne znanosn-ka. M. K. ljajo njdhove spo&obnosti, za-nimanije in veselje do kakega. predrneta ali skupine predm«-tov, kaT je važen migljaj za nji-hiovo poznejšo poklicno usmeri-tev. Seveda se prl tem ne sme-jo ustaviti, saj s tem dijakom še niso nič koristili, niso jim še poikazall poti, po kateri naj bl žli, da bi našli v bodočem delu zadiovoljstvo in uspeh ter s tem opravičili svčj obstoj v socialisti^ni skupnosti. Njihova nadaljnja dolžnost je, spodbu-jati in usmerjiati dij>alke k vsaj temeljite.jšamu študiju obvezne snovi izbranih predmetov, te že n^ bi skrbeli za njdhov iz-venšolski dodatni študij po sku-pinah v raznih krožkiih ali in-drvidualno. Pobud za taiko delo je bilo doelej že nmogo. Mar-sikje so na pobudio mladinske organizacij.e ustanovili razne krožke, kl pa zaradi neresno-sti, ' pomanjkatnja finančnih sredstev, prostorov in nezainte-resirnanositi uiiteljev, niso pri-nesli večjih usipehov. Kljub te-mu pa bi kazalio podobriim obli-kam izvenžolskega dela posve-titi ve* poizoa:px»sti. S tom pa seveda nočemo ireči, da naj ti dijaflci ostale predmete zanema-rijo. Ce bi učnj in vzgojni ka-dri na splošno iczob«raiževalrilh šolah svoje službene dolžnosti tako razumeli, potem tega po-java ne bi bilo v večji meri in m&turarKti bi vedeli, kje je nji-hiovo mesto na uniiverzi. S seboj bi prinesli temeljitejše znanje iz tistih predme-tov, kat&re bodo študdiraili za poklic. S tem bi se-veda odpadlo nepotrebno po-navljanje srednješolske snovi na univerzi, kar je tudi eden izmed vzrakov zia prekomemo podaljševanje študya. Ker je reforma študdj skega sd&tema pri nas zajela tudi sr&dnje šole, bi bilo dobro, da se temu vpraša-nju posvetd več pozornosti. Pr-i izibiri študija na uni-verzi ne odloča vedno ugotovljena sposobnost in veselje matuiranta. Marsikdo zanemia.ri svoje talente iz čisto komerciialnega vzroka in se od-Io6i za pokldc, za katerega ima sicer tnanj nadairjenosti, toda mofebitni uspeh bi mu prinesel večjo plačo in s tem »lepše« ždvlijenje. Maiturantovi talenti in stremljen.ja so večkrat v na-sprotju z željaml stairšev, ki so včaisib. tako vztnaijni in neipo-pustljivi, da uklanjajo nj«govo »trmo« z raznimi grožnjairai. Vse to in pa nepremišljeri vpi« i,z kakršnihkoli v®rokcxv po-vz.ro6a, da mnogd študirajo mnoga leta ald pa se selijo ix fakultete p& fakulteto in se to-lažijio, da bodo konino le >za-deli«. Vendar ostanimo prl tistih, ki se le ne morejo odlo-6iti, kam bi se vpisali. Jasno je, da potrebujejio naisve-ta, ki jim ga starši ali prijate-lji ne morejo dati. Tisti, ki ve-do za poklicne posvetovalnice, se zatečejo tja. Tudi mi smo obiskali eno izmed njih, ki so — mimogrede reieno — v vseh veijih krajih- Sloveruje. Matu-rantom dajejo v glavnem 1« razne informacija, jih seznanja-jo z družbenimi potrebamd po strokovnjakih ter jih na podla-gi razgovorov usrn&rjajo ixa po-samezne fakultete. Z.animivo je, da obiskujejo te posvetovalnic« tudi študerjtje. Nekateri s€ ču-tijo n&sposobne, da bi uspešno nadaljevali študij; drugi zgubi-jo zanimanje za snov, največ-krat zairadi dosedanjega načina študija; tr&tji so zanemarili štu-dij in so se naenkrat znašli pred dejstvom, da so preveč v zaostanku; mp.ogi obupujejo, ker nimajo zagotovljenih za-dostnih fi.raančnih sredstev; ne-kateri hi ®i radi ustvarili druži-no itd. Vsem je treba svetovati, jih spodibujati, se boriti z nji-mi. Ker se pokldcne posveto-valnice ukvarjajo z vso mladino, torej ne le s tistimi, ki želijo študirati na univerzi, je razumljivo. da jim ne morejo vedno odgovoriti na vsa njihova vprašanja. posebno sediaj, ko se toliko govori o re-formi celotnega študija na uni-verzi, o pomanjkanju strokov-nega kadra v vsem gospodar-skem in javnem življenju prl nas. Iz vsega tega je razvidno, da so letošnji mattnranti pred zelo težkc nalogo, ko se odločajo za študij na univerzi. Dobrodošel bi jim bil vsak dober nasvet. Pričakovali smo, da bo Svet za šolsvtvo pri Izvršnem svetu LRS izvedel kakšno propagandno akcijo v tej smeri, pa je nd. Le iz okraj-nih in, občinskih šolskih sv&tov je nekaj tovarišev obiskalo sredntje Jole, pa še ti so dija-kom svetoviald le tiste fakultete, s fcaiterih strokovnjatke n~:1^nij potrebujejo. Proletarski internacionalizem Letošnji kongres Zveze komunistov Jugoslavije je vprašanju proletarskega internacionalizma posvetil precej pozornosti. To ni nič čudnega, saj sta prole-tarski internacionalizem in mednarodna delavska solidarnost vedno znova in zno-va postavljana pred težke preizkušnje. Takšna preizkušnja so bili dogodki na Madžarskem, preizkušnja — ki pa ima že skoraj značaj krize — pa je fudi nedavno začeta in še vedno trajajoča gonja nekaterih držav vzhodnoevropskega bloka proti Jugoslaviji in njeni samosvoji poti v socializem. Gonja proti »revizionizmu jugoslovanskih komunistov« se za dosego svojih hegemoni-stičnih ciljev večkrat sklicuje na principe proletarskega internacionalizma, delavske solidaarnosti itd., vendar so v glavnem vse definicije proletarskega internacionalizma, ki jah najdemo v vzhodnoevropskem tisku, po-enostavljene, nepopolne in prilagojene vsa-kodnevnim potrebam. Tudi popolneiše defi-rricije — n. pr.: »Bistvo proletarskega inter-nacionalizma je prav v vzajemnem podpira-u^u nacionalnih odredov mednarodnega de-lavskega razreda, v splošnem obravnavanju stvari socializma, pa naj bo to kjerkoli.« Ali pa: najvainejše značilnosti proletarskega in-ternacionalizma so »boj proti birokratizmu, pnoti reformizmu in nacionalizmu, boj za so-oializem in demokracijo, za uspeh narodno-o^vobodilnih gibanj in za odpravo kolonia-ltema« — dokazujejo le to, da je pojem pro-letariSkega internacionalizma pri sodobnih spvjetskih teoretikih ostal zamegljen in znan-^veno neobdelan. Delavsko gibanje ima že dolgo interna-donalistično tradicijo. Odkar sta Marx in ffiagels zapisala na njegovo zastavo geslo «|%go'ega in navadnega izzivanja« in »-maščevanja za stare in nove krfvire« se goto-vo nisoh razširjalp brfz vertno-sti vodstva kanarresa o^iroma MSS. Dobra volja. ki sta jo prinesla jugoslovanska štu-dentska predstavnika Pero Iva-čič in Miloš Bjelič, je naletela na odobravanje Ie pri udele-žencih, ne pa v uradnih krogih kongresa. Enostranske in bahave izja-ve o tem, da je življenje samo dokazalo, da je MSS najboljša ublika za mednarodno študent-sko sodelovanje in da bolje i?-polnjuje pogoje za tako sodelo-vanje kot MSK oziroma CO-SEC, gotovo niso pripomogle k zbližanju teh dveh največjih mednarodnih organizacij. Posebno zanlmiva pa je pred-kongresna izjava predsednika MSS o tistih, ki v celoti na-sprotujejo sodelovanju in med-narodni enotnosti, ki skušajo ustvarjati v mednarodnem študentskem gibanju atmosfe-ro hiadne vojne in so v svojem delovanju odvisni od politikov in diplamatov, ki vodijo tako politiko. Ceprav je s to svojo izjavo meril na svoje nasprot-nike v MSK-COSEC, je z njo nehote prav dobro označil mednarodno politiko svojih go-stiteljev. Danes je popolnoma jasno, da si nobena mednarodna or-ganizacija ne more lastiti ttmh nopola nad sredstvi za dosego sodelovanja in enotnosti. Zato je obžalovanja vredno, da je IVISS znova stopila na pot, ki jo je v preteklih letih opustila in vali krivdo za razcepljenost v študentskem svetu edinole na MSK oziroma COSEC. Res-nione zashige vsake mednarod-ne or^anizacije pa so v nje-nem doprinosu k vsem obli-kam sodelovania in v njeni pomoči pri ustvar,j'an.ju atmo-sfere, ki vodi v razumevanja in prijateljstvo in ne v obto-ževanja in samohvalo. Mednarodnaorganizacija mo-ra bfti instrtiment, ki omogoča študentom razMčnih dežel z različnimi družbenimi in vzgoi-nimi sistemi boljše razumeva-njc in jim tako otnogoča. da razpravljajo na prijateljski na-čin o dobrih in slabih straneh enega in drugega sistema. Večina študentskih unij se danes drži principa, da je za resnično in konstruktivno mednarodno sodelovanje ne-izogibno potrebna popolna sa-mosto.inost posameznih nacio-nalnih unij. Vsak poskus, ustvariti odvisnost in unifor-miranost v mednarodnem gi-hanju. ne more roditi dobrih rezultatov. In vendar je toliko področi.i, na katerih lahko MSS in MSK skupaj z ostalimi nacionalni-ml unijami sodeiujeta na ena-kopravni porllagi. ker so de-javnmti teh f"*s:ani'aci.i na mnogih področjih enake in ker hočejo doseči enake cilje. To so n. pr. najrazličnejši semi-narji, Bela knjiga italijanskih in jugoslovanskih študentov, priprave za ustanovitev Cen-tra za dokumentacijo v Bel-giji itd. Priložnosti in tudi že-lja je dovolj. manjka le dobre volje pri tistih, ki so za da-našnje stanje v mednarodnem študentsketn gibanju najbolj odgovorni. Univerza v Lundu spada med najstarejše na Svedskem. Ustanovljena je bila leta 1666. Študij na Švedskem Švedsko šols-tvo je danes sredi obširne. reforme. Vlada se je odločila za vpeljavo de-vetletnega obveznega šolstva, ki je razdeljeno v tri stopnje: nižjo — od prvega do tretje-ga razreda, srednjo — od 4 do 6 in pišjo — od 7 do devetega razreda. Dokončno obliko no-vih osnovnih šo-l pa bo dblo-čila vzgojria komisija, ki se-daj preizkuša nova načela v okrbg 100 šolah, razdeljenih po vsej deželi. Pričtkujejo, da bo novi šoiski sisiem dokonč-no vzdelan šele leta 1960. Sfkrb za obnovo šolstva bo-do morale prevzeti najnižje upravne ervote, vendar jih bo pri tem podpirala tudi drža-va. V ta namen je določen znesek 128 milijonov dolar-jev. Po končani osvovni šoli učenci ne opravljajo nobenih zaključnih izpitov. Zanimivo je, da se v zadnjem — deve-tem razredu ppuk že močno diferencira v treh smereh — v priprave za nadaljnji študij na gimnazijah, za študij teo-retičnih predmetov in v pri-pravo za poklicne šole. Ta zadnji oddelek vma posebno veliko št&vi&o učencev, ker si i>sakdo želi čimjjrej prvti do sriojega kruha. Zaradi Mtrega naraščanja števila učencev je Jezikovne bariere v Aziji svobode, demokracije in člove-ških pravic — so vse to zahte-vali tudi zase. Za azijske dežele osvobodi-tev izpod kolonializma ne po-meni rožnatega življenja. Po odhodu tujega gospodarja je treba urediti predvsem doma-če zadeve. In eden od najvaž-nejših problemov novih neod-visndh dežel v Aziji je vzgoja. Cilj vzgoje ni več državljan, k,i bi služil tujemu gospodarju, oboževal njegovo preteklo zgo-dovino in posnemal njegovo kulturo in načdn življenja. Sole morajo dati novega človeka, ki bo zvest svojemu narodu, ki bo spoštoval narodno kulturo in domač način življenja. Osnova za rešitev teh pro-blernov pa je jezik. Jezik je orodje, s katerim se gradi na-rod, sredstvo, s katerim se dr-žavljan nauči spoštovati svojo lastno kulturo. Jezik lahko de-jamsko spremeni način mišlje-aja ljudi. Ker je jezik tako važen za narodnostno prebujenje, je bila prva naloga azijskih šolnikov, usposobiti narodne jezike kot sredstvo za pouk. Težave, ki so nastale s tem v zvezi, eo bile velike in jih poznajo skoraj vse mlade neodvisne dežele, na primer pomanjkanje uonih knjig, prostorov, učiteljev tfd. V Aziji imajo poleg tega še drug — resnejši problem. Ko je dežela osvobojena, prej ali slej izgine tudd tuj jezik. Toda s.tem še ni vsega konec. V In-dijd, Pakistanu, na Ceylonu in Malaji je mnogo jezikov in vsak predstavlja nov problem v vzgojnem sistemu. Te. jezike naj'Viečkrat govori preveč ljudi, da bi jih lahko neupoštevali in zato nastajajo pogosti kon-flikti, ki včasih privedejo celo do krajevnih vstaj. Indiijska ustava iz leta 1950 našteva 14 »indijskih jezdkov«. Hindu, urdu in punjabi tvoiijo skupino, imenovano hindustani. Hindu jezik govori okrog 150 mdlijonov ljudi in ustava dolo-ča, da bo ta jezik v 15. letih . nadomestil angleščino. Polovico tega časa je že pre-teklo, vendar še vedno razprav-ljajo o pravilnosti odločbe iz leta 1950. Po približni oceni bi moralj po ukinitvi angleščine vpeljati v hindu okrog 200.000 noviih tehničnih izrazov. In drugi razlog — samo dve pe-tiirii prebivalstva govord hindu in za ostale jezikovne skupdne je hindu ravno toliko tuj jezik kakor angleščina. Mnogi med njimi raje sprejemajo anglešči-no kot hindu jezik, ker bi tako ostali »državljani drugega raz-reda«. • Vendar pa indijska vlada na-daljuje s svojim jezikovni.m ptogramom. V vseh nehinduj-'skih državah ustanavljajo hin- dujske šole, pošiljajo tja hin-dujske učitelje itd. Za Pakistan lahko rečemo, da rešuje enake probleme. Tu ima-jo dva glavna jezika, urdu in bengaii. Kot v vseh nekdanjih britanskih kolonijah, je angle-ščina še vedno v rabi v admi-nistraciji in v višjih vzgojnih zavodih. V vzhodnem Pakista-nu prevladuje urdu in v za-hodnem bengali. Pred leti je y vzhodnem Pa-kistanu izbruhnil upor, ko je vlada objavila, da bo urdu zamenjal angleščino kot edini uradni jezik. Z naj-težjimi problemii pa se bori ceylonska vlada. V odnosih med Singalesi in Tamili smo v našem listu že pisali. Ome-nimo naj le, da je prav sedaj znova izbruhnih upor Tamdlov proti enostranski vzgojnj po-litiki Singhalesov, ki imajo ve-čino v parlamientu. Najmlajša azijska država je malajska federacija, katere prebivalstvo predstavlja eno izmed najbolj pisanih družb na svetu. Glavni narodnostni sku-pini sta malajska in kitajska. Zadnja šteje tri milijone ljudi in je največja kitajska rnanj-šina na svetu izven Kitajske. Angleške oblasti so vedno dajale prednost Malajcem, tako da so ti vddeli v njih svoje za- ščitnike. Rezultat tega je bid, ' da so Malajci po odhodu An- , gležev spoznali, kako je njihov jezik nerazvit in neprimeren za uporabo v modernem življe- nju. Kitajcl pa so, čeprav bolj za-tirani kot Malajci, dosegli v moji vzgdji lepe uspehe že pred malajsko neodvisnostjo, tako da so po osvoboditvi lah-ko v Singapuru ustanovili svojo lastno univerzo. V Malaji ni odpora proti ma-lajskemu jeziku, kot je to pri-mer v Indiji, ker ga vsi spre-jemajo in razumejo. Toda ma-lajščina zaradi svoje zaostalosti še dolgo časa ne bo mogla na-domestiti angleščine v vzgoji in administraciji. Zanimdvo je, da je angleščina še vedno važen faktor v malaj-skem vzgojnem sistemu. In ta položaj se ne bo spremenil še desetletja. Na univerzah v In-diji, Pakistanu, na Ceylonu in Malaji še vedn0 poučujejo v angleškem jeziku. Sele ko bo-do imeli zadostno število sred-nješolskih uoi-teljev, se bo lah-ko ta položaj spremenil. Drugi vzrok, zakaj je angle-ščina še vedno učni jezik, je praktična prednost tega jezika pred narodnimi. Ker so Angle-ži mirno zapustili Azijo, v lju-deh tudi ni sovraštva do angle-škega jezika in kulture, kot je to primer za francoščino in ho-landščino v Vietnamu. Celo v Burmi, edini deželi, ki je po neodvsnosti zapustila Common- vvealth, je angleščdna na uni-verzah še vedno uradni jezik. Med mladimd neodvisnimi azijskimi deželami sta samo Indonezija in Vietnam uvedla narodni jezik na univerzah in v vsakodnevni administraciji. To je tako posledica majhne praktdčne vrednosti francoščine in holandščine v Aziji kakor tudi posledica čustev, ki so jih zapustili kolonizatorji v doma-čem prebivalstvu. Proces uvajanja narodnega jezika y š-ole in administracijo je najhitrejši in najuspešnejši vlndoneziji. Čeprav Indonezijo sestavljajo stotine rnalih otoč-kov, katerih prebivalstvo govo-ri vsak svoj jezik, ki je drugim nerazumljiv, nimajo jezikovne-ga problema. Bahasa, jezik malajskega izvora, je bil po osvoboditvi brez odpora spre-jet za narodni jezik. Malajska mladina je že leta 1928 na Vse-indijskem kongresu postavila geslo: »En jezik, en narod in ena dežela.« Problem pomanj-kanja tehničnih izrazov so re-šili na ta način, da so si te besede izposodili iz tujih je-zikov. Prve knjige, tiskane v tej mešanici, so napravdle majhno zmedo, vendar je le vprašanje časa, da bodo ti iz-razi postali neločljiv del indo-nezijskega jezika. Na Filipinih sta se anglešči-na in španščina tidno usidrali kot učna jezika. Predvsem za-radd tega, ker je talog — na-rodnj jezik — močno nerazvit in neprimeren za to uporabo. Vsak šolan Filipinec govori vse tri jezike, tako da tu ni res-nega jezikovnega problema. Jezikovni problemi v Jugo-vzhodni Aziji so zapleteni, res-ni in v nekaterih deželah zelo pereči. Kako bodo rešeni, je odvisno v veliki meri od samih voditeljev teh dežel. Brezvest-ni politiki iz teh problemov kaj radi kujejo svoj politični ka-pital. Zaradi praktičnih koristi se bo moral angleški jezik v Aziji še nadalje poučevati. Ta jezik je bil dolgo časa edina vez, ki je pomagala združevati narod-ne sile v različnih predelih in mora še sedaj ostati zaradi mednarodnih zvez. Zaradi enotnosti v deželah z različnimi narodi je bolje, da ostane to prebivalstvo mnogo-jezično. Po besedah predsedni-ka Nehruja mora vzgojna poli-tika teh dežel težiti za tem, da bo vsak državljan govoril čim-več narodnih jezikov. V deželi pa je lahko tudi samo en jezik, 5e tp odločitev odobrava vse preblvalstvc toda v deželi, kjer stasprejeta dva ali več jezikov, je skrajno nevarno vsiljevati en jezdk na račun drugega. močno čutiti pomaniUanje učnih moči in učilnic. Po štirih ali šestih letih osnovne šole se nčenec lahko vpiše na realskola, ki odgo-varja naši nižji gimnaziji. V bližnji bodočnosti bodo te šo-le nadomestili zadnji razredi devetletke. Po končani real-skoli se učenec lahko vpiše na gimnazijo, kjer pridobi osnove za nadaljnji študij na univerzi, Gimnazija je razde-Ijena na tri oddelke — kla-sične jezike, teoretične zna-nosti in moderne jezike. Vsa-ko leto zapusti švedske gim-nazije okrog 7500 bodočih študentov. Skoraj polovico m,ed njimi je deklet. Danes ima S?;eds?ca štiri univerze in 14 inštitutov za insoko vzgojo. Univerze so v Upsali (ustanovljena l. 1477), Lundu (1666), Slockholmu in Gothenburgu. Inštitut je na Švedskem vsatk zavod za vi-soko vzgojo, ki nima tradicio-nalnih štirih fakultet, kjer pa je nivo pouka na isti višini kot na univsrzah. Na univer-zah in inštitutih je danes okrog 24.000 študentov. Dolži-na študija je na različnih od-delkih zelo različna — od treh do sedem let. V nosprotju s splošnim mnenjem in predstavami o študentskem življenju na Švedskem prejemajo švedski študentje le malo državne podpore. Stroški študija pa so precej visaki (soba v od-Včno urejenih študentskih do-movih siane 100 kron, pri tri. sto kronah mesečne šthpendije, in hrana nadaljnih 15^0 do 200 kron) in le malo študen-tov bi se lahko prežvvljalo samo s štipendijo ali pa pod poro od doma. Zato je precej splošen pojav, da se študentje v času počitnic redno zapo-slijo, kar je tem laže, ker na Švedskem primanjkuje delov-ne sile. Večina študentov pa si v času študija pomaga s posojili. Ta posojila, ki jih dajejo privatniki in država, so brezobrestna le za vialošte-vilne., izred.no nadarjene štu-dente, zc ostale pa zvašajo obresti tudi do 5 odstotkov. Povprečen dolg (brez obresti) znaša ob kcmcu študija 10.000 kron oziroma 2500 dolarjev. Študenti medicine in stoma-tologije pa zaradi izredno dragega študija dobijo z di-plom-o običajno tudi dolg v v-i-šini 30-000 kron. Seveda pa so pozneje to najboljše plačani poklici. Do letošnjega leta so bile štipendije za vse fakultete enake. Sele v zadnjem času so povečali štipendije za štu-dij matematičnih in tehničnih znanosti, ker na fakultetah pnmanjkuje študentov v na. sprotju z jezikoslovnimi fa-kultetami, kjer jih je preveč. Zanimivo je, >da so pred ne-kaj leti imeli podnben po-jav na tehničnih fakultetah. Z zboljšanjsm žwljenjskega standarda pa si vedno več mladih Ijudi želi jezikovne in klasične izobrazbe. Maja letošnjega leta so imeli švedski študentje svoj kongres, na katerem so raz-pravljali predvsem o ekonom-skih problemih in štipendij-ski politiki. Kongres je spre-jel načrt, po katerem naj b\ vsak študeni v prvi polovici svojega študija ne glede ria ekonomski položaj svojih star-šev prejemal štipendijo. Sti-pendije bi bile rnzdeljene približno takole — po stati-stičnih podatkih o učnih uspehih bi okrog tri četrtine štndcntoi- prejemalo štipen-dije neovirano — zahvaljujot izpitnim rezultatom. Vendor pa bi lahko tudi ostala »ne.u-spešna« četrtina dobila ši>-pendije, če bi uspešno opra-vila posebne izpite. Stroške študija, ki presegajo višivo štipendije, bi krili s posojili. Posojila ne bi bila odvisna od učnih uspehov — zadostovaln bi že samo maturitetno spri-čevalo. Na podlagi posebno uspešnih izpitnih rezultatov. bi posamezni šudenti lahko dobili še dodatna, ugodnejša posojila od driave. Vse te predloge morajo potrditi in sprejeti seveda še odgovorni organi. vendar doslej. po iz-javah študentskih predstai.-nikov, se še ni primerilo, do bi vlada zavrnila njihove predloge. Zaradi svojega sm-dikalnega značaja ima nacio. nalna unija švedskih študen-tov možnost, da imennje suo-je člane v vse vladne komi~ sije, ki se ukvarjajo s štu-dentskimi vn univerzitetniml problemi ali drugimi vpraša-nji, ki se nanašajo na visoko vzgojo. Nacionalna unija švedskih študentov (Sveriges Fbrenade Studentkarer SFS) je že stara organizacija. Ustanovljena je bila po prvi svetovni vojni leta 1921 z namenom, da bi posamezne študentske unije na univerzah in inštitutih do-bile skupno agencifo. Sčaso-ma se je organizacija okrepila indobila vednobolj trade-uni-onski značaj. Njen glavni cilj je bil izboljšanje življenjskih in pozneje študijskih pogojev svojih članov. Organizacija ima danes močan vpliv in včasih odločujoč glcis v vseh vpraša-njih, ki se tičejo študentov i« visoke vzgoje na Svedskem. Studentske organizacije so na vseh univerzah in inštitu-tih. Članstvo v organizacijah je za vse študente obvezno. Organizacije se vzdržujejo s članarino, ki je precej visoka in različna na posameznih univerzah. Organizacije vodi-jo dobro placani funkcionarji* Clanstvo posavieznih študent-skih organizacij je v nocio. nalni uniji prostnvoljno. SFS je samostojna in nepo-^ litičria organizacija, ki pa po svoiem preudarku sodeluje z različnimi družbenvmi organi. zacijami, če smatra to za po~ trebno. SFS je leta 1950 izstopila iz MSS (Jugoslavija je bila isto leio izključena). Še isto leto pa je skupai z nacionalnimi unijami Danske in Norveške prevzela iniciativo za sklica-nje prve Mednarodne štu. dentske konferenc.e, ki je bi-la v Slockholmu leta 1950. Od tega časa dalje je SFS zelo pomeben jakior v MSK in tesno sodel/uje s COSEC. Le-tbšnji kongres SFS je sprejel tudi sklep, dn v bližnji bodoč-nosti švedski študentje ne bo-do obvovili stikov z Medna. rodno štiidentsko zvezo. TO NAJ BI BILA DOMOVINA 23. julija je poslednjič izšei tiska in ustvarjanja; toda celo študentski l"st Zoon politikon na visoki šoli za sociologijo v Wil helmshavnu. Vzrok prepovedi naj bi po izjavi rektorja di Hofstatterja tičal v četrtem od ten članek predstavlja ostro ob tožbo proti sedanji nemšk družbi. Piscu (verjetno ni bil osam ljen) gre v prvi vrsti za to, da oriše mladega Nemca, ki se nt more in sme zavedati svoje vlo-ee v družbi. Sprašuje se, kdo je temu kriv, in odgovarja: »Druž-ba smrdi, toda ne dovoli, da bi mladina to spoznala; komur pa to uspe, si ne upa zaradi moral-nega priiiska z besedo na dan. Mladino, ki študira zaposli ta družba z izpiti; tako ji ne osta-ne časa, da bi se kritično ozrla okoli sebe — prevzeti mora, kar se ji predloži. Mladini očitajo, da je brez idealov. In vendar obstojata dva: oportunizem In konformizem. Toda le kje«, na-daljuje pisec, »razpravljajo in ibsojajo sedanje napake, če smo že morali pozabiti, da smo bili po zaslugi starejših nekoč Hit-ler-Jugend. Tu so vendar pro-blemi, kot samovoljno prila^a* janje prava, politično izigrava-nje ter zlorabljanje zaupanja Ijudskih množic v krščanske d anokrate; v zunanj(; politiki smo že tako daleč, da objavlja vse, kar izrečejo veliki. Kdo naj bi bil vsemu temu kos? AU ni naloga akademske mladine, da začcnja misliti o preobrazbi stare družbe. Toda o tem je treba razpravljati, kar pse panoge od gledališča pa do glasbe. Tokrat sta se sestala na istem prizorišču Vzhod in Zahod, kar duje pri-reditvi svojevrstno obeležje. Zanimivost letošnjega festiva-la je tudi ta, da so skupine gostavale še v nekcuterih dru-gih francoskih mestih in ne samo na centralnih priredit-vah. Sodelovale so skupine iz Francije, Indije, Vietnama, Sovjetske zveze, Madagaskar-ja, Zahodne Nemčije, Italije, Češkoslovaške, PoljsTce, skrat. ka iz preko dvajsetih držcvv-Kvaliteta nasto*pai>očih je bila, kolikor lahko sam presodim in kolikor smo posneli vz kri-tik, na visoki ravni, pa čeprav .?o merimo iz amaterskih po-zicij. Sicer pa je to razumlji-vo, saj je vsaka država posla-la najboljše. kar ima. Nismo si sicer mogli ogledaii vseh prireditev, tiada med tistvrm, ki smo si jih, so nas najbolj pre-senetili Poljaki. In uspeh tvo-jega zbora? Moj zbor je po-kazal več, kot pa sem priča-koval, saj jz znano. da smo resneje začeli z delom šele letos- Kar se tiče kvalitete podajanja, misliim, da nam jo je uspelo dvigniti v prvmer-javi z zadnjim Ijubljansfcim koncertcrm v-saj za štlrideset odstotkov. Sicer pa smo trdo delali, bolje bo, če rečem ga-rali, od jutra do večera. Dali smo od sebe vse, kar srrw zmogli. Odmev naših nastoipov v Franciji je bil izreden. Ko-liikor lahko posnamem iz kri-tik in razgovorov, smo bili najboljša skupina na festiva. Iv. Bili smo središče i?s&ga za. nimanja in priznanja. Vendar to ni bil samo uspeh zbora kot takega, tetmvei. u$peh ce-lotnega jugoslovamskega glas-benega pousivarjanja in pri. reditelji niso zamudili nobene priložnosti, da nam ne bi iz-kazali vseh svojih simpatii do nas. iii program? Kaj ste si iz-brali za nastop v Franciji? Tega smo razdelili na di>a de-la. Prvega je zaobsegnla slo-venska umetna pessrn od za-četkov, od GaUusa, pa do pe-sm,i iz NOB. V drugi del pa smo vključili Ijudskt, p&sem. Vsem so bile naše pesmi zelo všeč. Iz pogovorov pa sem posnel, da so bile za poslu-šalce še posebno globoko in najbolj doiiveto interpretira-ne pesmi s pcrtizansko tema-tiko. Največ prvznanja sta po-želi Bileianka in Juri gremo v napad. Sicer pa so nasploh pohvalili naš vsbor in inter-pretacifa. Kaiko pa je vaše nastope sprejcla publika? V Strasb&urgu smo naistofpvli v ponedeljek, to je dan, ko se prebivalci drie večinvma do-ma. Pa tudi sicer je še vedno bila mrtva sezona, tako da smo tam imeli večvrioma štu-dentsko občimstvo. Poleg do-mačinov so nas poslušale vse nastopajoče akupine. Ni bila to sicer koncertna publika, vendar s svoje strani zebo hvaležna. Odmev našega k izpolniii s koncerti, dva dni pa smo pre-živeli v Parizu. Štiri koncer-te smo imeli v okvvru festi-vala — Strasbourg, Hagon-d pokazale zlasti v Očenašu hUupca Jernejji, pre-tresljivi in resni skl^udbi, ki prvpoveduje o uporu starega kmečkega hlapcu, ter v par-tizanskih pesmih«. »V drugem delu programa je zbor iz Ljubljane papeljail po-slušalce ki so mu naravnost vvseli na ustnicah, skozi Slo-v?.niyo, Srbijo, Makedtmijo in Dalmacijo. Uspeh je bil tolik, da so poslušalci zahtevali po-novitev za vsako pesem. Ra-zen tega je moral zbor dodati na koncu še nekaj pesmi, ki so praro tako žele buren apUwz.« S. B. Jakob Savinšek — Pijani poet BACH Pasiion po Maievžu Zadnjo obveznost iz prejš-nje sezone je Slovenska fil-harmonija izpolnila v septem-bru z izvedbo veličastnega Ba-chovega dela Pasijon po Ma-tevžu. Bach je bil izredno v dušev-ni svet zagledan človek in je v krščanskem etosu gledal ti-sto podlago, na kateri naj člo-vek gradi svojo srečo. Ta nje-gov nazor pa je bil značilen tudi za njegovo umetnost. Nje-gova sicer kristalno čista glas-ba je vseeno polna idej, ki so tudi občečloveške. Stilno je njegova muzika komaj še do ločena. Kljub temu, da je bil otrok baroka, sega njegova urnetnost od gotike pa do da-našnjih dni. Predstavlja pa tudi višek umetnosti kontra-punkta, ki je bila značilna za nekaj stoletij nazaj. Bachovi sodobniki niso priznali njegove veličine. Njegova doba je ime-la drugačne ideale (neapeljsk^ glasbeni vplivi) in šele dve Ieti po Beethovnovi snTrti je zopet oživel prav z Matejevim pasi-jonam. Kot glasbena oblika se je razvil pasijon iz starih miste-rijev ter iz pripovedovanja o Kristusovem trpljenju. Med prvimi, ki so se posvečali umetniškim upodobitvam pasi-jona, sta bila Binchois in Obrecht, predstavnika prve in tretje nizozemske šole (15. st.). Pasijon po Matevžu je gran-diozno delo in predstavlja vsa-ka izvedba veliko preizkušnjo za vse izvajalce. Zahteva razen dveh zborov še otroški zbor, dva orkestra in soliste. Celot-no delo izpolni dva cela veče-ra, zato ga navadno krajšajo in so ga tudi prl nas, čeprav me-nim, da je bilo krajžanja vse-eno nekoliko preveŠ. Tako je namreč odpadel v drugem delu koncerta celoten otroški zbor, razen mnogih drugih krajžav. Z naraščajočo premočjo po-svetne glasbe pa je dobil mno-go posvetnih elementov (nN. pr. recitativ s figuralnim basom). Razen Matevževega Pasijana je napisal Bach še Pasijon po Janezu. Ohranjen pa je tudi del Pasijona po Marku. Delo, ki ga je opravil diri-gsnt Bogo Leskovic, je veliko in vsega priznanja vredno. Ob odlično pripravljenem zboru (korepetitorji Leskovic, Hanc in Nanut) je bil orkester neko-liko slabši, posebno' v pihalih včasih negotov. Vendar so manjši spodrsljaji še nekako upravičeni, čeprav jih muraimo našemu orkestru vedno znova opravičevati. Vseh pet solistov je svojo vlogo opravilo po svojih najboljših močeh. Ome-niti je treba predvsem teno-rista Janeza Lipuščka, ki se je kmalu otresel začetne nervoze (ne vedno čista intonacija), Sama Smerkolja kot Jezusa ter Bogdano Stritarjevo, Nado Vidmarjevo pa tudi Zdravka Kovača. Pokazale pa so se tudi po-manjkljivosti čisto tehničneaa značaja. To so predvsem pre-majhna dvorana za tak an-sambel ter pomanfkanje orgel, ki tudi v naši koncertni dvo-ranii res ne bi smele manjkati. Vendar so to stvari, ki že pre-segajo dane možnosti, ki jib ima na razpolago naša Fiihar-monija. Ttidi je škoda, da ce-la Ljubljana ne premora niti enega čembala. Le z urssniče-njem teh želja, oirgle v kon-certni dvorani in čembalo, bi tudi Ljubljana lahko prišla do avtentičnih izvedb starih moj-strov gotike, baroka in roko-koja, kar bi brez dvoma poži-vilo naše sicer razgibano kon-certno življenje ter nam sta-re mojstre že mnogo bolj pri-bližalo. Škoda, da tudi ni izšio besedilo kompozicije kot pri nekaterih drugih tovrstnih koncertih (Carmina burana), kajti kljub čisti dikciji mav-sikdo ni mogel slediti nemžke-mu tekstu. Vse naštete pomanjkljivosti pa nikakor ne morejo zabri-sati celotnega vtisa, ki je bil brez dvoma dober. Slovenski filharmoniji gre zasluga, da je to ogromno delo vključila v re-pertoar, vsem izvajalcem pa priznanje. pt Nedjo Parežanin Roka na asfaltu ^= V želji, da bi bralce sez^anili z literamim ustvarjanjem _~7~ Hudentov drugih jugoslovanskih univerz, objavljamo dvoje ^E= krajših del dveh mladih avtorjev iz beograjskega študent-skega časopisa Student in sarajevskega študentskega lista dani. 2ena je kriknila in padla na otomano. Po ulici so drveli avtomobili. Njihovi motorji so hrumeli od jutra do večera. Ne-kje je zavijala sirena rešilnega avtomobi-la. Deklica je zavrisnila in stekla v mate-rino naročje. Zena je ležala z zaprtimi očmi in z roKami stiskala levo stran prsi. Deklica je zajokala, ker mama ni od-prla oči. »Marija!-« je poklical glas iz druge sobe. H-Zakaj dete joče, Marija?!.Kaj je s teboj?« Pripravljal se je k britju in je v sobo pdtekel z milnico na obrazu. Pogledal je žefto, ki je ležala kot mrtva. Zavihal si je rokave in pristopil, da jo dvigne. Odvedel jo je v drugo sobo. »Kaj si pametna?« jo je šepetaje vpra-Sal. »Kaj ne vidiš, da bo postal iz tega otroka še pohabljenec? Bože moj, zahnj-meli so motorji, pa, kot da bj se ne vem kaj zgodilo! Takšna je vendar ulica, pro-metna!-« »Ni samo to, ni,« je zajecljala žena. »Ampak? Sirena?« 2ena je prikimala in zaprla oči. »Neverjetno,-« je rekel mož, ^kot da je glrena nekakSno čudo. Kolikokrat sem ti že rekel, draga Marija, da pazi na malo Gordano. Tvoj krik ji škoduje, ne razvija se, kot bi bilo treba. Otrok pa mora imeti veselje, smeh. Ali ne vidiš, da se naša Gordana ne razvija kot ostali otroci?« 2ena mu je položila glavo v naročje. V ušesih so ji zabrenčali zvoki oddaljenih siren, ki so klicale ina preplah. Mnogo jih je bilo slišati, po vseh koncih mesta in predmestja. Vsi ti zvoki, zategli in piska-joči, so se zlivali v eno in ustvarjali stra-hotno pesem. Zaradi nje kri oživi in zdi se, kot da bi pod kožo lezle mravlje, rano go mravelj. Zaradi nje vstrepeta zrak in strah ga razpara. Stancwalci so bežali po stopnicah, z otroki pod pazduhami in z blazinami na glavah. Na stopnišču je postajalo vse hrup-neje in hrupneje, kajti sirene niso potih-nile, priganjale so k begu.NNeki starček je padel pred vrati v svoje stanovanje. Ko-maj mu je uspelo vzeti palico, ki jo sedaj drgetajoč stiska v rokah, kot da bi mu jo kdo hotel vzeti. Klobuk mu je padel z glave in zdrsel nekam daleč po stopnicah. Ljudje so hodili pd njem. Starec pa je je-čal in stiskal zobe, ker ni mogel ničesar reči. Neka mlada ženska je stala med na-sprotnimi vrati, otrpla, z razkoračenimi nogami, in močila. Strah je ni pustil, da bi bežala za ostalimi. Njena odprta u®ta, ka- kor da bi bila iz lesa, je niso hotela ubo-gati. Kakor da bi se apravičevala tistim, ki so bežali mimo nje. Nihče je ni opazii. >*Sirene,-« je rekel mož, božajoč ženin obraz. »Kateremu parnetnermi so danes že napoti sirene?« Zena premika ustnice In ima zaprte oči, kot da bi molila. Brez besed je. Sarno v mislih se ji nizajo slike iz preteklosti. Mala Gordana je imela punčko. Ko se je igrala, ji je padla punčka skozi okmo na sosednje dvorišče. Deklica je stekla, da bi jo pobrala. Bilo je to mmuto pred tem, ko je žena stekla z blazino, in preden so si-rene zapele svojo strahottno pesem. Najprej pa bi rnorala pohiteti na ulico in najti de-klico in šele potem zbežati v klet, kamor so odšli drugi. »Gordana, Gordana,« je brezumno kričala žena, kot da bi držala v ro^kah ogenj. »Kje si, Gordana...« ^AJi me sližiš, ¦ Marija?« je vprašal mož. Pričel se je že jeziti. »Mar ima sploh kakšno korist, da ti govorrm?-« Ulica je bila zapuščena. Ulice so vselej zapuščene, kadar zavijajo sirene. Zdelo se je, kot da bi mesto umrlo. Samo veter se je poigraval s koščki umazanega papirja, .lih nosil in jih odmetaval po vogalih in kotih. Tudi vodovodne cevi so grgraJe. Nekdo se je spomnil in zaprl vodo. Veter je prinašal s seboj vonj po ognju -m smrti. Izginila je več kot polovica mesta. Niti sonce ni sijalo kot prej in je bilo medlo. Morebiti zaradi prevelike megle in dima. Sedaj ga zakrivajo železni križi, ki prina-šajb s seboj bučanje in grmenje. >»Gordana, d«te moje nesrečno, kje si,-« je klicala žena. Neka roka se je stegnila. Ta uniformi-rana roka je zagrabila ženo za prsi. «-Zakaj se ne skriješ? Kaj ne poznaš predpisov? Jih nočeš spoštovati?-« je vpra-šala uniforma. «-Moj otrok je takoj tu za vogalom, de-klica je odžla, padla ji je punčka. Mo-ram...« »Ničesar ne vem. Nazaj,-« je rekla uni-forma, »takoj se umakni s eeste.« Zena je oklevala. Nobena prošnja ni zalegla. Morala se je vmiti. V zraku nad mestom je bobnelo, kot da bi se zemlja trgala. In takoj nato tresk. Na stotine mocnih potresov. Hiše so se ma-jale, kot da bi bile iz papirja. Nebo je bilo prekrito s predmeti, ki so se dV.eali in spet padali na ceste. Kamorkoli. 2ena je bolestno kriknila. Pred seboj na cesti je zagledala drobno rako, ki 1e držala punčko. 2ena je spet bolestno kriknila. »¦Marija, lepo te prosim, Marija. pomiri se! Kaj ne vidiš, kako lepa je naša Gorda-na. Kaj nisi slišala, kako pripovedujejo v soseš^ini: Kakšna zlata deklica! Kmalu bo šJa v šolo. Kupila ji bova vse, kar bo tre-ba. Prosim te.. .«< 2ena je odprla oči, pogledala moža in vprašala: «-Kje je moja Gordana?« Mož je vzel robec in ga namočil v par-furn. Obrisal je z njim ženino čelo in lica. »Poglej najino Gordatno. Tu je, v sobi. Pozabi na preteklost, draga Marija'~< Nežno, kot da bi jo božal, ji je z robč-kom brisal obraz. 2ena pa ga je pogledala in reikla: «-Bom nekoč spet morala bežati v klet?« Mož je spomignil z rarneni. V sosednji sobi je zajokala deklica. »¦Kako naj bom mirna, ko pa ti vedno samo skomigneš z rameni. Tako delate vsi, tudi časop&i.« »Najina Gordana joče. Pojdi, da jo po zabavava,« je dejal mož, »obril se bom po-zneje. Pojdiva!-« »Povej mi.. .*> Deklica je prišla jokaje v sobo. Oče jo je dvignil in posadil v mamino naročje. ¦*Tako,« je rekel, »toliko, da se obrijem, pa pridem še jaz, da se poigramo.« Pripovedovala sem mu o Tomu, ko je vstalo v njem to njegovo razburjenje. Njegove oči so velike, sive in v globini zasenčene z rjavkasto meglo. Neka moja ne-hotena beseda je padla vanje. Dve, zame še vedno nepoznani jezeri, sta se za hip skalili. Vznemirilo se je že zdavnaj naplavljeno od-laganje odkritega razgovora. Na površini sivih jezer so vsitali prvi krož-ni valovi. Morebiti ni hotel priznati, kako težka je bila zanj moja beseda. Vseeno. Tega ni bilo potrebno reči. Koncentrični krogi so se širili. Najprej so mu zažarele oči. Prekrile so se s plame-nečo zaveso. Toda rjavkasta megla v njih ni izginila. Prikradle so se temne linije drob-nih gub. Ena, najgloblja, med obrvmi, se je spremenila v sotesko z belimi robovi. Veliki val se je dotaknil nosnic, jih razširil in mal-ce pridvignil čelo. Poslednji, največji val pa se je ustavil na ustnicah. Nekoliko so se raz-prle in izdajalsko razkrile krčevito belino zob. Uperil je vame svoje oči in iz neke mra-kobne daljave počasi ponovil... »in dal mi je tis-to, česar sem ZAMAN pričakovala od drugega«. Umolknil je, jaz pa sem spet opa-zovala valovanje na njegovem obrazu. Potem je še enkrat pcnovil ta stavek, nato pa je znižal glas In povesil pogled: — Zakaj si prav to povedala? — Kaj to? — No, to... da- se je pokazal boljši. Umetniška svoboda ali stvariteliska nemoč ZAPiS OB UPR2ZORITVI ODRSKEGA POiZKUSA »VESELJE DOŽIVUENJA« »Gledališče spominjana ječo s tremi stenami, če-trta pa je misteriozna publika, ki nas gleda in posluša.« Jean Cocteau v Posla-nici Burgtheatru ob od-Prtju ©bnovljene gledali-ške hiše. Nejvz-držeana, kakor retka, ki odplavlja vtse, kar ji- stop; na pot, zametuje resnični um?t-nrk staro in dšče noviih moiž-noeti in noviih vreckioit. Ari-stotelove dramaijurgiije nlveč-Clavek ni več nekaj, kar bi z vso gotavositgo iahko posta-vil na skupni imenovalec, čas ga ie zatomiiziral in od go-o-zot vojne ter na koščke raiz-drabljena človeška osebnost teži nazaj v svojo nekdainjio klaisičnio enovitost, k jasmeimu moralnemu in etniičneirrvu opredeljevaiiju. Razkiroj natu-ralistJčne tehnike sa je na'j-prei odrazil v slikarsifcvu, no-voromantični poezijd in epdki, gledaJišče ni moglo otstati v starih kolovoziii. Ivan Cankaa: je bU tisti Slovenec, kd je s Pohujšaodem in Lepo Vido nakaizal pata nove dramati-ke. Cetrta stena je nestrpna, ta gleda in posluša: zaneraj znova se ji zahoče noivih res-. nic o sebi, o svoijem fcasu, o postarni iin sivi gospe Evrb-pi. •. Utreti je treba preko desk noviiih poti do 61o>veka. Z aristoteLsko dramaturgijo je odšla tudi realistična teihni-ka. Svet je res že strašno star, umelnos.t pa hoče biti vedno mlada, kot Jacinta. Ce koami, potem -je slovem-s-keimu gledališču potrefoen preporod v to smer. Ta pre-porod pa ne more ipriti .od nikoder. Samio iz nas saimih. Naša giledališka zgodovina hrani dokaze o tem, da se je slovensko gledalilšče preirodilo vedno le v obdobjih, ko se je domača tvornost osvabodila provincionalnih oklepov in Eadrala novo svetovljansko brazdo- Niikdar v zgodovini slcvenskega gledališča še ni bilo takega prepada med dra-. maturško tvocnnoistjo na eini ter giledališko z.mcigljivostjo na drugi strani. Kreativne si-le stovenskega igral&tva so dosegle evrcnpski nivo *— na-ša izvirna tvomost pa caplja za npo. Bržča-s zato, da bi cdipamo-gla tej cčiigledni di&kreip.arici, se je nadebudna driužiba, zbrana otkrog Gledališča 57, ddločila, da posreduje občin-stvu le taka dela, ki bodopri-spevala k temu premiiku. Na-men ie pozitiven im ga je tre-ba poizdraviti- Gledalilšče. ki bo podpirailo iziključno doma-čo tvornmt in aivantgardistič-ne poiizkuse iiz tuijih logov, potrebujemio. Ne ipotreibiujemo pa zgolj »idecioških inioiirna-cij«, marveč ideijne usimerje-nasti, ki bo isoiustvariala no-vonastajajočo moiralno sikup-ncsst, kafte.ra bo nastala in že nastaja vpiriičo družbenih pre-miikov pri nas. Prvi domači arvtor, ki ga je ¦Gledadišče 57 predstavilo, teh premikov ne vidi ali pa ]ih noie videti. Zarto nas je zaman ves večer propriičeval, da bi njegov slikar Malič ustvarjal, če ga ne bi avirali njegovi sestri Cica m Caca. (Slednjf sta siinonim za družbo, na&i-lje, državo, oblast itd.) Fantu se .ie zahotelo »aibsolutne svo-bode«, zanjo pa je bil nagra-ien s samoto, ki ne ve, kaj bi počel z njo, kaikoir vsak čas ne bosta vedela več njegova idejna očeta Jean Paui Sartre in Albert Camus- Skratka — umetnik ie revoltiiran kair se le da, zakai vedno znova spo-znava, da ne more in me more postati svoboden. ker svotbode v svoji osamljenositi ne potre-buje več. Prez,iir nad aibsurd-nimi pogoji, v katerih uresni-6uje sameiga sebe in svo.io srečo, ga tira v individuali-zem skrajjne vrste". Pojmd, kct so družiina ter druge staro-davne institucije, ne piriidejo več v poštev- Zasilni izhpd: skepsa in nihilizem. Tak je torej silikar Malič, ki smo ga laihko spozmali kar v štLrifa inačieah v Jevorškovi drami. Njegov' oseibni problem pa hkrati ni tudi obči p.rob,lem; zakaj miimo doigmatilčinih in birokrsitske okorelib »setra« ter malomeščainsike cdjiige. ki jo je prignal veter s se\7era, živsiijo v dežedi slikair.ia Mali-ča še miiijoni drugih ljudi, ki se prav tafco osvobajaio v neprestatnem bo/ju z naravo, z družbeno in ide.ino zaostalost-jo, ki prav ta.ko osvotbajaiio svoje delo in svojo osebncsit v premagkako bi se ti približal. Takrat sem opazil, da ti gleda iz žepa časopis. Seveda sem prosil, da mi ga daš. Ti eno besedo, jaz dve... Rekla boš: bil sem vsiljiv. Kot sedajle. Toda zakaj si mi odgovarjala na vprašanja? Ni-sem te niti hotel niti moge] prisiliti v kar-koli, česar ti že vnaprej ne bi hotela. Zani-kaj vse: da ti nisi bila ti — da jaz ne jaz. Naredi kar hočeš, samo NAREDI nekaj! Pod obrvmi je imel dvoje toplih gnezd za moji zbegani ptici. Poskušala sem mimo njih, pa me je nenadna poplava na njegovem obrazu pripravila, da sem mu zarila glavo v vdolbino med vratom in ramenom. In spet nisem ničesar spregovorila. Tudi on ni več. Morebiti se je zavedal, da bo z nenadnim molkom premagal moj dvojni od- por: do sebe in do njega. In do onih dveh osebnosti v meni. Tisto z zavestjo in tisto z željo. Ni ga zanimalo, če jaz to zmorem. Enostavno, zahteval je kot vselej. Brez ti-stega »moraš«. To je bilo že eamo po sebi razumljivo. Položil mi je roke na ramena. Prožne roke panterja. Tako sem jih imenovala. Njegov dih je poigraval v mojih laseh. Hotela sem mu povedati, da že leto dni ne prihajam v to mesto samo zato, da se ne bi zgodilo to, kar se je. Zato, da bi sebe obvarovala tistega boja z vsako novo žensko, ki jo spozna. Ni-koli mi ni povedal, kadar se je pričel z njimi sestajati. To sem spoznala šele takrat, ko se je začel izogibati najinim sestankom z izgo-vorom, da mora odpotovati, ali pa da je bo-lan. Sodelovala sem v tej igri zaupanja in pričakovala pisem iz vasic, kamor pa sploh ni šel. Sprva me je bolelo, da ga moram deliti z drugimi ženskami, vendar sem se bala povedati, da to vem, ker bi mi sicer lahko odvrnil: »No, in če ti ni prav, da imam razen tebe še katero drugo žensko, katera mi daje tisto, česar ml ne daješ ti, pa...« Da, bilo je vprašanje, kaj bi sledilo za tistim »pa«. Ločitev ali pa njegova zahteva. da prevza-mem njihovo funkcijo. Zato sem sklenila, da me ne bo brigalo nič, prav nič, kar bi bilo izven naju. Trudila sem se, da prevarim sebe in njega, ker mi je pomenil prevet, da bi lahko še drugim stvarem r*"ipisovala kakrš-nokoli vrednost. Toda vse to je vendarle bila prevara. In Ana Lazi6: večno ni mogla trajati. Odločila sem se, da vse začnem znova. Z nekom drugim. Z mojiin sedanjdm zaročencem. V novem mestu je bilo vse novo. Dozdevalo se mi je, da sem bila tudi sama nova. In prav to me je v tistem trenutku vznemirjalo. Leto dni sem bila no-va, toda samo teh nekaj \hr v — stu prete-klosti je povzročilo, da sem začela nihati. Vzbujal se je zatajevani up, da se je ta fant spremenil. Da je končno le doumel sebe in mene. Občutila sem potrebo, da mu povem, koliko mi še vedno poroeni. Da mu spet za-upam... ; Vse to bi mu lahko pov Jala in se ne bi nikoli več povzpela v vagon ozk&tirne želez-nice, ki me pelje nazaj, v mesto bega in ob-vez do zaročenca. Da sem še enkrat pričela verovati v možnost najine prihodnosti. Lahko bi vse . .. še več kot to... Toda on je rekel. — Trenutno hodim z dvema. Prekinil bom z njima. Pa tudi sicer mi nista več všeč. Nek neviden udarec me je postavil na noge. Pogledala sem najprej njega, potem na urb in skoraj zakričala: — čez dvajset minut odpelje moj vlak. — Zbogom! Tekla sem še takrat, ko sern že .nekajkrat zaslišala za seboj svoje ime. Tekla sem dalje in dalje iz mesfa, ki me je hotelo še enkrat zasužnjiti, samo da tokrat za vselej. Na postaji pa je naraščal trušč vlaka, kl vozi po ozkem tiru. Rdeče in modre kocke APZ V FRANGIJI Zmagoslavje pesmi V DNEH OD 15. PA DO 21. SEPTEMBRA JE BIL V STRASBOURGU V FRANCIJI VI. MEDNARODNI ŠTUDENTSKI FESTIVAL KUL-TURNO-UMETNIŠKIH SKUPIN. MED STE-VILNIMI DRUGIMI POVABLJENCI JE DOBIL POVABILO ZA UDELEZBO TUDI NAS AKA-DEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIC USPEH, Kl GA JE DOSEGEL ZBOR, POMENI POMEMBNO PRIZNANJE NE SAMO V STU-DENTSKEM MERILU TEMVEČ TUDI V NA-ŠEM CELOTNEM KULTURNO-UMETNIŠKEM USTVARJANJU. ŠE POSEBEJ PA JE TO VE. LIKO PRIZNANJE SLOVENSKI ZBOROVSKl VSTVARJALNOSTI. ZATO SMO POVABILI V NAŠE UREDNISTVO NEKATERE UDELE-ZENCE, DA NAM POVEDO KAJ VEČ O SVOJl TURNEJI PO FRANCIJI IN O DOSEŽENEM VSPEHU NA VI. MEDNARODNEM ŠTUDENT-SKEM FESTIVALU KULTURNO-UMETNIŠKIH SKUPIN. Kolegi iz zbora so povedcvli, da so povabilo za natstorp v Franciji prejeli od prvpra/v-Ijalnega odbora VI. festivala, česar so se še toliko bolj raz-veselili, ker je jugoslovanska žirija pred tem od\klonila nji-hov nastop v tujini. Ta pri-reditev je postala v Franciiji že trcbdicionalna in pomeni za francoske šudente umetniški dogodek prve vrste. Značilno za ta študentski festival pa je tudi to, da ga prireja vsdko leto druga unvverza v drugem kraju. Kje bo VII., tega za-s&daj pevci še ne vedo. In kako so vas sprejeii v Fran-ciji? V vsaikem pogledu zek> l&po. Njihova organizacija je bila odlična in priskočiM, so nam na pomoč vselej, kadar smo to poirebovali. Ta tapel končno, tudi to je priznanje. Je bil to prvi in zadnji na-stoip v Franciiji? Are, še nekaj-krat smo nastcnpili s scimo-stojnim programcm, tudi ta~ krat v okviru jestivala. In vaš najbolj uspel koncert? Tisti na začetku, se pravi na otvo-ritveni dan VI. jestvooHa v Strasbourgu in pa koncert za slovenske izseljence v Frey-mingu. Sicer pa so vsi uspeli, tako da bi se težko odločili za najboljšega. Uspeh je bil v resnici tak, da smo nad vse zadovoljni z njim. Tako nas jc Nancy povabil, da mu da-mo koncert, takoj pc našem uspehu v Strasbourgu, pa če-prav smo mu že pred meseci ponvAili naš nastap, pa se na poiiudbo ssploh ni odzval. In publ:'ka? Ste zadovolini z njc? in prisrčen odnos do nas se ni spremenil vse do konca, če ne reiemo, da se je celo stap-njeval. In vaš prvi nastop? Ze takoj naslednji dan po pri-hodu v Strasbourg, v Pcdace de Fetes. Nastopvli snvo sJcup-no s poljsko foliklorno skuphno iz Gliwic. In uspeh? Po na-šem mnemju odlvčen. Na za-klfučni prireditvi .sino bili pohvaljeni in to na prvem mestu, pa č&prav ni bilo to nobeno tekmovanje temveč le revija štndentskega kulturno-umetnlškega ustv&rjanja. Po-vabljeni smo tudi že za pri-hodnje leio na VII. festival in Vsekakor! V Strasbourgu je bila večinoma študentska, na ostalih koncertih pa mešana. Vselej smo imeli cbčutek, da je glasbeno razgledana. Torej brez pripomb. VI. festivala se je udeleiil tudi Maks Vreča kot pred-stcuvnik ZŠJ. Njemu ni bilo treba stati na deskah odra, osvetljenih s pratneni števil-nih rejlektorjeiv. Sedel je ue-kje v dvorani in lahko nemo-te.no precenjeval potek prire-ditve. In kai sodiiš ti o festi-vaiu? Ves jestival se je odvi-jal v duhu mladih. Zastgpa/na sta bUa oba, sicer družbeno- politično nasiprotna si tabora. Se pravi študentske skitpfaie z Vzhoda in Zahoda. In praro v tem je pomembnost feisti-vala. Kultura je namreč eno is študentski sv&t je pomenila od/prta vrcrta za izmenjavo mnenj in dosežkov Vzhoda in Zahoda. In že ne-kaj, ti stiiki, ki so bili diose&eni jna kulturnem področju, se lahko razširijo tudi na ostala. Saj bodotčnost sveta ni v raz-deljenosti na t&bore. Ta zna-čilnost jestvvala je zame naj-pomembnejša. Iai kaj sodiš o uspehu zbora? Vsekakor pro-doren. Bila je to ena izmed narfboljših s*kupin, zarcudi če-sar je bil tuui koncert zbora določen za otvoritveni dan. V Strasbourgu je bila sicer še vedno mrtva sezona, je pa prav uspeh zbora povzroiil, da je bila festvvaiska dvorana s 1500 sedeži ves čas nadalj-njih prireditetv zasedena do zadnjega koiička. Si-cer pa se kaže uspeh zbora tudi v iz-redno povoljnih kritikah fran-coskega časopisja in končno tudi v tem, da je bil vsak na-stop toplo nagrajen z a*pl(w-zom. Lahko rečem, da ^z ?bor častno opravil svoje poslan-stvo m istvčasno z uspeh&m reprezenliral celotno Zvezo študentov Jugoslavije. Novi stijki? Predvsem smo utrdili ie stare stvke s Strasb&urgom. Prihodnje let-o bo sic&r festi-val v enem i&med drugih mest Francije, vendar so nas razen na VII. festival ponov-no povabiii tudi v Strasbourg. Poljaki pa bi radi pri njih slišali naš zbor. Uspeh zbora je vvekakor uspeh zbcrovodje in obratno. V tem primeru gre za diri-genta Janeza Boleta, ki je akademski pevski zbor šeie pred dobrim letom režil xz krize. Od takrat pa do danes sta zbor in dirlgent prebila skupaj ie dolge ure. Uspehni izostal. Bili smo mu prita že pri nas, sedaj pa se je temu pridružil še nov, toikrat v tu-jini. Pa tvoje mmenje o festi-valu? Bil je to festival ama-terskih kullumo-umetniških skupin, kjer so bile zastapa-ne vise panoge od gledališča pa do glasbe. Tokrat sta se sestala na istem prizorišču Vzhod in Zahod, kar dcuje pri-reditvi svojevrstno obeležje. Zanimivost letošnjega jestiva-la je tibdi ta, da so skupine gostovale še v nekaterih dru-gih francoskih mestih in ne samo na centralnih priredit-vah. Sodelovale so skupvne iz Francvje, Indije, Vietnama, Sovjetske zveze, Madagaskar-j.a, Zahodne Nernčije, Italije, Češkoslovaške, Polfsrke, skrat. ka iz preko dvajsetih držan). Kvalitetc riastopajvčih je bila, kolikor lahko sam presodim in kolikor smo posneli vz kri-tik, na visoki ravni, pa čeprav jo merimo iz amaterskih po-zicij. Sicer pa je to razumlji-vo, saj je vsaka država posla-Ia najboljše. kar ima. Nismo si sicer mogli ogledati vseh prireditev, tioda med tistvmi, ki srno si jih, so nas nafbolj pre-senetili Poljaki. In uspeh tvo-jega zbora? Moj zbor je po-kazal več, kot pa sem priiča-koval, saj je znano, da smo resneje začeli z delorn Sele letos- Kar se tiče kvalitete podajanja, mislvm, da nam jo je uspelo dvigniU v primer-javi z zadnjim Ijubljanskim koncertom vsaj za štlrideset odstotkov. Sicer pa smo trdo delali, bolje bo. če rečem ga-rali, od jutra do večera. Dali smo od sebe vse, kar svw zmogli. Odmev naših nastotpov v Franciji je bil izreden. Ko-liikor lcuhko posnamem vz kri-tik in razgovorov, smo bili najboljša skupina na jestiva. Iv. Biii smo središče vti&ga za. nimanja in priznanjn. Vendar to ni bil samo uspeh zbora kvt takega, temveč u.$peh ce-lotnega jugoslovanskega gln-s-benega pousivarjanja in pri. reditelji niso zamudiii nobene priložnosti, da nam ne bi iz-kazali vseh svojih sifnpatij dn nas. m program? Kaj ste si iz-brali za nastcp v Franciiji? Tega smo razdelili na dt>a de-la. Prvega je zaobsegala slo-venska umetna pessm od za-četkov, od Galiusn, pa do pe-smi iz NOB. V drugi del pa smo vključili Ijudsko p&sem. Vsem so bile naie pesmi zelo všeč. Iz pogovorov pa sern posnel, da so bile za poslu-šalce še posebno globoko in najbolj doiiveto vnterpretira-ne pesrai s partizansko tema-tiko. Največ prvznanja sta po-želi Bileianka in Juri gremo v napad. Sicer pa so nasploh pohvalili naš i\zbor in inter-pretaeifa. Kaiko pa je vaše nastope sprejela publika? V Strasbourgu smo nast&pili v ponedeljek, to je dan, ko se prebivalci drie večinoma do-ma. Pa tudi sicer je še vedno bila mrtva sezona, tako da smo tam imeli veimoma štu-dentsko občinstvo. Poleg do-mačinov so nas poslušale vse nastopajoče skupine. Ni bila to sicer koncertna publika, vendar s svoje strani zebo hvaležna. Odmev našega kcm-certa je bil tolikšen, da so bile pozneje vse prireidvtve razprodane. Moirali smo oblju-biti Še en nastop, ki pa ga žal zaradi pomcmjkanio. časa ni-smo mogli dati. Tudi na osta. lih koncertih je bila publvka odliična. V Hagondangu, ru-darskem mesrtecu v severoza-hodnem delu Frandje, smx) na primer imeli preko 3000 poslušalcev. Stevilo, ki bf se ga razveiselil sleherni zbor. Enako toplo je sprejela naše padajunje publika v Guebrvil-lerju in Nancyu, da niti ne omenim koncerta v Freymin-gu, kjer smo peli našim roja-kora. Vsi so uspeli, vendar po mojem mnenju na^bolj. prvi, glavni koncert v Strasbourgu. Celoten program pa je posnel tudi Radio Strasbourg. Vaš nastop v Franciji bi lahko imeli za neke vrsite tur-nejo. Dolgo časa ste bili na poti. Je to tako vplivalo na kvaldteto podaijanja? Res je, od dvanajstih dni smo jih skoraj Sest prebili v vlaku, pet večerov mo izpolnili s koncerti, drva dni pa srao pre-živeli v Parizu. Štiri koncer-te smo imeli v okvvru festi-vala — Strasbourg, Hagon-da/nge, Guebwiller in Nancy — nastop za izseljence v Freym,ingii pa nam je omogo-čil priredHveni odbor feo do sedaj že sprejeli in o njih ie lahko govorvmo. Doma pa nameravamo čvm širše razplesti stike z našim delavstvom. Tako smo doslej že ncmezali stike s Saturnu-som, Litostrojem in Vevtami. To bi bilo za sedaj vse. Zal ni bilo v naSi redakdji nikogar izmed prirediteljev in kritikov, da M že oni spre-govorili o nastopu Akadem-sk&ga pevskega zbora Tone Tomšič. Tako smo bili prisi-Ijeni pom&gati $i z ižvlečki iz članka Sijajen zaietek jesti-vala s pevskim zborom iz Ljubljane, ki je vzšel v ča$o-pisu Le nouvel Alsaden iz dne 17. t. m. »Prepevanje jugo^lovanskih Itudentov je kratfco in malo navdušilo. Zato nam je tem laže sukati pero, da jim zapi-Šemo stokrat zaslvženo hvn-lo«. »Pred nami je stalo kakih šestdeset študentov, ki so jih nekateri verjetno impli za amaterje m jih bili prvprato-Ijeni sprejeti s prlzanesljivo dobrohotrvostjo. A stvar ni bi-lipravljeinem zboru (korepetitorji Leskovic, Hanc in Nanut) je bil orkester neko-liko slabši, posebno v pihalih včasih negotov. Vendar so manjši spodrsljaji še nekako upravičeni, čeprav jih rnuramo našemu orkestru vedno znova opravičevati. Vseh pet solistov je svojo vlogo opravilo po svojih najboljših močeh. Ome-niti je treba predvsem teno-rista Janeza Lipuščka, ki se je kmalu otresel začetne nervoze (ne vedno čista intonacija), Sama Smerkolja kot Jezusa ter Bogdano Stritarjevo, Nado Vidmarjevo pa tudi Zdravka Kovača. Pokazale pa so se tudi po-manjkljivosti čisto tehničnega značaja. To so predvsem pre-majhna dvorana za tak an-sambel ter pomanjkanjs orgel, ki tudi v naši koncertni dvo-rami res ne bi smele manjkati. Vendar so to stvari, ki že pre-segajo dane mož-nosti, k; jih ima na razpolago naša Filhar-monija. Tudi je škoda, da ce-la Ljubljana ne premore niti enega čembala. Le z uresniče-njem teh želja, orgle v kon-certni dvorani in čembalo, bi tudi Ljubljana lahko priš]a do avtentičnih izvedb starih moj-strov gotike, baroka in roko-koja, kar bi brez dvoma poži-vilo naše siceT razgibano kon-certno življenje ter nam sts-re mojstre še mnogo bolj pri-bližalo. Škoda, da tudi ni izšlo besedilo kompozicije kot pri nekaterih drugih tovrstnih koncertih (Carmina burana), kajti kljub čisti dikciji mar-sikdo ni mogel slediti nernžke-mu tekstu. Vse naštete pomanjkljivosti pa nikakor ne morejo zabri-sat; celotnega vtisa, ki ]e bil brez dvoma dober. Slovenski filharmoniji gre zasluga, da je to ogromno delo vključila v ro-pertoar, vsem izvajalcem pa priznanje. i>t Nedjo Parežanin Roka na asfaltu ..... V želji, da bi bralce sezyanili z literarnim ustvarjanjem IIIIII študentov drugih jugoslovanskih univerz, objavljamo dvoje EEEEE krajših del dveh mladih avtorjev iz beograjskega študent-~—= skega časopisa Student in sarajevskega študentskega lista dani. 2ena je kriknila in padla na otomano. Po ulici so drveli avtomobili. Njihovi motorji so hrumeli od jutra do večera. Ne-kje je zavijala sirena rešilnega avtomobi-la. Deklica je zavrisnila in stekla v mate-rino naročje. 2ena je ležala z zaprtimi očmi in z roKami stiskala levo stran prsi. Deklica je zajokala, ker mama ni od-prla oči. »Marija!« je poklical glas iz druge sobe. »Zakaj dete joče, Marija?\Kaj je s teboj?« Pripravljal se je k britju in je v sobo pritekel z milnico na obrazu. Pogledal je žetto, ki je ležala kot mrtva. Zavihal si je rokave in pri&topil, da jo dvigne. Odvedel jo je v drugo sobo. >»Kaj si pametna?« jo je šepetaje vpra-Sal. »Kaj ne vidiš, da bo postal iz tega otroka še pohabljenec? Bože moj, zahru-meli so motorji, pa, kot da b; se ne vem kaj zgodilo! Takšna je vendar ulica, pro-metna!« »Ni samo to, ni,« je zajecljala žena. »Ampak? Sirena?« 2ena je prikimala in zaprla oči. »Neverjetno,-« je rekel mož, »kot da je •lrena nekakšno čudo. Kolikokrat sem ti že rekel, draga Marija, da pazi na malo Gardano. Tvoj krik ji škoduje, ne razvija se, kot bi bilo treba. Otrok pa mora imeti veselje, smeh. Ali ne vidiš, da se naža Gordana ne razvija kot ostali otroci?« Zena mu je položila glavo v naročje. V ušesih so ji zabrenčali zvoki oddaljenih siren, ki so klicale na preplah. Mnogo jih je bilo siišati, po vseh koncih mesta in predmestja. Vsi ti zvoki, zategli in piska-joči, so se zlivali v eno in ustvarjali stra-hotno pesem. Zaradi nje kri oživi in zdi se, kot da bi pod kožo lezle mravlje, mno-go mravelj. Zaradi nje vstrepeta zrak in strah ga razpara. Stanovalci so bežali po stopnicah, z otroki pod pazduhami in z blazinami na glavah. Na stopnišču je postajalo vse hrup-neje in hrupneje, kajti sirene niso potih-nile, priganjale so k begu.vNeki starček je padel pred vrati v svoje stanovanje. Ko-maj mu je uspelo vzeti palico, ki jo sedaj drgetajoč stiska v rokah, kot da bi mu jo kdo hotel vzeti. Klobuk mu je padel z glave in zdrsel nekam daleč po stopnicah. Ljudje so hodili pd njem. Starec pa je 3°-čal in stiškal zobe, ker ni mogel ničesar reči. Neka mlada ženska je stala med na-sprotnimi vrati, otrpla, z razkoračenimi nogami, in močila. Strah je ni ptistil, da bi bežala za ostalimi. Njena odprta usta, ka- kor da bi bila iz lesa, je niso hotela ubo-gati. Kakor da bi se opravičevala tistim, ki so bežali mimo nje. Nihče je ni opazil. «-Sirene,-« je rekel mož, božajoč ženin obraz. »Kateremu pametnemu so danes že napoti sirene?-« 2ena premika ustnice in ima zaprte oči, kot da bi molila. Brez besed je. Sarno v mislih se ji nizajo slike iz preteklosti. Mala Gordana je imela punčiko. Ko se je igrala, ji je padla punčka skozi okno na sosednje dvorišče. Deklica je stekla, da bi jo pobrala. Bilo je to minuto pred tem, ko je žena stekla z blazino, in preden so si-rene zapele svojo strahotoo pesem. Najprej pa bi morala pohiteti na ulico in najti de-klico in šele potem zbežati v klet, kamor so odšli dmgi. ^Gordana, Gordana,*« je brezumno kričala žena, kot da bi držala v rokah ogenj. «-Kje si, Gordana.. .*> *-AJi me sližiš, Marija?- je vprašal mož. Pričel se je že jeziti. «-Mar ima sploh kakšno korist, da ti govorim?-« Ulica je bila zapuščena. Ulice so vselej zapuščene, kadar zavijajo sirene. Zdelo se je, kot da bi mesto umrlo. Samo veter se je poigraval s koščki umazanega papirja, jih nosil in jih odmetaval po vogalih in kotih. Tudi vodovodne cevi so grgrale. Nekdo se je spomnil in zaprl vodo. Veter je prinašal s seboj vonj po ognju m smrti. Izginila je več kot polovica mesta. Niii sonce ni sijalo kot prej in je bilo med]o. Morebiti zaradi prevelike megle in dima. Sedaj ga zakrivajo železni križi, ki prina-sajb s seboj bučanje in grmenje. "•GoTdana, d«te moje nesrečno, kje si,* je klicala i&na. Neka roka se je stegnila. Ta uniformi-rana roka j€ zagrabiki ženo za prsi. »Zakaj se ne skriješ? Kaj ne poznaš predpisov? Jih nočeš spoštovati?-« je vpra-šala uniforma. «-Moj otrok je takoj tu za vogalom, de-ldica je odšla, padla ji je punčka. Mo-ram...-« »Ničesar ne vem. Nazaj,-« je reida uni-farma, »takoj se umakni s ceste.« 2ena je oklevala. Nobena prošnja ni zalegla. Morala se je vrniti. V zraku nad mestom je bobnelo, kot da bi se zemlja trgala. In takoj nato tresk. Na stotkie močnih potresov. Hiše so se ma-jale, kot da bi bile iz papirja. Nebo je bilo prekrito s predmeti, ki so se dV.eali in spet padali na ceste. Kamorkoli. 2ena je bolestno kriknila. Pred seboj na cesti je zagledala drobno roko, ki ie držala punčko. 2ena je spet bolestno kriknila. »Marija, lepo te prosim, Marija. pomiri se! Kaj ne vidiš, kako lepa je naša Gorda-na. Kaj nisi slišala, kako pripovedujejo v soseš^ini: Kakšina zlata deklica! Kmalu bo šJa v šolo. Kupila ji bova vse, kar bo tre-ba. Prosim te.. .•« 2ena je odprla oči, pogledala moža in vprašala: »K.ie je moja Gordana?« Mož je vzel robec in ga namočil v par-fum. Obrisal je z njim ženino čelo in lica. »Poglej najino Gordano. Tu je, v sobi. Pozabi na preteklost, draga Marija'« Nežno, kot da bi jo božal, ji je z robč-kom brisal obraz. 2ena pa ga je pogledala in reikla: «-Bom nekoč spet morala bežati v klet?« Mož je spomignil z rameni. V sosednji sobi je zajokala deklica. »¦Kako naj bom mirna, ko pa ti vedno samo skomigneš z rameni. Tako delate vsi, tudi »Najina Gordana joče. Pojdi, da jo po zabavava,-« je dejal mož, »obril se bom po-zneje. Pojdiva!-« »¦Povej mi.. .*> Deklica je prišla jokaje v sobo. OČe jo je dvignil in posadil v mamino naročje. «-Tako/-< je rekel, »toliko, da se obrijem, pa pridem še jaz, da se poigramo.*< Pripovedovala sem mu o Tomu, ko je vstalo v njem to njegovo razburjenje. Njegove oči so velike, sive in v globini zasenčene z rjavkasto meglo. Neka moja ne-hotena beseda je padla vanje. Dve, zame še vedno nepoznani jezeri, sta se za hip skalili. Vznemirilo se je že zdavnaj naplavljeno od-laganje odkritega razgovora. Na površini sivih jezer so vs.tali prvi krož-ni valovi. Morebiti ni hotel priznati, kako težka je bila zanj moja beseda. Vseeno. Tega ni bilo potrebno reči. Koncentrični krogi so se širili. Najprej so mu zažarele oči. Prekrile so se s plame-nečo zaveso. Toda rjavkasta megla v njih ni izginila. Prikradle so se temne linije drob-nih gub. Ena, najgloblja, med obrvmi, se je spremenila v sotesko z belimi robovi. Veliki val se je dotaknil nosnic, jih razširil in mal-ce pridvignil čelo. Poslednji, največji val pa se je ustavil na ustnicah. Nekoliko so se raz-prle in izdajalsko razkrile krčevito belino zob. Uperil je vame svoje oči in iz neke mra-kobne daljave počasi ponovil... »in dal mi je tisto, česar sem ZAMAN pričakovala od drugega«. Umolknil jer jaz pa sem spst opa-zovala valovanje na njegovem obrazu. Potem je še enkrat ponovil ta stavek, nato pa je znižal glas ln povesil pogled: — Zakaj si prav to povedala? — Kaj to? — No, to... da- se je pokazal boljši. Umetniška svoboda ali stvariteliska nemoč ZAPIS 06 UPRŽZ0RITVI ODRSKEGA POIZKUSA »VESEUE DOŽIVUENJA« »Gledališče spominja na ječo s tremi stenami, če-trta pa je misteriozna publika, ki nas gleda in posluša.« Jean Cocteau v Posla-nici Burgtheatru ob od-prtju •bnovljene gledali-ške hiše. Nevadržema, kakor raka, ki odplavlja v&e, kar ji- stcpi na pot, zametuije resnični umjt-nik staro in dšče novih moiž-noeti in noviih vradrcoit. Ari-stotelove dramaturgiije nivee-Cfovetk ni več neikaj, kar bi z vso gotovositjo laihko posta-vil na skupni imenovalec, čais ga ie zatomiiziral in od gro-zat vojne ter na ko§čke rae-drobljena človeška osebnost teži nazaj v svojo nekidanjo klaisieno enavitost, k jasinemu moralnemu m. etničnemu Opredeljevanjiu. Razkroj natu-ralistJčne tehnike sq je nao-prej adrazil v slikarsitvu, no-voromantl&ni poezijd in epdki, gledališče ni moglo ostati v 6tarih kolovozih. Ivan Oamkar je bil tisti Slovenec, kd je s Pohujšanijem in Lepo Vido nakaizal pata nove dramati-ke. Cetrta stena je nestrpna, ta gleda in posluša: zmeraj znova se ji zahoče novih res-. nic o sebi, o svojem 5ats>u, o postarni in sivi gcspe EvrO-pi. •. Uireti ie treba preko desk noviiih poti do člcveka. Z aristotelsko dramatungirjo je odšla tudi realistična tehni-ka. Svet je res že strašno star, umetno&t pa hoče biti vedno mlada, kot Jacinta. Če komiu, potem ie sloven-skeimu gledališču potrefoen preporod v to srner- Ta pre-ponod pa ne more priti .od nikoder. Saimo iz nas satnih. Naša giledališka zgodovina hrani dokaize © tem, da se je slovensko gledalilšče prerodilo vedno le v obdobjih, ko se je domač-a tvornost osrvabedila provmckmalnih oklepov in zaorala novo svetwlj«nsiko brazdo- Nikdar v zgo&ov&ni slcvenskeg.a gledališča še ni bilo takega prepada rned dra-, maturštko tvoir-nostjo na eini ter giledališko zincgljivostjo na drugi strani. Kreativne si-le slovenskega igrals-tva so dosegle evropski nivo •— na-ša izvirna tvornost pa caplja za nio. Bržč&s zato, da bi odipamo-gla tej očiigledni diskreparjci, se je nadebudna d.r/botiu za svobodo« sta mu krepko nastavljali zanke nje-govi sestri Vida Juvanova kot Cica in Mihaela Šaričeva kot Caoa — par, ki se je skladno doipolnjeval v svoji dogmat-sko birokratski odurnosti do zoprnosti in nagnusnosti, vpričo tak« maralne deiormd-ramosti, kakršno .iima je pri-sodil avtor. Mlajši pa.r: Duša Počkaijeva in Nada Bavdaže-va — je ustvairil videe razpo-&arjene rnladostne zagnanositi, ki bi bila lahko muzikal-no bolj ubrana- Danilo Benedi-čič, Mairjain Kralj in Laci Ci-goi — trojna inačica in hkra-ti ide.ina razlilčica slikan.ia Fantazela ie bila dokao har-manična. Z diskretno elegan-co je zaigral advokata Polde Bibič. Milan Ljuibdč in Božo Vwk pa sita igrala pogirabce. Ritmične kretnie je naštudira-la Majna Sevnikova. Ce naj na kraju povzamem vse, kair simo zapisali, v sklep-no misel, potem lahko trdim naslednje: vsak eksperiment je opraviičljdv, če je kaj več kot zgoli oksperiment- Javor-škov cdrski poizk-us ie vksljub ideijneanu sthsmaf izmu in umet-niško-izpoivedni nedognanoisti, kljub pomanjkanju resnične umetniške silovitosti delo, k si ga velja ogledaitd. In še nekaj: nobena družba in noben sistem ne bosta mo-gla podariti človeku tistega. česar s-am nima. Zatorei je osrednji problem tega podz-kusa postal problem umetni-ške nemoči in ne umetni&ke nesvobode. RADO JAN Drago Tršar — Klek Slovenska imena na knjižnih platnicah Saša Vuga: VETER NIMA CEST Nenavadna, morbidna šti- munga zazveni iz drobne knji- ge, ki ima na platnicah zapi- sano mlado pisateljsko ime Sa- še Vuge. Zivljenje, ki ga j« Drago Tršar — Ekvilibristi I ujel v svoj prvl roman, akter-ji, ki so nosilci tega življenja, podobe, ki so njegova ilustra-cija, v vsem je čutiti nenavad-nost, ki jV značilna za Vugin Iiterarni koncept. Zivljenju ni dal, da bi se v njegovem tek-stu odrazilo v vseh svojih realnih dimenzijah, paČ pa je — prav v želji, da bi poudaril njegovo bolečo realnost in ab-enem njegovo groteskno poe-tičnost v času po minuli voj-ni — skušal ujeti njegovo sim- bolno podobo, najti izsek prav tistih momentov, kj so ga naj-bolj zanimali, mu bili naj-bližnji in so najbolj ustrezali doživetju in namenom celote. Najbolj izrazito je ob tem prizadevanje po drzni rabi je-zikovnili sredstev, od besedja do metafor in celo stavčnih zvez. Mestoma seveda tovrstno hlastanje po izvimosti jezika preraste svoj okvir, svojo me-ro — in posledica tega je, da ostane pripoved tam premalo izrklesana, zastrta, prenasičena. Podobi, ki raste iz preplerta itnih elementov in je dovolj stmjena ter dovolj doživeta, Te pripisovati razmeroma vi-soko umetniško funkcijo, ka-kor hitro pa si pod pisatelje-vim peresom izsili primat, ka-kor hitro postane pisatelju bolj mikavna od vsebinske in idejne plati, že preti nevarnost. da bo celoti v škodo. Vugino pisanje je bolestno, a na dnu se skriva izredno to-pel odnoe do človeka, ki je osamljen, brez Ijubezni, brez energij, kajti izpilo mu jih je življenje. Kot že omenjeno, veje iz njegove pripovedi svo-jevrstno morbidno vzdušje, svojevrstna atmosfera izumi-ranja. Usode treh osamlje-nih, zapostavljenih, pozablje-nih stark so tista osrednja os Vuginega romana, okoli kate-re se zvrste epizadni prizorj usod in življenja v majhnem. dolgočasnem primorskem me-stecu — pisateljevi domovini. Svojih simpatij do tega kraja ne more skriti, čeravno mu zu-nanji opis prizorišč ni bistven. Kjerkoli opisuje, ima opisova-nje funkcijo v celotnem doga-janjn. Napačno bi bilo Saši Vugi odrekati tisto osnovno kvalite-to, ki more romanu dati po-polno ceno: spopad z življe-njem in s problemi družbene narave. To je — nasprotno — storil, v tem je tudi gibalo njegovega pisanja. Nič manj izrazita komponenta njegovega pisateljskega daru je njejjovo nagnjenje do nekoliko nabre-klega stiliziranja, ki je tudi tu prevladalo in dela vtis, da gre pisatelju v prvi vrsti za do-ločene pripovedne efekte, za videz drznosti. za zunanji uči-nek, za užitek strastnim lite-rarnim »sladokuscem«, kot je n«kdo zapisal na platnicah, ko delo pripoiFoča, manj pa za vsebinski poudarek tiste izra-zite človeške tragike njegovih oseb, ki ga je tolikanj prizade-la, da se je pisanja lotil. Samo vtis! Vtis vara in domnevamo lahko. da bo Vuga v bodoče !e nastopil z bolj ©čiščeno in iz- klesano pripovedjo, da bo znal življenjsko vsebino vliti v trd-nejše okvire in ob zvestobi svojim dosedanjim vrlinam ustvariti roman v pravem po-menu besede. Kajti Veter ni-ma cest ne dcla vtisa, da bi bil roman. Anton Ingolič: KJE STE, LAMUTOVI? Ingoličeva pisateljska priza-devanja so kronana s petin-dvajseto knjigo, z romanom iz rudarskega življenja: Kje sti% Lamutovi? Opomba, da tudi v pričujočem deiu pisatelj ni storil nič bistveno novega, da je v vseh komponentah ostal zvest sebi in svojemu doseda-njemu delu, bo marsikomu po-vedala vse. Nobenega dvoma ni, da je Ingolič pripovednik, da zna fabulirati, da mu živ-Ijenje na eni in zakoni pisate-Ijevanja na drugi strani niso tuji. Vse to je res, a vse to tu-di še ni dovolj, da bi njegovo pisanje zaživelo v umetniško polnem zagonu, da bi vscbo-valo osrednjo človeško idejo, ki bi prežela celotno dogaja-nje. Ingoliču gre bolj za snov in za zunanji splet dogodkov kot za umetniško upodobitev nekega ambienta in nek?ga osebnega doživetja, ki bi mu bilo, zainteresiranemu pred-vsem za dmžbena vpra^anja, doživetje družbe kot lake.Av-tor ne doživlja življenja z umetniško prizadetostjo, kakor je temu primer Miško Kra-tijec; pri Ingoliču je snov ti-sta, ki ga žene k delu,. zanimi-va, efektna fabula, gradivo to-rej, ki je zunaj njegovega n&-tranjega doživetja, ne pa živ-ljenje sarao, ki bi ga bilo pri-zadelo. To se je izkazalo v vseh njegovih poslednjih delih, naj-bolj očitno v Stavki, Tlgrasli dolini, Dečku z dvetna imcno-ma in zdaj v Lamutovih, med-tem ko so njegova prpdvojna dela v delnem nasprotju s tcm povečini zrasla iz drugih osnov. iz doživetja, ki ga je ne le vse-binsko, ampak čustveno In mi-selno prizadelo. Ingoličev realistični čut je v poslednjem času prešel v «ia-turalistično neprizadet odnos do snovi. Marljivo zbiranje po-datkov o dogajanju, ki naj bi našli svoj opis v fabuli, še ni pogoj za dejansko doživetje snovi. To se je v Lamutovib izkazalo. Pripovedovanje ru-darja Marka Lamuta, ki ga je življenje iz bednih razmer v zasavskem rudarskem kotlu kmalu po končani I. svetovni vojni pregnalo v tuje rudnike ter naredilo iz njega revolu- cionarja, ki se je potem, ko se je pregaral v globinah franco-skih rudnikov, doživljal bedno usodo brezposelnega, v letih poslednje vojne sodeloval s franooskim uporniškim giba-njem — vrnil v domovino med partizane, nato pomagal ob-navljati rudnik v domačem kraju in naposled spet odšel v Francijo po slovenske rudarje, ki naj bi se vrnili v doanov«-no, kjer je padel v boju za de-lavske pravice, to pripovedo-vanje je sicer dovolj pestro, zanimivo, življenjsko, ni pa v njem umetniških kvalitet, ki bi celoto zajele in ji dale po-leta. Te csnovne pomanjkljivo-sti tudi v tekstu samem, v ob-delavi značajev in situacij ni mogočc prikriti. Vseskozi je pričujoče Ingoličevo naturali-stično dojemanje življenja, kar ima za posledico ne le togost in posiljenost posameznih opi-sov, temveč tudi neprepričlji-vost revolucionarnega početja Marka Lainuta. Manjka nam-reč pristnih notranjih vzgibov, dokazov torej. ki lahko izvirajo samo iz doživetja ali silnega podoživetja neke usode. Toda Ingoličevi junaki so vse pre-več skonstruirani in vse pre-malo portreti doživetih osob. Kdo je bolj dodelano označil njihove lastnosti kot dr. Ocvirk v Novem svetu že pred dva-najstimi leti: »Ingolič raje nn-roča, kot da bi obličil, posredu-je, namesto da bi ustvarjal. Vsi opisi so plod skrbno 'zve-dene dokumentacije, podprte s kopo podatkov in izslcdkov opazovanja...« In prav tam: »IngoIiČeve osebe so na zunaj na la« podobne resničnim člo-veškim bitjem. dejansko so pa le stvori. sestavijeni po volji razuma in s pomočjo spretno-sti opazovanja. Gibljejo se po volji avtorja, ne pa po svoJih lastnih zakonih... so stvoti z nelzmerno preprostim meha-nizmom.« Ne bilo bi prav. ko bi ob tem prezrli njihovo družbsno pogojenost. Velja za pričujožl roman: fakta so razvrščcna v fabulo, niso pa niti družbcno niti psihološko dokončno ute-meljena in zato na mnogih me-stih neprepričljiva. Izredno za-nimiva snov — pravzaprav zgodovinska tragedija naroda — je ostala neizklesan spome-nik. Vse je tu, manjka le ob-čutek za tisto, kar je v jedru celotne snovi — manjkata idej-na globina in umctniško ču-stvovanje, ki bi iz Lamutovih mogla narediti simbol te veli-ke tragedije. Tako pa — osta-jajo zgolj povest. K. V. — Zato, ker tako mislim. Sicer pa, sedaj, ko je konec... — Ni še konec! Zame ne! Bilo nama je jasno, da vrat razumevanja nikoli ne bova odprla vodnikom nepretrga-nega molka. Iz sebe je bilo potrebno vzeti skrite ključe prknanja. A nihče ni hotel biti prvi, ki bi segel po njih. Sedaj pa je beseda »zaman« povzročila, da se je an prvi odločil. Prt na mizi je imel rdeče in modre kocke. Zamikalo me je, da bi premikala kozarec z modrega na rd«če polje. I.'2dtem, ko je on še naprej govoril, sem se jaz s tem zaba-vala. Sicer pa, nekam sem tako ali tako mo-raia gledati. Kajti vse se mi je zdelo čudno. Bilo mi je tako kot akrat, ko sem še pred leti sanjarila: Nekoč se bom vendarle morala poročiti. Seveda — z njim. Kaj naj sploh mislim na koga drugega? Boril se bo zame in zmagal bo. Borba in z-maga. Nasmehnila sem se. Opa-zil je to. Vzel mi je iz rokvs kozarec in ga postavil daleč vstran. Na epo izmed modrih kock. — Ne glej v ta kozarec. Pusti ga. Gre za važnejše stvari. — Kaj r&s? Tega nisem občutila. Vedno si trdil, da sem otrok in da se ne misliš z me-noj postavljati kot z OSTALIMI ženskami. Po. Vlak odpelje šele čez uro. Lahko bi še nekaj časa sedela, potem pa bi me pospremil. — Ne, hočem, da takoj odideva! Po enem letu imam vendar pravico, da te sam gledam, brez drugih. Vstal je in mi odmaknil stol. Vselej je bil vljuden. Včasih me je to privlačilo. Mislila sem, da je v ljubezni potrebno imeti lepo vzgojenega človeka. Da je to važnejše kot ostale ženske, s katerimi ga delhn'(on je v njih iskal samo žensko, mene pa je ljubil in spoštoval in se me ni hotel dotakniti). Ulice so me spominjale, da jih za vselej zapuščam. Leto dni jih že nisefn videla, pa jih vseeno nisem pozabila. Spoznala sem no-ve ceste in nova razpotja. Doumela sem nji-hovo vrednost. Morebiti na njih res nisem našla tistega, pred čimer šem tako odločno zbežala s teh, pa so mi vseeno prinesle neko novo vrsto miru. Miru v naravi, miru pred nevihto, kd bo uničila vse, kar je slabo. Ze-lela sem, da ostane pri tem. Da se privadim na ta neživljenjski mir brezbrižnosti. Da se ognem ponovni nevihti emocije. Zato sem tudi hotela s tisto upornostjo pozabiti najdnc skupne sprehode po zaledenelem, mokrem ali razbeljenem asfaltu mojega mesta, s katero sem se hotela vselej ogniti nidenju z vsemi kraji, ki so se dotikali najine preteklosti. Bližala sva se skupni postaji. Slišala sem, kako so se piski lokomotiv podili okoli na-jinih glav in bilo mi je žal, da niso bili tako močni. da bi zadušili vse drugo. Ti oddaljeni zvoki pa so prihajali mehko kljub prvotni ostrini. Zato so bile njegove besede mehke, a so ostro zadevale: — Se spominjaš, ko sva nedaleč od trač-nie nabirala rdeče rože? Tudi takrat so se r~ižgi lokomotiv vpletali v najin razgovor. Imel je bele platnene hlače. Obarvale so se mu z drobnimi zelenimi madeži, ker sem hotela imeti marjetice prav iz tistega šopa trave, ki je segala do kolen. Prinesel jih je. Bili so beli in rumeni cvetovi in on. Nisem vedela, česa naj bom bolj vesela. — Ne spominjam se ... To je že daleč. Na obrazu sem začutila njegove oči in obr- nila sem glavo tako, da ga ne bi mogla vi-deti. Tako obrnjena sem ostala tudi takrat, ko sva sedla. — Vera, zakaj molčiš? Molčala sem. — Kaj v tebi ni niftesar več iz TISTIH dni? Kaj si se res tako spremenila? Grlo mi je stiskal krč. Hotela sem ga po-gledati, pa nikakor nisem mogla. Svojih mi-šic nisem več obvladala. Pomagal mi je. Pri-jel me je za brado in obrnil moj obraz k sebi. — Tako, poglej me že vendar v oči in reci, da je v spominu vse zbledelo. Da se ne spominjaš niti tega, da sva se spoznala na tej klopi. Sedela si s prijateljico. Jaz pa preko poti, tebi nasproti. Premišljeval sem. ikako bi se ti približal. Takrat sem opazil, da ti gleda iz žepa časopis. Seveda sem prosil, da mi ga daš. Ti eno besedo, jaz dve... Rekla boš: bil sem vsiljiv. Kot sedajle. Toda zakaj si mi odgovarjala na vprašanja? Ni-sem te niti hotel niti mogel prisiliti v kar-koli, česar ti že vnaprej ne bi hotela. Zani-kaj vse: da ti nisi bila ti — da jaz ne jaz. Naredd kar hočeš, samo NAREDI nekaj! Pod obrvmi je imel dvoje toplih gnezd za moji zbegani ptici. Poskušala sern mimo njih, pa me je nenadna poplava na njegovem obrazu pripravila, da sem mu zarila glavo v vdolbino med vratom in ramenom. In sipet nisem ničesar spregovorila. Tudi on ni več. Morebiti se je zavedal, da bo z nenadnim molkom premagal moj dvojni od- por: do sebe in do njega. In do onih dveh osebnosti v meni. Tisto z zavestjo in tisto z željo. Ni ga zanimalo, če jaz to zmorem. Enostavno, zahteval je kot vselej. Brez ti-stega »moraš«. To je bilo že samo po sebi razumljivo. Položil mi je roke na ramena. Prožne roke panterja. Tako sem jih imenovala. Njegov dih je poigraval v mojih laseh. Hotela sem mu povedati, da že leto dni ne prihajam v to mesto samo zato, da se ne bi zgodilo to, kar se je. Zato, da bi sebe obvarovala tistega boja z vsako novo žensko, ki jo spozna. Ni-koli mi ni povedal, kadar se je pričel z njimi sestajati. To sem spoznala šele takrat, ko se je začel izogibati najinim sestankom z izgo-vorom, da mora odpotovati, ali pa da je bo-lan. Sodelovala sem v tej igri zaupanja in pričakovala pisem iz vasic, kamor pa sploh ni šel. Sprva me je bolelo, da ga moram deliti z drugimi ženskami, vendar sem se bala povedati, da to vem, ker bi mi sicer lahko odvrnil: »No, in če ti ni prav, da imam razen tebe še kate.ro drugo žensko, katera mi daje tisto, česar mi ne daješ ti, pa . ..« Da, bilo je vprašanje, kaj bi sledilo za tistim »pa«. Ločitev ali pa njegova zahteva, da prevza-mem njihovo funkcijo. Zato sem sklenila, da me ne bo brigalo nič, prav nič, kar bi bilo izven naju. Trudilasem se, da prevarim sebe in njega, ker mi je pomenil prevet, da bi lahko še drugim stvarem p-ipisovala kakrš-nokoli vrednost. Toda vse to je vendarle bila prevara. In Ana Lazič: Rdeče in modre kocke večno ni mogla trajati. Odločila sem se, da vse začnem znova. Z nekom drugim. Z mojijn sedanjim zaročencem. V novem mestu je bilo vse novo. Dozdevalo se mi je, da sem bila tudi sama nova. In prav to me je v tistem trenutku vznemirjalo. Leto dni sem bila no-va, toda samo teh nekaj \h v -~stu prete-klosti je povzročilo, da sem začela nihati. Vzbujal se je zatajevani up, da se je ta fant spremenil. Da je končno le doumel sebe in mene. Občutila sem potrebo, da mu povem, koliko mi še vedno pomeni. Da mu spet za-upam ... Vse to bi mu lahko pov lala in se ne bi nikoli več povzpela v vagon ozkoiirne želez-nice, ki me pelje nazaj, v mesto bega in ob-vez do zaročenca. Da sem še enkrat pričela verovati v možnost najine prihodnosti. Lahko bi vse ... še več kot to ... Toda on je rekel. — Trenutno hodim z dvema. Prekinil bom z njima. Pa tudi sicer mi nista več všeč. Nek neviden udarec me je postavil na noge. Pogledala sem najprej njega, potem na urb in skoraj zakričala: — Čez dvajset minut odpelje moj vlak. — Zbogom! Tekla sem še takrat, ko sem že .nekajkrat zaslišala za seboj svoje ime. Tekla sem dalje in dalje iz mesta, ki me je hotelo še enkrat zasužnjiti, samo da tokrat za vselej. Na postaji pa je naraščal trušč vlaka, kl vozi po ozkem tiru. OB KONGRESU TELESNE KULTURE Mejnik tudi za študente Zadnja tri leta predstavljajo za slovenski plavalnj šport »come back« na vrh jugo-rfovanske ellte. Zlasti letošnje državno prvenstvo je pokazalo, da so mladi slovenski pred-fttavniki Koomur, brata Brinovec, Košnik, Pelc, Goršič, Horvatova in Konciljeva dostojno zamenjali staro gardo s Pelhanom, Vilfanom, Cerarjem, Pelanom in drugimi na čelu. Vsekakor je treba omeniti tudi skakalce, kj«r so člani Ilirije in ZPK Ljubljana obdržali primat tudi skozi vsa povojna leta. In kako se drže predstavniki tretje vrste vodnega športa, vaterpola? Žal že osem let noben slovenski klub ni tekmoval v zvezni ligi in kaže, da tudi v bližnji bodočnosti ne bomo videli tekem zveznega razreda. Cetudi smo bili letos bolj kot prejšnja leta pre-pričani, da se bo štirikratnemu slovenskemu prvaku Ljubljani le posrečilo uveljaviti se n» kvalifikacijah koncem avgusta v II. zvezno Hgo. Prednost domačega terena in občin-stva ni zadošoala. Lepi In učinkoviti sta bili zmagi proti Rivieri (Crna gora) z 11:1 in Veli iuki (Hvar) 8:7, kjer je bila igra po izjavi vrhovnega funkcionarja dr. Arnerija na ravni I. zvezne lige. Toda tu je bil še nesrečen poraz proti Jedinstvu z golom raalike, ko so od-loSali mirni živci in zadnjih 40 sekund, v katerih so mladi in borbeni Zadrčani izenačili in zabili zmagoviti gol. Kljub temu je po porazu Jedinstva proti Spartaku še tlela iskrica upanja — igrati na zmago proti bivšerau zveznemu ligašu iz Subotice, ki ga je Ljubljana letos že premagala. Toda rutinirani in fizično krepkejši Spartakovoi so zaigrali na ne-odločen izid in postali zmagovalci na turnirju. Cemu vse to? Treba je opozoriti, da je med Studenti veJiko zanimanje za plavanje, •koke in vaterpolo. Zgoraj omenjeni odlični plavalci so študentje ali srednješolci in tudi med vaterpolisti ter skakalci prevladujejo slušatelji z ljubljanske univerze. Barve obeh najboljšita slovenskih klubov v vaterpolu, Ljuliljane in Triglava, zastopajo razen enega igralca le študentje! Množičnost in kvaliteta sta torej tu, le še nekoga manjka, ki bi vključil to v delo-vanje študentskega športnega društva. B. A. Jesenski sprehod po naših športnih igriščih Ze na več mestih smo sli-šali, da bo Kongres telesne kulture pravi mejnik v, jugo-slo>vanskem športu. To zares prtčakujemo in čutimo potre-bo, da se nekaj izpremeni. Vsi namreč vemo, da je pot preozka,, da po njej ne more-mo več rmpref. Sodelovanje med društvi Partizan in športnimi društvi ni tako, kot bi moralo biti. Naš kvalitetni šport ne doseza niti povpreč-ne evropske ravni. Da bi bila tel<~na vzgoja množična, o tem žal danes sploh še ne moremo govoriti. Morda je nafboij pereče vprašanje: te-lesna vzgoja v srednjih in vi-sokih šoiah- O vsem tem smo prelili že mnogo črnila, a re-šili teh vprašanj nismo! Ne gre za to, da bi danes postav-ijaU točke dnevnega reda, vendar — o vsem tem, se je treba pogovorvti. Ze samo dejstvo, da sklicu-je Kongres telesne kulture Svcialistična zveza Jugoslavi-je skupaj s 4 organizacijnmi, nam daje upanje, da se bo vse obrnilo na bolje,, daje nam upanje, da je volja za nredi-tev teh problemov res velika. Pot telesne kulture v socia-lističnem družbenem redu je pravzaprav jasno začrtana. Pomaga naj delovnemu člave-ku, da bi bil bolj sposoben za delo in da mu nudi r&zvedri-lo, najbolj ždravo, kar si jih je mogče zamisliti. Seveda so žal še mnogi, ki menijo, da je vse to odveč, da je to zaprav-Ijanje časa in denarja. Da ti naprednejši nazori precej tež. ko prodirajo, so nam dokaz mnoge šole, ki jih gradijo brez telovadnic, pa tudi to, da niti ena jugoslovanska uni-verza nima posebnih prosto-rov za telesno vzgojo. Če po- •vvo Marsikaj se je pod Cekino-vitn gradom spremenilo in z zadovoljstvom labko opazimo, da tudi dela pri izgradnji štu-dentskega športnega parka na_ predujejo. Nova betonska plo-šča je že izgotovljena. Nekoliko višje je tudi že vse pripravlje-no in tako lahko upamo, da bo-mo študentje prihodnjo pomlad stopili na svoja nova igrišča. # SKRB ZA MLADINO JE VEUIKA Posebno velja to za košarkar-je. Kadarkoli prideš pod Ceki-nov grad, lahko vidiš na igri-ščih pionirje, pionirke, mladin-ke in mladince, člane in ^lanice Vsi se vrstijo Po določenem re-du in pod strokovnim vodstvom klubskih trenerjev. Se vse pre-malo jih je, da bi mogli zado-stiti potrebam. K vsemu se pri-druži še košarkarska šola, ki terja tudi svoj čas in posebno strokovno vodstvo. Na vse je treba misliti, če bočemo obdr-žati mesto, ki smo si ga pribo-rili. Po takem načrtnem delu gotovo tudi uspehi ne bodo iz-ostali, kar so potrdili tudi na-ši mladinci na državnem prven-stvu, ko so zasedh prvo mesto. Niso pa košarkarji edini, ki mislijo na naraščaj jn ki delajo. Kljub poznemu letnemu času lahko vidiš fudi p.ri igralcih te-nisa, kako je treba zagrabiti za delo. da bomo izboljšali kvali-teto našega tenisa. Neumorni ing. Janša dan za dnem odkriva mladim igralcem skrivnosti moderne igre in upamo, da bo kaj kmalu lahko opaziti sado-ve njegovega dela. 0 ENO IGRIŠCE ZADOSTUJE ZA STIRI Lepo začrtana, s skrbno nape_ timi mrežami čakajo polja na igralce in igralke badmintona. Ti so pri svojem delu zelo mar-ljivi- Stevilo članov se je letos precej povečalo in znaša za se_ daj okoli 60. Pa tudi kvalitetno so zel« napredovali, kar so do-kazali na sloveaskem prven-stvu- Stevilna prva mesta in dobra organizacija so najlepša nagrada za požrtvovalno delo. Kljub temu, da med počitnica-mi ni moč tako delatj kot sicer. se je v tem času zvrstila vrsta klubskih turn.rjev, k&v ;e pri-pomoglo k izboljšanju kvalite-te predvsem pri mlajših tek-movalcih. Še posebno pa mora-mo pohvaliti nastop šestih čla-nov na avto cesti, kjer so tako mnogo prispevali k populariza-ciji tega športa med mladino. Zelo pomembno je bilo tudi gostovanje igralcev v Kočevju, kjer so prepričljivo premagali sicer močne nasprotnike. L KOLESA SE VRTIJO — OD ZORE DO MRAKA Vesel smeh zbudi pozornost mimoidočdh v Cufarjevi ulici. Otroško razpoloženje odmeva naokrog kljub glasnemu ropo-tu kotaljk in ko pogledaš, kaj se dogaja za visokimi topoli, se že večkrat povrneš na gladko ploi&o. Od zgodnjega popoldne« va do trde teme se vrtijo kole-sca kotaljk. Težko je začetniku Obdržati ravnotežje, težko je i$fcUišenej<šemiU obvladati posa- 11-ke in j,ih povezati v enoto. Tako eno kot drugo zah-teva stalno vajo. Z vso resnost-jo lahko spremljaš trening mla_ dih mojstrov lepega in zdrave-ga športa, katerim želimo čim-več uspehov pri njihovem delu. 0 BREZ PRIPRAV NA TEKME — PORAZI Kljub temu pa le ni povsod tako sončno, kot pri zgoraj o-menjenih klubih. Precej senc je v naših vrstah in najprej jih fš na odbojkarskem igrišču. Osarnljeno stoji mreža, pod ka-tero so nekoč v davnih časih (sliši se kot pravljica) skakali naši odbojkarji. Danes pa, kot da je vse zaspalo v stoleten sen. Za tekme se igralci ne prj_ pravljajo več tako kot prej-tekmovalci pridejo ali ne. Ne-kateri so izven Ljubljane, dru-gi pri vojakih, tretji pred di-plomo. Naša odbojka, nekdaj ta-ko slavna, pa gre po strmi potl navzdol v vedno hitrejšem tem-pu. Okroglo usnje zopet skače po igriščih i,n mreže, p^osebno naše se polnijo z goli. Nič kaj za-vidljivi niso prvi rezultati za nas. Prejeti 11 golov v eni tek_ mi, nam pove vse. Poleg (tega pa žal ne moreš dobiti niti člo-veka, ki bi kaj več povedal o takih dogodkih. Mogoče bomo pa le videli katerega, ko bo blagajna prazna. Sicer pa bo treba nekaj učinkovitih ukre-pov, da se bo stanje izboljšalo. Toda o tem pa drugič! imveč kvalitetnih in težkih turnirjev Ceprav je poletne sezone ta-korekoč konec so naši žpoTtniki še vedno zelo* aktivni, kar pa je tudi pravilno, saj tako lepe jeseni že dolgo ne pominiino. In prav ta zadnji trening se bo vsem najbolj poznal. Tudi igralci tenisa so dosegli v le-tošnjem letu lepe uspehe, po-sebno pa se je odlikoval Alek-sander Škulj, ki ge poleg naj-višjih slovenskih naslovov za konec poskrbel za prijetno pre-senečenje na turnirju v Splitu, kj€r se je moral celo pozaejši zmagovailec Poljak Stkonecky potruditd. da ga je odpravi'1. Za nimalo me je, kaj mend o jugo-islovanskem, sdovenskem in klubskem tenisu, na kar je ra-de volje odgovoril: »Po pnavici povedamo ne bi mogel reči, kje so vzroki, da jugoslovan&ki teoiis ni na stop-nji, na kateri je bil nekdaj. Delno opravičilo je premalo vi-sokio kvalitetnih turnirjev pri nas in pa to, da nimamo noibe-nega »asa«, ki bi vlekel ostale. Lahko rečem, d.a sem z letoš-njim letom zelo zadovolijen. Z načrtnim delom mi je uspelo dohiteti n&še najboljše tekmo-\ralce in upam, da odslej ne bom tako zlahka izgubil stilka, samo če mi bo usp&Lo trenira-ti tudi preko zime. Le nepreitr-gana vadfoa je pogoj, da nada-ljujemo z dosedanjimi uspehi. Oba zadnja turnirja — v Du-brovniku in Siplitu sta dokaiza-la, da naši naijboljši igralci ni-so nepremagljdivi. Prtiznati pa moramo, da smo v primeTi z ostalimi mednarodnimi igrailc; še pravl začetniki. Povedati moiraim, da je bil posebno tur-nir v DubravnAku zelo močan in da sta otoa finalista Krish-nan in Haidlet pokazala vrhun-ski teinis. V Splitu sta od tuj-cev nastopaila saimo oba poljska tekroovalca, njihov prvak Licys in pa Skoinecky, ki sta oba za nas še precej sprediaj. O sebi nerad govorim. Po mnenju prisotn.ih pa sem poJka-zal zelo solidno in zrelo igro. kar mi je prineslio zmago nad Nikoličem im Ker^tičeim. Seve-da sem tega zelo vesel. Ko bi le mogel nadaljevati z začetim delom. Končino lahko tudi o vsem sloveniskem tenisu spregovori-m nekaj pohvaterih besed. Poiasi, toda vztrajno naprediujemo ta-ko v kvaliteti kiot tudi v kvan-titeti. Dokaz za to je republi-ško prver».stvo in Se bolj pa spomioski tumiir m Tedijev pokai, na kaiterein je bilo več tekmavailcev kot na samein re-publiškem prvenstvu. Predvsem pa velja opozoriti na nekaj: vso pozornost je treba posvetiti najmlaijšim perspektivnim igral-nepretrgane celotne vadbe kt cem. Omogočiti bi jim marali j'im nuditi čimve-č težkih in kvaiitetndh turnirjev. Le takio bomo dosegli rezultate, kaikiršnj? pričakujemo.. Če bi hoted na-šteti Jia.ividnejše pTedstavniike mLade generacije, bi moral omeimiti Breiskvarj a in Karota iz Ljubljane ter Muleja in Fe-remčaka dz Maribora. Se emkirat pouda;rjam, ediiaa rešitev je na mladdh, na njih mioramo graditi naišo bodočnost. V klubu samem sdcer ni pri-šlo do kakdh izredrih spre-memb. Zal se je naše moštvo precej razbilo. Prej zelo 1zena-čema ekipa je sedaj nekoliiko slabša. Ob nioirmalnih pogojih bi se lahko mirno pomerili z vsakim moštvom v državi in to z upanjem na najboljše. Sicer pa poskušamo vrzeli zaimašiti na vse mogoče načine im upa-mo, da nam bo to tudi uspelo. če se spomndm pretekliosti, v kakšnih maiterialnjh težavah smo bdli, potem se mi zdi na-ravnost nerazumljivo, zakaj ni sedag več zandimanja za tenas. Zoge so se zelo poceinile, klub pa razpolaga tudi z dobrimi re-keti za nadarjene tekmovalce. Ko bi dobidi v inaše vrste saimo še dobrega trenerja bd bile nnoižtnosti za usp«šen nap-redek še večje. Predvsem bi bil tak človek potreben milajšiim tek-movalcem, ki naj bi čez kratek čas stopil n>a naša mesta. S tem pa ne mdslim reči, da niam trener ni po^fcreben. Le težko ga je dobiti in. če ga že, le za drag denar. Smo, kar sino, — znaTno, kar znarno. za mlade nadarjene tekmovalce pa bi bi-lo škoda, da bi bili eamiorast-niiiki. Pirepričan sem, da se bo sta-nje piopravilo, ko bomo drugo leto stopdli na »ova igriš&a. Na-daljevaii bomo z začetdm de-lom, posebno pozomost pa bo-mio še nadalje posvečali splošni telesni izobrazbi, saj smo s« letog sami preprdčali, kako je koiristna za naš šport. Tudi v tej sezond smo imeli teniško Solio, ki so jo vodild ing. Jatnko Janša, Metod Klemenc in Mile Ogrin. Dala nanri je ne-kaj mladah taleintov in upamo. da jih bomno obdržali v naših vrstah in, jih vzgojilj v dobre igralce.« kličemo na pomoč siatistiilce, ncvm ne bo težko ugatoviti ne-kaj poraznih rezultatov. V te. lesnovzgojnih organizacijah je včlanjeno komaj 3% naše-ga prebivalstva. Srednješolski zdravniški pregledi so poka-zali, da je skoraj polovica di-jakov »la>bo razvitih, v JLA pa nam vedo povedati, damo-rajo izločiti iz svojih kartotek skraj 20% obveznikov zaradi slabega zdravja. In če napi-šemo zraven še to, da je v Jugoslaviji le na vsakih 7 šol po 1 telesnovzgojni inčitelj, potem nam je jasno, da ima-jo višje šole za telesno vzgo-jo pred seboj še veliko dela. Menda zlepa ni tako neu-rejenih telosnovzgojnih raz-mer kot prav na univerzah. Ni nobenega pouka telesne vzgoje, ni prostorov, ni nobe-nih strokovnjakov, ki bi tu odigrali svojo vlogo. Tu in tam poskuša ta ali ona uni-verza nekaj ukreniti, vendar ostaja že leta in leta samo pri poskiLsih. V Zagrebu so uved-li prostovoljno telesno vzgo-jo, v Beogradu so ustanovili Košarkorski komentar svoje študentsko društvo, v Ljubljani že dolga dolga leta bojujemo pravi boj za igrišča-Vse to je pripeljalo tako da-leč, dg. je marsikdo izgubil voljo do dela, ker se vse sku-paj ni in ni premaknilo z inrtve točke. V L.jubljani smo sicer ustanoviii posebno ko-misijo za tel&sno vzgcjo pri univerzitetnemu svetu, ki pa je. šele pričela s svojitn delom. Gotovo je res, da so tudi študentje tisti, ki potrebujejo deiovne sposobnosti in elan. Motili bi se tvsli,, ki bi misbvli, da je študij nefcaj lahkega in nič čudnega ni, če kosti tistih, ki zapuščajo univerzo, precej »škripajo«. Pričakujemo torej, da bo to vprašanje vendar naMo svoje mesto na razpra-vah, kafli to ni samo problem Ljubljane, ampak vseh jugo* slovanskih univerzitetnih sre-dišč. Prepričani smo, da ne bo toko težko najti primemo re. Sitev, ki naj bi po našem m.i-Slienju obsegala vsaj tri glav-ne točke: 1. Telesna vzgoja naj postane obvezen predmet vsaj v dveh letnilkih vseh uni- verz in faikultet. 2. Vsaka uni-verza naj dobi na razipolaigo primerne prostore (igrišča M telovadnice) in potrebne ka-dre. 3. Materialna sredstva za razvoj in pouk telesne vzgo-je na univerzah naj bodo ta-gotovljena v unvverzbtetnem proračunu. Samo na ta način bo zagotovljen normalen raz* voj telesne vzgoje mlcudega rodu inteligence, kar je men. da v navadi ie po vsem sre-tu. Na kongres v Beograd bo odpotovala posebna delegacija študentov Ijubljanske univer. ze, komisije za telesno kvMu-ro pri univerzitetnemu svetu in komsije za šport pri UO ZŠJ, ki bo tam skušala raz-lošiti probleme študentskega Sporta. Razen tega bo naša redakcija poslala v Beograd tudi svojega novinarja, tasko da bi bili braici čimbolje ob-7)eščeni o vsem, kar se bo tam dogajalo. No, prav je, če po-vemo tudi to, da bosta v Beo. grad odpotovala kot častna gosta tudi dva naša študenta Lorger in Usenikova. V pričakovanju nove sezone Danes, ko to pišem, je pred nami le še zadnje, 18. kolo zvezne koMrkar&ke lige. Kljub temu, da sta le prvi dve moštvi, to sta Beograd in Olpmpia, zavzeli na lestvici mesti, ki jih bosla obdržali tudi v zadnjem kolu, ker jima njumh položajev ne more nihče več ogroziti, lahko zaključimo bilanco naših dveh predstavnikov v tem tekmovanju in podamo komentarje o vseh pojavih pri posameznih ekipah, ki so že več ali manj vplivali na izide medsebojnih tekmovanj ali pa šele bodo v prihodnji sezoni. Slo-venci se v tej sezoni nismo izkazali, saj je bil sam zaietek, celolen potek tekem in tudi zaključek me-del in mnogokrat neborben. Kot povsod, lahko med odigranimi tekmami tudi tu najdemo izjeme, ki so nam lahko v ponos. Preteklo, 17. kolo, je bilo ko-lo, v katerem so favoriti sre-čanj doživeli poraze ali pa zmagali na zelo neprepričljiv način. Zmagovalci tega kola, ekipe iz srednjega in spodnje-ga doma lestvice, so si s temi točkami lepo popravile svoj položaj na tabeli in tik pred zaključikom tekmovanja vne-sle v borbo za točke nekoliko zmede. Beograd je v srečanju s Proleterjem za en sam koš ušel porazu in s tem dodal ve-rigi dvanajstih zaporednih zmag, vse od poraza s Crveno zvezdo v 4. kolu, trinajsti člen. Po porazu Olym.pie v tekmi s Partizanom, se je tako od-maknil od nje za novo stopni-co. Beograd ima 32 točk, do-čim je ima Olym.pia le 24. Cr-vena zvezda proti Jugomon-taži ni nastopila in zato poleg srečanja samega izgubila eno točko od skupno 21, kolikor jih je Lmela po 16. kolu. Pod pogojem, da Olympia podleže v zadmjem kolu ekipi Beogra-da, je Crvena zvezda s svojim nerazumljivim dejanjem za-pravila 2. mesto na končni lestvici. Obenem pa je dala možnost moštvu Zadra, da z zmago nad Proleteriem zasede 3. mesto. Ljubliano čaka v Beogradu maščevanje za poraz v spomladanskem delu, ki ga pripravlja razpoloženi Parti-zan. Ni izgledov, da bodo igral-ci Ljubljane sposobni prekri-žati račune Marjanovičevim mušketirjem, saj to ni uspelo niti Olympii in tako bi rivala zadnjega kola zamenjala svoji mesti. Ljubljana bi kaj nečast-no končala na 6. mestu. Loko motiva se je srečno izvila iz nevarne cone izpada in se z zmago nad Crveno zvezdo in s porazom Froletarja v zadnjem kolu lahko uvrsti na 7. mesto. Jugomontaža je v srečaniu z Radničkim favorit, vendar je obema usoda že zapeča'tena. Na podlagi teh prognoiz naj bi se po končanem tekmovanju zvrstila moštva na jakostni lestvici taikole: Beograd, Olympia, Zader, Crv. zvezda. Partizan, Ljubljana, Lokomo-tiva, Proleter, Jugomontaža in Radnički. V rezultate srečanj, ki so pogoj te razvrstitve, so vnešena tudi možna presene-čenja, ki jih v zadnjem kolu gotovo ne bo manjkalo. V sre-dišču pozornosti bo borba biv-šega in novega državnega pr-vaka v Ljubljani. Najzajnimivejše športno tek-movanje v jugoslovanskem merilu je za narni. Nekatera moštva so zatajila, nekatera potrdila svojo vrednost in ne-katera presenetila. Ekipa Beo-grada je postala novi državni prvak. Zmagala pa je pre-močno, česar ni bilo pričako-vati. Zelo so se ušteli vsi oni napovedovalci, ki so kljub od-ličnemu žtartu Stankovičevih varovancev v prvem delu lige. obetali moštvu Beograda v drugem delu 3 poraze, vse na tujih igriščih. Tako naj bi imel Beograd po končanem tek-movanju 28 točk. Na koga ra-zen Olym,pie so mislili. ne vem, verjetno ne Locijevo če-to, ki ie skoraj -šla na roko«-napovedovalcem, ki premalo poznajo kvalitete omenienih igralcev kot posameznikov in kot kolektiva. Pri tem so da-jali Ilvmpii izglede ponovne osvojitve državnega prvenstva. saj je obstojala možnost, da Olympia v drugem delu ne za-beleži nobenega poraza, ker je nastopila proti boljšim na-sprotnikom vedno doma. Ven-dar tudi to ne bi zadostovalo kajti naskok Beograda 1e po leg dejstva, da le on ni izeubii še nobene tekme v drugem de-lu, prevelik in po tem načinu gledanja za cele 3 točke nad Drognozami. Ekipa Olvmipie bi nabrala brez poraza do konca nrvenstva 29 točfc. dočim je Beograd že danes z 32 točkami državni prvak. Presnečenje se-zone so nam pripravili tempe- Izkoristimo ugoden čas Jesen in z njo novo štnjdijsko leto stoji pred nami. Ljubljana ee iz dneva v dan vedno bolj polni s študenti-novinci. Prišli bodo iz najrazličnejših ikrajev. da bi nadaljevalj z izobraževa-njem duha- Odpira se nam možnost, da pritegnemo v naše vrste veliko mladih in dobrih športnikov, ki bodo tako izpopolnili vrzeli v naših vrstah, posebno še v ti-stih ponogah, pri katerih zad-nje čase ni dovolj članstva. Našj športni delavci bi mo-rali že prej pomisliti na to in že sedaj pričeti z d&lom, da bl dvigniLi tafeo kvaliteto kakor tudi množičnost žporta med šfcudenti. Brez zdravega razve-drila ni uspešnega študija. Mi pa bi žeieli, da bi biii nafii bo- do&j strokovnjaki razgledani tudi v Sportu. ne pa samo v oz-ki zmanstveni smeri. Akademsko športno društvo Olypia vključuje v svojih vr-stah vrsto panog, od katerih sicer niso vse v najboljši luči, so pa zato lahko ostale za vzgled mnogim drugim po Slo-veniji. Naj jih mimogrede naStejem; Planinci ? svojim domom v Tamarjiu nudijo vsakemu še ta-ko razvajenemu škidentu pri-jeten oddih in zabavo. Tisti, ki želijo obiskovati vrhove na-ših gora, bodo našli med našimi planinci dobre tovariše, onl pa, ki se želijo podati v stene, do-bre in požrtvovalne plezalce. in ljubitelji zimske ined mi smučarji študenti drzne »smukače«, ki sicer tekmujejo, vendar ne toliko zaradi vrhun-skih storitev,, kakor zaradi zdravja in veselja-do tega lepe-ga športa. Kako prav pride človeku. 6e se zna ubraniti vsiljivega na-padalca, če se hitro znajde v vsaki nevarnosti. In vse te vr-line si lahko pridobi z vadbo med našimi judoisti. Le-ti so znani po svojih odličnih tekmo-valcih in po tem, da skrbijo za vaditeljske kadre v Slovenl-ji. saj večina tekmovalcev po kon^anem študiju zapusti Ljub-Ijano. Košarkarji, ktos drugi v dr-žavi, vklju-čiuijejo v »vojih v-r-stah precej tekmovalcev in u-paoio, da bodo l«toa po«v«*ill pozornost tudi novim študen-tom. Ljubitelji tenisa bodo našli v Ljiubljani številaa igrišča, kjer se bodo lahko dobro razvedrili. Ostane ie mladi klub bad-mintooa, ki lepo napreduje, ne-kdaj slavni, danes bedni od-bojkarji in nekje v samoti ho-deči nogometaši. Kot zadnji. ne po kvalitetl ln kvantiteti. so kotalkarji in strelci. znani po vsej Jugosla-viji kot pravi In odlični šport-niki. Je torej precej možnosti, da sprejmemo \- svoje vrste no-ve itudente. Ti se naj sarni od-ločijo kam. našj funkcionarjl pa naj vzbudijo med njimi pozor-nost, da ne bodo ostali brez za- D. M. tamenitni igralci iz Zadra, M so se prav v kontrastu z na-povedmi, da bodo že letos iz-padli iz zvezne lige, priborili zavidanja vredno mesto v sa-mem vrhu in s tem poželi bu-ren aplavz po vsej košarkar-skj Jugoslaviji. Delino preseaie-čenje pomeni tudi obstanek Proleterja v ligi, ki je kljub izgubi svojih najboljših obdr-žal svoj način igre in v tem smislu vigrava nove igralce z uspehom, ki je viden iz tekme v tekmo. Največje razočara-nje nam je pripravila seveda Ljubljana. ' Slovenska predstavnika sta nastopala -v vsej sezoni z več-jo in manjšo, potrebno in ne-potrebno smolo. Najbolj je pri-zadela Olymipio izguba obole-lega Dermastije, tako da je vse breme zahtevnega dela pod košem padlo na mladega Brišnika. Le-ta je nadomestil, kljub pomanjkanju tehnike, pa zato s toliko večjo mero borbenosti in truda. svojega starejšega kolega z oceno od-lično. Jelnikar zaradj poškodb ni mnogo treniral in zato ni mogel pokazati tega. kar smo si vsi želeli. Zelo je popustila obramba, ki pa je obenem po polneje odigrala svoio vlogo v napadu. Zaradi tega je padel marsikateri nepotrebni ko§ in ^dločil marsikatero sre.čanje v korist nasprotnika. Bili pa so tenutki v nekaterih. žal red-kih tekmah, ki so ponovno po trdilj visoko kvaliteto napada naših študentov. Spomniiino se desetminutnega pritiska na ob-rambo Crvene zvezde, kj je znova dokazal nam vsem, da Olympia zna nekaj, kar ne ob-vlada nobena druga petorka v državi. Podobno ekshibicijo moderne košarke so prikazali študentje v Zagrebu v sreča-nju proti Lokomotivi. V zad-nji minutj prvega polčasa Je bil rezultat izenačen. pa ven-dar se je polčas končal v ko-rist Olvmpie po enominutnem neusmiljenem presingu in ne-zmotljivosti rok za razliko de-setih pik. Debutu Zadra v zve-zni ligi bi primerjali izredno uspešen nastop mladega Kra-Ija pod koši zvezne lige. — Spomnimo se ga v tekmi z Ju-gomontažo. Brez treme, brez predsodkov, zvito in na hiter, njemu lasten način je v štirih minutah izvedel štiri mete iz različnih položajev in doscgel za svoje moštvo 8 točk. Če se bo zgledoval po svojih starej-ših soigralcih. ga čaka naj-lepša kovšarkarska kariera. §e bolj blesteče kot Olym-pia je premagala Crveno zve-zdo Ljubljana. To pa je tudi edinj svetal spomin na pretek-lo sezono. Bogdan Miller je z neoporečno igro v obrambi kakor tudi v napadu, z izred-no učinkovitostjo in ne nazad-nje z duhovitimi potezami do-kazal, da velja poleg svoje ide-alne telesne konstrukcije za najsodobnejšega košarkarja v državi. Zalostno je dejstvo, da tako on kot ostali starejši igralci ne jemljejo resno špor-ta, razveseljivo pa po druv državn^a pr-vaka, bo to skušal res-Iiziratf Beograd v prihodnji sezoiiii. — Prvi, ki mu bo stregel po tem priznanju, bo Olympia. Njene možnosti so velike. Je edmo moštvo v državi, ki bo v sle-deči sezoni posta,vila na igrišče nove, a že popolnoma vigrane igralce. Mednie šteiemo lahko Brišnika, .Telnikarja, Ktaljaj Podboja in Polža. Letošnja sezona nam ni pri- nesla mnogo dobrega. upamo pa, da bo v prihodnie bc^e. Metod Fantastična balada ČRNE MAČKE Naš fotoreporter se je klatil po kvesturah in je padel naravnost v procesijo dojenčkov, ki so še valili proti vpisnemu pultu. Ker je marsikateri od njih v tem vrvežu izgubil glavo ali indeks ali kateri drug važen del svojega telesa, je imel ta-korekoč poln objektiv dela. Kot obseden je sredi neprenehnega vekanja in med vzkliki MAMA, LULAT! pritiskal izgubljene dele na film. Po večdnevnem nadurnem delu se mu je posrečilo iz tistih kosov sestaviti celoto, ki jo vidite na spodnji sliki. Oseba, ki jo je identificiral za bru-ca, je v značilni drži, ko je ravno najbolj lačna ucenosti. Vrgel ye noge na mizico m ta)hoj nato postal zadovoljen. Imel je stol, cigaro, mizieo in telefon, ki je zivonil največ-krat dvakrat na teden in še takrat so se oglašali le vz predmestij in s podeželja, z rashavimi glasovi, da je po-»kakovala slušalka. Vtasih so zajakali štorkljasti fcoraifci pred vrati, kost desnega kazalcaje proseče razbijala po lesu, do-kler se ni kljuka priklonila in sunkoma skočila nazaj. Med. tem ko mu je človeček razla-gal svojo dobrohotno namero, je on mislil na cigaro, nato pa si je zapisoval ulico in smer, v katevo bo moral hoditi dim-nikar, da bo srečal ženina v preozkem, suknjiču z zardelo nevesto ob levem rokavu. Za možičJcom je> ostal duh po plesnivih besedah in nekaj obrabljenih stotakov blizu teiefona. Kako malo Ijudi želi sreio drugim, je včasih zamrmral v napol suhe liste pe.lagonije, ker je bila na oknu, on pa je strmel v cesto. Potem je spet sestavil kompozicijo iz stola, mizice in svojih nog in poslu-šal pesem cigare. Cigara je hnela svojo melodijo. Naročila so prihajala vedno redkejz in domislil si je, da bi svoje dhnnikarje naučil tudi plezanja po strehah in namakanja črnih ščetk v črne goltance dimnikov. Fantje bo~ do godrnjali, je pomislil in jim razložil svoj načrt. Fantje so godrnjali in kmalu nato se je zbudil telefon. Glas v slu-šalki je bil čist in vljuden in on, upravnik majhnega pod-jetja, ki je prodajalo srečo, je bil prepričan, da je pomota> Medtem se je slušalka polnila z jasnimi in vljudnimi stav-ki: Slišali smo za vaše člove-koljubno podjetje. Prosimo za šest dimnikarjev. Med čeArto in polpeto uro popoldne naj se pačasi pomikajo od mest-nega pokopališča proti nogo-metnemu stadionu. Srečali bodo pogrebni sprevod. Naj se smehljajo. Gumb na suk-njiču mrtvega direktorja bo že zavrtel eden njegovih pre,-srečnih uslužbencev. Poslal je svojih šest fantov. Čudno, je vrtal v dim cigare, je mogoče želeti komu srečno pot na pokopališče? Ni v tem nekaj ironije? Celo hudobije! je pribil. Zdaj je njegovo življenje nenadoma z velikimi korcrki odkorakalo po poti kariere. V glavi se mu je namreč po-t rodiia ideja, direbcor vde'j. Takoj je vpregel vse svoje fante, do večera vrtel telejon, skakal sem in tja, naročil les in z lastnimi rokami zbijal kletke. Poslopje se je spreme-nilo v čebelnjak kletk in pro-ti večeru je prispela prva po-šiljka živali. Sam je vzel vsa-ko posebej v roke, da se je prepričal, če je zahtevana barva res naravna. Nekaj pn-barvanih primerkov je vrnil od-pošiljateljem. JVaslednje dneve so v Časo-pisih izhatjale polstranske re-klame novega podjetja: nari-sana črna mačka z izhočenim hrbtom in dvignje-nim repom teče čez cesto. On, dvrektor, je lenaril v fotelju in oči so se mu pože-ljwo kotalile po nogah štirih tajnic, ki so komaj lahko stregle štirim telefonoxn. Ka-dil je cigaro in iz zraka po-biral besede, fci so brizgale iz sluŠalk, in jih sestavljal v stavke: Nujno prosim, da spu-stite črno mačko pred magi-stratom, ko bo navopečeni par prečkal cesto! On se mi je iz-neveril in se poro&il z drugo. Mačka rvaj bo velika in čim bolj črna! — Črna mačka naj lahkotno in izzivalno steče čez cesto, po kateri bo pridr-vel naš šef z avtomobilom podjetja. Ko bi se vsaj kam zabil! Mačka naj bo čim več-ja! — Neodložlfmo! Ogromna čma mačka mora na vsak na. čin čez plačnifc pred študen-tom, ki gre delat izpiV. Pred dvemi leti sem mu posodila skripta, pa mi jih še ni vrnil. Ha, ha, se je smejal direk-tor, ko je podpisoval naročil-nico za deset ton miši, kako so dandames Ijudje dobrosrč-ni! Plavolasa tajnica je zapr- la telefon in mu priietela v naročje. ¦ Medtem ko jo je mečkal, je zašepetala, da je vseh teh naročil ze preveč xn da je čmih mačk zmanjkalo. Stisnil je njeno glavico k svoji plešasti in se ji izpove-dal: Srček, zdaj bom kupovcd vse mačke, ne glede na barvo. V časopis pa boš dala razpis za mesto pleskarja. v Potem je še dolgo pri-sluškoval telefonu. Ko je slišal: Pošljite krdelo čr-nih mačk pred palačo, kjer bodo pogajanja o razorožlivi, ?(3 zavriskah No, je dejal, končno še izvoz! Vrgel je no-ge na mvzo in ko se je stptrm-nil zajetne blagajne, je zamr-mral: Včasih pa si bil naiven, ha, ha, ha, s tistimi suojimi dimnikarji! Jesenske barve Vsako dopoldne je bil v predmestni mlekarnj z debelušno prodajalko. Sedel je v kotu ob okrogli mi-zici, ki je šepala za modo, m dve uri gledal, kako je kupcem razdajala svoje modre oči i.n jih šele pri vratih, ko so odhajali, jemala nazaj. Včasih je kdo pri-sedel z jogurtom ali s čašo mle-ka in ko je potem narisal svoj hrbet na cesto pred vhodom in ga je cesta potegnila s seboj, je prodajalka za minuto ali dve umoiknila. Taikrat je vselej. sko-čil čez pult, dL so zažvenkeiale steklenice v žičnatih zabojčkih in skoraj zmeraj je bil^ nekaj trenutkov presenečena, dokler sc nista objemala za palivini-lasto zaveso. Rekel je: Jutri grem, men-da veš, ne? Obrnila se je k njemu, ker je po-mivala kozarec in razlila po njem tople modre oči. Po-tem je .spet pomivala kozarce in on je primerjal njen tilni-k z belim kruhom. Pomiisldl je, da se je lju_ bezen vti.sn.ila vanj pravzaprav z vonjem po mleku in svežem kruhu in da se je zmeraj, ka-dar je utrujen obležal ob njej, počuti'1 kakor po topletn zajtr-ku. Dobra si, je rekel, tako dobra. Medtem ko ga je obje-mala, je vstopil starejši moški in ona je odskočila. On se je skril za polivinilasto zaveso, starejši moški pa ^e rekel, da bi rad čašo toplega mleka in da ne verjame svaji>m očem. Ko Sla po iskrenem umetniškem udejstvovanju Od umetnika pričakujemo da ustvarja z osebno prizadetostjo, občuteno prefinjenostjo, tenko-čutnim posluhoin in tako dalje »Ilovica iz opekarne je zanič, ker je polna umazanih stvari, ki so se za hec priplazile od vsepovsod iin jo onečedile za vekomaj,« je rekei Peter ln gledal prst, kjer se je urezal / ostrim apnencem, ki si je do-mišljaJ, da je polžlahtni kamen. Se epjcrat je malo bolj 'boječe pogladil zadnjio plat bodoče le-žeče deve in z melanholijo * hlačah pomislil na prestane ne-varnosbi, ko je v sušilnici ukra-del nežgano opeko, drhteč od Sftrahu, da se mu ne bi kdo smejal. Ko se je doma nama-kala v sMedi zia solato, je sedel v bližini iin sč v ustvarjalni blazmosti izmišljal reči, ki jih bo zmečkal skupaj. Naredil bo človeka, ki grize nohte, dekli-oo, ki sanjari o razbojnjkih in, če je bo dovolj, še teto z zob-no pasto v naročju. Neužakano se je razooaral nad nečistostjo, zad«jič pobo-žal raiiitični z.ače-tek dekletca im vse skupaj vr-gel če-z dvarrjico rekoč, da bo šel ' raje študirjat pesništvo kot kipartsvo. Pesmi lahko pišeš na šknnicelj, če nimaš nič bodjše-ga. »Vendar, ... Samo zaradi te-ga še ne maram biti pesnik. Sel bom dvajsel kilometrov da-leč v lončarsko zadrugo in ku-pil vrečo prelesitno destilirane, voljno čakajoče gline. Ho.« Pustil je punco, kd ga je sili-la v Julijske Alpe, se spopadel z oČetom, ka je hotel, da bi složno obirala hruške, ušel ma^ teri, kl hi ga rada naučila, kako 6e pomdva, anel sestno s kodesa ki izginil z njim in z nahrbtni-kom oikoli vratu. »Vem, da me bod.o doma med-tem sovražiili n,a vse načine,pa iziabčiii, pa razdediini'li, pa po-jedli mojio malico. Amipak, mo-ja umetnost je prva. Zanjo žr-tvujem vso nvinljivo naklonje-nost znancev im vse malome-ščainske dobnote iin vse drugo, kair ni nič vredno. Za sprejem-ni izpit moraim ustvariti globo-ko umeitnino.« Bicikel mu je klepai himn,o b.re2umn-ega optdmizma in poču-tZ. se je kcrt razposajenii cveto-žer. Jasno sonce mu je podpi-haval© nabrbtnik in mimogre-de je prišel na ciil.j. Človek, katerega je vprašal, po čem je giiina, je n.aj.prej na tihem preklel ljudi, ki se nor-čujejo iz drugih ljudi, potem pa odkriitosrčno zinil, za kaj. mu bo, da je ne prodaja, da naj kupi raje i.zdelano skledo ala umeteln.egia tiftka na zapelji-V»m pepelniku. Dotoi Jahko tu-dl pi§čalk.o s petimi razllčnimi poltoni in polno drugdh kera- mi6ndh uspehov. Toda Peter mu je brž priiznal, da bo nekoč velik kipar in da je prižel tr>i-d,&set kilometrov daleč. Lončar se je v mdslih zatorohotal kot netakiten ksnguru in mu škodo-željno njapoLndd nahrbtnik z mokro prečiščeno gliino, si brž izmislil primerno ceno in nalo-žil razmazanih štMdeset kil Petrti na hirbet. Ker ni iirrtel drobiža, mu je bil pripraMljej) prodaiti še kakžnih deAet kil, a jih je Peter potliačen široko-grudno odklonil. Z raznežeai-mi kolenii in naginbančenim hrbtom se je dvigD.il naaa, naaaa, naaaaa kolo. Pogreznilo se je do tal ki kamenčki so dro-bancljali kot ostamki pohojenih frnikul. Nairamnjico se hiotele iztrgaiti umetinišk© dužio iz čre-vesjia. Mastno blato je sidilo naaaj navzdol in naivzdol. Po dveh kiLometrih se je Peter premislid in padel v travo, da bi se olajšal za sekundo ali dve. Ko je ležal kot mjrfrovina, je imel speit priloižniOst, da j« zasanijail o skorajšnjem počet-ju in pred nosiom so s« mu snnejaile podobe fairatastieno rax-migamih mislec«v im devic. Ne-nadoma si je zaželel pomaran-ie dn pumpe za kolo in žalost-no povesil glavo. Ko je botel nadofoudno bre-me dvdgnditi pod zvezide, je naj-prej dobil krč v vrait, potem v popek, piotem ishias, pa skoro istočasno zotoobol in kon,čno so se n,ainajminice dekadcntoo od-trgiaJe im Petru se je stardlo imako kot vinjenemu krokodilu. Mdmo je prižed kmet in sočmt-no trobiil predse. Ko je videl, da ima ilovdco, čisto navadno umazano iilovioo, si je rekel, da ljudje prosjačtjo in previažajo po svetu večdinoima krompir, vi-no, prosio ali kvečjemu dxva, ne pa blata, in, šel naprej, ne da bi Pedru posodil kakšen mo-ped. Mimio je priišla brljiava že-niea im pripomnila samo, da je preveč naložil in da je letos veliko sadja. MAmo je prižel smrkav otrok iin uividevno mol-če grizel rokav in se še dolgo preplašen oziral. Baladno raz-EKJloženeimu Petru se je stožilo pio mialomeščainsko mehkih ma-karonih in goveji juhci. Toda: »Ne. Nel In še enkrat ne!! Ne maraim, ker ljubim svoijo umet-p,ost in z njo Jačno im kosmato bohemslvo.« Zbrad je pobegle kosti, dvignil nahrbtinik im ga strumno zagozdid v vdolbino, ki je zmačilna za žensika kolesa. Mahnila sta jio peš po sončni beli cesti vesoljnd melioraciji naproti. Doma se j€ zaradii sutndh strelskih jarkov im dvakrat praznih krožnikov zagrizen« skril na podsnje je pogosto mi\sliti, kajti vsaka izvenštu- Ljubljana tisto obljublj&no in obene-m prekleto dijska zarposlitev bo ob novih mesto, kjer životarijo iz dneva v dan, samo da Studijskih zahtevah imela go- bt dosegh svoj tivljenjski cilj — boljše stro- ne pGsiedice za vaš študij. kovno znanje in usposobljenost. .... ., , Za zdravstveno zašcito stu- dentov je bilo doslej v Ljub- Prilčne se s stanovanjevn- Na Znaiilno za študenta je, da Ijani precej slabo poskrblje- vse variante, pričete s kje in mu kar na vsem lepem zrtianj- no. Z letošnjim letom pa se kcitko, lahko odgovorimn le: ka denarja. Takrat se prieno je to močno sfpremeniio- Usta- Ce imate sr€f3o. Ni dovolj nam- sikrbi, iipi in razošaranja. novljen je bil p&seben Zavod reč samo to, da izpolnjuiete Včasih kar preveč za mladega za zdravstveno zaščito Stu- vse pogoje za sprejem v štu- človeka. dentov, ki bo poslej skrbel za dentski dom imeti je treba ^. d ^ lahko n ._ ambuUmtrio zdravijenje štu- tudi srečo Stanovani v štu- kQ urevstvenegQ. fon- odpavedali stonovanje vsem č pre.gieda, kontrole vn re- da- v ^aterega vplačujemo po tistim, ki ne študvrajo v redu da 200 din letno vsi študentje. «in ki torej povsem zasluženo ' Novo ustanovijeni znvod bo uživajo te ugodnosti. Morda Če boste v hudih materi- v kratkem dobil svojo zgrad- — ve.ndar upconje tudi ne sme alnih teiavah, se obrnite na bo v študentskem naseiju, biti preveliko. Okoli 600 ra- socialno ekonomsko komisijo ^a,^or smo to že omenili. Ta- zočaranih bo še vedno ncuppl- svojega združenja ZŠJ. Pre- ^rat t>odo tudi dani vsi po- nilo Ijubljanske ulice^ pre- skrbela vctm bo lahko sub- gO^[ za njegovo redno delova- plavilo stoipnišča in pritbsniio vencijo za hrano v študenl- nje Laže bo takrat tudi pre- klj-uke: Lahko ddbira stnno- ski menzi ali pa r>am bo po- ventivni zdravšttpeni siuiti, vanje? In raorda se bo kje magala z denmnim prispev- ^i se je morala doslej prav kljuka vdala z vso razvose- kom Studentske samopomcči, zaradi pomanjkanja provto- Ijujočo gostoljubnostjv — to- v katere skUvd vplačujemo vsi rov |n zdravniškega osebja da nama:-\iti jo bo treba z š-tudentje in profesorii dow- omejei>ati le na vsaikoletna lepo no.-jrcdo in še s tremi, čen prispevek. Jasno pa je, fjuoro.pra|iraTlja pljuč in rva štirim] jurčki vsak mesec, in- da boste moraili omenjeno ko- "bescžiranje. štrukci^o za razvajendka, po- misbjo vi sami zaprositi, naj močio pri gospodinjstvu... vam pomaga, ker bo sicer Zveza itudentov vlagn ve- ,v . , , x . sama teže izved&bi za vaše Uko truda v to, da bi čvm Ce že bhznja bodoinost ni ^ potrebe. uspešneje reševala štvdentska rožnata, vspeva to vsaj njeni *" ^ - ¦ Sdtk V i Na poti preobrazbe 2E NEKAJ.LET SMO LAHKO OPAZALl, DA SE UNIVERZA NE RAiZVIJA V SKLADU S SPLOS-NIM D'RUZBENIM RAZVOJEM, DA ZA NJIM ZAOSTAJA IN GA, NAMESTO DA BI GA POD-PIRALA. V DOLOCENI SMERI SE ZAVIRA. BIL JE TOREJ ZADNJI CAS, DA SE JE DRUZBA Z ODLOCNIMI UKREPI LOTILA UREJEVANJA NEVZDRZNIH RAZMER V NASEM VISOKEM SOLSTVU. materialna vprašanja- Na- dalnji sestri. Studentsko no- V pomoi vam bo tuai.ee . gradnja Studentske- selje je še vedno v grad.n)i. boste pri kommji za posopla J-nJasel^ ustanwitev Zavo-Letos je btta dogra,?eixa lepa pn Univerzitetnem odboru yu wtn««f«P«yi *a*?it. mioiradi organi družbeniega upravil.ianja potretono avtoriiteto šele priboriifci. Do uspebja jihja lahko privedlo le vsesikozi od-giovomo din v vsaketn pogledu tudj načelno delo. Ves vloženi trud se je bogato poplačal. Organi družbenega upirav.ljasai«. u-niwerze diane* uspešno razpratvljaijo o vseh problemvh posamezmih fatoltet ali pa uiniverae kot celote in o njih tudi povsem lodgovormo sklepajo. Tako sv opravičili svoj obstoj in so v resnici naj-viišji in najporoembnejši upnav-rnega 4piravl'j»iaia niaslov-ljenimi peticijamii, resoluoijami, predlogi in pripicnnbaiini. V v»ej dosediamjii praksi na-šega sodelovaraja z orgaind diruž-benega upravljiainj a pa se je vedno znova pokaizialo, da ti or-gani upoštevajo prt svojih Skle-pih 1« tisia MSa mnenja in predloge, ki so podiprti z dovolj tehtnirni in res'niim,i diokazi. Prep.ri.6ani smo lahko, da bo tu-di vnaprej naše sodelovanje u.spešno le takrat, če bo imeio potrebno mero odgovornosti, resnositi im resn-ične prizadeto-sti. Z vedno večjiiim uveljavlja-njem si^tema družbenega uprav-ljanja r.a univerzi ]e bila konč-mo dana tudi možnos.t za izved-bo reforme undverz.;itetnega štu-dija. Zna>no je, da univerza svo-jih obveznoistd do diružbe do&lej nl v redu dzpolnjevala, da je vzgasjala strokovnjake prepoča-si in vCčikrat tudi brez ozdra na dejanske družbene potrebe. Družba se je urejanja vsega tega lotila radikalno — sprejela je republiški zakan o univerzi in tako sprožila že dolgo pri-pravljano in naipovediovanio re-fbrmio univerziitetnega študija. Republdškii zakom o univerzi jiasffiio določa diružbeme oibvez-nosti Uindverze in njenega pe-dagošikegia kadra in zahiteva, da dotoe študeintje visioko strokov-no izobrazbo v določeni stroki, poleg tega pa še ustrezrjo poli-tično iin eko.niO'msko izohraztoo. Toda še vedino je vpnašanje, v koliki meri bo umvverza to xes izpolnjevala, posebno ka>r se tiče druge zahteve. Zaikon je tudi uredfll in spremenil orga-ndizacijskio struktuiro univerze, namesto prejšnjih petdh fakul-tet jih imamo sedaj devert. Za študente, kakor fcudi za ves študij na ujiiverzi pa »o nai'važp.ejiši 5teini 20., 22. in 59. Okoli njih in zairadi njih se je sukaLo že precejšmje števnlo Jtudentsikdh in neštudenitskih mečev. Clen 20. dioloča, da traja uni-verziteitni študij največ osem semeisiirov, na fakuliteti za splioš-no medicino iin sitodatologiijo pa največ deset semestrov. Čle,n 59. pa določa, da izguibi status študen.ta, kdoir ne dtiplo-mira dio kotnoa zadmjega seme-stna, kdor ne opravi v določe-nem roku obvezne študijske prakse aili tistih dzpitov, ki ve-ljajo po študijskem načrtu kot pogoj z,a vpis v višji semester. S prenebain.iem staitusa študen-ta iizgubi študent prarvice vn ugodnosti, ki so zvezape s tem slatusom. Ta dva ftlena torej radiikaiino pretrgaita diosedan,iio tradicijo doLgioletnega študiramj.a in več-letnega aibsolvemtovstva. Dopol- njuje ju še člen 22., ki pa ni namenjen študentom. Ta pravi, da morajo biti študdjski načrti, programi in pravila študija za vsako fakuliteto izdeLaai tako, da lahko študent do komca zad-njega semestra opraivi vse iz-piite i,n tudi diiplomsko d€lo, če je predpisaimo. Tako je zakon dal osniovo za temeijito skrajšanje univerzi-tetnega štud,ija. P,odrobr»oisiti pii urejevianju študija &o biile p^re-puščene univeirzdtetnemu iin fa-kultetjnim staitutom, kd vsebu-jejo načrte za vsak predmet posebej, Ti statuti so že sestav-ljeni, toda potrebnega je bilo mnoigo truda, poseb.no okoli študi|skih načrtov. Zagotovlje-na mora namreč bitd izvediba zakionskdh dolio.&to glede v&ebine im trajanja študiija, da bosta lahko realneje veljala člena 20. študiijsikih načrtih še takega, kar ne bi soddlo vanje. Toda na trajanje študija ae vplivaj-o le r,eurejeni študij-ski na-frrti, progirami in pravila štu-dlja, ampaik ie vrsta drugih 6i-niteljev. Tu mislimio na slabo opremLjene laboratoirije, n* premajhne predavailmice in ri-salmice, na pomanjkanje skript, učbendkiov in strokovnie litera-ture ter na slabe ekonomsk« razmere študentov. Tudi to bi bilo treba pri uveliavilianju členov 20. in 59. upoetevatd. Ce opazujemo ves dosedanji potek refoirme uinLveraiitetnega študd.ja, vse nemadine prepreke, naspnctovanja itd., s.tno lahtlco v dvomu, da bo zakcn v vseh. sviojdh določbah že tako kmalu izveden, čeprav za vas že ve-lja. Problemov je namreč š« \'edinio mnogo, kar preveč. To^ Kolegice, prihodnje leto na svidenje! ln 59. Jasneje povedašno: štu-dijski načirti in pmgrainii se morajo dejansko skrajšaiti.. Bor-ba za skrajšanje študiijskih pnogramov in načrtov pa ni bi-la vedino uspešna, saj so profe-soirji ponekod prediložilli kar s.tare, nesikrčeine in nepredela-ne študijske načrte iin progra-me. In verjetoo je kljub vsemu raizpraviljamju, pregledovanju in popravljainiju o®tak> v novih da zakon je pirinesel na univer-zo še nekaj: čut odgovornosti pred družbo, zavest, da je vse naše delo za družbo pomembno, in smisel za obravmavanje vsa-kiodinevnih problemov 's širših glediišč. To nam pa zagotavlja, da vsi natši napori ne bodo za-man im da se bo univerza pre-obrazila res tudi v.s«bii?,sko. ne le oblikovno in zaživela z druž-bo v -tesni povezanosti. Vaš delež je lahko velik razen upraivnika in kuharic, prepričani, da je je premalo. Kolegi so se na letošnji delovni akciji dobro odrezali. Upamo, boste zaostajali za njimi Mimo študije še... KAJ? VPRASANJE NI TAKO TE2KO, DA GA NE BI BILO MOGOCE RE&ITI. POLEG STUDIJA NA FAKUL-TETAH NAJDEJO STUDENTI SE VEDNO NEKAJ OASA, DA SE LAHKO UDEJSTVUJEJO SE V KAKSNI KUL-TURNI SKUPINI S-PORTNI ORGANIZACIJI, PRI DELU V 0OMACIH POKRAJINSKIH KLUBIH . . . TO SEDAJ, OB NOVEM UNIVERZITETNEM ZAKONU, NE BO TAKO LAHKO TODA Z DOBRO VOLJO S"E DA MARSIKAJ NAPRAVITI IN KDO BO NAPRAVIL VEC KOT MLADI LJUDJE KI SELE PRIHAJAJO NA UNIVERZO. Poleg rednega študija na fa-kulteti ima večina študentov tudi svojega »konjička«. Takš-n*ga ali drugaLnega. In zakai ne bi mladi ljudje, ki šele pri-dejo na univerzo, poiskali tega »konjička« prav v okvi.ru svoje žtudentske organizacije? Kogar mika udejstvovanje v študentskih kulturnih skupinah ~ pot mu je odprta! Seveda pa ga čaka povsod tudi resno, predvsem pa vztrajno delo. Ne-kdo se bo morda z lahkoto od-ločil za folklorno skupino France Marolt, kdo drug spet raje za akademski plesni klub, ki goji Sportni ples. In spet, kdor ima veselje do petja, lah-ko •paistopi ©li. k akademskemu S zbor-u Toneta Tomši- ča ali pa k zboru primorskib študentov Vinka Vodopivca-Seveda ni dovolj samo veselje, treba je imeti tudi smisel, predvsem pa voljo do resnega dela Prav tako bodo letos u-stanovili tudi v Naselju svoj pevski zbor. V sedanjih šiu-dentskih kulturnih skupinah je vedno dovol.) prostora za štu-dente-novince- Kult-urne skupi-ne težijo za pomladitvijo svojih vrst. ki se ob odhodu starejših kolegov z univerze včasih že kar nevarno redčijo. Kolega! Ce si navdušen športnik. tudi ob vpisu na ljub-Ijansko univerzo ne boš zgre-šil svojega dosedanjega »konji-čka«. Športno društvo Olympia ima kar 11 različnih klubov, tako da se bo nmarsikakšen športnik z lahkoto odločil z^a ka-terega iz med njih. Prihodnje leto bo oživel tudi centralni športni park za študente ob muzeju NO- Smučarji, planin-ci, igralci namiznega tenisa in še mnogi, ki se ukvarjajo % drugimi športnimi panogami, bodo labko našli pot v študen-ske športne vrste, In navsezadnje — komur ni za takšne »konjičke«, bo mor-da našel kaj privlačne-jšega v delu domačega študentskega pokrajinskega kluba. Prvi po-krajinski študentski klubi s0 bili ustanovljeni že pred osmj-mi leti. Ti klubi naj bi kot or-ganizacija delovali v okviru ZSJ jn bi se naj ukvarjali s šir-šo študentsko problematiko. V glavnem je bilo dosedanje delo pokrajinskih klubov: priprava različnih predavanj, športnih srečanj. raznl kulturni nastopi ter debatni in družabni večeri. Ker pa je zadnje ^ase prišlo do .stagnacije in uporabljanja le ukoreninjenih oblik dela, bi -M-lo prav, ko bi da tudi vi prihodnje leto ne Studentskih klubov poživile mlade mo-fti- Mnogo članov je seveda ta-kih, da so člani samo na papir-jiu, zato je zadnje i&se začelo prevladovati načelo: 6im manj članov v pokrajinskih klublh, toda tl naj bi v njih resnično tudi delali. Študent novinec, ki pribaja letos na univerzo. bo našel med temi naštetimi »konjički« goto-vo ka.i prdmernega, kar bo pri-tegnilo. kolikor mu bo seveda še ostalo ^asa ob študiju. ki bo ob novem iuniverzitetnem zako-nu moral biti toliko resnejši..- Studepitskega iivljenja si ni moigioče predstavljati le v ozkih okvirih uni-verzitetnega študija. Mla-do.st si ižče za svoje uveljav-ljanje širših področij — šport, kuilurno in družbeno politično delovanje. Na vseh teh področ-jih družbenega življenja si štu-dentje lastimo svojo besedo. Povsod va svetu je emakio. Toda vlogo pomembnega družbenega činitelja lahko štu-dientje izpolnimo le takrat, če je maže delovanje organizirano, povezano in usmerjeno k neke-mu skupnemu cilju. To nam omogoča naša organizacija — Zveza študemtov Jugoslavije — ZSJ. Povsem narav.no je, da ima študentska organizacija močan političtu značaj in da so njeni cilji v veliki meri politične na-rave. V tem tiči sicer nevar-nosit, da bi postalo njeno delo le suhopairen aktivizem, vendav jo tega obvaruje raznolika in pestr,a vsebina njenega dela. Zvieza študemtov Jugoslavije je družbeno politična organiza-cija, apecifiČna oblika Djudske mladiine Jugoslavije. Njena na-loga je usmerjanje družbeno politične aktivnosti študrntov in njihove ddeološko političn* vzgoje. Oboje je v tesn.i medse-bojn.i povezavi, saj je lahko ideolioško politična vzgoja štu-deo'tov — bodočih visokokvali-ficiranih strokovnjakov in družbenih delavcev — uspešna le ob konkretnih družbeno poli-tičnih akcijah organizacije. Znano je, da univerza zaen-krat še premalo stori za druž-bemo poJitično vzgojo svojih študentov, zato je še toliko nujn^je, da poudarimo političn; in vzgojni pomen študentske organitzacij e. Ni nujno, da bi bil politični poimen Zveze študentov vedino in po vsej sili potiskan v ospredje, vendar ga je čutiti v vsein njemem delovanju, kot neko noitranje, bistven.o gonilo. Organdizacija se loiteva vseh podriočiij našega življenja, vseh naših pnoblemov in težav- Njene študdjske komisije rešu- jejo strokovna študijska vpra- šanja in vprašanja družbenega upravljamjja undverze. Posebno v zadnjem letu so imele mnogo opravka z uveljavljajočo se re- formo uni-verzltetn.ega študdja. Socialno ekoniomske koimisije skrbe za podeljevanje suibven- cij in študentske samopomoči, poleg tega pa še za vrsto vseh mogočih socdalno ekonomskih pnoblemov — od zdravstvene zaščite Mudentov do študent- ekih domov. Delovanje študen- tov na področju kulture in športa ter telesne vzgoje pa usmerja organizacija s svojimi komisijami za kulturo ter. za šport in telesmo vzgojo r,a uni- verzi. Tiaifeo povezuje študent- ska orgamizacija prav vsa pod- ročja našega življenja in jih prepleta s svojdm družbeno po- litičnim programom. Tudi že po tem bežnem, she-matičnem pregledu dela ZSJ smo si lahko na jasnem, da je treba v delo organizacije s tako širokim delovnim področjem vložiti mnogo truda in da ee kaj lahko pojavljaijo tudi neza-želene napake. Vse to boste lahlko apoznali že po prvih me-secdh življenja na univerzi. Študentsko življenje se je v čipremenjenih družbenih pogo-jih posebno v zadnjih letih močno razvilo in tudi spreme-ndlo. Vsem tem spremembam se je študentska organizacija le težko vedno sproti prilagaja-la. Zato iskanje novih oblik de-la v organizaciji še vedno tra-ja. Praksa zadnjih let je namreč pnivedla do spoznanja, da ob spremen.jenem življenju študen-tov delo po starih o^rganizacij -skih metodah ni več mogoče. Med ideološko političnirn de-lom organizacdje in med razno-vrstnim izvenštudijskim življe-njem študentov je treba najti neposrednejšo, pristnejšu m privlačnejšo povezavo. Delo or-ganizacije mora biti poslej ta-ko, da bo v njej prav vsak štu-dent našel nekaj, kar ga bo privlačevalo in sililo, da se ga udeležuje. In vaš delež v delu organiza-cijte? Prepričand smo, da je lah-ko prav velik. Vsak rod prine-se s seboj nekaj novega, sveže-ga in prav gotovo ste tudi vi polni neuresničenih idealov, pofeud in. volje do dela. In če boste študentski organizaciji dalii nekaj tega, če se boste vključild v njeno delo, vaš de-lež ne tao majhen. Vaše življe-nje na univerzi se bo bogatilo, postalo polnejše in bolj smisel-no. Prav tako pa boste tudi pri-pomogli, da bo naša organiza-cija res študentska, naša in va-ša, in ne le organizacija zaradi n.rganizacije. UR^I JB tZSUA PRVA STEVILKA NASEGA Gi-ASIUA t4OU NASL.KUN1K 'S TU Uh-N 1 bKtO A ulSTA. fA Jt m vn^vA so ga franci ambrozic, daro bratos. rudi mahkota, milos kobe^ miua» , MJHTUDl URBDNIK PRVEGA LETNTKA .TRIBUNE« FRVl LETNIK OBSEGA 9 STEVH.K. - ^AKSIDA - Kl IZHAJAJO STIRINAJSTDNEVNO. NASUEDNJl LETNIK UREJUJK BOR.S ^IKOS OiA ME S 1« STBVH^O UREDNISTVO PRIMO2 KOZAK, LZIDE 18 STEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA STEVILKA* NA LETO. BOGDAN PLESA UREJUJE UST OD 17. STEVHJCE IV. LETNTKA OO 1C LETNIKA, KO OA ZAMENJA SEDANJl UREDNIK JANKO POPOVlC.