Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za 'itleta 90 din, za 'h leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v Ljubjani. TRGOVSKI LIST V Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 70. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Is vsak ponedeljek, sred0 ln petek Liubliana, petek 1. iuliia 1938 Cena posamezni številki din 1 Na občni zbor Zveze! Danes leden se začne v Logatcu občni zbor naše Zveze trgovskih združenj. Zveza je naša osrednja bojna organizacija! S tein pa je tudi že jasno povedana dolžnost vseh trgovskih združenj, da so na občnem zboru v Logatcu zastopana po svojih delegatih. Pri apelu, na katerem se dajejo navodila za nadaljnje delo našiti organizacij, ne sme nobena manjkati. To zahteva ne le stanovska zavest trgovcev, temveč tudi pravilno pojmovani osebni interesi slehernega trgovca. Kajti nedvomno je, da se bo cenila veljava Zveze po številnosti navzočo ih delegatov. Ce bodo na občnem zboru Zveze trg. združenj v Logatcu zastopana vsa združenja, da bo vsa naša javnost videla, da ima Zveza v resnici legitimacijo vsega slovenskega trgovstva, potem se bo tudi njena beseda upoštevala, potem bodo tudi zahteve naših združenj na tem, da se uresničijo. Zato ponavljamo, da je v osebnem interesu slehernega trgovca, če bodo brez izjeme vsa združenja zastopana na občnem zboru Zveze. In letos tudi morejo in morajo Iti ti, ker so letos prvič zopet vsa združenja včlanjena v Zvezi. Včlanjena so prostovoljno, kar jim nalaga že kar avtomatično moralno dolžnost, da se občnega zbora svoje osrednje organizacije ■PPi5? voj j h jjelegati h gotovo udeleže. Priznavamo, da so naši trgovci zaradi leta in lela nerešenih vprašanj silno nejevoljni in da nekateri že vzklikajo, da ne pomagajo ne kongresi in ne občni zbori, da je sploh vsako upanje odveč, da bodo zahteve trgovcev kdaj v celoti izvedene. Razumemo to nejevoljo trgovstva, ker je v resnici upravičena in ker mora razkačiti tudi najmirnejšega državljana, če mora konstatirati, da se tudi najbolj utemeljene zahteve ne izvedejo. Kakor pa je to ogorčenje razumljivo, tako bi bilo napačno, če bi zapeljalo trgovce, da bi obupati in opustili borbo. Nasprotno je treba borbo stopnjevati, kadar se omalovažujejo tudi najbolj elementarne potrebe trgovine. Na to omalovaževanje je najboljši odgovor le eden: Na občni zbor zveze, da utrdimo svoje vrste za novo borbo, dokler naše pravične zahteve ne zmagajo! Zlasti pa smo to dolžni storiti po veliki moralni zmagi, ki jo je doživelo vse trgovstvo z letošnjim kongresom y Ljubljani. Kongres je bil tako impozantna manifestacija stanovske zavednosti in solidarnosti jugoslovanskega trgovstva, da bi bila največja napaka, ce ne bi te zmage izkoristili. Izkoristili pa je ne bi, če ne bi uspehu v Ljubljani sledil tudi uspeh v Logatcu. Tudi zato velja in mora veljati klic: Na občni zbor Zveze v Logatec! A tudi iz notranjih vzrokov naše organizacije je potrebno, da se zastopniki naših združenj sestanejo po ljubljanskem kongresu. Kajti v miru in v prijateljskem krogu se jo treba pogovoriti o kongresu samem in njegovem učinku, na podlagi teh ugotovitev pa treba določili smer bodočega dela. Kongres je bil nedvomen uspeh, naloga združenj pa je sedaj, da pazijo na to, da ta uspeh ne bo zapravljen, temveč da bo moralna zmaga kongresa v celoti izkoriščena. Veliko in pozitivno delo je bilo izvršeno s kongresom in to delo nam mora prinesti resnične pridobitve in tudi to je razlog, da mora za vse slovenske trgovce veljati klic: V soboto na občni zbor Zveze v Lo- gatec! A tudi sami današnji časi zahtevajo, da se slovensko trgovstvo zopet zbere na občnem zboru svoje osrednje borbene organizacije. No- va gospodarska vprašanja trkajo na vrata, stara pa še niso rešena. Tem večja je zato potreba, da druži vse slovenske trgovce pravo tovarištvo, da bodo mogli vedno združeni braniti svoje interese in uveljaviti svoje pravice. Nikjer pa se duh trgovske skupnosti ne more pokazati v tako močni obliki ko na občnem zboru osrednje bojne organizacije trgovstva. Tudi zato na občni zbor Zveze v Logatec! V soboto teden se zbira v Logatcu trgovska organizirana sila, nobena edinica ne sme manjkati na tem zboru! Zato še enkrat: V soboto v Logatec, na občni zbor naše Zveze trgovskih združenj! Priznanje Bolgarov Predsednik kongresnega odbora gosp. Stane Vidmar je prejel od predsednika Centralnega odbora olične zveze bolgarskih trgovcev bivšega ministra Veleva naslednje pismo: Spoštovani gospod predsednik! Po povratku iz bratske Jugoslavije smatram za svojo prijetno dolžnost, da izrečem v svojem imenu in v imenu Centralnega odbora občne zveze bolgarskih trgovcev ko tudi v imenu vsega trgovskega stanu Bolgarske prisrčno zahvalo tako Vam ko tudi Vašim sotrudnikom za iskreno gostoljubnost, ki ste jo izkazovali v času bivanja skupini bolgarskih trgovcev ob priliki III. rednega kongresa trgovcev Jugoslavije v Ljubljani. Medsebojno spoznavanje gospodarskih delavcev iz obeh teh držav je najbolj varno jamstvo, tako v sedanjosti ko tudi v bodočnosti za rešitev vseh velikih gospodarskih problemov, ki zanimajo obe državi. In zato smo mi bolgarski trgovci prepričani, da se s temi medsebojnimi obiski kažejo črte nove dobe za gospodarsko življenje obeh teli držav. Odlični spomini, s katerimi smo se vrnili od jugoslovanskih bratov, bodo ostali kakor baldje, ki naj razsvetljujejo pota tudi bodočim pokolenjem -za veliko delo, ki ga morajo nadaljevati vsi jugoslovanski bratje za ustvaritev in utrditev silne in močne slovanske solidarnosti. S temi željami Vas prosim, spoštovani gospod predsednik Vidmar, da sprejmete moje in vseh bolgarskih trgovcev bratske in prisrčne pozdrave. Predsednik Dimitrije Velev. «« Jugoslovansko ti Ustanovni kapital6OO Ministrski svet je imel pretekli teden sejo, na kateri je sklenit, da izda med drugim tudi uusled-njo uredbo: Uredbo o ustanovitvi delniške družbe »Jugoslovenski Čelik s sedežem v Sarajevu in z delniško glavnico 600 milijonov din. S to uredbo se fuzionirajo državni rudniki premoga in železa v Zenici, Brezi in Ljubiji z državno železarno v Zenici. Ta družba zajamčuje popolno avtonomijo v proizvodnji vseh potrebnih vrst železa in jekla. Država bo edini delničar te družbe. »Jugoslov. Gvoždjar« dostavlja temu svojemu poročilu še kratek komentar, v katerem pravi, da bomo z ustanovitvijo te velike družbe popolnoma zagotovljeni glede proizvodnje vseh vrst železa in jekla. Sčasoma bo postal »Jugoslovenski Čelike eno največjih kovinskih podjetij v Evropi. To podjetje da bo naravnost simbol naše moči. Desettisoči delavcev bodo našli tu svojo zaposlitev. Sčasoma bo novo podjetje postalo jugoslovansko Poruhrje, dika in ponos vsega tega, kar se je ustvarilo v korist vsega našega jugoslovanskega naroda. * Samo želimo, da bi se to optimistično mnenje v celoti uresničilo. Vendar pa se bojimo, da naše razmere le še niso dorasle za tako gigantska podjetja. Mislimo, da še nimamo vse potrebne podlage v malih in srednjih domačih pod-jetjih, ki gele dopušča ustanavljanje tako velikanskih podjetij. Se posebej pa se bojimo, da nimamo še tako dobre uprave, ki In znala tako velika podjetja vodili po vseh načelih dobrega gospodarstva. Imamo v državi že številna velikanska podjetja, a dobiček, ki ga dajejo državi, je kljub vsem velikim privilegijem, s katerimi so obdarjena, zelo malenkosten. Velikopoteznost, s katero se ustanavljajo tako velikanska podjetja, zasluži sicer v resnici občudovanje, vendar pa mislimo, da se ne sme pozabiti na primitivnost naših razmer, ki mamutskim podjetjem, nikakor ni dorasla. Poleg tega pa mislimo, da bi se mogla zasebna iniciativa mnogo bolj izkoristiti. Samo zasebna iniciativa pa more zajamčili res normalen in zanesljiv razvoj, do-čim so veliki skoki vedno tvegani. Ko te svoje misli navajamo, pa seveda nočemo niti omalovaževati velikega dejanja niti mu nasprotovati, temveč z opozorilom na morebitne nevarnosti pripomoči, da se bo delalo v resnici z vso pozornostjo in sistematično, a tudi z vso odgovornostjo. Ne nazadnje bo treba rešiti tudi vprašanje naših kvalificiranih delavcev. Notorično je, da kvalificiranih moči primanj kuje danes celo v Nemčiji, koliko bolj jili bo primanjkovalo pri nas. Pri tem pa vsi dobro verno, da vprašanje našega strokovnega šolstva še dolgo ni na tej višini, da bi smeli biti zadovoljni. Prihajamo s tem do osnovnega zaključka, da se morejo tako velika vprašanja res dobro rešiti le s sodelovanjem vseh tvornih sil v narodu. Zato znova poudarjamo, da je treba večjo pozornost posvetiti vprašanju pritegnitve praktičnih gospodarskih ljudi k javnemu delu, ker šele s tem bomo dobili jamstvo, da ne bodo nova gigantska podjetja tvegani skoki, temveč posledica realnega dela naših najboljših in najbolj sposobnih ljudi. Jadranska razstava v Zagrebu Po vsestranskih pripravah se je po 13. letih spet odprla jadranska razstava v Zagrebu, ki bo trajala od 25. junija do 5. julija. V naši državi mora pojem Jadrana in vsega, kar je v zvezi z njim, globlje prodreti v celokupno zavest našega naroda. Jadranska obala in vse, kar teži k njej, ima za vse naše državno življenje velik pomen. Z njo so združeni najmočnejši vsenarodni interesi. To bi spoznali šele tedaj, ko morja ne bi imeli. Poglejmo samo države brez morja, n. pr. Češkoslovaško, pa takoj vidimo, kolikšna blagodat je morije. Zato je vselej potrebno naglašati pomen in potrebo jadranske orientacije vsega našega narodnega in državnega življenja, da se bo ves narod zanimal za naš Jadran ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Usmerjenost Jugoslavije na Jadran naj bo za vedno narodno in državno vodilo, od katerega zavisi njeno zdravo, močno, plodonosno življenje. Jugoslavija je pomorska država, zato nudi jadranska razstava v Zagrebu pogled na našo pomorsko preteklost in tradicijo na naših obalah. Razstava je bila otvorjena 25. junija v prostorih Zagrebškega zbora in obsega dva dela: 1. Propagandno-reprezentativni del pod organizacijo Jadranske straže. 2. Mednarodno razstavo pomorske tehnike in domače industrije ter gospodarstva naše obale — v organizaciji Zagrebškega zbora. Propagandni del kaže statistične podatke, črteže, slike, fotografije, vzorce in na ta način širšim slojem razumljivo pojasnjuje naše stanje na Jadranu. Dotika se vprašanj, ki vplivajo na to stanje v pozitivnem ali negativnem smislu. Ta del razstave obsega: 1. Geografijo Jadrana in obale. 2. Rastlinstvo in živalstvo. 3. Etnografijo. 4. Mineralogijo in geologijo. 5. Kmetijstvo in gozdarstvo. 6. Ribar-stvo. 7. Oceanografijo (akvariji). 8. Industrijo. 9. Ladjedelstvo. 10. Zgodovino (arheologijo in umet- Občni zbor Zveze trgovskih združenj XVIII. redna letna skupščina Zveze trg. združenj dravske banovine bo v nedeljo dne 10. julija 1938. ob 9. uri dop. v dvorani Sok. doma v Logatcu. Dan preje, t. j. v soboto, dne 9. julija ob 14. uri v istih prostorih predkonfcrcnca. Dnevni red skupščine: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika. 2. Poročilo predsednika. 3. Računski zaključek za leto 1937, 4. Proračun za leto 1938. 5. Sprememba zvezinih pravil. 6. Predlogi in resolucije. 7. Slučajnosti. V primeru nesklepčnosti ob napovedani uri bo skupščina v smislu določila čl. 10., točka 1. zveznih pravil eno uro pozneje prav tam in z istim dnevnim redom ter bo veljavno sklepala o predmetih dnevnega reda, ne glede na število navzočnih delegatov. Vsak delegat se mora na skupščini izkazati s poverilnico, ki mu jo izda uprava njegovega združenja. Lfdelcžba delegatov je tudi na predkonferenci brezpogojna in nujna, ker se bo na predkonferenci razpravljalo o predlogih združenj glede reorganizacije Zveze in spremembe pravil v smislu te reorganizacije. Ravnotako bo na predkonferenci razprava o zveznih dokladah in predlogih združenj, ki so letos izredne važnosti. Zato prosimo vse zastopnike združenj, da prisostvujejo in sodelujejo polnoštevilno na predkonferenci. Ljubljana, dne 27. junija 1938. Predsednik Stane Vidmar s. r. Seja predsedstva Zveze trg. združenj bo v soboto dne 9. julija 1938 ob 8. uri zjutraj v dvorani Sok. doma v Logatcu s tem dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Predlogi predsedstva za skupščino. 3. Obračun in proračun. 4. Reorganizacija Zveze. 5. Personalije. 6. Predlogi združenj. 7. Slučajnosti. Radi važnosti dnevnega reda prosim vse člane, da se te seje gotovo udeleže, da se pripravimo za popoldansko predkonfereneo. V Ljubljani, dne 27. junija 1938. Predsednik Stane Vidmar s. r. nost). 11. Pomorstvo: a) trgovinsko mornarico; b) vojno mornarico; c) pomorsko-gospodarsko politiko. 12. Izseljevanje čez morje. 13. Turizem. 14. Pomorski šport. 15. Foto razstavo. 16. Umetniško razstavo morja in pomorskega življenja. 17. Pomorsko literaturo. 18. Letovišče Jelšo. Drugi del razstave nam prikazuje industrijska in ostala gospodarska podjetja v zvezi s pomorstvom, kot ladjedelstvo, strojništvo, ribarstvo, ustanove na naši obali in njihove proizvode, industrijo v zaledju in potrebe pomorstva in pomorske oborožitve. Jadranska razstava ije precej obsežna in ima nalogo, pokazati verno podobo našega morja in življenja na njem. Po krajšem bolehanju je umrl *adet od srčne kapi v Ljubljani Putrnka«; pom. prometnega ministra Cugmus. V lepih besedah se je nato predsednik dr. Marn spominjal smrti blejskega hotelirja Ivana Kende, ki si je pridobil za napredek Bleda in našega tujskega prometa neminljivih zaslug. S slava-klici so se pridružili zborovalci počastitvi spomina zaslužnega Ivana Kende. Predsednik dr. Marn je nato prešel na dnevni red in podal kratko predsedstveno poročilo, v katerem je zlasti naglasil, da je bila lani Zveza za tujski promet popolnoma reorganizirana ter se je zato tudi dvignilo njeno poslovanje v znatni meri. Ker je sedaj dobila na Tyrševi cesti tudi reprezentativne prostore, bo mogla v tem večji meri dvigniti svojo delavnost. Zahvalil se je vsem, ki so podpirali zvezo ter nato podal besedo ravnatelju dr. Žižku, ki je podal obširno poročilo o poslovanju zveze. Iz poslovnega poročila dr. Žižka posnemamo: Glavna skrb Zveze v letu 1937. e bila, da vsaj omili slabe posledice devalvacij raznih valut. Ni pa pri tem Zveza dosegla posebnih uspehov, kakor tudi ne v stremljenju, da bi se normalizirale cene gostinskih obratih in da bi se rešilo vprašanje turističnega dinarja vsaj za Češkoslovaško in Avstrijo. Poročilo naglaša, da so se oblasti in »Putnik« trudili, da bi se valutno vprašanje tujskega prometa ugodno rešilo. Ker pa se le ni dosegel pravi uspeh, zato se tudi ni tujski promet leta 1937. tako zboljšal, kakor bi bilo želeti. Poročilo pravi, da vprašanje cen in turističnega dinarja danes ni več tiste važnosti kakor preje. Usodno pa je, da se že drugič ni izkoristila konjunktura (prvič pred svetovno gospodarsko krizo). Mogli bi biti oldjiibljena dežela turistov, če bi pravočasno napravili potrebne investicije v turistične namene. Pod vplivom političnega in gospodarskega življenja se je najbolje razvijal tujski promet iz Nemčije in Italije. Lepo je naraslo tudi število gostov iz Anglije in nordijskih držav. Domači gostje so obiskali predvsem manjše in c e nejše kraje. Poročilo navaja nato naslednjo statistiko: Slovenijo je obiskalo leta 1936. 178.566 gostov z 996.200 nočninami, leta 1937 pa 190.672 gostov z 988.552 nočninami. Od teh gostov pa je bilo 134.539 Jugoslovanov (da se torej pri nas raz\ ija tujski promet predvsem na naš račun, op. ured.). Od tujcev je bilo največ Avstrijcev (17.293), nato Nemcev (13.625), Cehoslovakov (6.300), Italijanov (5.587), Madžarov (2.595), Angležev (2.466). in Francozov (1.459). Drugih je bilo manj ko tisoč. Največ gostov je imel Bled (17.985), Glede dviga vlog, gotovine v blagajnah, terjatev po žiro računih s strani Narodne banke, prenosa na državne bone, neizrabljenošli odobrenih kreditov pri Narodni banki, dobimo približno podobo relativne likvidnosti denarnih zavodov, Ta relativna likvidnost denarnih zavodov in večji zaslužek našega gos|Mxlarstva v lanskem letu s povečanjem denarnega obtoka morejo zadovoljiti. Odtod tudi ugodni znaki za državno notranje posojilo. za njim pa Rogaška Slatina (7.696). Uspeh dela Zveze je odvisen predvsem od sredstev, ki jih ima na razpolago. Večino sredstev si mora Zveza priskrbeti sama s svojim komercialnim delovanjem. De lovanje Zveze se mora presojati le po tem, če si je znala pridobiti potrebnih sredstev in če je ta uporabila na najboljši način. Poslovno poročilo Zveze ugotavlja, da so njeni predlogi pri vseh oblastih bili v splošnem sprejeti z vsem razumevanjem. Zlasti izreka poročilo priznanje turističnemu odseku trgov, ministrstva, banski upravi v Ljubljani in železniški ter poštni direkciji v Ljubljani. Vsestransko pa sta podpirala ljubljanska občina in Zbornica za TOI. Zveza je sodelovala pri mnogih tečajih, anketah in sestankih tujsko-prometnih organizacij, posredovala za ugodne železniške zveze, za zboljšanje telefonskega in poštnega prometa. Posebno uspešno je sodelovala s Potnikom. Poročilo toplo naglaša pomoč, ki jo je prejela Zveza od Putnika. Tako je dal Putnik za propagandne edicije obeh zvez (v Ljubljani in Mariboru) 80.000 din ter izdal sam za razni propagandni material nad 4 milijone din. Prisrčno je bilo sodelovanje Zveze z mariborsko Tujsko - prometno zvezo, nadalje z Zvezo združenj gostilničarskih obitov in tudi z drugimi turističnimi zvezami v Jugoslaviji. Povečalo se je sodelovanje z Avtomobilskim klubom, s SP D, z Društvom za ceste, z Jug. zimsko-sportno zvezo ter z vsemi drugimi tujsko-prometnimi organizacijami. Zveza ima danes 71 članov, in sicer -32 tujsko-prometnih društev, 21 javnih korporacij in 18 drugih organizacij. Člani so plačali lani 13.057 din članarine. Tudi s tujsko-prometnimi organizacijami v tujini je Zveza uspešno sodelovala. Zveza je dosegla, da se je me sečna kvota za nemške turiste po večala na 700.000 RM. Akcija za uvedbo mednarodnih kopalnih vlakov za Bled in Rogaško Slatino je na dobrem potu. Zveza je dobila nove prostore na Tyrševi cesti 11. Otvorila je sezonski Tourist-Office na Koren skem sedlu, nadalje s kranjskim Tujsko-prometnim društvom poslovalnico v Kranju, dobila je do- voljenje za otvoritev biljetanie v Kamniku in bo okušala nove otvoriti tudi v Planini, Jezerskem n Bohinjski Bistrici. Poročilo se nato toplo spominja umrlega hotelirja Ivana Kende. Tretji del poročila je posvečen komercialnemu poslovanju Zveze. Prodaja Tožnih kart se je dvignila. Kart je bilo prodanih leta 1936. za 6,15, leta 1937. pa za 7,82 milijona din. Prodaja letalskih in avtobusnih kart je padla. Bančno poslovanje se je zboljšalo in izpopolnilo. Število skupinskih izletov, ki jih je organizirala Zveza, se je dvignilo od 16 v letu 1936. na 35 v letu 1937. Za direktno turistično propagando je izdala Zveza leta 1936. 163.148, leta 1937. pa 110.802 din. Skupno je izdala štiri prospekte v skupni nakladi 114.000 kosov. Svojo zbirko fotografij je Zveza izpopolnila, nima pa še dovolj klišejev in diapozitivov. Predavanj ni priredila. Zveza je tudi organizirala vremensko poročevalsko službo ler oddajala svoja poročila vsak dan 54 naslovom. Poročilo navaja nato program dela za bodoče. Predvsem mora gledati Zveza na to, da si zagotovi večja sredstva. Zboljšati mora nadalje svoje odnošaje z domačimi tujsko-prometnimi društvi. Ker je mednarodni tujski promet brez urejenih kopališč, letovišč in zimo-vališč nemogoč, mora Zveza z do brimi načrti pomagali inteiesen-tom, da se naša letovišča prilagode potrebam modernega tujskega pro meta. Domači turizem se mora po globi ti, da bodo vsi kraji vključeni v tujski promet. V mednarodnem turizmu se mora Zveza truditi, da ne bomo odvisni le od nekih držav. Končno pa je treba gledat na to, da se zboljša železniški poštni in avtobusni promet. Premoženjsko stanje Zveze izkazuje 740.991 din aktiv in prav toliko pasiv pri 33.099 din prebitka. Premoženje Zveze je znašalo 1. januarja 1937 63.045 din. V imenu nadzorstva poroča inž. Župančič, da je nadzorstvo pregledalo vse knjige, našlo vse v redu in da predlaga odobritev računskega zaključka in absolutorij upravi. V imenu mariborske Tujsko-prometne zveze pozdravlja občni zbor inž. Šlajmer ter ji čestita k uspehom, zlasti k otvoritvi obmejnih biljetarnic. Sodelovanje obeh tujsko-prometnih zvez je bilo zelo uspešno ter se je to zlasti pokazalo tudi pri »Putniku«. Predlaga zahvalo ravnatelju »Putnika« pom. min. Cugmusu. Želi, da bi se sodelovanje obeh zvez še poglobilo in da bi bile tudi proračunske možnosti obeh zvez večje. Dr. Stcr pozdravlja zborovalce v imenu »Putnika«. Želi, da bi mo- gla Zveza prevzeti še več važnih panog ter še povečati svoje uspehe. Nar. posl. inž. Zupančič opozarja, da bo najbrže ravno ob 201etnici Jugoslavije izročena prometu proga Št. Janž—Sevnica. Potrebno je sedaj, da se tudi proga od Št. Janža proti Trebnjem prilagodi za večji promet, ker šele v tem primeru bo ta proga res v korist vsej Dolenjski in bo mogla služiti za tranzitni promet proti morju. Naj bi Zveza posvetila temu vprašanju svojo pozornost. V debati so se nalo priglasili k besedi še številni zastopniki tujskih organizacij, kakor gg. Malešič, Pečar, ravnatelj Škerlep in drugi. Opozarjali so na razne nedostatke v tujskem prometu.ter navedli celo vrsto zelo upoštevanja vrednih predlogov. Tako zlasti ravnatelj Škerlep, ki je tudi omenil, da bi morala Zveza predložiti poleg računskega zaključka še proračun za novo leto. Nar. posl. dr. Koce je omenil, da je železniška uprava že ukrenila potrebno, da se proga od Št. Janža do Trebnjega popravi, da bo zmožna tudi za brzovozni promet. V zvezi s tem vprašanjem omenja, da je politični obhod in ekspro-priacijski postopek za progo Črnomelj—Vrbovško že razpisan in da je ta proga že fait accompli. Zamenjale pa so se tudi že tračnice od Ljubljane do Grosuplja ter je sedaj na tej progi možna hitrost 60 km na uro. Trač ni če od Grosuplja dalje, ki so še iz 1. 1895., pa se bodo zamenjale z novimi. Dr. Koce je omenil nadalje, da je železniška direkcija v glavnem sprejela predloge ljubljanske zbornice glede sodelovanja železniškega in avtobusnega prometa. Nazi-ranje, da so avtobusne proge konkurenca železnici, je padlo. Zalo smatra za umestno, da se železniški upravi izreče zahvala. Dr. Koce poudarja, da je bilo delo Zveze zelo uspešno in zlasti delo ravnatelja dr. Žižka. Glede cen v gostinskih obratih omenja dr. Koce, da je to vprašanje že urejeno in da ni proti cenam v Sloveniji nobenih pritožb. Glede sanacije gostinskih obratov pa pripravlja vlada večjo akcijo. Ustanoviti se namerava poseben fond, ki bi imel na leto 30 milijonov din dohodkov. l)r. Žižek je nato dal razna pojasnila k predlogom zborovalcev. Med drugim je navedel, da namerava Zveza ustanoviti posebno poslovalnico za gostinske obrate, zlasti pa pomagati z načrti pri zidanju novih poslopij. Predsednik dr. Marn je nato dal na glasovanje predlog nadzorstva ter je bil ta soglasno sprejet. Točki 4. in 5. dnevnega reda (volitve in izprememba pravil) odpadeta, ker se bodo vsem članicam najprej poslala nova pravila v izjavo, volitve pa bodo šele po sprejemu novih pravil. Funkcijska doba uprave in nadzorstva traja namreč še dve leti. Sledili so samostojni predlogi in slučajnosti, nakar je predsednik dr. Marn zaključil občni zbor. Splošni strokovni adresar Velike Ljublj'ane je izšel Znana založba »Saturn« v Ljubljani je izdala omenjeni adresar, ki je prva tovrstna publikacija odkar obstoji takozvana Velika Ljubljana. Omenjeni priročnik je zelo skrbno sestavljen ter vsebuje v 30tih preglednih skupinah točne podatke o vseh javnih uradih in institucijah, društvih, hišnih posestnikih, ulicah kakor tudi po strokah urejene naslove vseh trgovcev, obrtnikov, industrij in ostalih pridobitnikov Velike Ljubljane, seznam industrij dravske banovine po strokah ter posebni oddelek letovišč, kopališč in zdravilišč dravske banovine. Adresar obsega 272 strani ler stane vezan din 120'—, broširan din 100'—. Izven Ljubljane se računa poštnina. Naročila je. nasloviti na Reklama »Saturn«, Ljubljana, Gosposvetska c. 5 in večje knjigarne v Ljubljani. Pišite po prospekte! SOFRA KARTOTEKE predstavljajo viiek preglednosti, praktičnosti in Vam prihranijo mnogo dela, truda, iasa in denarja Zastopniki se sprejemajo SOFRA MARIBOR, GREGORČIČEVA 24 Občni zbor Zv zasebnih nameščencev V nedeljo je imela Zveza društev zasebnih nameščencev svoj 16. redni letni občni zbor, ki ga je vodil njen predsednik Joško Zemljič. Po pozdravu zborovalcev in gostov je prešel takoj na dnevni red. Iz poslovnega poročila tajnice M. Martelanc navajamo nekaj podatkov. Zveza šteje danes 19 samostojnih društev, 3 pododbore, 3 okrajna društva in 6 krajevnih skupin, skupno torej 31 strokovnih edinic. Kot nova člana sta bila sprejeta: Društvo priv. nameščencev v Rušah in Društvo samoupravnih nameščencev v Ljubljani. Zveza se je zlasti borila za zboljšanje socialnega položaja privatnih nameščencev. V nekaterih strokah prejemajo zasebni nameščenci celo manjše plače, kakor pa so določene minimalne mezde za delavce. Zveza je zahtevala, da bi se določile minimalne plače tudi za zasebne nameščence ter naj bi bile te najmanj za 50°/o višje kakor pa so minimalne mezde nekvalificiranih delavcev. Zveza se je udeležila številnih anket ter je ponovno posredovala pri raznih socialnih ustanovah v korist zasebnih nameščencev. Posebno se je Zveza prizadevala, da se razširi pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev ter je bilo ugodeno tej zahtevi Zveze, da se je pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence izvedlo v vsej državi na decentra-listični podlagi. Delo Zveze za razširjenje pokojninskega zavarovanja pa še ni končano ter se bo zveza zlasti prizadevala, da bodo tega zavarovanja deležni tudi trgovski pomočniki. Veslno je zastopala Zveza interese svojih članov tudi pri TPBD. Letos poteče funkcijska doba uprave in'Zveza upa, da bo pri novem imenovanju nove uprave zastopana primerno svojemu velikemu številu članstva. Krepko je podpirala delo Zveze Delavska zbornica, zlasti glede zahteve po določitvi minimalnih plač za zasebne nameščence. Kako je takšna uredba potrebna, kaže statistika o prejemkih zasebnih je z ureditvijo sušilnice za premog znatno izboljšal kvaliteto in nudi dobro gorivo za domačo rabo po nizkih cenah: metrski stot lignita po din 12- kosovca po din 10‘- orehovca po din 9- plus 1 °/0 prispevek za Osrednji in rez. sklad Bratovske skladnice. Odvzem v vagonskih pošiljkah ali na drobno z vozovi. Kupujte domate blago! nameščencev. Po tej statistiki ima 43°/« vseh zasebnih nameščencev manj ko 1200 din mesečne plače. Zveza je izdajala svoje strokovno glasilo »Organizator«, ki si je zaradi svoje dobre vsebine pridobilo velik ugled v naši javnosti. Podporni fond Zveze je narastel lani na 135.088 din. Veliko pozornost je zbudilo poročilo direktorja PZ dr. Vrančiča o posledicah uredbe o nalaganju poslovnih rezerv v državne vrednostne papirje. Ta uredba velja tudi za socialne ustanove in torej tudi za PZ, ki bi moral odslej nalagati 60'"/o svojih rezerv v drž. papirje. Če bi ta uredba obveljala, potem PZ ne bi mogel kriti vseh rent, ker se drž. papirji obrestujejo prenizko. Danes pa ima PZ naloženih približno 190 milijonov din po 8‘4°/o. Zato bi bil PZ zelo prizadet. V debati se je nato predlagalo, da se uredba spremeni v tem smislu, da bi morali socialni zavodi nalagati v drž. papirje samo 35°/o in ne 60n/o svojih rezerv. Po potfdravu raznih delegatov je prešel občni zbor iia volitve, ki so dale naslednji rezultat: Predsednik .1. Zemljič, podpredsednika Fr. Volčanšek in E. Gombač, A. Francki in H. Leben, tajnica Marija Martelanc, blagajnik C. Likar, odbornika dr. Kosti in I. Tavčar, revizorji R. Gonelli, I. Velepič in J. Šimenc. Predsednik Zemljič je nato podal obširen program dela, ki ga namerava Zveza izvajati v prihodnjem novem poslovnem letu. Tako eliAšI? Frančiškanska ulica 3 Vse vrste manufaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča Lingarjeva ulica št.1 Trgovci! PRESITE ODEJE nabavite najceneje pri industriji odej F. Dobovičnik • Celje KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, Strace, io ur nate, šolske zvezke, mape, odjemalne k n i i-žice. risalne bloke itd. bo med drugim zahtevala razširjenje pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike, povečanje Šlajmerjevega doma v Ljubljani in ustanovitev posebne bolnišnice za zasebne nameščence v Mariboru, znižanje starostne dobe za pokojninsko zavarovanje od 70 na 60 let, teritorialno razmejitev bolniških blagajn, novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin itd. V zvezi z občnim zborom zveze je bil sklican tudi ustanovni občni zbor Kreditne zadruge zasebnih nameščencev. Ustanovni občni zbor je vodil I. Tavčar. Zbor je sprejel nova pravila ter je takoj pristopilo lepo število članov. Izvoljen je bil tudi novi odbor, ki je sestavljen takole: predsednik I. Tavčar, podpredsednik Gombač, odborniki doktor Kosti, Slamič, A. Francki in Fr. Nemec, namestniki J. Zemljič, Likar in Fr. Rupnik; nadzorni odbor: S. Čop, Fr. Ravnihar in T. Trop, namestniki: T. Štempihar, inž. I. Knez in Iv. Zupanc. loma in po sveto Veliki mednarodni kat. mladinski tabor v Ljubljani, ki je bil v dneh od 26. do 29. junija pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.. je napolnil ljubljanske ulice, kakor se to zgodi le silno redko. Tabor je privabil v Ljubljano ogromne množice kmetskega delovnega ljudstva, ki so im-ponirale. V posebno velikem številu so se od tujcev udeležili tabora češkoslovaški Orli in Orlice, ki jih je bilo okoli 2000. številno so bili zastopani tudi Francozi, ki so pri telovadnih tekmah dosegli tudi največje uspehe. Močna je bila tudi poljska delegacija. Značaj vsemu taboru pa so naravno dali s svojim velikim številom zastopniki Zveze fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Ves tabor je bil zelo dobro organiziran, da se je kljub velikanskim množicam ljudstva vse odvijalo gladko. Višek vseh prireditev je bil ,29. junija, ko sta počastila tabor s svojim obiskom tudi knez-namestnik Pavle in kneginja Olga. Kjerkoli sta se pojavila, sta bila od množice živahno pozdravljena. Glavnih prireditev v sredo so se udeležili tudi: predsednik vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, ki so ga množice zlasti živahno pozdravljale, podpredsednik češkoslovaške vlade minister dr. šramck, ministri dr. Miletič, dr. Cvrkič, dr. Krek, dr. Kuleno-vič in minister dvora Milan Antič, predsednik skupščine Čirič, predsednik senata dr. Mažuranič, senatorji Mihalovič, dr. Kujovec, Smodej, dr. Scliaubach, dr. Gregorin, brigadni general Dodič, ki je zastopal vojnega ministra, škofa dr. Rožman in dr. Tomažič ter dolga vrsta civilnih, vojaških in cerkvenih zastopnikov. Na čast vsem tem gostom je bila postavljena na Miklošičevi cesti lepo izdelana častna tribuna, s katere so gledali sprevod udeležencev tabora. Sprevod se je začel takoj po prihodu kneza-namestnika Pavla in je trajal poldrugo uro. Sprevod je napravil močan vtis. Zlasti je vplival zaradi svoje pestrosti. Posebno se je odlikoval sprevod po obilici lepih narodnih noš. Menda Ljubljana še ni videla toliko slovenskih narodnih noš v sprevodu. Sprevod je zaključil sprevod Prosvetne zveze s simboličnimi živimi slikami: »Vera«, »Vojvodski pre- Velika trgovska hiša tik glavne ceste Celje - Rogaška Slatina, ob železniški postnih zlepim lokalom, kletmi in več sobami ugodno naprodaj' Odda se tudi 1 vinograd s hišo in več rodovitnega polja. Naslov v upravi „Trgovskega lista* stol , »Ilirija oživljena« »Jugoslavija« »Majniška deklaracija«, kmečka svatba (gorenjska in belokranjska), »Zlatorog;, »Obrti«, »Argonavti« in druge. Sprevod sc je nehal na Stadionu, kjer je bral škof dr. Tomažič mašo. škof dr. Rožman pa je imel cerkveni govor. Tudi maše so se udeležili vsi preje našteti odličniki. — Popoldne je bila na Stadionu telovadba, ki se je zaključila z razdelitvijo nagrad. S tem je bil tabor zaključen in udeleženci so se začeli vračati domov. Omenimo še, da so bile vse prireditve zelo dobro obiskane. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani priporoča krasne knjige za darila: 4 knjige: Planinske matice za 240 din, 1 knjiga: Ivan Grohar, 250 din, 1 knjiga: Emil Adamič, 125 din, 4 knjige: Kronika. 80 din. V Pragi so se začeli veliki sokolskii zletni dnevi. Jugoslovanski naraščaj je bil sprejet z velikim navdušenjem. Pri nastopu so dosegli jugoslovanski naraščajniki lepe uspehe. Tudi pri tekmah so dosegli jugoslovanski Sokoli lepe uspehe. Tako je bila v četvereboju ljubljanska župa na tretjem mestu, v sedmeroboju pa celo na 2. mestu. Nenadoma je umrl inž. Anton Rudež. veleposestnik in industrialec, star šele 35 let. Pokojnik je bil eden naših najbolj agilnih gospodarskih delavcev, ki si je zlasti za procvit našega lesnega gospodarstva pridobil mnogo zaslug. Z vso vnemo se je tudi posvetil napredku našega gasilstva ter bil odlikovali za svoje zasluge s križcem III. stopnje Gasilske zveze kr. Jugoslavije. Simpatičnemu in zaslužnemu gospodarskemu delavcu bodi ohranjen časten spomin, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje! Danes je prišlo iz Amerike v Ljubljano okoli 80 ameriških Slovenk, ki so včlanjene v Slovenski ženski zvezi. Tudi naše pozdrave zavednim ameriškim Slovenkam! Banska uprava v Ljubljani je na podlagi odločbe prometnega ministra razpisala politični obhod v zvezi z vodopravno in stavbeno razpravo ter razpravo o razlastitvi z ozirom na načrt nove železniške proge Črnomelj—Vrbovško. Komisijske razprave bodo od 14. do 16. julija. Nova železnica bo tekla na slovenskih tleh 22 km. Upajmo, da se je s tem vprašanje nove železnice Črnomelj—Vrbovško definitivno premaknilo z mrtve točke. Torpedni rušilec »Ljubljana« je bil na Vidov dan spuščen v morje. Kumica je bila soproga načelnika gen. štaba generala Nediča. Slovesnosti se je udeležil tudi ljubljanski župan dr. Adlešič in več Ljubljančanov. Usnjarna Franza VVosehnagga in sinov je praznovala te dni 1501et-nico. Slavnosti se je udeležil tudi ban dr. Natlačen, ki je pri tej priliki izročil gosp. Herbertu Wosch-naggu red sv. Save III. stopnje, vsi delavci, ki služijo nad 40 let pri podjetju so bili odlikovani z zlato, oni, ki služijo nad 30 let, pa s srebrno svetinjo za državljanske zasluge. Ban dr. Natlačen je v svojem govoru zlasti naglasil lepo razmerje, ki vlada v tem podjetju med lastniki in delavci. V Beogradu jc bila izredna skupščina tamkajšnje podružnice »Merkurja«. Na občnem zboru so delegati soglasno zahtevali, da ustanovi Merkur v Beogradu sanatorij za beograjske zavarovance. Sedanje delo Merkurja je bilo ostro kritizirano. Znani norveški pisatelj Knut Hamsun je bil dalj časa v Dubrovniku ter se je sedaj odpeljal v Split in v Zagreb. Jugoslavija ima 110.000 radijskih naročnikov, od katerih je na ozemlju beograjske postaje 65.000. zagrebške 27.500 in ljubljanske 17.500. Beograjska postaja je imela l. 1937. 1.300.000 din čistega dobička. Veliki požar borovega gozda na otoku Lapadu je bil udušen. Več gasilcev se je pri gašenju ponesrečilo. Z angleško pomočjo se grška vojska v zadnjem času naglo modernizira. Zlasti letalstvo se močno zboljšuje. Tudi grško vojno bro-dovje bo z angleško finančno pomočjo modernizirano. Sedaj zidajo veliko tovarno za orožje in muni-cijo, v kateri bo zaposlenih okoli 20.000 delavcev. a a ■ barTa> pl«»lra In Ze v 24 urah Itd. Škrob! in tretlollka srajce, ovrat nike In manšete. Pere, »uit, monga In lika domače perilo tovarna JOS.REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgora ni. t Telefon it 22-72. Za novega sovjetskega veleposlanika v Berlinu je imenovan Mere-kalov. Novi veleposlanik je že nastopil svoje novo službeno mesto. Belgijski ministrski predsednik Janson obišče v kratkem London, kjer bo imel več sestankov z vodilnimi angleškimi državniki. č:lani novo ustanovljene nemške nacionalne državne cerkve morajo pristati na naslednjo veroizpoved: »Verujemo v večno, veliko narodno socialistično Nemčijo. Verujemo v narodno socialistično svetovno na-ziranje, ki se je redilo v srcu Adolfa Hitlerja v času velike borbe nemškega naroda z vsemi narodi sveta. Verujemo, da je Vsemogočni Bog povrnil v svetovni vojni oslepelemu Adolfu Hitlerju na njegovo prošnjo vid. Verujemo in vidimo v Adolfu Hitlerju nam poslanega rešitelja ter voditelja našega naroda in naše države ter vsega nemškega ljudstva. Verujemo v njegovo sveto pismo .Moja borba1.« Konec veroizpovedi vsebuje prisego večne zvestobe Adolfu Hitlerju. Silen orkan je divjal s silo 100 km na uro na Japonskem ter napravil ogromno škodo. Podrl je nad 100.000 hiš. Po orkanu pa so nastali silni nalivi in po teh velikanske povodnji, ki so napravile posebno veliko škodo na japonskih riževih poljih. Večina letošnje žetve riža je uničena, železniška proga je razdejana na mnogih mestih, telefonske žice so potrgane, da niti še ni znan ves obseg elementarne katastrofe. Koliko je katastrofa zahtevala človeških žrtev, še ni mogoče ugotoviti. Boje se pa, da je teh silno veliko. Prebivalstva se je polastila prava panika in mnogi govore, da je katastrofa kazen božja, ker je Japonska napadla mirno kitajsko prebivalstvo. Vlada se z vsemi silami trudi, da bi posledice orkana in povodnji čim bolj omilila. V žveplenem rudniku Cattaniseta v Siciliji se je podrl rov. 8 rudarjev je bilo zasutih. Kljub hitri reševalni akciji ni bilo mogoče rešiti delavcev ter so se vsi zadušili. Kolera se na Kitajskem silno šivi in postaja silno nevarna tudi za Japonce. Novost v knjigovodstvu, Anton Žnideršič: Reforme knjigovodstva in pisarniške opreme. Avtor je izumil poseben način kontrole dvostavnega knjigovodstva, s čimer se dajo v najkrajšem časn preprečiti pogreške, ki se rade pojavljajo pri knjižbali. Ta način kontrole opisuje v svoji knjigi. Na koncu opisa kontrole ter knjigovodske forme dodaja avtor še opis nekaterih svojih izumov, kakor nove forme ameriškega dnevnika, omarice za odlaganje map za korespondenco itd. — Knjiga stane din 30'— ter se dobi pri Dragu Cernjava, knjigovodji, Ljubljana, Šlajmerjeva ulica 1. ^Radioliubl|ana^ Sobota dne-2. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 13.40: Vtisi iz Amerike (dr. Jure Adlešič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: O pogozdovanju našega primorskega Krasa — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki — 20.30: VII. večer muzi-komedijantov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Nedelja dne 3. julija. 8.00: Salonski trio (gg. K. Novak, Comelli, B. Borštnik), vmes plošče — 9.oo: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (dr. Tominec) — 10.00: Plošče — 10.30: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajz) — 11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe — 12.00: Slovenske pesmi in popevke (plošče) — 13.00: Napovedi —- 13.20: Koncert radijskega orkestra — 17.00: Kmet. ura: Gospodarska navodila in poročila — 17.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujejo: gg. Janko Praprotnik (harmonika), Vilko Skok in Kosi Ivan (citraški duet) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Plošče — 20.00: iz slovanskih oper. Sodelujejo: ga. Ivanka Ribičeva in. ga. Nuša Španova ter radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Ponedeljek dne 4. julija. 12.00: Kmečki trio — 12.45: Poročila- — 13.00: Napovedi — 13.20: Operetni zvoki (plošče) — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Plošče — 20.10: Vzroki poškodb pri vajencih — obratne nezgode (dr. Tone Krisper! — 20.30: Koncert narodnih pesmi. Sodelujejo: Friderik Lupša in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Kvartet mandolin. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani