GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA »SATURNUS« LJUBLJANA - LETO V. - ŠTEVILKA 3 - M A J 1963
Z občnega zbora sindikalne podružnice
Osvajanje naprednih tehnoloških postopkov in zagotavljanje neposrednega delavskega samoupravljanja, sta glavni nalogi našega kolektiva
10. maja so sc v kulturnem domu v Zeleni jami zbrali udeleženci občnega zbora naše sindikalne podružnice. Izbrani so bili po delegatskem sistemu tako, da se je zbora udeležilo 140 delegatov in 50 gostov.
Po referatu dosedanjega predsednika tovariša Globokarja se je razvila živahna razprava. Iz referata povzemamo nekaj glavnih misli. V prvem delu, ko govori referat o izdelavi statuta našega podjetja, ko govori o pripravah na izdelavo in sprejem tega za podjetje tako pomembnega akta, izhaja iz dejstva, da mora naš kolektiv v prihodnosti osvajati napredne tehnološke procese, uvajati mora mehanizacijo in avtomatizacijo ter mora skrbeti za razvoj neposrednega samoupravljanja, ki bo vključeval slehernega člana kolektiva. Jasno je treba določiti pristojnosti posameznih ekonomskih enot oziroma obratov in določiti način ure-
Občni zbor je ocenil dejavnost sindikalne organizacije janja medsebojnih odnosov, v zadnjem letu in istočasno nakazal glavne naloge te organizacije v prihodnosti
Družbeno politične organizacije so pri gospodar-
Letošnja proizvodnja za 56% večja
skem in družbenem razvoju podjetja odigrale vidno vlogo. Zaradi tega je zanimivo vedeti o čem je razpravljal izvršni odbor sindikalne podružnice. Delitev dohodka in nagrajevanje po delu, gospodarjenje po ekonomskih enotah in njihova organizacija, decentralizacija delavskega samoupravljanja, delovna disciplina, delo mladinske organizacije, delo sindikalnih pododborov, skrb za človeka (prehrana, stanovanja, rekreacija itd.) so bila področja, o katerih je razpravljal IO na svojih sejah.
Sodelovanje z organi samoupravljanja je bilo dobro. Referat kritično ocenjuje vse uspehe in neuspehe s tega področja dela, in istočasno nakazuje možnosti za sodelovanje v prihodnosti.
Primerjava obsega proizvodnje v prvih štirih mesecih letošnjega leta z istim obdobjem v lanskem letu kaže, da smo v celoti proizvodnjo povečali za 56 "/o. Referat zato poudarja, da naj se večja storilnost v prihodnosti ne gradi na povečanju fizične storilnosti, ampak naj se pri povečanju predvsem upošteva izbolj-
šanje organizacije dela. Vsi ti podatki nas lahko navdajajo z optimizmom, da nam tudi letos delovni uspehi ne morejo uiti. Brez dvoma pa je pri tem potrebna zavest slehernega posameznika.
Z začeto akcijo za delitev preseženega dohodka po posameznih EE se stališča referata o tem vprašanju ujemajo. Ne ujemajo pa se z mnenji nekaterih, ki pravijo, da je že prišel čas, ko lahko EE popolnoma prepustimo delitev dohodka. To je v načelu sicer pravilno, pravi referat, toda za enkrat bi le nastale prevelike razlike med enakimi delovnimi mesti v posameznih EE, kar bi ustvarjalo preveliko negodovanje v kolektivu. Pravilno in mogoče pa je, da EE samostojno vodijo politiko delitve presežka, politiko kadrovanja in kaznovanja; za celo podjetje pa obstojajo le še organi, ki imajo pretežno usklajevalno vlogo.
Referat posveča precejšnjo pozornost rekreaciji in standardu delavcev in nakazuje določene rešitve teh vprašanj. Tudi vprašanja socialnega dela, higienske
Nadaljevanje na 4. strani
IUBAV
Januar
Februar
Marec
April
429 980 477 986 513 982 600 087
331 125 347 452 394 354 455 900
17 672 12 000 10 000 12 000
80 387 117 888 108 421 131 620
HIŠIC 1
Skupaj
2022 035
1528 831
51 672
438 316
Sprejeti sta zvezna in republiška ustava
Pravkar je za nami po- premočno prerasel te prvot-memben mejnik v razvoju ne okvire. Družbeno uprav-naše družbene ureditve. 1 jan jc je bilo od takrat v Dne 7. 4. 1963 je bila spre- teku razvoja stalno dopol-jeta zvezna, dne 9. 4. 1963 njcvano in močno razšir-pa republiška ustava, že jeno na vsa področja. Zato tretja po osvoboditvi.	dosedanji ustavni akti niso
Če se na kratko ustavimo bili več odraz resničnega pri formalnih novostih, bi stanja naše ureditve in so bilo treba omeniti uvedbo zaostajali za njegovim raz-podpredscdnika republike, vojem. Morali smo jih novo obliko predstavniške- uskladiti s sedanjim sta-ga telesa, uvedbo ustavnega njem, to pa je pomenilo in sodišča, zmanjšanje števila narekovalo sestavitev nove državnih sekretariatov, do- ustave.
ločbe o delovnih organiza- Pravkar sprejeti ustavi cijah, 42 urni delavnik in predstavljata torej ogledalo določila o vlogi družbenih stvarnosti in formalno-prav-organizacij.	no zajemata ter urejata ob-
Prva določila o samo- stoječe odnose, kakršne upravljanju so bila vsebo- imamo na sedanji stopnji, vana že v ustavnem zakonu Vsebinsko je pomen nove iz leta 1953, vendar je de- ustave mnogo širši. V njej janski razvoj do danes že je mnogo institucij, ki so
Delavski svet sprejel poslovnik o izdajanju Glasa Saturnusa
Na rednem zasedanju dne 3. aprila je delavski svet tovarne sprejel poslovnik, ki določa, kako mora delati uredniški odbor Glasa Saturnusa, da bo časopis izhajal enkrat na mesec, da se bodo prispevki za časopis honorirali, kakšne so dolžnosti in pravice glavnega in odgovornega urednika itd.
Iz poslovnika povzamemo nekatere najvažnejše določbe, za katere menimo, da bi jih naj poznal vsak član našega kolektiva. Potrebo po ustanovitvi lastnega časopisa nam je narekovala zahteva po poglabljanju delavskega samoupravljanja. Da bi ta cilj res lahko dosegli, je nujno potrebno, da so v prvi vrsti člani kolektiva seznanjeni z delom samoupravnih in drugih organov, da so samoupravni in drugi organi seznanjeni s problemi, ki so v kolektivu porajajo. Zato izhaja Glas Saturnusa z namenom seznanjati člane kolektiva, kupce in dobavitelje z delom organov upravljanja v kolektivu, s tehnološkim postopkom, s finančnim in komercialnim poslovanjem ter z vlaganji v razvoj podjetja, z graditvijo in utrjevanjem delovnih odnosov ter z vsemi drugimi družbeno političnimi, proizvodnimi, kulturnimi in drugimi dogodki v delovnem kolektivu.
Da bi časopis res igral tisto vlogo, ki mu pripada, se sporazumno z vodstvom podjetja, upravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami objavljajo v prilogah različni predpisi, pravilniki in strokovne publikacije.
Programirano in kvalitetno delo časopisa zagotavlja uredniški odbor, ki daje osnovne smernice listu, sestavlja delovni program, razpravlja o vsebini za vsako številko, o obsegu in opremi ter ocenjuje delo sodelavcev. Daje predloge za izboljšanje kvalitete časopisa.
Časopis si mora za svoj obstoj zagotoviti večje število dopisnikov, ki bodo ob posameznih aktualnih dogodkih, ki se dogajajo v oddelkih, v ekonomskih enotah in drugih službah, obveščali uredništvo s tem, da bodo sami pisali v Glas Saturnusa, ali da bodo obveščali uredništvo.
Sodelovanje v časopisu se nagrajuje. Osnova za nagrado je tiskana enokolonska vrsta, za katero dobi avtor od 8 do 11 dinarjev. Ta razpon je potreben zaradi tega, ker niso vsi prispevki enako zahtevni. Z 8 dinarji so nagrajujejo vesti iz podjetja in organizacij, izvlečki iz zapisnikov in dnevnega časopisja ter krajši dopisi itd. 9 dinarjev dobi avtor za članek o dogodku v politični, družbeni in društveni organizaciji itd. Z 10 dinarji se nagradijo reportaže, samostojni komentarji o delu samoupravnih organov, družbenih organizacij, obravnavanje problematiko podjetja ali komune, potopisi in podobno. Z 11 dinarji za vrstico se nagradi avtorja originalnega prispevka, katerega obdelava zahteva določeno strokovno znanje, pripravo in temeljito obravnavanje ter originalni humoristični prispevki. Prav tako sc honorirajo tudi slikovni in drugi prispevki od diagramov, križank, rebusov do različnih posetnic itd. O tern poslovnik precej temeljito govori. Pri tem pa moramo posebej poudariti, da stalno sodelovanje in oddajo prispevka v dogovorjenem roku nagradimo še s posebnim faktorjem. Stimulacijski faktor od 1,1 do 1,5 sc pomnoži z osnovno vrednostjo prispevka — seveda le takrat, kadar avtor izpolnjuje navedene pogoje.
Da bi zagotovili objektivnost vrednotenja prispevkov, sodeluje pri njihovem vrednotenju cel uredniški odbor, ki tudi določi višino nagrade.
Pišite nam, obveščajte nas o vseh dogodkih v kolektivu.	Uredništvo
odraz teženj naprednih sil ki se nanaša na upravlja- delavskih svetov delovnih glede na prihodnost in kot nje podjetij. Tako imamo organizacij. Zbor delovnih taka narekuje ter usmerja sedaj družbeno upravljanje skupnosti, ki ga tvori pet naš nadaljnji razvoj. For- na področju prosvete, zdrav- zborov, predstavlja vse mutirani so cilji organizira- stva, založništva, radia in družbene aktivnosti in ni ne akcije, ki naj služijo kot televizije itd., ki je širše samo predstavništvo podje-vodilo in pobuda za nove od delavskega upravljanja lij, kakor je bil dosedanji napredne napore naše druž- v podjetjih. Člani svetov so zbor proizvajalcev, ki ima be, krepitve in razširitve imenovani ali voljeni izmed mnogo bolj široke in pestre sitema družbenega uprav- javnih delavcev in drugih naloge.
ljanja, poglobitve demokra- oseb, ki niso člani kolekti- Končno je v samih pred-cije in ki naj vzpodbujajo vov, medtem ko so delavski stavniških telesih vzpostav-vse člane naše širše skup- sveti in upravni odbori pod- ljeno tesno sodelovanje z nosti.	jetij sestavljeni izključno iz družbeno političnimi orga-
Tako posveča ustava med članov kolektiva posamezne nizacijami, tako da so ta drugim posebno mesto gospodarske organizacije. telesa postala mesta za ob-družbenim organizacijam. Odločilno sta sc sprcmc- ravnavanje celotne družbe-S tem predpostavlja in na- nili oblika in vloga pred- ne problematiko in za ši-laga v bodoče organizirano stavniških teles iz funkcije roko vsakodnevno posveto-aktivnost činiteljev družbe- oblasti v funkcijo upravlja- vanje.
ne zavesti, zavestno akcijo nja. Ne samo, da ne more- Nova ustava je z vsemi za vzgojo ljudi za nove so- mo več govoriti o klasičnem temi institucijami zajela cialistične odnose, pomoč v predstavniškem sistemu — dejavnost in razvoj naše zadevah družbenega uprav- parlamentu — kot odrazu družbe za daljšo dobo v pri-ljanja in pri seznanjanju antagonističnih interesov hodnosti in lahko pričaku-z dolgoročnim perspektiv- raznih skupin in razredov, jemo, da bo v tej obliki nim razvojem naše družbe, ampak tudi za razliko od ostala vrsto let in se ne bo Poglobljeno in razširjeno naše dosedanje skupščine je tako kmalu pokazala poje družbeno upravljanje na novo predstavniško telo po treba po spremembah in skoro vsa področja dejav- obliki, sestavi in nalogah dopolnitvah sedanje ustavnosti, za razliko od prej- bolj organizacija družbenih ne ureditve, šnjega ustavnega zakona, predstavništev in skupnost	Alojzij Kunst
Nove gradnje z druge strani
Gradbena dela na prizidku tiskarne so hitro tekla do faze, v kateri je stavba sedaj. Kletna plošča, nosilni stebri in okenski stebri se vijejo kot obeliski visoko v nebo. Vitki in visoki stebri marsikomu zastavijo vprašanje, če bo ta konstrukcija dovolj močna. Mirno lahko odgovorimo pritrdilno, kajti stebri bodo nosili samo streho pokrito s salonitom, kar ne predstavlja nobenih hudih obremenitev. Ko so zabetonirali kletno ploščo in stebre, so se vsi gradbeni delavci preselili v samo tiskarno. Najprej so morali zabetonirati temelje za bodočo tunelno sušilnico, ki je bila iz Anglije že najavljena in temelj za nov lakirni stroj.
Ker je lakirni stroj zelo precizen, je moral biti tudi temelj temu primeren, tako da se izločijo vsi tresljaji, ki lahko kvarno vplivajo na stroj in lakiranje. Temelj je zelo globok, saj so vgradili 36 m3 betona s pranim agregatom. Po zabeto-niranju temeljev je vsa gradbena ekipa pričela s pripravljalnimi deli za dviganje celotne strehe v dolžini 22 m. Najprej so prizidali opečne stebre na katerih leži streha glavne hale tiskarne in takoj prevezali lesene glavne nosilce, ki so bili vezani na streho, ki se dvigne za 1,10 m. Po tem delu so streho, ki se dvigne, popolnoma ločili, pripravili ročne dvigalke in istočasno z vsemi 14 dvigalkami pričeli z dviganjem strehe do odrejene višine po projektu.
Med tem časom je že prišla celotna oprema iz Anglije in sicer tunelna sušilnica v 5 vagonih in lakirni stroj v 1 vagonu. Naši ključavničarji in vsi ostali,
ki so sodelovali pri razkladanju vagonov, niso imeli lahkega dela. Da pa je delo lažje potekalo in da se oprema ni pretovarjala večkrat, smo v tiskarni v 3 polju odstranili okno in porušili parapet, tako da so delavci iztovarjali material iz vagona preko lesene rampe naravnost v tiskarno. Prostor, ki je določen za sušilnico, je popolnoma zaseden z raznimi deli.
Industrijski tir v Zalogu po kratkem zastoju zopet napreduje. Zakaj zastoj ? Gradbeno podjetje Slove-nija-ceste je spodnji ustroj
končalo v roku, toda sekcija za vzdrževanje prog ni začela v predvidenem roku polagati zgornji ustroj, ker so imeli v istem času nujna dela pri preurejanju tirnih naprav na ljubljanskem kolodvoru. Sedaj je ekipa na gradbišču in lahko upamo, da bodo dela kmalu končana. Ko bo pripeljal prvi vlak v »SATURNUS« obrat Zalog in pretrgal vrvico, bo to velikega pomena za bodoči razvoj obrata Zalog in eden od mnogih uspešno zaključenih investicijskih objektov.
Janez Deisinger
Zadnji dnevi gradnje prizidka kažejo, da ji botruje polž
fako izgleda nova peč, ki jo bomo postavili v tiskarni
Vedno tarnamo, da primanjkuje pisarn in drugih prostorov. Izgleda tudi, da nam primanjkuje »neprimernih« prostorov za parkiranje jeklenih konjičkov
<
▻
Ubogi odlitki! Sedaj smo jih začeli vlačiti že po časopisu. Mogoče bi bilo res bolje, da bi se nekje drugje starali
Postaviti v določen prostor predmet, črko ali figuro je problem, s katerim se ukvarjajo slikarji, grafiki, arhitetki itd.
Cim bolj dognano izpopolnjevanje določenega prostora je stvar študija, nadarjenosti in okusa dotič-nega, ki to dela. Za tem stremijo vsi, ki se ukvarjajo z umetnostjo, arhitekturo, grafiko itd.
Ob naši stari tovarni je zrastla nova tovarna, ki je
Za ureditev okolice tovarne potrebujemo okus
bila zgrajena na študiju moderne industrijske arhitekture, ki daje videz skladnosti, okusa in čisto ravno, enostavno linijo celote, toda postavljati na čelno stran nove zgradbe rjaveče železne odlitke in nosilce za bodočo streho se mi zdi, da ta material nikakor ne spada na to mesto, saj kvari iz-
Takole je pred kratkim bilo, a zdaj je še vedno tako?
gled celotne stavbe in njene okolice.
Tako ravnanje odgovornih je plod slabega okusa in oživljanje starih tradicij Saturnusa, ki ima tipičen primer v stari zgradbi, ki je posejana z najrazličnejšimi prizidki (kurniki), ki so v posmeh vsakemu okusu in lepoti.
Problem je tudi pred vhodom naše tovarne, ki je že imela precej urejen prostor, toda sedaj ležijo zaboji izredno slabega videza na tem prostoru in nam dajejo reklamo za embalažno tovarno, še toliko bolj, ker teče mimo mednarodna železniška proga.
V sedanjem izrednem porastu industrije in zahtevnejših potrošniških želja prehajamo v dobo, kjer zunanja oprema prodaja vsebino izdelka, zunanji izgled tovarne pa ustvarja občutek reda in kvalitete proizvoda.
Janez Ošaben
Zakaj smo popravili osnove za nagrajevanje
V zadnjem času se je po kolektivu živahno razpravljalo o delni spremembi osnov za nagrajevanje. Na delovni konferenci ŽK tovarne »Saturnus«, so udeleženci med drugim razpravljali tudi o problemih nagrajevanja strokovnih delavcev. Komisija za delitev dohodka je vprašanje pregledala in dala smernice za delno spremembo osnov. Po večkratnem razpravljanju so člani komisije ugotovili, da tudi v nižjih grupah ‘dnko popravimo oziroma združimo delovna mesta Pod osnovo 103 din. Članice komisije so že večkrat načele problem na sejah LDSP in tudi na sejah ko-•jnsije, da so prikrajšane, 10 nrorajo dalj časa delati na. delovnem mestu, ki ima dtzjo osnovo od tiste, ki je določena z odločbami. Kljub ornu> da je v pravilniku navedeno poleg ostalega tudi to, da v kolikor ni dela v isti ali višji grupi, mora delavka iti na delovno niesto, ki je nižje ocenjeno, večkrat smo bili po obratih malce nerodni in nismo nal* vedno pravilno usmer-
jati delovno silo na delovna mesta, največkrat pa se temu nismo mogli izogniti, tako da so delavke z večjo osnovo morale delati tudi preko enega meseca na delovnem mestu, ki je nižje ocenjeno, kljub temu, da zato niso bile prav nič krive. Osebni dohodek je bil vsekakor manjši. Komisija se je odločila, s pomočjo obratovodij, združiti delovna mesta prve in druge skupine v prejšnjo tretjo skupino, tako da bo največ del v tretji skupini (sedanji drugi). Razen tega smo tudi ukinili prvo skupino z osnovo },'0 din in postavili 95 din v prvi skupini, medtem ko je druga, v kateri je tudi največ del, ostala z osnovo 103 din. V to sc je priključilo približno 180 delavk, kar smatramo, da je pozitivno. Tcžjto je do dinarja ocenjevati razliko med enim in drugim delovnim mestom.
Pri višjih strokovnih uslužbencih smo osnove povečali, vendar ti nimajo pravice do plačila dela v nadurnem času. Pri sred-
njih strokovnih uslužbencih smo napravili tudi nekaj sprememb in sicer tam, kjer smo smatrali, da je to najbolj potrebno. Združili smo več delovnih mest skupaj, ker je bilo teh res kar preveč. Saj je imelo skoraj vsako delovno mesto svoj naziv, pa čeprav so bila dela na več delovnih mestih skoraj popolnoma enaka.
Osnove smo delno popravili v vseh štirih grupah; pri tem mislim na nekvalificirane delavce, kvalificirane in VK ter pri srednjih in višjih strokovnih uslužbencih.
Kakor pri vsaki spremembi pravilnika o nagrajevanju, tako je tudi ob zadnjih spremembah vzklila objektivna in subjektivna kritika na račun enega ali drugega. Preveč izgovorov je tudi od nekaterih šefov na račun komisije, ko ta ali oni kritizira predlog za 'njegovo delovno mesto. Prav pri pravilniku o nagrajevanju bomo morali v bodoče igrati še bolj odprte karte kot doslej.
Lado Drnovšek
Takole je pred kratkim bilo, a zdaj ni več tako!
Misli s seminarja
Že vrsto let imamo seminarje za vodilni kader, toda letošnji je verjetno eden najuspešnejših kar jih je bilo. Vzrok je jasen: mnogo diskusije in reševanje konfliktnih situacij sta stvar zelo razživela.
Seminar je bil razdeljen na trodnevni program, ki je bil približno takle: delo in naloge vodilnega delavca; medsebojni odnosi; vzroki nstajanja slabih odnosov; osnove za dobre odnose; kaj je treba upoštevati pri delu vodilnega, da je to učinkovitejše; vrste vodenja; vodenje sestanka in še vrsta drugih zanimivih tem.
Zelo zanimiva tema je bila drugi dan seminarja, ko je prišlo do diskusije pri reševanju spornih mnenj o sestavku kako nastanejo problemi. Prišlo je do prav živahnega pogovora polnega kritike. Z raznimi .primeri so udeleženci kritizirali nedisciplino, ki pa ni mišljena — med delavstvom. Neki tovariš je navedel primer: telefoniral je okrog sedme ure, pa tistega še ni bilo, ko pa je telefoniral okrog 13 ure, so mu odgovorili, da je že odšel. Seveda nismo spraševali ali je bil odsoten zaradi službenih dolžnosti. Drugi se je spotaknil v planiranje: z istimi stroji (zastarelimi) ustvarjati toliko in toliko milijonov dinarjev več. Probleme so naštevali tudi pri delu na tekočem traku. Pri tem so udeleženci mislili na premajhne količine zahtevanih izdelkov, ali pa na poškodbe orodij zaradi česar pride do režijskih ur,
ki nastanejo s pripravo novega izdelka, ki znese včasih tudi več ur zastoja. Kot primer so navedli montažo žarometov 0 200, ki naj bi šli v izvoz. Montažo so večkrat prekinili zaradi počasne nabave nekaterih polizdelkov, za slovo je še zabojev zmanjkalo. V primeru samo enkratne montaže bi mnogo prihranili na času. Takih primerov so udeleženci našteli še več, so pa slični, zato jih ne bi našteval.
Za zadnje ure je bilo pripravljeno še reševanje lastnih problemov. Udeleženci so povedali svoje mnenje, nato prizadeti sam, potem pa še tov. profesor. Tako se je bližal konec uspelega seminarja, ki se je zaključil s testiranjem.
Nace Smeh
Nadaljevanje s 1. strani
nje stalno raste. V prvih štirih mesecih lanskega leta je proizvodnja dosegla vrednost 201 milijon 968 tisoč dinarjev. Letos je proizvodnja v istem času večja za 117 %. Ker se je proizvodnja v drugem polletju lanskega leta znatno povečala, je pravilneje, da letošnjo primerjamo z zadnjimi meseci lanskega leta. V tem primeru znaša povečanje 36 ”/ol
Zadnji podatek, ki govori, da je dosedanja proizvodnja presegla vrednost dveh milijard, utemeljuje optimizem s katerim lahko pričakujemo, da bomo letošnji plan dosegli in mogoče celo presegli.
Zvone Gogala
Z občnega zbora sindikalne podružnice
Nadaljevanje s 1. strani
in tehnične varnosti ter zdravstva niso izpadla.
Posebno pozornost posveča mladinski organizaciji, saj ugotavlja, da mora zaživeti v polnem obsegu. Sindikalna organizacija ji mora pri tem pomagati.
Že na začetku razprave so udeleženci načeli vprašanje stanovanj. Ugotovili so, da je pri reševanju tega problema več ovir. Tovarna za gradnjo stanovanj nima na razpolago večjih sredstev, stanovanja pa, ki se sedaj gradijo, so za marsikoga — posebno za samska dekleta — predraga. Trenutno ima stanovanjska komisija 150 prošenj. Te bi lahko rešila v 3 letih le v primeru, da sc število delavcev ne bi povečalo in da bi imela vsako leto na razpolago 20 stanovanj.
Posebno važna je naloga sindikalne organizacije ob razpravah in pripravah na sprejem občinskega in sta-
tuta našega kolektiva. Vsi člani sindikata morajo razpravljati o teh aktih in dajati nanje pripombe ter jih dopolnjevati, ker bomo le tako utrdili naš položaj in si zagotovili pravilno pot razvoja. Ob procesu decentralizacije socialnega zavarovanja se vloga gospodarskih organizacij veča. One morajo iz lastnih sredstev kriti nadomestila za čas bolezni do enega meseca. Cc samo iz ekonomskega stališča ocenimo to vprašanje, ugotovimo, da bo morala naša obratna ambulanta v prihodnosti posvečati precej več pozornosti preventivnemu delu.
Pogoji za cenen oddih naših članov so ugodni. Vendar kaže, da bo treba razmišljati tudi o drugih oblikah letovanja (taborjenje).
»Tudi pri vas obstoja nejasnost o vlogi delovnega kolektiva pri sprejemanju nalog in pri njihovem izvrševanju,« je dejal pred-
sednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Nemce.
Pri izvrševanju samoupravne pravice in pri sprejemanju določenih aktov so vsi člani kolektiva enaki. Pri izvrševanju nalog, ki jih sprejmajo samoupravni organi, pa nastopijo razlike. Zaradi razlik med umskim in fizičnim delom, ki pri nas še obstoje, je razumljivo, da ima nekdo večje odgovornosti, iz katerih izvirajo večje pravice, npr. pri organizaciji dela.
Razprava je načela vprašanje delovne discipline, ki jo je treba poostriti v glavnem pri uslužbencih. Udeleženci so zavzeli odločno stališče glede dela obratne menze in obratne ambulante.
Na koncu jc občni zbor izvolil nov 15 članski izvršni odbor, katerega predsednik jc tovariš Slavko Vrzel j.
Peter Marn
Bolniki pozor!
Po šestmesečnem preure-jevanju ambulantnih prostorov smo uredili zobno ordinacijo in ostale prostore, ki bodo služili za uspešnejšo zdravstveno zaščito zaposlenih v tovarni, v mnogočem pa pripomogli tudi k dvigu strokovnega dela.
Do nadaljnjega bo zobozdravstvena ekipa v sestavi: zobozdravnik — zobna asistentka — zobni tehnik delala samo vsak torek in četrtek od 13. ure do 19. ure in v soboto od 7. do 12. ure.
Da bi delo tako v splošni, kot zobni in ginekološki ordinaciji teklo v redu, si je potrebno zapomniti naslednje:
1.	Splošna ordinacija:
Kdorkoli želi priti na pregled, odda svojo zdravstveno izkaznico ob začetku dopoldanske izmene oddelčni po-enterki, ki jo mora oddati v ambulanti do 7. ure. Posamezno prinašanje zdravstvenih izkaznic bomo zavračali. Kdor pride na pregled brez zdravstvene izkaznice, položi kavcijo 200 dinarjev, ki mu bo vrnjena, ko prinese zdravstveno izkaznico. Datumi pregledov se morajo namreč po navodilih pristojnih organov ujemati tako na zdravstvenih kartonih, kot tudi v knjižicah. Izjeme bomo upoštevali le pri nenadnih obolenjih, ki nastopijo med delom in pri poškodbah.
Za razliko od dosedanjega dela bomo pričeli s pregledi bolnikov ob 7 uri.
Osebe, ki so v bolniškem staležu, prihajajo na kontrolne preglede ob 8. uri.
Preventivne preglede bomo pričenjali po opravljenem kurativnem delu.
Vsi potrebni rentgenski pregledi bodo skupno s preventivnimi rentgenskimi pregledi ob 10.30.
Opozarjamo, da bomo prekinili s prakso dajanja bolniškega staleža za nazaj, ker ima vsak zavarovanec možnost in pravico, da se v primeru bolezni oglasi takoj v ambulanti, v primeru obolenja na domu izven delovnega časa pa kliče najbližjega zdravnika, ki mora vpisati v zdravstveno izkaznico datum obiska, naziv bolezni in mnenje o nezmožnosti za delo. Edino v takih primerih bomo odobravali bolniški stalež za nazaj.
V dnevih popoldanske (ponedeljek, sreda, petek) ordinacije, se prijavijo bolniki sami ob 14 uri v ordinaciji.
Vsi prijavljenci bodo v dopoldanski izmeni klicani v ordinacijo po telefonu.
2.	Zobna ordinacija:
Vsak bolnik bo ob prvem pregledu prejel kartonček,
na katerem bo napisan datum in čas ponovnega pregleda. V lastnem interesu vsakega bolnika bo, da se bo točno držal datuma in ure, ker bo sicer prišlo kaj lahko do zastoja.
Vsi bolniki z bolečinami bodo prišli lahko takoj na vrsto.
Zobna ordinacija ne bo klicala bolnikov po telefonu, temveč se bo vsakdo določenega dne in ure javil pri svojem oddelkovodji zaradi odhoda na pregled ter nato točno prišel v zobno ordinacijo.
3.	Ginekološka ordinacija:
Ginekološki preventivni pregledi bodo vsako soboto ob 10.30. Za te preglede oddajo spiske oddelčne poen-terke do 7 ure.
Ostale žene, ki žele biti pregledane pri ginekologu, oddajo zdravstvene izkaznice osebno (če delajo v dopoldanski izmeni) prav tako do 7 ure, če pa prihajajo izven delovnega časa ali iz obrata v Zalogu pa do 10. ure.
% ®'r »
Tresla se je gora, pričakujemo, da se ne bo rodila samo miš (dostikrat radi pozabljamo na sprejete sklepe)
Tudi o teh problemih bi bilo ■ ■.
Če primerjamo delo v skladišču pločevine za leto ali dve nazaj, ugotovimo, da je bila za to težko delo določena v večini le ženska delovna sila. V njih delo je spadalo razkladanje pločevine, zlaganje, tehtanje, sortiranje, štetje in izdaja v oddelke. Za to delo je bilo določenih do 16 žensk. Le pri transportu in razkladanju dekapirane pločevine je bilo zaposlenih 6 moških.
Z vsakoletnim dvigom produkcije tovarne se je vzporedno dvigal dotok materiala in niso bili redki slučaji, da so morale zaposlene ženske, med njimi so bile tudi gospodinje in matere, ki so morale ostati in razkladati še v nadurnem času. Gre, dokler gre, tako pravi ljudski narek in tako je tudi tu moralo priti do prelomnice, ker je bilo delo za žensko vsekakor pretežko, če upoštevamo že sam ženski ustroj ter predvidevamo posledice, ki bi lahko iz tega nastale.
Končno so le prevzeli moški taka težaška dela, a delavki je ostalo v Skladišču tehtanje, štetje in sortiranje. Ce opazujemo naše delo v skladišču, poteka v glavnem primitivno kot nekoč, le stolica in dvižni transportni voziček sta vsa naša mehanizacija. Pripomniti moram, da tudi ta sredstva kličejo po obnovi. Stolic skoraj vedno primanjkuje, en transportni voziček je skoraj stalno v popravilu. Nujno bi bilo treba misliti na zamenjavo z novim ali mogoče bolj izpopolnjenim, ki bi naj bil gibljivejši v našem pretesnem skladišču. Ravno tako sc le ročno razkladajo vagoni in kamioni.
Zaboje s 1000 kg pločevine je 'treba odpreti, preložiti pločevino na stolico, jo odpeljati in razložiti na določenem mestu. Če dobimo v skladišče do 40 ton pločevine na dan, že gre, toda dnevno preložiti od 100 do 190 ton je v teh pogojih precej težko. Delavci v talcem primeru omagajo.
Za primer naj navedem, da smo prvi dan razložili 193 ton pločevine od 6 do
20 ure, drugi dan je storilnost padla na 170 ton, a tretji dan na 120 ton. Nujno potrebno bi bilo misliti tudi na to. Pripomniti moram, da se nekako misli na rešitev tega vprašanja, a kdaj sc bodo obljube uresničile, jc vprašanje časa.
Z malo dobre volje bi lahko rešili nujno vprašanje ureditve rampe. Sedanji kamionski dovozi so neugodni in primerni za razkladanje avtomobilov do 10 ton pločevine. Rampa je dolga le 5 metrov, streha široka 2,20. Večji kamioni so ob slabem vremenu na dežju. Zato bi morali podaljšati streho vsaj za 5 metrov v dolžino in še meter v širino.
Že večkrat sem predlagal predpostavljenim, naj se vsaj to vprašanje zasilno reši, prosil sem tudi šefa proizvodnje, da je sprožil to vprašanje na upravnem odboru, toda trenutno stanje je še neizpremenjeno.
Obseg proizvodnje tovarne raste, zahteva od skladišča dnevno približno 30 ton pločevine in še več. Vse to je treba pripraviti, a z novim tiskarskim strojem bo dnevna poraba pločevine do 50 ton.
Da so se poslabšali sedanji pogoji dela, naj nam še služi sledeči primer: vagoni za razkladanje pločevine so na levi strani skladišča. Prej smo odpad iz vagona odmetovali na prostor med skladiščem in oljarno. Sedaj so nam ta prostor odvzeli, ves odpadni material moramo sedaj znositi preko skladišča na drugo stran in odmetati na kup sredi dvorišča. To so malenkosti, a ob večjem številu vagonov nam vsled tega vse delo obstoji, beseda da besedo in že so padle pripombe, da imamo dela vedno več, da so delovni pogoji slabši in da je prostora vedno manj.
K temu bi le pripomnil naslednje: čimbolj se dviga * proizvodnja tovarne, tem več dela se nalaga skladi- J žču in reševati je potrebno v eno z drugim. S tem bo ra- I stlo tudi zadovoljstvo tistih, t ki se čutijo sedaj prizadete, n
n
Matija Horvat
Predstavljamo vam ...
2e dalj časa smo ugotavljali, da je na sedanji stopnji razvoja treba še naprej razvijati delavsko samoupravljanje in kot enega njegovih glavnih pojavov — decentralizacijo. Prvi korak na tej poti je reorganizacija ekonomskih enot. Od 13 ekonomskih enot različ-hoga položaja in neurejenih odnosov, jih imamo sedaj le 6. Ta sprememba omogoča nepo-srednejši vpliv članov kolektiva, saj jim dopušča samostojno reševati določene zadeve.
Ob novi razdelitvi je bilo treba izvoliti nove delavske svete teh enot. Novo izvoljene predsednike in še nekatere druge družbeno politične delavce smo vam sklenili predstaviti.
Tovariše, ki jih danes predstavljamo, smo tudi povprašali, katero je najbolj pereče vprašanje, ki bi ga bilo treba letos urediti v tistemu organu ali organizaciji, v kateri delajo.
JURIJ VABSEK —predsednik upravnega odbora počitniških domov: »Cim širšemu krogu članov našega kolektiva želimo nuditi prijeten oddih po zmernih cenah. Temu namenu bosta služila počitniška doma na Velikem Lošinju in v Kranjski gori.«
4-
JANEZ BEČAN — predsed-nik DSEE oddelka tehničnih Predmetov: »Organizacija dela področje o katerem bodo morali razmišljati samoupravni organi in tehnični kadri, ki uolajo v našem oddelku.«
nik't£FR OCVIRK — predsed »Da	razvoja in delavnic
Viiaii on?° ,ahko uspešno raz Šoto*1 na®e delo, si moramo za kovmu* Potrebno število stro tehn iv- kadrov (orodjarji ii moral)	Vzgojiti jih bom
moral- sami. ali pa jih bom du pritegniti od zunaj.«
KAROL SMREKAR — pred-sednik DSEE v Zalogu: »V našem obratu je treba še izboljšati organizacijo dela in povečati količino proizvodnje ter dvigniti njeno kakovost.«
JANEZ TUREK — predsednik komisije za stanovanjska vprašanja in predsednik DSEE embalaže v Saturnusu: »Komisija za stanovanjska vprašanja je ugotovila, da moramo v prihodnosti imeti vsako leto na razpolago 20 stanovanj. Ce bodo pogoji to dopuščali, bomo stanovanjsko vprašanje rešili lahko v treh letih (pri enakem številu delovne sile).«
LADO DRNOVŠEK — predsednik komisije za nagrajevanje: »Začeto delo pri delitvi dohodka po ekonomskih enotah moramo dokončati. Da bo ta delitev slika dejanskega stanja, je treba izpopolniti organizacijo proizvodnje in zajemanje podatkov, kar je osnova za hitro usmeritev dela po ekonomskih enotah.«
ZVONE GOGALA — predsednik upravnega odbora podjetja: »Upravni odbor mora s svojo dejavnostjo zagotavljati,
da se bo ob naraščanju proizvodnje stalno izboljševala or-'■'» ganizacija dela. Da bi to dosegel, jo mora obravnavati in sprejemati ustrezne sklepe in priporočila.«
ALEKSANDER SEKIRNIK — predsednik centralne kadrovske komisije: »Kadrovska komisija bo morala v prihodnosti skupno z drugimi organi ustvarjati pogoje za vzgojo kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov, ki nam bodo potrebni v bodočem razvoju tovarne.«
JANEZ LIPOVEC — predsednik DSEE v Polju: »V najkrajšem času bo treba dokončno urediti strojni park, ki bo odgovarjal potrebam tovarne. Tesneje bo treba sodelovati s pripravo dela, orodjarno in konstrukcijo. Tako bomo lahko odpravili marsikatero oviro, ki se v naši EE pojavlja.«
FELIKS ROJEC -- predsednik upravnega odbora menze: »Urediti je treba vprašanje sredstev za našo menzo. Razen kakovosti dela je treba v menzi vzpostaviti dobre medsebojne odnose.«
POLDE URAJNER — predsednik centralne disciplinske komisije: »Komisija želi, da bi bilo čimmanj nezaželenih obravnav. Z dobro voljo in sodelovanjem vseh članov kolektiva, želimo odstranjevati nepravilnosti v korist nas vseh.«
JANEZ SMRAJC — predsednik komisije za higiensko tehnično varnost pri delu: »Posebno pozornost bomo morali posvetiti ureditvi strojev za varno delovanje. Potrebno bo izdelati naprave proti dvojnemu udarcu, preostale stiskalnice bo treba opremiti z dvoročnim sproženjem ter jih zavarovati pred slučajno sprožitvijo.«
ALEKSANDER MARGON — predsednik DSEE tiskarne: »Želimo si samo napredka, da bomo čimprej enakovredni ostalim v svetu.«
JOŽE EINSPILER — sekretar tovarniškega komiteja ZKS: »Glavna naloga organizacije ZK in njenih članov letos je temeljito delati pri poglabljanju in utrjevanju delavskega samoupravljanja našega kolektiva.«
SLAVKO VRZELJ — predsednik sindikalne podružnice: »S svojo dejavnostjo mora sindikalna organizacija zagotavljati utrjevanje in poglabljanje sistema delavskega samoupravljanja po EE. Sindikalni pododbori morajo biti enakovredni DSEE, obravnavati morajo isto problematiko. Ta ugotovitev velja tudi za IO sindikalne podružnice.«
BOJAN BOBIČ — predsednik organizacije ZMS: »Mladinska organizacija se bo morala boriti za uveljavitev mladih pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja po ekonomskih enotah. Mladi morajo biti nosilci tega razvoja.«
PETER MARN
Strelci tretji na tekmovanju »Usnjarja«
V nedeljo 14. aprila je bilo v Kamniku tradicionalno tekmovanje za pokal padlih borcev in talcev Tovarne usnja — Kamnik. Strelska družina »USNJAR« Kamnik je že četrtič razpisala to tekmovanje z zračno puško.
Po treh letih od kar smo imeli pokal v lasti, se je družina »Vida Pregare« zopet udeležila tega tekmovanja. Ker je naša tovarna s svojo strelsko sekcijo včlanjena v to družino, se je tega tekmovanja udeležilo tudi nekaj naših strelcev. Z rezultati smo lahko samo zadovoljni, saj smo dosegli sledeče rezultate:
Kobilica Dimitrij 167 krogov od 200 možnih in Kun-šič Anton 160 krogov. Skupno s strelci matične družine smo dosegli 3. mesto. Samega tekmovanja se je udeležilo 8 povabljenih strelskih družin iz, Slovenije. Zaradi tega smo zadovoljni z doseženim tretjim mestom. Upamo na boljše rezultate v prihodnjem letu.
Dimitrij Kobilica
Naši strelci v Kamniku. Na sliki so: Dimitrij Kobilica, Anton Kunšič in Janez Herzog
ORGANI SAM O UP RA V J AN J A
PO ROČAJO:
Seminar o zapiranju konzervne embalaže, ki ga je Saturnus organiziral za svoje potrošnike t. j. tovarne prehrambene industrije, se je izkazal kot zelo učinkovito sredstvo za zbližan je, pristnejši kontakt in za lažje odpravljanje oziroma preprečevanje napak pri delu z našo embalažo. Rezultati seminarja so bili lepi, zato se je Saturnus odločil, da nadaljuje s to prakso in organiziral v sodelovanju s Centrom za napredek kadrov v. prehrambeni industriji iz Zemuna in Združenjem tovarn prehrambene industrije iz Novega Sada nov, obsežnejši seminar za tehnični in vodilni kader tovarn za predelavo sadja in zelenjave.
Zaradi velikega števila prijavljenih smo seminar izvedli v dveh grupah po 15 ljudi. Udeležba je bila sicer manjša, kot smo pričakovali, vendar to ne zmanjšuje pomena in uspeha seminarja. Računati moramo namreč z bližajočo sc sezono v tovarnah za predelavo sadja in zelenjave in z veliko zaposlenostjo tistih, ki naj bi sc seminarja udeležili. Vendar tisti, ki so bili, so bili zadovoljni, saj so slišali na predavanjih stvari, ki jim bodo pri praktičnem delu lahko ogromno koristile. Veseli so bili pozornosti, ki jo Saturnus izkazuje
kupcem in lahko smo prepričani, da bodo posledice tega za nas ugodne.
Večji del seminarja so izpolnila predavanja, saj je bil naš namen udeležence seznaniti z vsestransko kontrolo embalaže in pa z našo proizvodnjo. Poleg predavanj so si ogledali še naš obrat za izdelavo konzervne embalaže v Zalogu in vse ostale obrate in delavnice. V predavanjih je bilo zajeto vse, kar je treba vedeti o pravilnem ravnanju z embalažo. Tako so lahko slišali o izdelavi konzervne embalaže in alupo pokrovov, o kontroli kvalitete vsega tega, o možnosti predelave elektrolitske ploče-
vine v konzervni industriji, o zapiralnih strojih, naših surovinah in celo o komercialnih odnosih med tovarnami. Tudi to je namreč problem, ki ga ne smemo zapostavljati, če hočemo, da bo težav v proizvodnji čim manj.
Predavali so naši strokovnjaki:	Ing.	Vrečko, ing.
Bergant, tov. Čopič, tov. Bregant in drugi in že po tem lahko sklepamo, da so bila predavanja res kvalitetna. Tako je bilo tudi mnenje udeležencev, ki so ves čas pozorno sledili in si zapisovali za njih najbolj pomembne stvari.
Posebno je razveseljivo to, da se je po vsakem pre-
Udelcženci seminarja z zanimanjem poslušajo predavanje inženirja Berganta o kontroli izdelkov kovinske embalaže
Začetki povezave proizvodnje s šolo
Pred časom so se v tovarni oglasili predstavniki fakultete za strojništvo — oddelek za tehnologijo. Želeli so spoznati tovarno, njen način proizvodnje in strojni park s katerim razpolagamo. Prošnji smo z veseljem ustregli, saj se zavedamo obojestranske koristi.
19. aprila smo organizirali dva krajša seminarja, katerih se je udeležilo skupno 60 študentov. Na njih smo seznanili .udeležence z našo tovarno, kar je pomenilo koristno dopolnilo predavanjem o preoblikovanju pločevin.
Zatem so si udeleženci ogledali tovarno in se ponovno zbrali k zaključne-
GhG&MiG
Sprejeti v aprilu:
Bekš Maksimiljan, Levak Franc, Šinkovec Marija, Jere Avgust, Agapito Anton, Levstek Andrej, Markič Ljudmila, Tomc Pavla, Križnar Ladislava, Gyergy-ek Augusta, Krušič Marija, Kurent Amalija, Dovč Angela, Sampl Marija, Kendič Mura, Petrlin Anica, Boc Antonija, Volovec Olga, Bo-har Irenka, Zupančič Jožefa, Strah Alojzija, Marko Katica, Sever Albina, Ta-bernik Ivanka, Marguč
mu razgovoru. Pri seminarjih je bil navzoč docent Franc Gologlavec.
Študenti so se predvsem zanimali za belo pločevino, litografijo, tisk in orodja za plastične mase. Takoj smo se začeli pogovarjati o nadaljevanju takega sodelovanja in smo se dogovorili za obisk orodjarne, obrata v Zalogu in obrata v Polju. Drugo leto bo taka povezava tekla skozi celo leto.
Pohvalimo se lahko, da smo pri študentih vzbudili interes za našo tovarno in lahko pričakujemo, da bomo katerega od teh, ki so nas obiskali, kmalu sprejeli v naš kolektiv.
Lovro Verčko
novice
Franc, Zupančič Jože, Frle-tič Zlata, Ciuha Terezija, Delič Milan, Saje Ladislav.
V mesecu aprilu odšli iz podjetja:
Omerzo Ana, Vogrinc Marija, Pavlin Martina, Juh Ljudmila, Ropotar Ivana, Štumfel Maks, Anžur Zlata.
Poroke:
Halb Ida poročena Tisaj, Rihtar Štefanija poročena Novak s tovarniškim delavcem Novak Florjanom, Rihtar Kristina poročena Kolar.
davanju razvila živahna diskusija, vprašanj in odgovorov ni bilo konca. To pa je ravno tisto, kar udeležencem lahko najbolj koristi. Direktni razgovori s pojasnili, medsebojna izmenjava mnenj in izkušenj, vse to so stvari, ki so si jih najbolj zapomnili in jih bodo pozneje, pri svojem delu lahko uporabljali.
Naše mnenje je, da je seminar uspel in dosegel svoj namen. Da si ne domišljamo preveč, nam dokazujejo številna pisma, ki jih dobivamo od udeležencev. V njih se nam zahvaljujejo za lep sprejem in za vse tisto, kar so pri nas slišali in se naučili. Pišejo nam, kako z uspehom uporabljajo nasvete in izkušnje, ki so jih dobili pri nas. In mi? Mi smo razumljivo veseli tega, saj nam dokazuje, da je bil naš namen dosežen. Zavedamo pa se, da bodo težave še vedno, ampak da jih bo vedno manj, če bomo začeto nadaljevali. Ravno zato bomo še organizirali seminarje, nadaljevali bomo s to prakso, ki vodi k boljšemu, kvalitetnejšemu delu in sodelovanju, j Poljšak
»GLAS SATURNUSA« glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspiler, Janez Herzog, Ivan Lukančič, Peter Marn, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Tiska tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani.
Delavski svet je na sejah, ki so bile 3. aprila, 24. aprila in 8. maja:
© potrdil letno poročilo obratne ambulante © sklenil, da je treba letos popraviti 30 stiskalnic. Zavarovati je treba copate, odpraviti možnost ponovnega udarca, popraviti nožne pedale in drugo
© ker primanjkuje približno 100 garderobnih omaric, je treba pri proizvajalcu posredovati, da jih čimprej dobavi. Razprava je pokazala, da je urejenost prostorov in okolice tovarne slaba. Zato je sklenil, da morajo šefi in oddelkovodje poskrbeti, da sc to vprašanje v najkrajšem času uredi
© sprejel poslovnik uredniškega odbora za izdajanje tovarniškega časopisa Glasa Saturnusa ® Sklenil, da odločbe o osebnih dohodkih podpisujejo za delavec po EE njihovi šefi, prav tako tudi za uslužbence druge skupine, ki so v EE. Za uslužbence druge skupine v posameznih službah podpisujejo odločbe pristojni direktorji, za uslužbenec prve skupine pa podpisuje odločbe generalni direktor. Delavci in uslužbenci druge skupine, če se ne strinjajo z odločbo, sc lahko pritožijo na DSEE. Uslužbenci druge in prve skupine, katerim podpisujejo odločbe direktorji sektorjev in generalni direktor, sc na odločbe lahko pritožijo na upravni odbor podjetja • višin o osebnih dohodkov za člane posameznih ekonomskih enot bodo določili njihovi šefi skup-
no s komisijami za nagrajevanje
0 sprejel Osnove za nagrajevanje in Kategorizacijo del v proizvodnji. Oba akta veljata od 1. aprila letos dalje
© izvolil nov upravni odbor. Sestavljajo ga: Zvone Golaga — predsednik, Francka Trpin, Silvo Lavrič, Miro Alič, Vili Pogačnik (mlajši), Vika Boc, Milan Drakulič, Milan Kunilo in direktor podjetja, ki je član po službeni dolžnosti. Namestniki članov so: Janez Ošaben, Vasilija Art-nak, Bojan Bobič in Jože Zadnikar
0 Razpravljal o problemih, ki se že dalj časa pojavljajo v menzi.
Upravni odbor je na svojih
sejah:
© sklenil, da naj komisija za investicije uredi glede nabave novega avtomobila
@ sklenil, da se odkupita lakirni stroj in sušilna peč. Omenjeni napravi sc bo odkupilo od tovarne 29. November
© po oddelkih in strokovnih službah je treba voditi stalno evidenco nadur
© redno obravnaval izpolnitev plana za mesec nazaj in postavljal piano za naslednje mesece — marec, april in maj
© sprejel pravilnik o nagrajevanju šoferjev in njihovih spremljevalcev, ki je začel veljati s !• aprilom
© sklenil, da sc pri akontaciji 25. aprila deli 17 "/o »dobička«, ki se obračuna na osnove osebnih dohodkov
Predstavljamo novi kolesarski žaromet
Osnova pri konstrukciji tega žarometa je bila pravzaprav splošna:
Ustvariti izdelek z največjo uporabno vrednostjo pri najmanjših stroških — to je najmanjšo porabo ma-
teriala ter izdelavnega ih montažnega časa.
Ta žaromet ima nekaj posebnosti, ki ga dvigajo nad povprečje tovrstnih izdelkov.
Nadaljevanje na 8. strani
Takole izgleda prototip novega kolesarskega žarometu Našim konstruktorjem lahko izrečemo vse priznani
Nekoliko za šalo, nekaj zares, predno začne se dopustniški ples
Bliža se sezona dopustov, zato ne bo napak nekaj napotkov, ki nam bodo koristili bodisi ob mrzličnih pripravah na dopust, bodisi na samem dopustu, ali pa takrat, ko se bomo sveži, spočiti (ali pa morda še bolj utrujeni) vračali z dopusta. Napotki so vedno dobrodošli, posebno še ob takih prilikah, ko odhaja državljan ali družina na tako težko pričakovani dopust.
Vzemimo torej, da smo imeli izredno srečo in smo si bolj ali manj s težavo priborili rezervacijo v počitniškem domu — imamo torej napotnico v žepu. Že čez dva dni, morda že jutri bomo odrajžali na morje! Doma je vse narobe — sreča v nesreči, da je dopust le enkrat na leto! Gospodinja teka sem in tja, čisti, pospravlja, pripravlja, popravlja, nakupuje to, nakupuje ono, potrebno in nepotrebno; družinski poglavar godrnja nekaj sam pri sebi, sc jezi, zavpije nad mulci, ki so res za samo napoto — povsod tam, kjer jih ni treba! Tako nekako je skoraj v vsaki družini... No, in da se bomo tudi mi znali pravilno pripraviti na. dopust, poglejmo, kako je to v navadi pri družini Boštjana Urlaubarja — kaj nam svetuje on.
Takole pravi:
Pripravite iz kleti in podstrešja vse razpoložljive kovčke in potovalne torbe! Ce jih ni dovolj, še katerega kupite, kajti prtljage, bogme, ni nikdar preveč. Zato bo pametna gospodinja vzela s seboj na dopust res vse najboljše, kar
premorejo omare, da ja ne bo v zadregi, kaj bi oblekla! Jutranje obleke, vsaj trije kompleti za odhod na plažo in vsak dan druga obleka za večerni sprehod, to je najmanj, kar mora imeti sleherna sodobna žena. Da o plesni garderobi sploh ne govorimo! Žena, ki se dnevno vsaj petkrat preobleče, je ponos svojega moža, zlasti še takrat, ko se le-ta obložen s kovčki, ves znojen komaj premika, kot dalmatinski magarac. Najvažnejša in najpomembnejša pa je zavist! Da, zavist, ki bo grizla ženine znanke, ko jo bodo videle vsakokrat v drugi obleki. Možiček pa se bo pri tem ves blažen topil od sreče, ponosa in zadovoljstva! — Za kopanje boste potrebovali najmanj dve kopalni obleki, razen če cenite nylon plažo, ta rekvizit lahko ostane doma. Očala, sončna namreč, so nepogrešljiv spremljevalec vsakogar, pa naj bo star ali mlad. Ne le, da ščitijo oči pred močnimi sončnimi žarki, kar navsezadnje niti ni tako pomembno, temveč napravijo obraz skrivnosten ... Skozi temna očala lahko premotrite vsakogar, ne da bi ta kaj opazil. Za to opravilo so zlasti prikladna očala, ki se na zunanji strani leskečejo kot zrcalo, njihov učinek pa je za zunanjega opazovalca podoben slepeči svetlobi pri elektro-varenju.
Fotografski aparat obvezno vzemite s seboj! Z njim lahko napravite nepozabne posnetke. Če bo imel vsak član družine obešeno svojo Leico na rami, boste izgle-dali čistokrvni inozemci. S
Nagradna številčnica
V želji, da zainteresiramo čim večje število članov kolektiva za reševanje ugank, objavljamo tokrat razmeroma lahko številčnico, ki jo bo z malo iznajdljivosti Prav vsak lahko rešil.
Kako boste reševali?
Poiščite s pomočjo opisov na desni strani odgovarjajoče črke in z njimi nadomestite številke! Ista številka Pomeni vedno isto črko.
13—6—18—15
. 3—16—4—1—-6—14—17—15—5—12 8—7—15—14—2—11—7
i 13- 9—7—15—io
1()—H—13—4—17—11—14—15—5—12
2~"7—15—10—6—18—1—6
8—18—15—9—4— 12—15—3—4—7— ,14—4—10—8—4 11—5—8—7-4
5—4
17—4
slovenski dnevnik skupnost poljski pridelek naš polizdelek važno železniško križišče v Sloveniji sprednja stran poslopja mesni izdelek industrijski obrat sovražnica miši tovarna v Kranju (član CIS)
Vnesite sedaj dobljene črke v spodnjo uganko, pa oste dobili kot rešitev zelo zanimivo življenjsko resnico. ,	15—9—7—4	2—18—4—12	16—4—8—15—17—4
6,
5—18
13—4	10—18—15—3—6—8	17—11	5—4—14,
—	4—9—4	2—4,	13—4	17—11—8—15—18—11
17-H 5—4—14!
ILC
REŠEVALCI PREBERITE!
Rešitve nagradne številčnice oddajte do 8. junija nabiralnik Glasa Saturnusa. Žreb bo določil dobitnike a6rad v skupnem znesku 10 000 din.
>	!• nagrada 1000 din,
Y 2. 8 nagrad po 500 din.	Uredništvo
tem pa je že izključen vsak strah, da ne bi v katerem koli gostinskem lokalu ob morju dobili takoj prostor. Če boste znali pri tem še spretno uporabiti kako nemško ali angleško besedo, ki vam je še iz šole ostala v spominu, se bo v trenutku najmanj pet natakarskih »lutk« do tal klanjalo pred vami: »Was wo-llen, Sie bitte?«
Z daljnogledom boste lahko opazovali ladje na obzorju, morske pse in delfine daleč na morju ali pa kako »morsko deklico«, ki se bo v Evinem kostimu nič hudega sluteč sončila na samotni skali.
O olju za sončenje, kremah, šminki, pudru, parfumu in ostalih kozmetičnih preparatih ne bi govoril. Tega ženski svet gotovo ne pozabi doma!
Ležalna blazina ni samo za ležanje, ona vam prihrani izdatek, ki bi ga imeli za najem čolnička. Vležete se nanjo in z rokami veslate. Če pa na njej mirno ležite na hrbtu in se prepustite morju, pa od daleč izgledate kot napihnjena mrhovina, ki so jo bogve od kod prinesli morski valovi.
Obvezen in hvaležen spremljevalec na vsakem koraku je tranzistor. Ljubljansko postajo sicer na Jadranu podnevi ne boste slišali, temveč le italijanske. Toda to ni važno, važno je, da vaš tranzistor tuli, tuli in preglasi vse ostale, kolikor jih je na plaži! Če želite, da vam bo tranzistor dolgo služil, ga ne smete prenašati v roki ob telesu in pri hoji mahati z njim, nosite ga spredaj — pred sabo v višini brade, tako nekako kot nosi faj-mošter moštranico v procesiji za dež.
Denarja vzemite na morje rajši več, kot ga nameravate potrošiti, kajti nič se ne ve, kaj pride! Tujcem boste ustregli, če jim boste prihranili pot v menjalnico, sebi pa preskrbeli devize, ki imajo spričo dragih penzionov edine visoko vrednost ob morju.
Gotovo se boste spomnili znancev in sorodnikov s kako razglednico, zato ponesite s seboj vsaj svinčnik ali nalivno pero. Tudi igla in sukanec prav prideta, če odleti gumb pri kopalkah ali modrčku. Od zdravil vzemite s seboj vsaj škatlico tablet zoper glavobol, dalje Navisan tablete, kapljice za pomirjenje živcev, špirit za slučajne odrgnine, zavitek vate; vsekakor pa mora biti med zdravili tudi steklenica kačje sline za dobro prebavo. Kačja slina je istočasno tudi odlična popotnica, ali pa sredstvo proti zobobolu. Ce radi berete, boste gotovo vzeli na pot kako knjigo, ki vam bo prišla prav, če ne prej, ko bo deževalo. Tarok ali šnopc karte so obvezen rekvizit za vse tiste, ki ne ljubijo
badmingtona ali hula-hup obroča. Predmeti za osebno higijeno ter »intimna garderoba« so stvar vsakega tatvine in ropi so pod posameznika oziroma posa- ropskim povprečjem, meznice.
Morske ribe so mnogo bolj neumne, kot sladkovodne — tako rade prijemajo kot ženske! Zato vzemite pribor za ribolov, ki vam bo razen zabave, omogočil še finančni prihranek, ker vam marsikdaj ne bo treba na večerjo.
Pred samim odhodom boste izklopili električne naprave, izklopili radio, hladilnik ter plinske bojlerje in kuhalnike, če nočete nesreče v hiši. Izpraznite posode za smeti in pepelnike!
Porabite ali uničite vso zalogo pokvarljive hrane, po-mijte in spravite posodo na svoje mesto! Ce nimate komu izročiti v oskrbo cvetic in domačih živali (papig, kanarčkov, kuncev itd.), jih^ooste morali ob povratku
vanja, saj dandanes pri nas bujno uspeva le gospodarski kriminal; običajne ev-Če
nameravate na dopust s svojim fičkom ali bolje rečeno »vozom«, ga ni treba pregledati, saj so mehanične delavnice ob cestah, razen tega pa uspešno posluje služba Pomoč-informacije. Vsekakor je vožnja z lastnim vozom mnogo priklad-nejša, najmanj kar je, prihranite pot in stroške, ki bi jih imeli z nabavo vozovnic.
Če vaš počitniški dom ne prejema časopisov, sporočite upravi, naj vam ga pošilja v kraj dopusta. Kajti južno od Kolpe in Sotle boste lahko kupili slovenske časnike le v republiških metropolah. Če vam bo prihajal med dopustom časopis na dom,
vzemite s seboj! Okna pustite odprta in zavese od-grnjene! Tako boste našli ob povratku pohištvo lepo prevlečeno s plastjo prahu. Sosedom nikar ne povejte, kam greste! Le naj se »žrejo« od firbca in zavisti! Izračunajte koliko litrov vode bo steklo v vaši odsotnosti, če boste pustili pipo odprto. — Za popot-
vzeti še tri dni izrednega dopusta, da boste lahko prebrali ves zaostanek. Nikakor pa ne pojdite na dopust brez Glasu Saturnusa, ki je za vas prav gotovo najcenejši časopis v državi.
Upam, da boste iz vsega tega le nekaj koristnega izluščili tudi zase — toda bodite previdni! Brezskrben in zadovoljen dopust
nico vzemite nekaj klasično .	„ ,.
kranjskega: pohano teleti- 5e zelJa vsakogar, zato sreč-
no, flancate ter že omenjeno kačjo slino. — Ni nujno, da zaprete vrata sta-
no in nasvidenje po povratku domov!
Ivan Lukančič
Naši počitniški domovi — cenen oddih
Že vrsta let je minila, odkar je uspelo našemu kolektivu organizirati lasten počitniški dom na Velikem Lošinju. Vsako leto se zvrsti v tem domu večje število članov kolektiva in njihovih družinskih članov na 7 ali 14-dnevnem oddihu.
Prijetno kopanje, dobra hrana, izleti v okolico, ples in dobra kapljica — to je vesela stran našega počitniškega doma. Druga stran, za večino nezanimiva, dokler kje ne zaškriplje, je pa precej manj prijetna. Precej »ukradenih« dopoldanskih ur, še več pa popoldanskih je potrebno, da je vsaj pretežna večina gostov sita, odžejana, zadovoljna...
Upravnik, kuharica in še pet deklet na Lošinju, v Ljubljani pa recepcija, blagajna, nabava, prevoz, kamion, avtobus, zamotano kolesje, ki se mora kar naprej vrteti, če ne ...
Kaj pa cena, zmogljivosti, adaptacije... O ceni lahko trdimo, da je pristopna, zlasti s popustom; nižja je kot marsikje ter se lahko odloči za dopust na Lošinju vsakdo, zlasti še v predsezoni, ko bodo cene nižje. Seveda zmogljivosti doma v sezonskih mesecih ne zadoščajo, izven sezone pa normalno
ni vse zasedeno. Adaptacije pa ne najdejo pravih ušes, ker žal ni nikoli dovolj denarja.
V pretekli sezoni smo kar dobro gospodarili. Zmogljivost doma smo izkoristili le malo manj kot 100 "/o. Doseženih 96 % izkoriščenih zmogljivosti govori, da je naš dom, skupaj z domom ObSS Moste-Polje dovolj znan in cenjen, govori pa tudi, da smo vsi pridno in pravilno delali. Našim članom, pa tudi članom mo-ščanske skupnosti smo omogočili mnogo prijetnih dni, da so se lahko oddahnili in okrepili.
Mnoge interesente smo morali odsloviti, ker so želeli letovati v glavni sezoni, ki se na Lošinju začne praktično že v mesecu maju in traja vse do konca septembra. Razumljivo je, da družine s šolo obveznimi otroki ne morejo na dopust drugače kot v juliju in avgustu, ostali pa bi se morali odločiti za letovanje v maju, juniju ali septembru. Na ta način bomo lahko še bolje izkoristili naš dom in ne bo treba odslavljati posameznike, ki bi radi letovali v Lošinju.
Janez Herzog
Misli pred sezono v počitniškem domu Veli Lošinj
ne astme. Tovarniški zdravnik dr. Ravnikar, ki je prav takrat bil na dopustu, se Je, zvest svoji dolžnosti, nesebic-
Eden od izredno važnih načinov ekonomske propagande so specializirane razstave in velesejmi.
Saturnus se je letos že udeležil spomladanskega velesejma v Zagrebu, trenutno pa sodeluje na dveh specializiranih sejmih in sicer na sejmu motornih vozil v Ljubljani in na kmetijskem sejmu v Novem Sadu.
Spomladanski sejem v Zagrebu, ki je bil v aprilu mesecu in na katerem je sodelovalo tudi naše podjetje, je proti pričakovanju dosegel lep uspeh, posebno na področju prodaje naših izdelkov za široko potrošnjo in embalaže za konzervno industrijo. Vrednost zaključenih poslov na tem sejmu je presegla 600 milj. dinarjev, od tega zneska odpade skoraj tretjina na izdelke široke potrošnje.
Lahko trdimo, da bi bili rezultati na tem sejmu še boljši, če bi zaključevali pogodbe za vse artikle, ki jih izdelujemo, kar pa vedno ni mogoče brez sodelovanja tehničnega kadra kakor tudi strokovnjakov iz litografije.
Veliko je bilo tudi zanimanje za naše izdelke s strani tujcev, katerim smo posredovali ponudbe za artikle, ki so bili za njih zanimivi, delno na sejmu, delno na sedežu tovarne. Izdelki, za katere so se zanimali so bili predvsem s področja široke potrošnje.
Za časa sejma je izšlo več člankov v dnevnem in strokovnem časopisju, izvršeno je bilo snemanje s strani televizije ter dan tudi intervju za Radio Beograd pod naslovom »Iz industrije za industrijo«. Vsi članki so bili brezplačni, razen televizijske reklame, za katero so stroški z ozirom na uspeh minimalni ter smatram, da bi se taka oddaja lahko še ponovila.
O rezultatih sejma »Motorjev in motornih vozil« v Ljubljani ter kmetijskega sejma v Novem Sadu še ne moremo govoriti, ker sta se sejma ravno pričela, vendar pričakujemo z ozirom na veliko zanimanje v prvih dneh ugodne rezultate.
Kljub temu, da predstavljajo sejmi sami dokajšen
izdatek, ne smemo pozabiti rezultatov, ki nam te izdatke v celoti povrnejo. Zato je potrebno, da se specializiranih razstav kljub trenutni konjunkturi, .v kateri se nahaja naša tovarna, udeležujemo z okusno opremo ter s primernimi prostori tudi v bodoče.
Idejne osnutke, mizarska kakor tudi kovinska dela za razstavne prostore izvršujemo v tovarni, zato že samo s tem prihranimo stroške, ki bi jih sicer imeli, kolikor bi zaupali izdelavo osnutkov kakor tudi ostalih del specializiranim podjetjem, za katere lahko trdim, da zaradi trenutne preobremenjenosti z aranžiranjem sejmov ne morejo izvršiti teh del tako kvalitetno kot želimo.
Feliks Rojec
dar velja naj eno:	bodimo
ljudje, pošteni, dobri in uvidevni drug do drugega pa bo dopust prav gotovo za vsakega prijeten, lep in koristen! Na koncu ne morem mimo naslednjega zglednega primera. V počitniškem domu je letovala kot zunanji gost tudi upokojenka T. K. iz Kranja. Zaradi velike vročine je že po nekaj dneh dobila nenaden življenjsko nevaren napad srč-
no žrtvoval ter ure in ure nenehno bedel pri bolnici, drugi dan pa poskrbel za prevoz v bolnico. Nečak imenovane bolnice je nekaj dni kasneje, ko je prišel k nam zaradi povračila denarja za neizkoriščene dni letovanja svoje tete, izrekel praV iskreno zahvalo za zdravnika — in enaka zahvala naj velja tudi z naše strani.
Ivan Lukančič
Predstavljamo novi kolesarski žaromet
Samo še mesec dni — in spet se bodo odprla vrata počitniškega doma v Velikem Lošinju. Zategatclj ne bo napak, če si ogledamo nekatere značilnosti, pomanjkljivosti in nevšečnosti, ki so se pojavljale pri organizaciji letovanj v lanskem letu, da se bomo le-teh v letošnji sezoni lahko izogibali.
2e samo dejstvo, da je bilo v pretekli sezoni doseženo doslej menda rekordno število gostov, nam daje slutiti, da se bo število koristnikov našega počitniškega doma letos po vsej verjetnosti še povečalo. Vendar se nam ob misli na to, da so bile zmogljivosti počitniškega doma z najetimi sobami vred popolnoma izkoriščene pravzaprav le v glavni sezoni t. j. julija in avgusta meseca, vsiljuje vprašanje: kako doseči boljši izkoristek razpoložljivih Zmogljivosti tudi v predsezonskih oziroma posezonskih mesecih? Jasno je, da so lani lahko preživljali svoj letni dopust v glavni sezoni le tisti, ki so si že predčasno ali vsaj pravočasno zagotovili prostor. Vsi drugi so se skesali, ali pa so se morali odločiti za čas izven sezone, kar pa marsikomu spet ni bilo mogočel zaradi šolskega pouka. Zato menim, da bi moral biti penzion za vse tiste, ki v glavni sezoni nimajo več prostora, pač nekoliko cenejši. Prepričan sem, da v tem mnenju nisem osamljen; je pa prav gotovo tudi v interesu podjetja, da čim večje število članov kolektiva preživi oddih na morju.
Precej kritičnih pripomb je bilo lani na račun najetih sob pri lastniku Bonaldiju, češ da niso udobne, da sanitarne na-
prave nc odgovarjajo in podobno. Ce omenjeni prostori res ne odgovarjajo za ugodno počutje dopustnikov, naj se pomanjkljivosti .odpravijo že pred pričetkom sezone, ali pa naj se prostori, ki takorekoč jemljejo ugled počitniškega doma, v bodoče rajši ne najemajo več.
Morda ne bi bilo napak, če bi skušali navezati stike s kakim podjetjem, ki ima svoj dom na srednjem Jadranu. S takim načinom izmenjave dopustnikov bi omogočili tistim, ki jih Lošinj ne privlači več, da bi svoj letni dopust lahko poceni preživeli v kakem drugem letoviškem kraju naše obsežne jadranske obale. Zavedamo se, da si pretežni del članov kolektiva s svojimi dohodki ne more privoščiti dopusta po polni ceni v katerem drugem kraju.
V	minuli sezoni je bilo poleg nekaterih bolj ali manj upravičenih odstopanj v višini penziona pri posameznih naših poslovnih prijateljih ali družbeno-potitičnih sodelavcih, žal tudi nekaj primerov zlorabljanja že tako ugodnih pogojev s strani posameznih članov kolektiva,
Oglejmo si nekatere:
V	prvem primeru je tovarišica, imenujemo jo N. N., prijavila in tudi dobila rezervacijo za 6 člansko družino. Natanko mesec dni po prijavi je prišla eno osebo odjavit. Nekaj dni pred odhodom je pravilno vplačala penzion in dobila napotnico za pet ljudi, v počitniški dom je prišla tudi šesta (odjavljena) oseba — za nameček pa so prišli en dan prezgodaj, ne glede na napotnico in vplačani znesek (saj v tovarni tega ne vedo)!
Spet druga razmeroma dobro situirana tovarišica pa je prav tako za 6 oseb starih nad 10 let, vplačala le štiri polne obroke z motivacijo, da bosta po dva otroka imela skupni obrok. Da pa otroci ne bi bili lačni, so v jedilnico prihajali prvi oni (na cele porcije, seveda), ko so le-ti odšli — pa še roditelja. Vprašam se, ali je vredno za nekaj sto dinarjev?
Tretji primer, po značaju vsekakor najbolj nevreden človeka, ki je zelo podoben tisti znani basni o ježu in lisici, pa je naslednji: Neka članica kolektiva se je prijavila in vplačala penzion za sebe pravočasno in pošteno ter tudi dobila nakazano sobo. Dva dni pred odhodom tiste izmene je prišla neka druga neimenovana tovarišica in malone na kolenih prosila za prostor. Ker je zagotavljala, da je pripravljena spati z možem tudi na enem samem ležišču — vseeno kje, smo ji dodelili (sporazumno s prvo tovarišico!) preostalo prazno posteljo v sobi prve tovarišice. Prepričani smo bili, da je zadovoljstvo obojestransko in problem rešen. A kaj se je zgodilo? Kmalu po prihodu v počitniški dom je mož druge tovarišice z besedami, da ni plačal penziona, da bo s tujo babo spal v isti sobi, — zgrabil posteljo in prtljago druge tovarišice ter s pomočjo, menda, gospodarja vse skupaj zavlekel v klet. To dejanje vsekakor ni bilo tovariško in tudi ne človeško — zamislimo pa si, kakšen dopust je imela prva tovarišica.
Slišati je bilo tudi o primerih netovariških odnosov do posameznih dopustnikov izven našega kolektiva, dalje o posameznih »slepih« gostih, ven-
Nadaljevanje s G. strani
Svetlobne lastnosti:
Žarnica — izvor svetlobe
—	ni povsem običajna, temveč umirjena s točno določenimi podatki za obliko, dimenzijo in položaj nitke v njej z ozirom na njeno ods avljeno podnožje E 10
—	torej se nitka žarnice vedno nahaja v žarišču pa-raboličnega zrcala.
Parabolično zrcalo je izdelano s takim parametrom, da pri odrejenem zunanjem premeru in odrejeni žarnici daje maksimalen svetlobni učinek — to je zbere iz žarnice sevajoče žarke v maksimalnem prostorskem kotu ter jih odbije v minimalnem in na ta način omogoči velike jakosti v jedru svetlobnega pramena. Te jakosti dosegajo (merjeno brez razpršil nega stekla) do 8000 cd. To nalogo opravljajo tudi drugi žarometi, vendar le s po^vičnimi uspehi. (Neumerjena žarnica, netočno parabolično zrcalo in njegova groba površina so vzrok za te polovične uspehe).
Razpršilno steklo je pri tem žarometu najbolj nenavadno. Na sebi ima prizme, ki svetlobni pramen deloma razširijo in nekoliko, odklonijo navzdol, da se osvetljeno področje na cestišču nekoliko poveča. V sredini tega stekla je montirana refleksna površina — refleksni žarilec — ali po domače »mačje oko.« Na ta način smo dosegli, da je v vseh možnih slučajih, ko žaromet ne sveti, vseeno viden za vse tiste, ki ga osvetljujejo — na isti način kot drugi refleksni žarilci, montirani posebej ali pa sestavljeni v drugih signalnih lučeh.
Montažne posebnosti so:
električni dovod se pritrdi (pri novem žarometu bo že montiran) brez vijakov in to tako, da tvori dober spoj s kontakti žarnice. Da ne bi prišlo do poškodb spojnih mest, je dovodna žica speljana skozi posebno plast, ki s svojo posebno obliko prepreči, da bi se vse vibracije in zunanji vplivi prenesli v notranjost in zrahljali električne zveze.
Cela svetilna skupina je že montirana in lahko deluje brez ohišja. Ko se prepričamo, da je žaromet dobro spojen in deluje, poveznemo ohišje, ki nc vpliva na ostale zveze in se spoji s sprednjim delom samostojno kot nekakšen pokrov
svetilne skupine. Njegova vloga — nosilec električnih priključkov in zveze z okvirjem kolesa, je torej od-1 padla.
Konzolni nosilec, ki spaja okvir kolesa z žarometom, je tudi spremenjen in to na način, da omogoča montažo ali demontažo celega žarometa samo z delnim od' vitjem enega vijaka.
Naj primerjamo še na1 kratko lastnosti iz drugega vidika — izdelavni stroški (material in delo) v primerjavi z žarometom, ki sm° ga doslej izdelovali. Novi žaromet tehta 130 g. V primerjavi z prejšnjim, ki teh'! ta 350 g, je to približno 1/3 teže.
Sestavnih delov je pri no-j vem žarometu približno 1/2, ki so izdelani z malim številom operacij, tako da je število operacij le nekaj večje od 1/4 prejšnjih.
Jasno je, da pri takem, zmanjšanju teže, števila se-: stavnih delov in števila ope-j racij, ni ostalo na žarometu praktično nič starega (razen | dveh vijakov v žarometo-vem nosilcu in dveh pripadajočih matic). Vsak ele-| ment je prevzel po več na-! log — glavni sestavni del j jih ima celo 6 (prednje steklo, refleksni žarilec, zvezni ] element namesto obroča, montažni element za ohišje,! montažni element za nosilec žarometa ter past za sidranje kabla).
Posebnosti posameznih delov bi bile verjetno preveč! strokovne. Upam, da je za splošno informacijo dovolj'
V delu in pripravi je že prva večja serija tega žarometa in si bo vsakdo s pomočjo tega opisa lažje ogledal posebnosti na samem izdelku.
Engelbert Stopar j
ČEPRAV ZOBNA AMBULANTA DELA SELE KRATEK CAS, LAHKO REČEMO, DA SO USPEHI »VIDNI«
SATURNUS NA SEJMIH
Na letošnjem avtomobilskem sejmu v Ljubljani smo razstavljali naše izdelke v okviru poslovnega združenja
CIS
GLAS SATURNUSA
IZDAJA DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE »SATURNUS« LJUBLJANA — LETO V. — ŠT. I — MAJ 1963
PRILOGA
TEZE ZA SESTAVO STATUTA
PODJETJA SATURNUS LJUBLJANA
Komisija za izdelavo statuta našega podjetja je začela z delom. Na osnovi zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta je na prvi seji sestavila predlog tez, ki jih danes objavljamo. Predlog našteva področja življenja in odnose, ki se pojavljajo. To pomeni, da v predlogu še niso napisani členi, ampak so napisane posamezne stvari, ki jih bodo morale obdelati strokovne službe, samoupravni organi in družbeno politične organizacije. Ce povzamemo: *►Pričujoče teze so samo nekaka zbirka vprašanj, ki naj bi služila kot osnova za temeljitejšo obravnavo. Na osnovi te bo komisija, ko bo zbrala vse materiale, začela pripravljati besedilo in sistematično razdelila snov, ki jo bo obdelal statut.« Vse te razprave bomo organizirali v maju in juniju mesecu.
Statut našega delovnega kolektiva mora temeljito obdelati in pravno urediti vse družbene odnose, ki se pojavljajo na današnji stopnji gospodarskega razvoja in na stopnji razvitosti sistema delavskega samoupravljanja. Istočasno mora ta statut že nakazovati poti in načine gospodarske rasti ter poglabljanja in utrjevanja delavskega samoupravljanja. Statut mora v osnovi skrbeti, da bi vzpostavili tako organizacijo podjetja in take oblike neposredne ter posredne demokracije, ki bodo omogočale oblikovanje in utrjevanje zavesti vsakega delavca in delavke, da je ona glavna nosilka vsakodnevnega dela in programiranja v prihodnosti. Demokratični mehanizem, ki bo vključeval člane v upravljanje, moramo vzpostaviti v neposredni proizvodnji, v organizaciji EE, v delitvi dohodka, pri določanju sistema nagrajevanja, pri planiranju, pri organiziranju družbenega življenja na področju standarda, rekreacije, gradnje in delitve stanovanj, ter na drugih področjih. Vsem, ki bodo razmišljali o statutu in zanj pri-
pravljali različno snov, mora biti vedno pred očmi, da je človek — proizvajalec in upravljalec tisti, od katerega je odvisen napredek. Od osebnih prizadevanj vsakega posameznika in od njegovega položaja, ki se kaže v njegovih pravicah in dolžnostih je v prvi vrsti odvisno ali bomo šli po poti po kateri želimo.
Uvajanje uspešnejših tehnoloških postopkov — mehanizacije in avtomatizacije, zagotavljanje razvoja neposrednega samoupravljanja po slehernem proizvajalcu so glavne naloge, ki so pred nami sedaj in v prihodnosti. Zakaj se borimo za prav tako in ne drugačno pot razvoja? Zato, ker želimo, da bi bilo v delovnih organizacijah več reda, večja organiziranost, skladnejša povezanost vseh činiteljev družbenih odnosov in proizvodnega procesa. Zavzemamo se za to, da bi z novim statutom vsakomur jasneje določili njegove pravice in dolžnosti. Zavzemati se moramo za to, da bo vsak od nas predvsem na osnovi racionalnejših in bolj vsestransko pretehtanih odločitev na delovnem mestu, dosegal večje delovne rezultate. Pri vsem tem moramo izhajati iz dejstva, da želimo biti proizvajalci in taki delovni ljudje, ki se zavedamo svojih pravic in dolžnosti in ki se vsak na svojem delovnem mestu čutimo čedalje bolj svobodne in sproščene, istočasno pa se moramo oboroževati z vsemi najnovejšimi dognanji in dosežki moderne industrijske proizvodnje, znanosti in tehnike.
Da bi se vsaj skušali približati navedenim ciljem in konkretno obdelali vsa načela, ki jih postavljajo zvezna in republiška ustava in občinski statut, bomo skozi mesec in pol razpravljali o teh vprašanjih, razčiščevali nejasnosti in se dogovarjali za take medsebojne odnose, ki bodo temeljili na naših posebnostih. Če bomo tako delali, nam ne bo težko sestaviti in zapisati določila statuta.
I.	UVOD
—	pomen in namen statuta ter na podlagi njega izdanih nadaljnih samoupravnih aktov;
—	osnovni podatki o
podjetju:	ustanovitev,
naziv, sedež, poslovni predmet, zunanjetrgovinska dejavnost, registracija;
II.	TEMELJNA NAČELA
1.	Splošno:	podjetje
kot osnovna celica narodnega gospodarstva; osnovni princip poslovanja; smernice za vsebino statuta;
2.	Položaj proizvajalca —
a)	pravice članov kolektiva, ki jih imajo v odnosu do podjetja: odločanje o proizvodnji; volitve organov; osebni dohodki; družbena zaščita in pomoč pri socialnih problemih; stanovanja; splošno' in strokovno izobraževanje; ugodnosti pri zdravstveni zaščiti; koriščenje počitniških domov pod primernimi pogoji; svobodno izražanje mnenja v zadevah upravljanja in reševanja notranjih odnosov; zaščita pravic v predpisanem postopku; soodločanje o delitvi proizvoda družbenega dela; topli obroki; stroški prevoza na delo in z dela;
b)	dolžnosti članov
kolektiva:	opravljanje
delovne dolžnosti; izpolnjevanje nalogov predpostavljenih; upoštevanje internih predpisov; smotrno gospodarjenje s sredstvi podjetja; skladnost z družbenimi interesi; varovanje poslovne tajnosti;
c)	odgovornost članov
kolektiva:	zakonitost
poslovanja; skladnost z družbenimi plani; neizpolnitev planov; slab finančni uspeh; nenamensko koriščenje sredstev;
3.	Družbene organizacije:	mobilizatorji ko-
lektiva; določena vloga v samoupravljanju; za-
topanje, zaščita koristi, pravic, interesov posameznikov; omogočanje dejavnosti organizacijam: dajanje prostorov, inventarja, denarnih sredstev; vloga pri volitvah predstavnikov v organe upravljanja; pravice sindikata pri organizaciji in poslovanju počitniških domov;
4.	Referendum:	smi-
sel in namen; kdo ga sme zahtevati; primeri: ožji (EE), širši (podjet-
je); vloga sindikalne organizacije; postopek; organi za izvedbo; posledice referenduma; kdaj se sme zahtevati referendum;
5.	Odnosi s skupnostjo: povezava in skladnost preko družbenih planov teritorijalnih enot; odnosi do predstavniških organov občine; uveljavljanje interesov podjetja v občini; izvajanje sklepov in priporočil predstavniških organov glede vodenja splošne gospodarske in investicijske politike v občini; sodelovanje pri reševanju komunalnih problemov; povezava z ostalim gospodarstvom izven občine v obliki kooperacije in poslovno tehničnega sodelovanja; udeležba v poslovnih združenjih in zbornicah; uravnavanje poslovanja podjetja v skladu z odredbami nadzorstvenih organov (tržna, delovna, finančna in druga inšpekcija).
III.	NOTRANJA ORGANIZACIJA PODJETJA
delitev na organizacijske enote, strokovne službe, ekonomske enote
1.	organizacijske enote:
1.	tehnični sektor
2.	komercialni sektor
3.	računski sektor (računovodski sektor?)
4.	splošni sektor
5.	organizacijski oddelek
naloge posameznih enot; vodje enot; nadaljnja delitev posameznih sektorjev na oddelke in službe; shema organizacijske strukture podjetja; pooblastila in postopek za spreminjanje obstoječe strukture; poslovniki za posamezne sektorje in oddelke oz. službe; kdo' jih sprejema; nadaljnje določbe pod Vl-poslova-nje;
2.	Delitev na ekonomske enote: pomen delitve na EE; število EE
a)	proizvodne:
1.	EE tiskarna
2.	EE konzerve
3.	EE embalaža
4.	EE plastika
5.	avtoelektrika
b)	neproizvodne:
6.	EE konstrukcija, razvoj, orodjarna; notranje razmerje med EE glede na delitev dela; operativno vodstvo EE; naloge posameznih EE; pravice EE glede na naloge (osebje, sredstva); sredstva EE s katerimi gospodarijo; ukinitev ali ustanovitev novih EE ter postopek.
IV.	ORGANI UPRAVLJANJA
Splošno o delavskem samoupravljanju v podjetju; načelo odgovornosti posameznih članov in celotnih organov nasproti kolektivu.
1.	Centralni delavski svet (CDS): število članov in kriterij za določanje števila; mandatna doba; volitve in odpoklic; roki zasedanja; sprejemanje sklepov; razlogi za odpoklic; pravice in dolžnosti; pristojnost nasproti DSEE;
2.	Upravni odbor (UO): število, mandatna doba, volitve in odpoklic; zasedanje; pravice in dolžnosti; razmerje nasproti CDS in DSEE;
3.	Delavski sveti ekonomskih enot (DSEE): število za vsako EE, volitve, odpoklic; razlogi za odpoklic; pravice in dolžnosti; razmerje nasproti CDS; pravice do samostojnih ukrepov za izpolnjevanje planskih nalog;
4.	Glavni direktor: posebni pogoji za sprejem; postopek za namestitev in odstavitev; pravice in dolžnosti; posebne pravice po zakonu; odgovornost in razmerje nasproti CDS, UO in DSEE za poslovanje in izvajanje sklepov;
5.	Komisije: pomožna telesa DS, UO in DSEE; stalne in občasne; vrste komisij; sestav, način postavitve; obseg in način dela; odgovornost nasproti organom;
6.	Strokovni svet (kolegij): posvetovalno telo glavnega direktorja; sestav in imenovanje; naloge, obseg in način dela;
V.	NAČELA
GOSPODARJENJA
1. Splošno — premoženje, sredstva:
Upravljanje s sredstvi v družbeni lastnini: osnovna in obratna sredstva; sredstva skladov; skladnost z zakoni in internimi predpisi; vodenje enotne gospodarske politike za celo podjetje; arbitriranje pri navzkrižju interesov posameznih EE; načelo ekonomičnosti in rentabilnosti; načelo poslovne morale; ugled podjetja na tržišču doma in v tujini; spremljanje novih dosežkov v proizvodnji; skrb za kvaliteto in izpolnjevanje pogodb; izhodišče poslovanja iz tržnega gospodarstva in na njem sloneče gospodarjenje, ustvarjanje in delitev dohodka; spremljanje, analiziranje proizvodnje, produktivnosti
in rentabilnosti po materialnih in finančnih pokazateljih;
2.	Planiranje: — proizvodni plan v naturalnih in finančnih pokazateljih, celoletni, 4-mesečni in mesečni; finančni plan; plan nabave in prodaje; plan kadrov; plan investicij in vzdrževanja; perspektivni plan razvoja; organi za sprejemanje planov; analiza in primerjava z izpolnitvijo; odgovornost in ukrepi; informiranje kolektiva; obravnavanje po EE;
3.	Finančni rezultat in dohodek — ugotavljanje in delitev dohodka s periodičnimi in zaključnim računom za celo podjetje; obravnavanje in analiziranje uspehov po EE; priporočila in ukrepi za najboljše izkoriščanje sredstev; razpolaganje s skladi in kriteriji za koriščenje s strani posameznih EE; zagotovitev sredstev za razširjeno reprodukcijo; temeljna načela za delitev dohodka med podjetjem in družbo; osnovna pravila za delitev čistega dohodka po načelu delitve po delu in uspehu podjetja; delitev osebnih dohodkov v EE; rezervni del osebnih dohodkov; pristojnost CDS za izravnavo med EE; načela za delitev osebnih dohodkov po. delovnem mestu;
4.	Razširjena reprodukcija — obravnavanje in odločanje o povečanju zmogljivosti; uporaba lastnih sredstev; najemanje kreditov; uvajanje nove proizvodnje; rekonstrukcije; raciona-lizatorstvo; spremljanje zahtev tržišča;
5.	Družbeni standard: odločanje o uporabi sredstev: ustanavljanje počitniških domov; olajšave članom kolektiva; skrb za rekreacijo; pomoč otroškim domovom; sredstva za gradnjo stanovanj; temeljna pravila za dodeljevanje stanovanj; poslovanje obratne menze; subvencije; poslovanje z obratno ambulanto; športni aktivi in udejstvovanje; sredstva zanje; sredstva za družbene organizacije; izobraževanie, štipendiranje;
6.	Kooperacija in združevanje: članstvo v združenjih in zbornicah; načela in vključevanje.
VI.	POSLOVANJE
1. Sektorji in službe: kateri so; detajlna ureditev s poslovniki; naloge; medsebojna razmerja in razmerja do
organov upravljanja; usklajevanje dela; povezava s plani prodaje, proizvodnje in razvoja; vodilna delovna mesta; pogoji in način zasedbe; pravice in dolžnosti;
2.	Podpisovanje: posamezne vrste listin; — finančne listine; krediti, posojila; komercijalne listine; poslovna korespondenca; inozemska pošta; dopisi z oblastmi; potrdila; osebne listine in odločbe; zaupne listine; nakup in prodaja osnovnih sredstev; ostale listine premoženjskega značaja; pravne listine; listine počitniških domov in obratne meh-ze; listine iz delovnega razmerja;
3.	Informiranje kolektiva: način: okrožnice, oglasi, interni časopis, sestanki, sindikalna organizacija; primeri obveznega obveščanja; objavljanje podatkov; omejitev dajanja v javnost; tolmačenje podatkov; pravica zahtevanja podatkov in pojasnil; aktiviranje kolektiva za pomembnejše odločitve;
4.	Poslovna tajnost: obveznost čuvanja podatkov; proizvodna tajnost; komercijalna tajnost (cena, trgi, obseg poslovanja s strankami); tehnološki postopek, načrti, izumi; ukrepi za zavarovanje podatkov; shranjevanje; zadolžene osebe; sankcije za kršitev.
VII. DELOVNA RAZMERJA
1.	Osnovna določila: sprejem na delo; sklepanje delovnega razmerja; seznanitev s podjetjem; poskusna doba; kategorizacija delovnih mest; ustanavljanje in ukinjanje delovnih mest; premeščanje; nameščanje invalidnih oseb; prenehanje delovnega razmerja; osebe za sklepanje sporazumov iz delovnega razmerja; začasno delovno razmerje;
2.	Pravilniki in poslovniki: Pravilnik o delovnih razmerjih, izdelan v skladu z osnovnimi določili; poslovniki za postopek v zvezi z delovnimi razmerji; pooblastila za sestavljanje in sprejemanje internih predpisov.
VIII. KONČNE DOLOČBE
Začetek veljavnosti pravil; postopek za dopolnitev in spremembo; odobritev dosedanjih samoupravnih aktov.
Politični aktiv naše tovarne je razpravljal o našem statutu. Vendar to ni dovolj. Zato še posebej predlagamo vsem članom kolektiva, članom organov delavskega samoupravljanja, članom družbenih in političnih organizacij naj temeljito preštudirajo teze in se še posebej poglobijo v vprašanja iz njihovega delovnega področja.
Mnenja, predloge in pripombe naj dajo komisiji, ki bo po končani razpravi začela sestavljati osnutek statuta vašega podjetja.
KOMISIJA ZA SESTAVO STATUTA PODJETJA SATURNUS - LJUBLJANA