DRAGOTIN HUMEK: Izpit za luešcanske šole  iz tretje skupine.  (Dalje.) Za uvod v modernp smer nam služi icnjiga: Prang, »Lehrgang fur die kunstlelische Erziehung« -— Dresden, Miilleri robelhaus. Kdor ne ppzna tega dela, ta ne ve, kako se je pprodila in odkpd je piišla k nam moderna umetniška vzgoja. To in pa: I. Libertv Tadd, »Neue Wege zur kiinstlerischen Erziehuiig der Jugend« -- Leipzig, Voigtliinder, sta za onega, ki se hoče ppsvetiti tretji skupini, katekizem in evangelij. Najnavdušenejši refprmatpr v Nemciji je bil svoje dni Fritz Kuhlmann, ki je tiied drugm izdal ddo: »Neue Wege des Zechenunterrichtes« -— Stuttgart, VVilli. Euenberger. Za samopouk in proučevanjo metode priporočam tudi delp, ki je izšlo prilično ob istem času: Lukas-Ullmami »Elementares Zeichnen nach modernen (irundsatzen« - Dresden, Miiller-Frobeliiaus. Prav resen mctodik, ki je prvotno brezglavno moderniziranje spravil v pravi tir, je Adabert Michalitsch. Njega veliko delo: »Der moderne Zeichenunterricht« Dunaj, Pichlers W. u. S., je med najboljšimi deli te stroke. Ker obravnava risanje jia realkah, nudi poleg metodc tudi mnogo snovi za samoizobrazbo v risanju. Prav tako izvrstno, čeprav v drugem smislu . estavljenp delo za lastai pouk in za metodo je: Fr. L. Rodt »Zeicheaunterriehtsbriefe« — saraozaložba, Koaiotau-učiteljisče. Pri tej priliki priponinim, da je izšel (iokončni zvezek h gori navedeni zbirki, ! i ie naslovljen: A. Herget, »Das Betracliten kiinstlerischer Bilder in der Schule« — Verl. »Zeichenunterrichtsbriefe«, Koir.atau. To, ali kako podobno delp, bi moral poznati ne le oni, ki se bavi s poukom v 1 ¦ir.anju in umetniško vzgojo, ampak sploli vsak rescn učitelj. Krasen učni postopek in upprabo raz-Erprobter Lehrgang fiir das modejne nih tehnik s posebnim poudarjanjem barve, ima knjiga: I. Gruber in O. Stadler Zeichnen« — Linec, Lehrerhausverein f. 06. Podobno, a mnogo večje je delo: Kgon Lehnert »Erprobter moderner Zeichcnlehrgang fiir Volksschulen« — Reichenbertc, P. Sollors Nchflg. Tu je razde!jena učna snov po šolskih letih in letnih mesecih s pridejanimi risbami, ki so jiii izdelali učenci in z vsemi potrebnimi navodili in opombami. Takoj izppčetka uporablja sestaviteij skiciranje, risanje, slikanje, pisani papir, tiskanje s štampiljami, sestavljanje okraskov itd. v pestri raznovrstnosti vse, do ko;ica osmega šolskega leta. (Koncc !)nt; !