Leto VIII. Stev. 45
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 18. maja 1924.
Današnja štev. 1*50 Din.
Izhaja razen ponedeljka In dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le štirikrat na teden ) Uredništvo In upravništvo: KRŠKO.
Naslov za
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 20 D. ža inozemstvo 35 Din, začasno 25 D. (dokler ne začne zopet redno Izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in pddpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yra£aj6.
Reklamacije za list so poštn. proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Kovinarjem na Jesenicah, Javorniku in Dobravi.
(Pa ne samo tem, temveč sploh vsem delavcem.]
Svesi si situacije, v kateri se dandanes naha* jamo kovinarji pri nas in po vsej Sloveniji kakor tudi Jugoslaviji, vas hočem opozoriti in seznaniti z nekaterimi dejstvi današnjega položaja in z nekaterimi nepolitičnimi napakami, ki jih neki del proletariata ima, ne da bi se zavedal, da je s temi svojimi napakami v službi kapitalizma.
Nove razdiralne metode so se zadnji čas po-avile v naši okolici, pa smo jih na vsej črti odbi-
i,	za kar gre čast vsem sodrugom in sodružicam, d so bili navzoči na Milutinovičevih zborih, pri ka-erih je postalo jasno razvidno, kam plovejo ne-cateri ljudje.
Kovinarji na Jesenicah, Javorniku in Dobravi smo obdržali absolutno večino v svoji stari organizaciji tako napram klerikalcem, narodnim social-cem kakor tudi na novo nastalim neodvisnim (komunistom) čeprav nam ni šlo in nam ne gre za kakino večino, temveč le za enotno organizacijo.
Neodvisni so popolnoma zgrešili pravo pot v trenutku* ko so se odločili ustanoviti separatistične organizacije in so s tem pričeli rušiti edino zdravo načelo enotnih organizacij. Toda to je prišlo in radi ljudske nevednosti, katere trdim tudi jaz, da si je delavstvo v vseh ozirih ni samo krivo, je na žalost
moralo priti.
Javno pa se ne smemo strašiti povedati tisto resnico, kateri gleda vsak nekoliko trezno presojajoč kritik v obraz si iz nje brez prorokovanja lahko ustvari sliko bodočnosti.
Sodragi in sodružice, opozarjam vas na sledeče: Neštetokrat ste že čuli o fašistovskih metodah v Italiji, kako so fašisti pobijali socialiste in komuniste in vse kar ni trobilo v njihov rog. Strašna bo ta zgodovina italijanskega fašizma, istotako gro-zovita in pretresljiva kakor zgodovina katoliške španske inkvizicije. Z nami vred so se nad temi metodami zgražali po javnih shodih tudi naši komunisti in naši orjunaši, a oboji, predvsem pa komunisti phii nas, niso storili ničesar pozitivnega, da bi se tudi pri nas kaj takega ne razpaslo, ampak nasprotno, oni v svoji nevednosti zastopajo celo iste metode , kakor fašisti v ltalji, s terorjem balin, s ko-lom, pestjo, rtožem in samokresom, pozabljajoč, da se bodo nad njimi samimi maščevale te metode, s katerimi sicer večinoma šele grozijo.
Izzvan po informacijah o nekaterih zadnjih dogodkih in po lastnih doživljajih, sem primoran izvajati konsekvence proti načelnim, neodpustljivim zmotam v tisku raznih zapeljanih ali pa zlobnih posameznikov in vas vse opozoriti, da jih rešite teh zmot. Naj ne upropaščajo sebe in svojih družin, nas in naših družin z grožnjami o metodah kakor sem jih ie navedel, ki so brezpogojna propast tudi delavne discipline v tovarnah, katera je, svest sem si te izjave, prvi pogoi za eksistenco delavca, ki mora kot zaveden socialist vedeti, da brez dela ni jela, ni življenja, ni kruha in da je edino zdravo načelo delavstva v boju proti svojim delodajalcem, zahtevati za pošteno delo pošteno plačo in vsestransko odgovarjajoče potrebščine.
Vsak delavec ima polno pravico in dolžnost, da se kot član velikč človeške družbe bori za svoj razred, za popolno enakopravnost, ki mu brezpogojno pripada po vseh naravnih zakonih.
Kako se za to bori, v tem smo si z neodvisnimi ($ komunisti) po vsem svetu v taktičnem navzkrižju, da klerikalcev in drugih meščanskih sekt niti ne omenjam.
V	Nemčiji vztrajajo komunisti v enotni veliki kovinarski organizaciji; tudi tam s sabotažo pozitivnega dela onemogočajo vsak uspeh, vendar ne ustanavljajo nove organizacije, med tem ko hočejo pri nas zrušiti enotne organizacije z ustvarjanjem svojih, katere pa tudi upropaščajo, kako, da morajo priti časi popolne brezpravnosti za delavski razred če bi jim ta Se sledil.
, . Nastaja torej vprašanje, če sta naša teorija in taktika internacionalnih smernic Amsterdam - London pravi. ^Sem globoko uverjen, da smo na pravi poti! Zakaj? Sodrugi in sodružice 1 Iz enega samega preprostega slučaja, ki sem ga doživel, ki pa ni edini,
razvidim, da imamo in smo imeli v vseh dosedanjih akcijah po naši taktiki prav, četudi smo bili ne samo mi temveč tudi naši centralni zaupniki do današnjega časa prisiljeni voditi račune s taktičnim razpoloženjem levice v vseh mezdnih gibanjih in drugih akcijah, pri čemer je marsikaj pozitivnega in stvarnega odpadlol kar bi se bilopo naših načelih lahko v ve-korist nas vseh doseglo.
Da je bila taktika z naše strani prava, naj vam služi naslednji slučaj v presojanje napram tistim, ki forsirajo samo nepripravljene stavke, ki kričijo „Več revolucionarnosti" in ki jim mi nismo bili nikdar zadosti revolucionarni, ker pozabljajo, da računamo z duševnim razpoloženjem delavca in njegove žene.
Citajte torej ta dopis, ki sem ga prejel v času spora žične valjarne na Savi, pri katerem so bili delavci nad šest tednov na brezplačnem dopustu. Vsi delavci pa veste, kakor vedo to tudi delavci žične valjarne sami. da niti prejšnji naš predsednik niti jaz kot takratni tajnik nisva prav ničesar vedela kaj so delavci žične valjarne sklenili po intervenciji, katero sva napravila v tem sporu s. Kovačič in jaz,
Direkcija je izjavila, da ne plača za delo v tovarni na Javorniku 30%ne doklade. Vse drugo je vam tudi znano, predvsem to, da so nato delavci žične valjarne brez kakšne naše vednosti radi kratkega roka samostojno odklonili delo na Javorniku, če se jim ne izplača kakor običajno tudi tedaj 30°/ona doklada.
Direkcija je vztrajala in odposlala te delavce na 14dnevni plačan dopust, po 14ih dneh se je pa začel zanje brezplačni dopust.
Kdor pozna naš pravilnik v točkah o mezdnih gibanjih, ta ve, da na našem takratnem odboru ne leži nobena krivda. Kako gleda direkcija na to, je to stvar direkcije same, zlasti če je za ta slučaj tega naziranja. da je postopala pravilno. Uverjen sem pa, da da bo tudi naša direkcija uvidela, da je glede spreminjanja pogodb treba sporazuma s tisto organizacijo, katera je vse do današnje pogodbe sklenila in podpisala. Jaz konštatiram, da je bil
v	tem slučaju tako od direkcije, kakor od prizadetega delavstva storjen pogrešek, ker so vse pogod-be zadeva celokupnega delavstva, katerega predstavlja s svojo večino v vseh treh tovarnah bivše Osrednje društvo kovinarjev oz. današnji zedinjeni Savez Metalskih Radnika Jugoslavije. Obojestransko je ta slučaj po mojem mnenju za bodočnost dobra šola za storjene napake.
Za bodoče pa opozarjam v imenu odbora SMRJ podružnice na Jesenicah, da se morate ravnati vsi v vseh ozirih, zlasti glede zaščite pogodb, kakor tudi v vseh eventualnih sporih točno po pravilniku. Če pa nastane še kdaj kaj divjega, odklanjamo absolutno vsako zaščito, čeprav bi bili prizadeti naši člani. Kot člani naše organizacije se ne smete nikdar pustiti zavajati preko naših principov ne od klerikalcev ne od komunistov, ker ti imajo interes na tem, da nam naprtijo kakšno odgovornost, katera njih z njihovo manjšino v tej meri kakor nas ne zadene.
V	tem slučaju sem opazil, ds so bili klerikalci še dosti lojalni napram skupnim sklepom, dočim so komunisti že intrigirali, pa le tisti, ki v tem boju niso bili niti prizadeti. Da pa vse, kar se zgodi, pada na naše rame, če smo krivi tega ali ne, raz-vidite iz že omenjenega meni poslanega pisma, ki ga v času težkega položaja delavcev v žični valjar ni nisem hotel priobčiti.
Pisala ga je žena nekega delavca iz žične valjarne, ki je organiziran v neodvisni organizaciji Poznam jo in po prigovarjanju raznih sodrugov sem se udal in ji hladno odpustim, ter ne bom. kakor
sem javno izjavil, tiral te ženske pred sodišče, tem« več bodite to sodišče vi, sodrugi in sodruiice. presojajte in obsodite:
Sava. 5.IL 1924. SPOŠTOVANI G. JERAMI
Prosi se vas de nikar ne sklicujete več takih shodov in sestankov skupaj, de bi vi hujskali naše može de nej nikar ne gredo na dela Ako ste bili Vi pri g, ravnatelju, da ste prosili za tisto 30% pro* cento na Javornik in on je rekel de jo ne da in tudi de jo dal ne bode, Isto ste objavili delavstvu in potem kaj je storiti? Še čakati, de jih g. ravnatelj sam prosi de pričnejo delati. Če ste vi en pošten mož. zakaj jim niste dali poštene besede da je boljši de gredo brez procente delati kakor pa brez dela postopati in drugje dela prositi še za slabši plačo kak jo imajo v Tovarni. Ako bi ne bilo vas hujskačev in organizacije pri Jelenu bi naši možje že gotovo brez procente delali. Ali hočejo zdej še čakati kedaj bodejo še vam drugim procente utar-gali gospodje kakor Vi pravite magari 2 meseca, govori se lahko ali kedo bode tarpei? Vi ali g. Mulej in drugi ne tarpele bodo naše družine še niso dosti revne pehate jih še v veči revščino, če je zmožna vaša organizacija našim možem dobiti drugo zasigurano delo ali pa jih toliko podpirati de bode vsaki Mož ki ima družino dobil vsaki teden 300 Din. G. Jeran drugači se ne da živeti daaas so razmere takšne da en delavec sam težko živi ne pa da bi drugmo pomagal družino živeti če bode drugmo kaj dal bode pa njegovi družini-manjkalo. Ali bodete žartovali Vi in drugi vašo svoto denarja kar dobite tedenske plače za te uboge delavce ki so izgubili svojo procento in zdej še čakajo brez dela in se še bojuje za 2000 delavcev de bi še guni ne zgubili kake procente. Ti bogi ljudje kako so še zaslepljeni ni se čuda imate res divjake pred saboj ki so prišli iz gojzdov in gmajn zato vam vse verjamejo. In tisti ki niso organizirani tisti so bolj ra« zumni ljudje ki ne verjamejo vam ki tako farbate ljudi in neumne delate, Če jim organizacija ni mogla procente pridobiti kaj jih še nadalje hujska in potuho daje da ne pričnejo delati. Šle bodemo me žene k g, Ravnatelju de nej odtargajo plačo tistim ki huj-skajo naše može de nej nikar ne prčnejo delati. Vi delate krivice de bodejo naši otroci morali lačni hoditi 'in kruha prositi od hiše za hiše in še brez obleke biti. Ako imate vi in g. Mulej tako dobre jezike zakaj ne greste za Advokate Vama bi boljše šlo kakor Tukej v Tovarni ki ne moreta toliko zaslužit de bi se z delom preživela de sesata še drugim delavcem žule Vi še pripovedujete našim možem de podjetje ne more dobiti takih delavcev de bi znali to delo ki se dela tukaj v žični valjarni pa
vi	ze dobro veste de se lahko dobe le tistim lahko pravite ki so prišli iz kmetov in le niso videli drugih tovarn po svetu. Danes je mnogo ljudi brezposelnih In vi greste nato de bi bili naši možje čisto na cesto varženi. Potem ne kaže druzga posvetu kruha jeskati in lačne družine pustiti, Gorje vam že bodemo tarpeli pomanjkanje po vaši krivdi in zavoljo vaše politke
Spoštovanjem uboge družine.
To pismo nam je torej v pojasnilo še za mar* sikaj drugega. Jasno je pa iz njega razvideti, kako velika laž je vse kričanje neodvisnih, da delavstvo hoče in mora iz boja v boj, iz aapora v zapor, pred bajonete, na barikade z golimi pestmi.
Sodrugi in sodružice, ogromno je še število takih žena. takih cokel v naši proletarski družini. Nesramno je pa, da ta ženska blati človeka s stvarmi, ki jih ni najmaaje kriv,
Pravo
fthichtovo - milo.Jelen1
v
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah.
praVo jamo z imenotn „$<hi<lit“ in znatnlfo
SchichI
Poglejte neodvisneži, mi bi bili krivi ysega, če bi vam bili vselej pustili proste roke pri tem. kar ste vi forsirali, ne da bi razumeli duševni položaj delavca in njegove žene.
V	neodvisni organizaciji, to vem. je absolutna veičina (vsaj veliko jih itak vseh skupaj ni], ki v srcu in duši ne soglaša in v odločilnih trenutkih ne bo sodelovala po načelih in-metodah, katere zastopate vi, zapeljivci in rušilci enotne organizacije, vi. ki ste na krmilu neodvisnega separatizma.
Poznam vas. meni očitate mojo preteklost v Sokolstvu in šaržo v avstrijski armadi. To delate skupno s klerikalci, ki me tudi napadajo v .Slovencu", ne da bi vprašali, kaj je bil dr. Lemež, Fabjančič, Šteianovič. ki vas vlečejo in so vas vlekli kot vojaški atašeji za nos. Klerikalni habsburgovci pa naj tudi enkrat povedo, kdo je bil večji lopov nego tisti, ki je prodajal slovenski narod nemškemu monarhističnemu nacionalizmu. Da, takrat sem bil Sokol brez strahu pred klerikalno farško denunci-antsko besedo, danes sem pa prepričan socialist, pa basta, g. .Slovenec'. Vem. zakaj me klerikalci napadajo v .Slovencu', čeprav ga nisem čital, ker ga niti v roke ne dobim, saj se ga v naši občini le redko dobi V .Slovencu' me napadajo zato, ker so pogoreli s svojo lažizmago pri občinskih volitvah na Jesenicah, po zaslugi g. kaplana Pivka, bi je spravil nedolžnega proletarca, družinskega očeta v tridnevni zapor radi njegove nevednosti, katero je katoliški laži-Kristusov namestnik hotel izrabiti za dosego klerikalne zmage na Jesenicah. Jernej Petač še nikdar v življenju ni bil kaznovan, še nikdar v življenju ni storil nobene slabe, nemoralne stvari, pa ko je prvikrat sledil katoliškemu laži-Kristuso-vemu namestniku, je bil radi goljufije takoj kaznovan na tri dni zapora in nad 600 K stroškov. Petač in njegova družina si bo gotovo želela priti h klerikalcem ! Mislim, da ga ne spravijo tja. pa če pride rajši sam resnični hudič nego pa samo kakšen du-hovnik-politik. (Resnični hudič bi bil po naziranju klerikalcev socialist.] Za Petača smo zbrali na razdiralnem shodu Miliutinoviča 145 Din, pa ne od Miljutinovičevih pristašev, temveč od naših sodru-gov, katerim se Petač lepo zahvaljuje, ker bo mogel vsaj sodnijske stroške plačati. Neodvisni so se pa na shodu 5. maja norčevali temu pobiranju na ta način. da je eden vrgel v kapo star recepis, eden pa staro, korespondenčno karto. No, se bomo že še srečali! (V javnost jih dajte z imenom, te osle! Op. ur.]
0 gotovo je klerikalna gospoda jezna name. ker javno priznam, da sem veliko storil za to. da smo razkrinkali namen klerikalcev pri jeseniških občinskih volitvah, ki se po vsej pravici morajo vršiti še enkrat. Jezni so pa sploh na vse socialiste, ker smo jih vsi razkrinkali, koliko jih je in da je njihove nadvlade konec.
No, »Slovenec", le blati me. jas sem bil, kar sem bil, in ostanem, kar sem. da sem bil pa kdaj v življenju pristaš klerikalcev, tega seveda mi pa »Slovenec" ne more očitati, če mi pa tudi to podtakne in dokaže, potem mu podarim teto, ki je v Ameriki pri nunah.
No, jaz razumem, da izrabljajo klerikalci situacijo. v kateri se nahajamo. Ni jim dosti da razbija, odtujuje in ustvarja mržnio med indiferentneži na-pram naši stvarni organizaciji ves neodvisni (komunistični] aparat, kar ga je sploh v Sloveniji in sicer z vsemi sredstvi, ki se jim nudijo potom od Moskve ali radikalov plačanih Miljutinovičev. Eden teh Miljutinovičev je ravno od 1. maja do danes poskušal razbiti našo organizacijo, je pa strašno pogorel ne Jesenicah, še bolj pa na Dobravi. (Na Javorniku mu .sploh smrdi.] Pri tem delu torej je hotel pomagati tudi »Slovenec", Čisto iogično. saj kadar bomo mi klerikalce zgrabili zopet za vrat, jim bo9te pa vi vrnili, vi »nepomirljivi!" Saj so vam klerikalci tudi od razvitju vaše separatistične zastave 27. aprila delali štafažo , pa vendar vas je bilo v sprevodu samo 40 X 4 =*• 160, ravno za en reven pogreb vas je bilo pri razvitju vaše separatistične zastave! Vaši radikalno revolucionarni medklici iz sprevoda ob razvidu zastava so vam prav pristajali:.	.....
»Dol s socialisti, dol s socialpatrioti!“
1 seveda, saj mi vemo. da ste vi le proti socialistom organizirani, s kapitalisti nočete imeti- nobenega opravka in niti ne veste, da so vaši voditelji zb svoje razdiralno delo kapitalistično plačani, kapitalistični Jud ima ves Svet v rokah s svojimi financami in tudi Rusijo ima že deloma in jo bo po vseh znakih, na žalost, tudi obvladal!
»Sedaj- bomo še na Jesenicah obračunali, v Ljubljani amo že," tako ste kričali ob razvitju zastave.
No. sedaj smo pa tam, kar navajam v uvodu. Torej srbijo vas prsti, ker so vam otopeli možgani? Jaz vam priporočam: nikar ne grozite pri nss na Jesenicah, nikar se ne pustite zavajati po svojih voditeljih na fašistovska pota! Če pa hočete resno boja s pestmi, povem vam da poznam našo moč, čeprav nobenega nasprotnika ne podcenjujem. Toda, kdor te udari na levo lice. nuj nastavi še desno, to učijo le verski sektaši. mi smo pa socialisti in kdor bo pričel boj proti nam s knjigo, mu bomo odgovarjali s knjigo, kdor nas bi pa botel z batinami prepričati, tau bomo polteno z batinami in procenti povrnili. Izvolite — izberite!
Še/ en komentarčsk, Bil seta 1. maja zvečer na plesni veselic!, katero je priredil naš prvomajski odbor v Delavskem domu na Savi, Mimogrede: za-
bava je bila prijetna, v znamenju popolne treznosti in le proti koncu je prišlo do manjših incidentov radi novo došlih gostov, ki so bili nekoliko vinjeni. No pa naši reditelji so obdržali popoln red. Med tem, ko je bil nekak majhen nedolžen spopad, pa mi pride pošepetati Janko Smolej, ki je tudi šele proti koncu prišel: »Jeram, čeprav sva si politična nasprotnika, vendar mi je žal zate!" O ti ubogi Janko! Pa če me jeseniški delavci, mene kot delavca, hočete na križ pribiti, svobodno vam, če se ne bom mogel braniti in če je vaše mnenje, da bo tukajšnje delavstvo s tem rešeno kapitalističnega jarma.
Značilno je to, da sem jaz ravno tistega, ki je bil tudi od drugih kot slab osumljen, spremil domov v temni noči in mu z našim naukom dokazal, da je on zato slab, ker je družba slaba in da se mora teh slabosti otresti in otresti slabe družbe ter da ne sme svojemu bližnjemu storiti tega, kar tudi sam sebi ne želi. Spoznal sem, da je duša tega fanta poštena in pristopna, le javnost in družba je nepoštena, ker mu ne da nauka in kruha, saj je večkrat brezposeln.
Resnica je, doznal sem. da se razni ljudje hujskajo. naj s pobojem nastopijo proti nam toda. dragi Smolej, kdor je delavski zaupnik, ne sme biti strahopetec in če si pošten, odvračaj ljudi od zla, pojdi v vrste, kjer smo mi. če ti ne prija krvava revolucija, Tudi mi nismo absolutno za krvavo, zato pa zapusti tiste, ki veš, da hočejo nedolžne krvi.
Na eni strani bajoneti reakcije, na drugi strani noži komunistov po vzorcu ljubljanskega shoda — no. čisto prijetna situacija za zavednega socialista!
Tudi v Ljubljani sem opazil delavce na Sassen-bachovem shodu v Mestnem domu ki so nekateri kazali krušne nože proti obmizju predsedstva.
Pa bodi dosti teh anekdot! Sodrugi, moj namen je predvsem, da vas vzdramim k razmišljanju.
Razumeli boste iz tega. da po takih potih za nas ne bo osvobojenja, Zatorej, odtrgajte nezavedne iz zamaknjenosti, proč od neodgovornih plačanih elementov, proč od fašistovskih metod, nazaj v vrste enotne organizacije konec bratomornemu boju ki ovira vsako resno delo, naprej v koncentracijo in konsolidacijo naših sil!
S tem končavam, globoko	uverjen,	da	vrnete
na pravo pot	vse, ki so jo	zgrešili,	na	pravo
pot resnega socialističnega značaja. Kdor izmed vas se hoče pobaviti nekoliko resneje z življenjem in razmerami v	naši državi, bo	spoznal,	da	delavski razred v tej	državi še dolgo	ne bo pomenil ni-
česar, če se ne bo združil vsaj industrijski proletariat v vsej državi v enotno organizacijo dolžnosti, dela in pravic; s kmetskim delavstvom skupaj bomo nato rešili vprašanje osvojitve politične moči in vlade.
Zato izjavljam, da kdor v danih razmerah farba ljudi s fračo o' naši diktaturi v naši državi, je osel ali pa lump, čeprav je res, da delavstvo ne more priti do svojih pravic in ciljev, če ne dobi vladne moči v državi, Kako bo to prišlo ali potom generalnih stavk ali potom krvavih cestnih in pouličnih bojev ali potom parlamentarne demokracije in volilnih rezultatov, vse to je za nas še v nepro-dirni megli bodočnosti.
Za nas je za današnje čsse prvi pogoj ta, da obdržimo, kar je revolucionarna doba pridobila in da z združeno silo pridobivamo vse novo korak za korakom v okviru enotne organizacije.
Zato, sodrugi, mislite in spoznali boste resnico!
Kar se tiče očitanja našim sodrugom po svetu radi kompromisov s kapitalisti, hočem našim levičarjem v malem predočiti, kaj je tudi kompromis.
Če odklanjate vsak kompromis, potem ne hodite in ne ne nadlegujte nikdar zaupnika, ds posreduje za predujem, ker zaupnik ni za to tukaj da dela kompromise, nadalje če niste za kompromise, ne nadlegujte kakor ste že, za vedne prošnje za to in ono, to je tudi kompromis. Nadalje, ne hodite h kapitalistom kupovat in pit, to je tudi kompromis, temveč ustvarjajte lastno gospodarstvo z nami vred.
Še eno, ker mnogi od neodvisnih trdijo da ni mogoče, da bi Jeram toliko delal za organizacijo zastonj, da mora biti že plačan in gotovo je plačan. No, seveda, če kdo po sebi meri drugim moralo, potem je obsodba na mestu. Kar se pa mene v tem tiče. imajo vsi člani pravico in priliko, da to blatenje ugotovijo. Jaz delam, ker čutim za to dolžnost in želim, da nas bo zmerom več v tem delu nego nas sicer je. Potem se pa ne bo opazilo, da kdo malo več dela — pa tudi prosti bomo vsi zadosti.
Kdor po blatu pleza, doseže nasprotno: pada.
Le to vem, da nič ne vem, tako je delal neki modrijan. Iz visočine človek gleda sebe in človeštvo, pa se moraš smejati lastnemu jazu in vsej družbi
Zakaj tisti, ki ves svet vzdržuje ne spozna svoje silne moči.
Jurij Jeram, t. č. predsednik SMRJ podr. na Jesenicah.
S socializmom zmaguje tudi ideja socializacije. V angleški spodnji zbornici je predložil delavski poslanec Hall na£rt za podržavljenje vseh rudnikov. Na tem predlogom je ostala delavska stranka zaenkrat v manjšini, toda kmalu pridejo volitve in potem pride do socializacije, če bo to buržoaziji prav ali ne. Poštenje in zavednost zmagujeta v velikem svetu, pri nas, kjer vsaj zavednosti ni, še manj pa enotnosti, morarrfo ševeda mimo trpeti, da nas buržoazna korupcija dere na meh.
Razno-
TUDI REKLAMACIJE BOMO JAVNO VODILI!
Podružnica usnjarjev v Šoštanju je opeto-vano reklamirala »Naprej", v upravi smo pa ugotovili. da se redno pošilja. Torej se izgubljajo izvodi med Krškim in Šoštanjem.
Franc Gross, Tacen SO. p. Šf Vid nad Ljubljano, že od 37. števike ni dobil nobenega izvoda več; ugotovljeno je. da se mu točno pošiljajo.
Martin Resnik. Štore 34. dobiva „Naprej* tudi samo takrat, kadar se ne vemo komu zljubi.
Jos. Srebot, Toplice 128., Zagorje, isiotako.
Slavna pošta naj nam ne zameri, če jo javno žgečkamo. Nikakor ne bomo trpeli, da bi požrtvovalni sodrugi mislili, da je nered pri nas.
Dokument iz Celja. Socialistična stranka Jugoslavije vabilo za sodruga (Sodražico) J. J. k Članskem zborovanja, ki se vrši v (pri) zel. travnika v nedeljo dne 11. maja 1924 ob 9. uri. Zaradi važnosti dnevnega reda je dolžnost vsakega razrednega sodruga, da se zborovanja sigurno in točno udeleži.	ODBOR.
Taka povabila je g, Koren pošiljal okoli, Ljudje. ki so to dobili, niso vedeli, kdo je poslal ali mi ali „Korenovci". Pisal je sam in pOslal vsem tudi našim, samo nekaterim ne.
Teorija in praksa v šoli Učiteljica je delala v Mariboru izpit o usposobljenosti. Pri tem je imela tudi nastop v ljudski šoli, v vadnici. Štirinajst otrok je bilo v razredu — na šoli. kjer je nastavljena, jih pa ima 84.
Nacionalistične praktike, Kakor nam poročajo, razpošilja »Orjuna" v zadnjem času raznim podjetjem svoj list na ogled s priloženo položnica. To je nazadnje stvar, ki je popolnoma v redu. Zanimivo pa je, da se obrača tudi do takšnih podjetij, ki jih je prej napadala, zlasti na nemška podjetja ! To ni nič drugega, kakor da bi jim hotela reči: Če nas ne boste hoteli podpirati, potem že veste, kaj storimo! Če pa boste kaj zraven dali, boste smeli radi nas početi, bar vam bo všeč. Naši principi znajo za denar oči zapirati, — Vse to nas spominja na praktike drugih fašizmov. V Nemčiji sprejemajo haken-kreuzlarji denar iz blagajn francoskega militarizma, v Avstriji vodijo protižidovski fašizem židovski bankirji ter industrialci. Zato je čisto v redu. da se preživlja slovenski fašizem s pomočjo nemškega kapitala. Pri takšni morali nam je popolnoma umljivo. zakaj nam »Orjune" kakor tudi njenega starejšega bratca iz iste familije »Jutra" ne marajo več pošiljati. »Naprej" ima dober nos in si upa svoja opazovanja spraviti na solnce. zato meni taka sorta naše šurnalistike, da je zanjo bolj varno, če se nas ogiblje.	’	•	:r
Polom, ki so ga doživeli dunajski špekulantski krogi pri padcu francoskega franka postaja vse večji in očitnejši, Vlada se trudi na vso moč, da bi pomagala bankam iz blata, pa je vse zaman, vedno več se jih pogreza in izginja v njem. Veliko senzacijo vzbujajo takšni polomi, kakor polom nacionalistične Bodenbanke, ki je lovila svoje backe na frazo antisemitizma (protižidovstva, čeprav so njeni glavni funkcionarji — Židje!) Taki polbmi so seveda hud poper tudi za nacionalistično-klerikalni režim, zato jih skuša ta z vsemi sredstvi zakrivati, ne straši se pri tem niti goljufije in korupcije z državnim denarjem. Pa mu zadeva ne gre nič kaj po sreči, naši avstrijski sodrugi imajo mnogo hvaležnega dela, da obenem s protežiranim špekulantstvom razkrinkujejo tudi pravo lice avstrijskega režima. Značilna je samomorilna epidemija, ki se je v zadnjem času razpasla med dunajskimi finančniki. Vsak dan čitamo. da si je kak debel človek vzel življenje. V kapitalistični družbi ni za ponesrečene akcije seveda nobenega izhoda. Tako nam nudi finančni polom avstrijskega bankarstva dober dokaz, da se ne izplača niti v tem redu, ki goljufe podpira, biti goljuf.
Velike stavke v Poruhrju še ni konec, ven* dar izgleda, da dolgo ne bo trajala, ker so podjetniki že prišli na to, da so se prenaglili in da je zanje najbolje, če potegnejo rogove nazaj. Na Ma-djarskem stavka ponehuje, podjetniki padajo na kolena. In tako pojde odslej menda po vsem svetu, kjer bodo boteli kapitalisti še kBj šuimariti okrog revolucionarnih delavskih pridobitev, zlasti okrog 8-urnika. Še celo fašistovska strokovna organizacija kovinarjev je bila te dni v ladjedelnicah Sv. Roka pri Trstu prisiljena, da napove pod delavskim pritiskom stavko za obrambo osemurnega delavnika. Lepo izjemo delamo seveda samo mi v Jugoslaviji, kjer je večina delavnega ljudstva pozabila na svojo delavsko čast in se prodala frazarjem, Pašičem, Korošcem. Radičem, deloma ludi Lemežem, Svetkom in Korunom in sploh vsem zelenim mizam, kjer jih je kaj. Za' koritarje se tepe jugoslovansko delavstvo, ne za svoje proletarske principe in organizacije.
Amerika je odpustila Kitajski dolg. ki bi ga
morala ta plačati kot vojno odškodnino iz Časa znane boksarske vstaje. To dejanje izgleda zelo plemenito. no, Amerikanec ne stori nič zastonj in si bo znal tudi iz te milosrčnosti nakovati zvenečega kapitala. Na Kitajskem so na pr. še ogromni neizkoriščeni premogovniki. Če dobi Amerika tam pred-nostne koncesije prevzame vodstvo v premogovni industriji, kakor si ga je prevzela v petrolejski,
V	francoski socialistični stranki ilvahno debatirajo o načinu,, kako naj bi se podpirala bodoča levičarska vlada. Majhna struja je za aktivno sodelovanje v vladi, večina pa je samo za podpiranje v parlamentu. Zmagala bo 'torej najbrže ta struja, kar bi bilo tudi pravilno. Končnoveljavno bo to zadevo rešil strankin kongres, ki se bo vršil 1. jun. v Parizu.
Zmage na vsej črti! V Zapadni Avstralji je dobila delavska stranke pri naknadnih volitvah še kopico novih mandatov, ki so jih imeli doslej nacionalisti v rokah.
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27-— Lekarna Evg. V. Feller, Stublca Donja, Elzatrg St. 252. Hrvatska.
Borba proti brezposelnosti.
Dela ni, pravijo. Pa ni res. le reda ni in zato imajo največje>ibe priliko požirati tudi velike ribe, ne samo malih, Velekapital požira kapital, zato je kriza in zato delavci nimajo »zaslužka* pri srednjih ribah, to se pravi, zato srednie ribe ne morejo požirati malih, ne morejo izkoriščati delavstva. Za zavedno delavstvo bi bil tak položaj srečen. Ker je dela dovolj in ker tudi znajo in hočejo delati, bi lahko delali na svoj račun, brez izkoriščanja. Pri tem bi si oddahnili in obenem odstranili kapiteli* stični nered.
To je ves kapitalistični nauk, Nič ni lažjega, nego to razumeti in reči: .Naredimo tako!“ In mno-jih je bilo, ki so to rekli. Od Jezusovih učencev, ki so videli prikazen in rekli: »Dobro nam je tukaj biti, naredimo 3 šotore!", pa do Kristanovih in Korunovih backov, ki vidijo enako prikazen in pravijo: .Združimo sel*, je preteklo skoro 2000 let in v vseh letih so živeli podobni backi, ki so videl’ prikazni in sanjali, kako bi bilo lepo. če bi se zgodil čudež in če bi postala prikazen meso in kri. V črni internacionali so miljoni backov, ki ne le sanjajo, ampak tudi za trdno verujejo, da se ta čudež vpričo njih tudi resnično godi. da vpričo njih postaja iz kruha meso in iz vina kri. In sicer resnično meso in resnična kri moža, ki je skoro pred 2r 00 leti dal svoje življenje zato, ker je učil večno resnico, da ne bo rešitve, dokler ne bo beseda meso postala, dokler delavci ne preidejo od besed k dejanjem. Ker je duh brez telesa mrtev, ker je vera brez del mrtva ker je vse govoričenje brez dejanja mrtvo. Tako je učil tisti mož in če bi imele besede o obračanju v grobu kaj smisla, bi se moral vsak dan milijonkrat v grobu obrniti, pa ne zato ker so papeški Koruni njegov nauk tako temeljito na glavo postavili, [to je bilo že v njegovih časih tako] ampak zato, ker so delavci še vedno tako duševno leni, da rajši verujejo v prikazni in čudeže nego v resnico, da rajši sanjajo, »kako bi bi bilo lepo če bi*.*, namesto da bi naredili, kar bi bilo treba in prav in kar tudi pravijo, da hočejo naredit.
Leno hčerko je mati spodila od sklede:
.Plet pojdi! Ko bo njiva opleta, potem pridi jest ir	0
Hči je šla in gledala njivo, kako je velika, in se jezila na krivično mater, češ, da jo hoče ugonobiti.
»Za 'ves dan imam dovolj dela na tej njivi, pa še ni jgojovo. da bo opiata, do takrai umrjem lakote. Kako neusmiljena je moja mati!"
Sedla je kraj njive in jokala. Dela na njivi je bilo vedno enako, njena lakota pa vedno večja.
»Jezus, usmili se me! Kaj naj naredim? Kdo mi pomore?"
Prepelica se oglasi:
»Plej bo manj, plej bo manj!*
Ta prepelica poje tudi slovenskemu proletariatu. Ne zahtevaj, da pride Jezus plet namesto tebe. Ne obupavaj v lenobi, češ. da je predaleč zmaga in da se ne izplača delati zanjo. Delaj, pa bo bližja! Ce boš pa tarna', da je svet krivičen, boš vsak dan bolj lačen.
Zavedni sodrugi, povejte to klerikalcem in ko-munistom! Povejte to indiferentnim, povejte pa tudi sebi. Povejte to sebi vi. naročniki .Napreja". ki pišete upravi, naj potrpi, da zdaj ne morete plačati in hočete plačevati po 10 Din na mesec, dokler se vam položaj ne izboljša. Povejte to sebi vi, ki ste odpovedali »Naprej* in naročili samo .Ljudski glas" češ, da je nemogoče toliko plačevati. Povejte to sebi in svojim sodrugom vi, ki pišete, da gre dobro, da je vse naše. da pa novih naročnikov ne morete dobiti prej, predno se redukcija ne odpravi ker delavstvo kratkomalo nima denarja. Povejte to sebi vi vsi, ki bodisi tako ali drugače čakate, da vam bodo »Naprej" vzdrževali kapitalisti ali pa naj ga vzame vrag. Povejte to sebi zlasti vi, ki ne vidite, da bi bilo pri redukciji in brezposelnosti vendarle treba prej ustaviti promet v gostilnah nego pa pri listu, od katerega je odvisna vaša zavednost in solidarnost. Povejte to sebi, na glaa si povejte: .Plej, bo manj !*
Ce si tega ne znate povedati in če svojega sklepa ne znate izvršiti, potem se nikar ne štulite med socialiste, pojdite h klerikalcem, pri katerih se izpreminja vino v kri zato, da ni treba izpremeniti besed v dejanja. Kdor hoče biti pri socialistih ne sme verjeti v čudeže in v tujo pomoč, ampak mora aam sodelovati, da postane socialistična beseda meso in kri.
Zavednost organizacij se meri tudi po razmerju naročnikov *Napreja“ in »Ljudskega glasu". Pri pregledu organizacij bo treba začeti objavljati tudi to. Ljudje, ki nimaio časa čitati dnevnik, ali pa nimajo denarja zanj, se ne morejo imenovati zavedne, razen če jih je usoda prav posebno pritisnila — v tem slučaju naj se pa odrečejo najprej alkoholu, potem šele »Napreju”,
Mojzesovih 10 .božjih" zaopvedi je lepa in dobra reč; samo to napako imajo, da so ostale ne* izvršene, neizpolnjene. Po dolgih bojih in iskanju je proletariat na Slovenskem sklenil teh 10 zapovedi tako prirediti, da se bodo tudi izvrševale. Program in pravilnik SSJ se imenujejo, in 1000 ljudi se teh zapovedi približno drži. Da se doseže še ožja zveza ideje z življenjem, so bila sklenjena »Pravila Skupnega doma*, in tudi teh se vsaj približno že drži 120 ljudi. Čim več jih bo pristopilo, tem prej bo zmaga. Teh 120 ljudi zaposluje danes s pomočjo onih 1000 že 8 ljudi in ima možnost zaposliti jih nešteto, če — če — če bi se zgodil čudež, da bi pristopili vsi, ki pravijo da so za. Ta čudež se ne bo zgodil, vsak teden pa vendar pristopijo po 4, in kadar se vsi naši neverni Tomaži izkopljejo iz svoje lenobe in se potrudijo vtaknit prst v rano. da bodo potem ne le verjeli ampak prepričani, da .Skupni dom“ že živi čeprav oni še vedno jokajo krajan ji ve. namesto da bi začeli pleti — takrat bo na Slovenskem nezaposlenost za vselej prenehala.
Vsak zavedni sodrug naj 1% svojega zaslužka vselej vloži kot hranilno vlogo sebi za poznejšo potrebo, skupnosti pa za hitrejši napredek, Ne vprašuj kdaj bo milijon, začni pleti, pa bo njiva kmalu opleta,	in predno	se boš	zavedel	dalekosežnosti
svojega	dela, bo	njiva že	bogato	rodila. Za produkcijo	100 parov	čevljev je treba	kapitala 30.000
Din. Ali	si kaj dal	zraven?
Iz stranke.
Zabukovica. Občni zbor krajevne politične organizacije SSJ v Zabukovici je preložen na nedeljo 25. maja. To v vednost vsem sodrugom iz Zabu-kovice in okolice. — Odbor.
Hrastnik. V nedeljo 18. maja vsi rudarji, steklarji in kemični delavci na strokovno konferenco .Za ozdravljenje delavskega pokreta". ob 15. v Delavskem domu.
Vladna kriza ostaja vladna kriza. Poročajo pa, da je dobil sedaj Davidovič mandat za sestavo poslovne vlade.
Velenje. Pozivamo vse, ki imajo izposojene knjige iz hnjižniče .Svobode" v Velenju, naj jih prineso nazaj najkasneje do 20. maja v prodajalno Kons. društva s. Marnu, To zaradi reorganizacije knjižnice. — Odbor .Svobode”.
UTRINEK.
Če tvrdka prodaja slabo blago za visoko ceno, je	to	nagnjenost	k dobičkaželjnoati.
_	,..če tvfd1ka	vzdržuje	agente, da	slabo blago
hvaliio za dobro, ]e to goljufija.
Če politik	spreminja	plašč po	vetru, je ne-
konsekventen in pravimo mu kameleon.
Če politik dela kompromise z nasprotniki, je to oportunizem,
Če politik igra »dobrotnika", da pridobiva pri-staše za sebe, je to korupcija.
Če se politik združuje s kapitalisti in dela sam po kapitalistično je kapitalist.
Kdor podira organizacije delavcev, je kapitalistični hlapec.
Kdor vabi	ljudi na	sestanke brez označbe
imena, je ljudski zapeljivec.
Kdor zlorablja ime poštene stranke za svoje avanture, je politični lopov.
Dopisi.
Iz proletarskega življenja. V nekem kraju Slovenije se je ob priliki nakupovanja živ. potrebščin v prodajalni Kons. društva za Slovenijo vršil med sodrugi delavci in železničarji sledeči pogovor radi nastopa pri obč. volitvah:
1. delavec: Po mojem mnenju je najboljši, da napravimo skupno delavsko socialistično listo, na kateri naj bi bili vsi zastopani (socialisti in neodvisni) kot blok proti buržuaziji, kapitalistom.
2. delavec: Jaz se s tem ne strinjam, jaz sem za samostojno listo.
3. delavec: Zakaj ste za samostojno listo?
. 2. delavec: Kako pridem to tega. da bi jaz in ta bila skupaj na eni listi socialistov, ker ta ie socialist, jaz pa komunist.
3, delavec: Vsi zavedni delavci morajo iti skupaj na socialistično listo, da se bojujejo za končni cilj socializma, t. j. za komunizem. Radi tega je dolžnost vsakega marksista, da sodeluje, kajti z besedo komunist, še nisi komunist, ampak z dejanji moraš delati za skupnost.
2. delavec: Poznam socialpatriotč in voditelje že iz Trsta!
3. delavec: A. Vi ste iz Trsta? Vidite od tam so prišli razni Golouhi itd., od tam so prišli nar.
socialci in agitatorji Orjune, vse to je vaš produkt, ne naš.
Tako se je pogovor nehal, ker je med tem časom 1. delavec, ki je zavzel stališče za skupno socialistično listo, dobil že »fraklc" žganja. Ko se je 3. delavec (socialist) ozrl okoli, je videl, da sta socialist in komunist pila oba^ Ves obsut obupa nad takimi komunisti je zavedni sodrug odšel misleč si; pri šnopsu za skupnost, pri volitvah razdra-panost. To se je zgodilo nekje na Kranjskem.
Op. ur.: Ta slika je zelo poučna, samo eno napako ima: Ni samo na Kranjskem tako in iz Trsta tudi niso prišli samo Golouhi. Kraji niso nič krivi, zato socialist ne sme verjeti, da je socializem na Kranjskem in v Trstu zanič. Mora pa verjeti, da je socializem pri .fraklnu" vselej zanič. Proč od žganja, proč iz gostiln in žganjetočev, vstopite v organizacije!
NOVA REVOLUCIJA KOREN-FELICIJANOVA. Ker se je sestava kandidatne liste Korenovcev z njihovem Hrastnikom slabo obnesla, so zacvilili v .Socialistu*. Brezobzirni .Naprejevci* so pa napisali letak na pisalni stroj in ga razmnožili kot odgovor. Korenovci se hočejo pa zavarovati proti od-govorom, zato so na iniciativo g. Felicijana sklenili odvzeti pisalni stroj iz pisarne, češ, da so oni njegovi lastniki. Odnesli so ga. Večje nesreče ni bilo kakor ta, da so sklenili, da je treba Leskoška popolnoma odžagati — njegovega pomočnika pa po boljševiško ven vreči iz strok, tajništva. Sodrug Leskošek se je sili uklonil in izročil pisalni stroj so-drugu, kateri je samo žrtev in sredstvo Korenovcev - Kristanovcev.
Deputacija je hotela diktirati, da se v delavskem tajništvu ne sme nobena polika delati. Ta diktat se seveda ne bo izvršil, dokler gospodje okrog »Nove revolucije" ne poskrbijo istega tudi v Ljubljani pri Strok, komisiji, tam, kjčr se ne izrabljajo samo prostori in pisalni stroji za partijo, ampak kjer morajo tudi posamezne nastavljenke strokovnih društev pisati za ,Socialista' na pisalni stroj in voditi upravo za .Socialista'.
Sicer je pa ta revolucija koncem konca še koristna, ker zahteva od Ljubljančanov Korunovcev, da se mora sklicati v Celju za 25. maja konferenca. Ta konferenca bo pa zahtevala brezdvomno raziščenje o pisavi .Delavca* in .Socialista* ter glede inseratov kakor tudi gospodarstvu te samovlade okoli Strok, komisije sploh. Razčistilo se bo tudi vprašanje, koliko plačujejo na kvoti železničarji, lesni ter oblačilni delavci itd.
Delavec št, 19 z dne 7. 5. je priobčil članek pod naslovom »Komunizem v drugi izdaji" in sicer proti .Naprejevemu" poročila o shoda 24. 4. v Ljubljanskem Mestnem domu. To poročilo je napisal s. C B. »Delavec* zatrjuje, d8 bodo dali to poročilo prevesti v nemščino in ga poslali Internacionali »da bodo vedeli delavci tudi drugod ceniti vzgojne metode g. Bernota."
Gospodje okrog »Delavca", prav veselilo bt nas, če bi tisti članek prevedli v nemščino in ga v svojim listu objavili. Če ga ne objavite, vam ne moremo drugače nič verjeti in zaupati, saj smo bili že tolikokrat nalagani in prevarani po vas. Kar naredite to, bodo potem vsaj še ostali delavci, ki ne razumejo našega jezika, spoznali vzgojne metode sodr. Bernota in pa vaše metode pri Strok, komisiji. Zakaj pa ga niste še objavili? Le takšni listi, ki se boje resnice in javnosti, ne bi takšnega poročila objavili, Seveda, vemo, da imajo b8Š vaši listi patent na laži in obrekovanje, da je le to vaše vzgojno delo,
Teden preje se že vsi vedeli, da namerajo ko-trunisti shod motiti ali razbiti, govor pa je bil tudi
o	tem. da bodo vaši fašisti [UDR] že pokazali, kaj da so. Če bi predsedstvo shoda tako izzivalno ne nastopalo že od začetka in pozneje še enkrat, bi se shod vsaj s trdo vztrajnostjo vzdržal. Tako ste pa tudi vi prav toliko odgovorni za sramotni potek tega shoda kakor komunisti, ko ste hoteli le svoj politični kapital kovati za Prvi maj v Ljubljani. Kaj se potem tako zgražate, da vas grabimo prav tako za ušesa kakor komuniste?
Dalje piše .Delavec*, da obstaja v Ljubljani samo Korunova organizacija SPJ, da naše sploh ai in da sta pri nas le dve družini, ki štejeta sku-
Splošna
gradbena produktiv. zadruga
P. X« Z O. TL
♦ Pisarna - V CELJU
Izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela po celi državi, kakor: zidanje novih stavb po lastnih načrtih, prevzema vsakovrstna popravila po lastnih in danih načrtih. — Pri snaženju in beljenju hiš 10% ceneje kakor vsako privatno podjetje. — Za prvovrstno delo jamčijo člani zadruge, kateri so sl kot zidarji in po* lirji pridobili priznanje koi dobrokvalifi-cirani delavci tu in pri inozemskih tvrdkah.
paj 10 oseb. Gospodje, to je lat! Ali je to vzgojno ? Resnica js le ta, da vi Korunovci v Ljubljani nimate politične organizacije. Samo enkrat ste za mesec december 1923. izkazali, da ste prodali 77 mar-kic. od kdaj do kdaj je to veljalo, pa sploh niste nič več izkazovali. Mi|pa objavljamo že od 1. 8.1923 za vsak mesec posebe, koliko članov nam je redno obračunalo, pa čeprav jih je bilo samo 14. Vi niti teh me morete izkazati, ker imate le nekaj švi* gašvagov okrog Strokovne komisije in simpatantov kakor komunisti, potem pa vse upravne svetnike in koritarje pri takozvanih »delavskih zavodih", ki so pa v resnici le kapitalistični zavodi, samo ime hočejo imeti delavsko, ker to vleče.
Sodrugi, koliko časa ie bomo trpeli, da priobčuje ..Delavec* takšne obrekljive članke proti nam. hi smo dosedaj že zmerom sestavni del Strokovne komisije za Slovenijo, da nas tako obrekujejo ljudje, ki živijo od naših žuljev, v listu, ki se vzdržuje z našim trdo zasluženim denarjem ? Mislim, da dolgo ne več. Saj vidim, da se strinjaio vsi naši sodrugi s člankom s. C. B, tudi zunanji sodrugi. ki so bili na shodu navzoči. Dosedaj še nisem čital kakega ugovora v „Napreju“. zato sodim tako.
Gospodje juristi, mornarji in vsi švigaivage okrog Strokovne komisije, tudi za vas že piha sapica, tudi vaši sedeži pri Strokovni komisiji niso zapisani na oslovski koži! Prišel bo vihar, ki ga sami delate, in vas bo odnesel iz strokovnega gibanja.
Karel Kisovec, tč. predsednik pol. org. SSJ v Ljubljani.
Celje. [Naše strokovne razmere). Korenov politični agent Jaka Vodopivec (ki pa ne pije vode], član podružnice lesnih delavcev v Celju, katera šteje 15 članov, je na seji puča na željo komandanta Felicijana pri Zelenem travniku dne 12. maja 1924 zahteval ne samo, da se vzame iz pisarne Del, tajništva pisalni stroj, [kateremu so lesni del, prispevali samo Din 50.— in niso niti člani Strok, komisije] ampak tudi da se zmeče tajništvu Unije in vse kar k Uniji spada ven iz pisarne. To je tista Unija stavbinskih delavcev, ki ima v Celju samem nad 200 članov in ki je plačala 925 dinarjev k stroju in plačuje njegova popravila, tista Unija, ki plačuje za .Delavca" mesečno nad 1000 Din in na kvoti 400—500 Din. skupaj torej 1500 Din mesečno v Ljubljano za vzdrževanje delavskega aparata. Po mnenju tega političnege agenta stavbinski delavci niso delavci ampak je delavec le njegov dobrotnik. Stavbinci zapomnite si take agente provokatorje, Organizacija lesnih delavcev na plača niti para za .Delavca*, niti ne plača kvote, Vodopivec pa v njenem imenu razbija del. tajništvo. Op. ur.: Vodopivec je po našem mnenju sicer popolnome nedolžen človek, samo en greh ima. da se namreč za izobrazbo nič ne briga in ostaja neveden kakor je biL Seveda mora hoditi potem drugam po nasvete, in on hodi h Korenu, ki je znan »dobrotnik" celjskega delavstva in naše stranke. Seveda bo strašno razžaljen, da smo to povedali; Vodopivec se dela namreč zelo umnega in zavednega, mi pa denemo »ne* spredaj! Pa ne moremo pomagati, kdor ni toliko umen. da bi znal sam misliti, je pač neumen. Govoril je. da je naš. pa ni bil niti na .Naprej" naročen. Govoril je. da ga čita pri drugih, če si ga pa kaj vprašal, si našel da ni ničesar čiial. Kaj bi s takimi? Naj ostanejo pri gospodi za krmo kanonov, dokler jih življenje ne nauči misliti. — Drugače je pa z organizacijo lesnih delavcev. Tam je mnogo zavednih, ki prenašajo žalostne organizacijske razmere zelo težko, pa vendar vztrajajo kot člani, v nadi, da se bodo razmere izpremenile. Ko se je ta organizacija odcepila od Strokovne'komisije je bila to velika neumnost in zločin obenem, kajti nered v Strokovni komisiji je treba odstraniti, ne pa skupno organizacijo razbijati. Kako zločinsko je bilo to raz-
bijanje. kako je imelo za edini namen zmanjšati skupno organizacijsko moč, to se vidi najlepše iz tega. da je bil za takratni nered v Strok, komisiji odgovoren g, Ivan Tokan, njen tajnik — in prav ta gospod je potem, ko je nehal biti poslanec, postal glavni tajnik odcepljene organizacije lesnih delavcev, In Koruaovci. ki so Tokanove račune v Strok, komisiji kontrolirali in izjavili, da manjka 30.000 kron, pozdravljajo danes tega moža v svojem »Socialistu" kot slavnostnega govornika na praznik Dela in jih ni nič sram pri tem. Kdor veruje v Kristanovo zlato, jim je vsak dobrodošel. Drugi tajnik Osrednjega društva lesnih delavcev je g. Bradeško, O tem sicer še nismo slišali, da se mu računi ne vjemajo niti da je bil že tolikokrat pijan itd., toda plače ima precej manj nego Tokan, zato je prisiljen agitirati za Kristanovo enotno fronto, Ker sta ta dva voditelja poslušna, zato njima organizacija ni bila napadena ne v »Socialistu", ne v ,,Produkciji", ne v »Volkstimme*. čeprav sta povzročila resnični razdor, ker sta lesne delavce odtrgala od drugega strokovno organiziranega delavstva, napaden je le resnično delavski .Naprej", ki javno odkriva vso zakulisno gnilobo, kakor je ponovno zaukazalo že več kongresov politično organiziranega delavstva. Ali bodo lesni delavci še nadalje vztrajali v taki organizaciji ? Po našem mnenju naj razumejo Vodopivčevo razbijanje tako, da je njih mesto bodisi pri Korenu in Kristanu, bodisi pri organiziranem delavstvu. Ne priporočamo jim razbijanja, pač pa jim priporočamo boljšo organizacijo in to je zanje Unija stavbinskih delavcev. Tesarji so ie zdaj tam, mislimo, da spadajo tja tudi tisti delavci, ki tesarjem les pripravljajo. Tako dopolnjujemo naš članek proti »Delavcu" v zadnjem Napreju. Podružnice naj premišljujejo o tem in prepričani smo, da bo Unija vsem, ki bodo tako vstopili, priznala stare pravice. Kristana in njegovih agentov smo že do grla siti, pa čeprav se imenujejo Koreni in Vodopivci,
Liboje. V soboto 10. t. m. se je vršil v gostilni g. Skobemeta v Libojah dobro obiskan shod podružnice »Keramičnih delavcev v Libojah." S. Žarko Arnšek iz Celja je v lepih in jedrnatih besedah opisal današnji položaj delavstva, dokazal potrebo strokovne organizacije, ki se mora tudi res širiti, predvsem pa morajo njeni člani redno vplačevati tedenske prispevke, Povdcrjal je da se je ravno v Libojah pripetilo, da so nekateri člani predvsem pa članice izjavljale da ne bodo več plačevale, nego so, medtem ko se je denar za popivanje in razne druge večkrat nepotrebne in škodljive zabave vedno našel. Tudi se ni nihče pritožil proti opetovanemu povišanju prispevkov v boln. blag., boli jih pa malenkostni znesek za strok. org. S pozivom na stvarno delo se je zaključil shod. Upam, da bo ta shod rodil zaželjen sad, da se bo delavstvu zopet zbudilo in spoznalo potrebo, pripravljati se na to, da se ne bo v slučaju boja za svoje pravice nahajalo pred prazno blagajno in ne bo radi tega izročeno na milost in nemilost kapitalu. Sodrugi in- sodružiee, po* nehajmo z zabavljanjem in ne pljuvamo v lastno skledo! — Keramičen delavec.
Lesce, V noči od 14. na 15. t, m. so neznani zlikovci razbili 'šipe na stanovanju prejšnjega ravnatelj tukajšnje tov. verig, gospoda Haberla. Gospod je občeval z ljudmi po večini nemško in je rodom Ceh.
Čita j te naš tisk!
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v jmenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
17. V. Tiskarna bratov Rumpret v Krikom. teoo
DRUŽINSKI IZLET KOVINARJEV Z JESENIC JAVORNIKA, DOBRAVE IN LESC.
Izletni odbor, izvoljen od zaupnikov S. M, R. J. podr. Jesenice Javornika in Dobrave, je ukrenil vse potrebno, da se bo vršil pešizlet 25. maja 1924. v Mojstrano in Dovje,
Ob 6. zjutraj zbirališče dobravskih, javorniških in jeseniških sodrugov pred Delavskim domom na Savi. Ob 7. odhod izpred Delavskega doma s kovinarsko godbo na čelu.
Na jeseniškem kolodvoru sprejem sodrugov iz Lesc, nato dalje peš v Mojstrano.
Med potjo odmori s predavanjem o naravi.
Ob prihodu v Mojstrano odmor — kosilo.
Popoldne koncert godbenega odseka.
Po končanem koncertu skupni odhod na vlak.
Vsak izletnik naj se priglasi pri zaupnikih, ki imajo tozadevne pole in naj plača zaupniku 22 K za vlak iz Dovjega do Jesenic, Kdor hoče za kosilo pripravljeno jagnje naj plača zaupniku na polo 30 kron.
Denar je treba odračunati zaupnikom najkasneje do 18. maja
Vstopnina na popoldanski koncert 5 Din. Žene in otroci vstopnine prosti.
Ker bo izletni odbor potreboval še nekaj aodr. in sodružic za različna dela med izletom in na koncertu. prosimo vse sodruge in sodružiee. naj se zanesljivo odzovejo in se žrtvujejo z vestnim sodelovanjem.
V	slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedeljo 1. junija.
Vabimo tudi splošno vse sodruge iz Slovenije, da se nam pridružijo.
Ven v prosto naravo t
Za izletni odbor: Jurij Jeram, Leopold Ko* vačič, Ivan Malenšek.
Zahvala.
Vsem, ki so nam izrazili avoje sožalje in sočustvujejo z nami ob izgubi nepozabne soproge, matere, hčere in tete gospe
flarije Bravničar roj. Gotz,
vsem, ki so jo v tako mnogobrojnem številu spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem cvetja in vencev se tem potom naiiskrenejše zahvaljujemo.
Posebej bodi izrečena zahvala gospodu Burgerju, upravitelju steklhrne, gospodu Koširju in Glasbenemu društvu za pretresljive žalostinke ob krsti pokojne. Kočevje-Hrastnik, meseca maja 1924.
Žalujoči rodbini Bravničar-Gbtz.
Prvovrstnega čevljarskega pomočnika
kot drugo moč iščemo. Dobra šolski izobrazba ali s samouštvom pridobljeno splošno znanje je prvi pogoj. Prosilec mora biti vojaščine prost. Prošnje z natančno navedbo vseh podatkov in plačilnih zahtev je nasloviti pod „ Trajno" na upravo lista.
I' Portlandcement
za Ljubljano in okolico razpošilja
toVarna cementa ZUui most
na vagona In tudi manjia kolidlna po osni od;
79 Sin aa 100 kg fraako sodi,
62 „	„ 100 „ braa ambalaia,
SO ,	. 100 „ franko papirno vrača,
in sioar franko postaja Zidani most.
Za kakovost Pbrflandcemanfa preVanme ravnateljstvo vsako odgovornost.
Camant Ja Ul v mesecu januarju 1024 od strani komisija Gradbene direkcije la sbladltda v svrho preizkušnja na Unlverzitetu Beograd, Zavod za tspitlvanje gradj. ma-terijala vposlan ln lakaauja 306 kg na om' pritiska.
Osebna ali piemena naročila — tudi iapod
1	vagona — sprejema
j|aViiattij$Wt toVarne cementa Zi-dani most.
POZOR!
Pleskarstvo, slikarstvo, črkoslikarstvo in vsa dela spadajoča v to stroko izvršujeva po najnižjih cenah in solidno. Prevzameva tudi dela na deželi. Za mnogoNojna naročila se pripoji	ročata	slavn.	občinstvu
Petek in I. Langof
Moste pri Ljubljani — Društvena ulica 43.
MOKROTA
Škoduje zdravjn, radt tega sl kupite pravočasno močen, fini ln poceni
dežnik
katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermeckl, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito niških cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse drugo blago. — Naročite ceniki
1000 bolnih na revmatizmu 1UVU _	in protinu —
ki so z mojim popolnoma neškodljivim naravnim zdravilnim napojem osvobojeni od Bvolih bolečin, mi je dovolilo, da lahko ob-javim njih zahvalna plema tn prUnaaj«.
IV e ličite
novih sredstev, ampak poskusite z mojim popolnoma brezplačno zdravilnim napojem, ki je že tisočim pomagal. PiSlta takoj p« pojasnila ln mnoge resnične podatke o n-epehlh, kar dobit« popolnoma zastonj in brez vsakršnih stroSkov. Naslov:
AVSUST MARZKE, Berlin, Wll-mensdorf. Bruch««lerstrmsse 5.
Abteilung 670.
Tvornica perila
A. RAŽEM CO
LJUBLJANA, Žabjak St. 3
se priporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega perila v največji izbiri. Na zalogi ima vedno vse vrste ' moških srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, ovratnikov itd. itd.