»Bžtiiini piižana i gptoftBl. XIII. lejtnlk. 1934. december 20. 1. numera. Cejna na cejlo leto 20 Din., v ivdnstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplaiilo gorivseme vsakl evang. dilhovnik I vučilal. Kral prihaja. ,,Povšte ččri Šionskoj: ovo Kral tvoj ide tebi." (Mt. 21, 5.) Brez dvojnosti neideš ti k njemi, On je preveč daleč i nedosčgnjeno ozdaleč od tčbe, z lastivnim dldovom, trfldom i fllša-njem tvojim nigddr neprldeš k njemi, naj se nevšliš, liki dabi za tvoje zaslfiženosti i vrednosti volo prišao knjemi. N6, držgi prijateo, ttt nega mesta nikšoj vrednosti i plemenitosti, ti niti ndjtomčnje zaslfiženosti i vrednosti nemaš, ali pri njem je punost milošče i smilenosti. T6 skvarjuje vsako ne krstšansko včenje od slobodne vole, poleg šteroga mi sami moramo začnoti te prvi kamen dolidevat, Boga iskati, k nje-mi idti, za njim hititi i na njegovo miloščo se vrgdnoga včiniti. Vari se, hdbaj se od etoga čemera! Eta so včenjd šatana na vsakoformo i vsdkoga vkanijo. Prvle kak tf kričiš k B6gi i iščeš njega, On že eti mora bidti i od toga prvle je morao On ndjdti tebč. Bog mora dolisklddsti te prvi karaen i začnoti vu tebi to dobro delo, da ga ti lehko iščeš i k njemi kričiš. On je že eti, gda tf iskati začneš Njega, či pa Njega nega tfl, te je popolnoma greh to, ka začneš. - Ali či t6 pitaš, kako trbe začnoti pobožen žltek, ali ka trbe činiti, naj ga B6g začne vu nami? — tak po-slfihni odgovor: hat nečuješ, ka ti nemo-reš nikaj činiti i nemoreš nikaj začnoti, naj pobožen bodeš ? Boži je začčtek, On aa rsisti i On dokonča to dobro delo. Vse ka ti začneš, je greh ino gržh tiidi osta-ne, či kakštžč Iep6 ide tadi to delo, ti neznaš driigo, kak grehšiti, kakoli li činiš... Ti moraš grehšiti, či 2 svoje slobodne vole činiš, Lr či bi znao z tvoje slobodne vole ne grehšiti, ali kaj činiti, ka je nL greh, zakaj bi t^ potrebtivao Kristuša. Hdt ne-spameten bi on bio, ka bi včprelejao svo-jo drago krv za tvoje grehe, či bi tf sam tadi tak sloboden bio ino bi znao kaj či-niti, k i je nL greh. Zato: nčma drfigoga zač^tka ta prava pobožnost, liki ka naj pride krdl tvoj i On začne vu tebi to do-bro. Ne iščeš ti njega, on išče tebč, ne-ndjdeš ti njega, on najde tebč. Ar slugi reči ttidi od njega prihajajo, nč od tžbe, tvojo vero od njega mdš, ne od sčbe i vse, ka vera dela vu tebi, je od njega, ne od tebe. Či On neprihdja, ti zvfina osta-neš, gde nega evangelioma, tam nega Bo-ga, nego li greh i skvarjenje. Zdto ne pf-taj, kako trbe začnoti pobožnost, nčma eta začčtka, samo tam, gde ete kral pri-haja i gde njega predgajo. Posl. L. A. Dr. LUTHER MARTON. Eden pobožen krstšenik je liki šumno eti-va dva navuka gorpostavo : delaj za tvoje zve-llčanje, kak či bi si je sam morao zaslfižiti i bojdi ponizen vu etom ogviišanji, ka si ti na nikoj ne vreden. * Što brez molitvi poifije skoz sveta, on skoz hiže vandra, brez toga, ka bi hišnoga gospoda pozdršvlao. Stržn 2. DOSEVNI LIST december 20. 'lj Na koledne svčtke. Dnes nemre pctvarjen bidti nišče, Vsiki nebesko blaženstvo iiče. Žalost, tuga naj vmerje i preide, Svčtek je, velke nebeske čude. Vesčlo boj vsako srdcč, dfiša Mirovna bcj vu vsetn i ne huša. Radost na obide obrdz vsaki, Mir na bode, — ntiiimo vu spaki. — Zevsaki \fist na molitev zbaja, Te kunčči zsrdca blagcslavla; Te joččči se na tiidi smehč, Preganjanomi se mir prinesč Hiže dvdr na nišče doj nezaprč, Obrambo naide, što toči skuze. . , Siromak tudi radost zadobi, ¦;,.-.., Nesrečen se v-dfiši obeseli :' Bolezen, skuzč daleč hodijo, Na njih rnesti blagoslov plodijo, Pobiti, tužen obržz razvedti, Povehnjeno srdce se pomladi. . • Mir, zadovolnost na lada povsčd, Varje, sprevžja nas očč pcglžd. Navdflhši, napuni vse lubčzen, ¦/':-Štero je dao, porodo Bethlehetn. ' Fltsir /dnoš. Jezuš, pomdgaj mi! (Božična legenda.) Daleč od nas v-Norvčgiji, poleg Bergen vžraša, gde veliki borovi i gjaličovi logovje po-krivajo kr3jine strmce,| vu ednoj roiloj vžsi je živeJa edna jško siromaška vdovica. Vu prv6ši lštaj je i ona bugše čase vživala, gda nje je cičc tOvariš živo, ki se je med te najpriličn&še ribičare račiinao. Ali pri ednom velikom ribiči-vanji je preišao. Pogflbilo ga je zburkajoče morje. Ta samica je ešče mlada bila, gda je vdo-vica postala. Zadosta so se vrtili okoli njč vrli mladi rlbičji junaki, ali ona si je ne itela znova žnjl moža zvoliti. Jedino skrb je položila vu svojem plavkasti vlasi, tralom slneki, šteri je ešče samo v cecatjoj vrsti bio, gda njemi je m6rje o5o porobilo. Te mali pojbič, ki je po oCi .Nesd" ime-nOvani, je samo teliko znao od očč, kelko njetni je mati po večeraj od njega pripovedavala. — Ci je po večeraj veter z malim oblokom rogatao i pojbarec se je od str&ha pod odevko potčgno na posteli, ga je mati batrivila: — %Neboj se, mo) sin, — djta skrb md na tlbe\* Tžkšega hipa je pojbič vo potisno glavo cd odevke i z bliičččimi ofdmi gledžč prcso mater : — Draga mama pripoveddvajte mi nika odčjtol ..;„ wKa se bojite, maloverci! ?" Pred vnogo sto let, gda je ešče Pavel apoštol glaso Kristušov evangelium, edno sun-čavno novembersko gojdno je edna iadja pla-vala na morji z Malc Azije proti Europi. Na ladji so se najili vsake vrste liidjč tistoga vre-mena. Tam je bio Julius stotnik, kak predstav-nik zmožnoga rimskoga casarstva. 2 njim pet deset vojakov i dva poročnika Domitus i Scarro. Potem je na ladji bio lastnik sam z kakiimi šestdvajsetimi mornartni. Julius stotnik je kakši sedemdeičtpčt robov sprevajo v Rim pred ca-sarsko sodnljo, med njimi Pavel apoitola i nje-govega prijatela Aristarkhuza. Na ladji je bilo eiSe do stodvajset oseb, trgovci, potniki z Azije, Afrike i Europe. Po narodnosti i tudi je-ziki jako meiano liidstvo. Takrat so Išdjo eiče mdjš, ali vetrovje gnali. TS je na vitorle bila. Pot je dugo trpela. Pavel i Aristarkhus sta ttfidniva od duge poti, štera je že tri fjedne trpela, sedela na nlkii vkiipervrženi vožaj. Rim je ešče daleč. Ka bode tečas z njima ? I potem tatr, v tom velkom po-ganskom varaši ? . . . Pavel apoštol se je proti zahodi zgledno i je pravo : — Ešče dnes botno viher meli. Aristarkhus je na to nikaj ne odgovoro. Navsjen je bio za čisto pravico sprejčti vse, ka je Pavel apoitol pravo. Med tetn je Domitus poročnik stopo k njima. Pozdravo njidva je i oberkao je Pavel apoštola : — Oča, jako tr&den bidti se mi vidiš, mo-goče ti je zda ne povoli, ka sem priio T± — Oh ne, sinek. Samo si sedi k natna. Z tebom si rad razgovarjam, ar znam, ka dobro srcč i oster razum maš, štrri notri vzeme svčti navuk. ~ Hsalo taoretn dati Gospodnomi Bogi za to pot, na šteroj sem priliko meo spoznati tebč december 20. DUSEVNI LIST Stržn 3. Pobožna mati je tžkšega hlpa dosta pri-povedavala od toga najvrlešega i jakšega ribi-ča, ki je odišao na veliko, vihirno m6rje i kl ednSk zagvOšno naza prlde. Marika, to je bilo toj vdovlci imč, je z-teškim tžlom priskrbčla svoj živiš. Nje jc že morje več nika n6 prineilo, — pr&a, tkala je za veternice tnočno platno ribičotn i tak je slfi žila sebi i slneki vsakdančšnje potrebčine. Pribllžavali so se blžjženi Koledni svžtki. Veliko gibanje ]e bilo vu celoj včsl. Pri vsžlcoj hiži so belile, pra!č, ribale i vse vtčd jemale ženske, naj tč veliki, svčti dčn vu sunca bliščč-čoj čistoči nLide celo mšlo vesničko. Možki so tQdi vsi doma" bili, ali ženske so je z-domi odegnale, da njim nedo na zadevi i nezadrživajo ji pri njihovi silni opravicaj. Zda so se tak v-pivšrni spravili vkiip ribičje i med tihim pijačenjem si zgovarjali od pretekočega ribičivanja. Te stiri Martin oča je vodo zgo varjanje. Kak velka ikoda je nad našim ,Nes6"-jom! Kak 16pi, vrli, prlličen moz je bio . . . — Kapa ka eiče gder živč ? — pravi eden drfigi stareši ribič, — mogoče ga je vd-lovje gder vOlOčilo pri polnočni bregaj, Ešče so si dosta pripovedavali od čfldni potflvanj i od preživeti nevarnost med vihčrom, zburkanom raorji, dokeč se je ne približao ve-Č6r, gda so po ednom odh^jali, vsaki k-svo-jemi domi. Sirdta vdovica Mjrika je jako žalostna bila vu svojoj maloj kuči. — Te m&li Nes6 je obe-težao. Gut ga je bolo i že več dni se je nemi-rovno, od hice tožčči, semta Iflčao, metao vu posteli. — Dosta se je čujskao, zmenjao z-poj-biri vu velikom mrazi i zda je na veliko žalost tnateri r&vao pred Božičom obetežao. Že je samo eden dčn bio do veliki svčt-kov i Mdrika je z težkov miseljov obtežena se-dela pri betežnika posteli, nemavša ni krajcara penez ni praha mele, z-kčm bi osnšjžila svoje-mi jedinoml božično držvčece. — Pržk je bS-žala k-sosedkinji, k Lenuški i na posodo je sprosila od n\€ malo mele, tnaka i cukra, da kamči bar spečč edno malo kaj za betežnoga sineka i oprosila jo je nadale, ka dokeč de ona v-gdščo bežala po edem tnšli gjalič, z šterim si te svčti veččr hižo osndjži, naj na betežnika pazi. Dobroga srdc4 sčsedkinja je srdcš včinila to dobroto. MSrika se je vu veliki robec zagu-zala i z raalov sekericov vu rdki, vu gostio na-potila, pred svčtim veččrom po poldočvi. Namali je snežilo. Mžrika se je paščila po do gležnja bodočem snegi, ka naj kak nšjhitre pred večžrorn nazaj pride, dr se je vidilo, ka sneg vn& pridti. Že je do loga prišla. Veliko, ščapindto, z-snegom pokrito borovjč i gjaličovje je prčcimbno videnje kšzalo, ali Mirika je zda ne tnela č*sa se razveseljavati vu njega bajavnom videnji, hi- i potom tčbe mojega OdkOpitela, Jezuš Kristuša. Od toga mao tak žele dflša moja tvoje reči, kakpa korina jUtrainjo roso. — Blžženi so, ki gladfijejo i žčjajo pravi-co, ar se oni vdzadovolijo — pravo je Pavel. — Zda bi td rad čQo, oča, od tčbe, kak je spravo Gospon J. Krfstui svestvo svoje svč te večerje ? — No, poslflšaj dale dobro «se, sinek! »Nai Gospon J. Kristuš v onoj noči, vu šteroj je bio odani, je vzeo krQh i blagoslovivši, vlo-"Jo ga je i erč6: vzemte i jete, t6 je moje telo, štero se za vds vloml. T6 činte na moj spomenek. PrJspodobno i pehžr, gda je obvečerjao, govoržči: ete pehar je novi zškon vu kvivi mo-joj; to člnte, kelkokrat bodete plli, na tnoj spomenek." Pri teh zadnji rečžj je k njim stopo Scarro poročnik i je erkao Pavel apoštoli: — No ti 8v6ti človek z t6v velkov sakžlov, pd si dao moliti z mojim prižtelom? Čfiješ, velki mešter si v tom tvojem deli I Mesto apoštola je Domitus udgovoro na to norčirivanje: — Glej, Scarro, gda ti z tvoji-mi bolvanmi ješ, pijžš i v pijanosti razgovarjaš> jas ti trčr dam. Prosim te, da ti meni mčr dšš, gda toga svčtoga človoka navuk poslOšam. — Hitro mi povej nikaj z tistoga navulca, z šterim si preobrno Domitusa. ČOjem, ka ti to včiš, ka že samo eden B6g jeste. Ali kak je tnogoče to, ka dokeč jih je do etigamao telko bilo, ka smo njitn dobro niti računa ne znali, zda je samo eden ostao ? Pa či eden casar prelc di svoj krdleski stolec svojemi nasledniki, to z takšov hrabukov ide, ka vsakl človek zve od t«ga. Zaka si pa satno tl zvcdo, ka so vsi bo-govje zda ednomi Bogi dali prek obJast ? — T6 je tak — cdgovoro je Pavel ap. — ka je od vekoma samo eden Bog, tisti, šteroga Strdn 4. DOSEVNI LIST december 20. tila je li bole i bole notri islcat eden mžli, pri-praven gjalič. I uprav se je namerila na ednoga, šteri se je pripravni vido na njčno potrebčlno. Ravno da bi ga Bog li zi božično drevčece stvoro, naj se njetni eden mali pojbič radfije, či do na njem m&ie svečice gorele, vu ednoj roaioj siromaškoj hižici. Knjetni je stopila i z-mšlov sekericov je krepko zžčala sekati njega žilavo stčblico. — Nateliko se je zaposlala z gjaliča podčranjem, da je niti napamet ne vzžla, ka za njov v rajem snegi nevarnl stopaji ifitajo i približžvajo se k-njfi. Li te se je spotila, gda je blfizi lecajoči glds začflla. Kak se gori zglčdne, obdrevčnila je, ar je blfizi sčbe dv& velikiva vuka varala z-groznim poglždom na njo cilajočiva. I ne daleč cela čreda lačni zvirin je jo nastregavalo. VMžriki sapa henja, — sekirica nje z rok spždne, čfitJ, ka je vdžrila njena skrddnja vora. Vu srdce se nje tužen cvil zbOdi: Jezuš, pomdgajml\* — Potom sejeokmi-čilo okoli nje i vktip je spadnola. Li na to je prišla k-sebi, ka njč edna tnčhka dlan obr&z gladi. Preglčdnola je! '" •'¦<">"¦ ' I velika svetlost se je zasvetila vu logi, itera svetlost se je z edne bele, kiotke podobe svfitila, štera je pri nje sfžla i z vo vf^gnjenov ramov proti zvirinam kazala. Marika je glčdala vSvtegnjene roke kraj i vidila je, ka so one krvi želne zvirlne vse mirovni hižni psi tam vu snegi i nji krviželen pogled zda bajavno na sveklo skdzanje gl^da. Čula je glas: Vzemi, Mšrika, drevčece Jno idi vu miri! Neboj se, nika te nezbantfije! Marika z zahvžlnostjov napunjena, gori vzeme drevčece i z-friikimi stopaji hlti dorao. Po celoj poti jo je velka svetlost sprevajala, ali zvirine so ne Š16 za njov. Zalecana domo pri-doč, gori odprč hiže dveri, v-roki držčča gjalič i mšli, sinek jo smehčč sprčjao: — Jaj da je lepo to božično drevčece I I čud čQda, to malo drevčece ]e puno po-nčrno bilo naklajeno z krasnov prčcimbov. Z-sveklimi dobrotami, svečicami, zmenami, z-cuk-rotn, z-spečenjom i. t. v. Lepie je bilo od kak šteroga itč bogatoga ribiča božičnoga dreva. ,ri Sirota vdovica si je poglidila čeio, — nogč so nje trepetale .i jočič je k-sebi obinola sineka. — Draga mamika! Že setn ne več betežen. Edno veliko novino vam povčm: .;?,$ si;,X ¦!»-¦•. — Gosta smo dobili! Zda je napre stopo ztnračnoga kota eden pozndni mož, eden davno ne čiiti, prij^ten glas je donio i Marika je glasno gor scvilila: — Nes5! - Drigi moj tuvšriš! . . . Oh, Jezuša čQda! Koledna čfldal No, zda je bio blajženi velki božični večer. Maloga gjaliča svekiost se je razsvetila vu mžloj jas molim. Ali vi poganje ste toga ednoga Boga oblast razdelili pod razilčnimi itr.eni i te ste tnolili. — No, jas ti to ne verjem. Domitus prijd-tel, z tebov tfidi matn pdr reči, ese poslfiiaj! Telko lSt sva se vkflper bojOvala, v dobrotn i lagvotn sva si prij&tela bila vedno, zda bi pa za volo noroga guča toga st&roga, kailavoga židova zatšjo to priatelstvo? - - — Vsaka dflša ma eden skriven kot, kama ni prijžtelje, niti nikši zetnelski stvor nemre notri stopiti; edino Gospodin Bog. DopUsti, da jas v totn koti mčrno lehko molim svojega Bogž i prinššam Njemi šldov — odgovoro je mčrno Domitus. — Ali znai, ka za človSka je, na koga reč poslfišaš ? Ali znaJ, ka je, tč vragometen zape-Ižvec že dve leti vu vdzi ? ZnSš, ka ga zda lQdi za volo nikšega velkoga greha pelamo v Ritn ? — Znam, ka je že dvakrat obhodo pozni-ni svet, da glasi Kristušov evangelium. Znatn, da je pretrpo bičOvanje, vozo za Kristuša. Zda tiidi nedužno trpi že dvž leti i zšto ga pelatno v Rim, &r ogviišani v svojoj pravlci, je na casara apelero. — Viditn, ka ti |e že popolnorna zmešo glavo. Ostani dale, jas tQdi ostinem pri stdroj veri moji očškov. Z tem je Scarro odišo. Domitus je etak proso apoštola: — Oča, odpfisti njetni, on je nagle nature, pa je tfidi nikši pesnik i je na td ponosen. ;, — Jas vse prerazmim i vse odptistim — odgovoro je Pavel. — Ka raisliš, oča, ali pridemo eiče dnes v F—ce ? — V F- ce niti dnes, niti viitro ne pridetno. — Z koj tnisliš tO ? december 20. DOŠEVNI LIST StfSn 5. siromaškoj hižički; vO se je svetila vu zimsko n6C i kakda — kakda ne, ta čfidna prigoda je razglaiena po cela vesi. ČGde glžs sejerazifiro med stančari i eden za drugim so prihijali, klon-ckali na dveraj ti dobri sosedje, ribični prija-telje. Marika je pripovedavala i Ne$6 je todi pripovedivao svojega povrnenja čude puno prigodo. Velika svetešnja pobožnost je obsela srdca. Tž mala, ribičov včs je ešče nigdar ne tnela tak lepoga božičnoga veččra. Stari ribičov, tnamic obraiov grbe so se od čfidnoga znotrešnjega zdenja sveklosti zten-čile i vusta so njim z juvkajočim navdiiienjem glasile i trdile: — BožlČna tada\ Božlčna čndal Ovol To je božična legenda, itero poleg Bergen vžraša vu ribičov rcaloj včsi, vsake ko-lede veččr ribičje eden dr(igomi od leta do leta majo šego pripovedavati. Stari ribičje i legenda od pokolenja — na pokolenje shaja. F. J. Koledna fabula. (Pripovest.) Sirmak človek ma sineka domžl Za kristkindlin 'mi kaj dati netna. Nezide zmena, ni edna svejča . . . Ka je za ojega velka nesreča. Po vilici se lfidstvo vršeni ... Vsški 'kaj vu roki nesč, drži. T6 ga vu srdci globoko boll I on se pred sam-sebov sramoti. Ni! etam ejni, kak hitro ide, Mogoče nesč v-kaputi kinče! Te drugi Božično drevo nese, Na šterom več^r svečiče vužg^. Li jedino jas naj kodiš bodetn? Zdehne si! — pravi: vzemem, gdendjdem! Oh nej 1 nej! . . . na ete sv6ti večer, Dfiia, čista boj! . : . 1 beži od (ec. I beži do domi . . . brezi duške . . . Hiže dveri nariji otrzne. Nej! nej!... Odhajaj žalost, srdilost! Ouči skuzč naj pokrije krotkost! Kak notri stopi v-mž!o hižičko Najde vesčlo tfivdrišico, V-Ežročaj sinka držčča erče: ,Viš!... najni kriskindli je sinek tel* Oča se gor' zgledne, brodeč glčda: — Edna vejčica, mala svejčlca ..-..; Je vse i največ, ka sinek dobl, I donok, kak se njitna veseli! Svejča na vejčici čvrsto gorl: »Jezuš jo je dao!" sinek govori: »Jezuš je vrli . . . i jas botn vrli, Lflbo de tne !" ... Lfibili, tnama vll — Že se približžva vihčr, šteri nas odvrnč od dla. — Potem bi bogše bi!S vL-e ostati, kak si ti pravo. Ali perse, vojak raj vai v^kši varaš, tani hitre otiide zima. — Že bomo meli vremen premišlavati od toga. gde ostdnemo prek zirae — odgovoro je Pavel. Domitus je nazaj šo k vojdkom. Na Išdji so si trgovci, vojaki, mornarje zgučavali od vržmena i rdzni novic. Vsi so mfslili, lca do ve-Čera v F—e pridejo. Ali za p2r vor se je ladja stavila, tak da bi v kakio pečino vdrla. Potniki so prestraieno vkfiper pribSžali. Ladja je pa na valovji plčsala, kak kakša labda. Temni oblacke so se zberali na nčbi i so se z bliskom Ifičali. Vse je trobilo, praskalo i lOčalo se okoll Iždje, vltorle je vihčr trgao, pdtnicke so jajckali, semta bežali. Hajdv je vodja ešče kak tak ravno, ali strla se je i naprava za ravnanje. Ladja je zda plavala, gdeta jo je vihčr neso. Vsi so znali več, da v Fce nepridejo, nego Bog zna, katna. Potniki so se vsi v znotrenji deo Išdje pot6gnoli, samo Pavcl ap. i Aristarkhus sta ostala voni, par mornarov j vojakov za slražo. Pri prždnjem konci l&dje je z vOvtčgnjenimi ro-kžmi stao Scarro poročnik i je približno etak deklamilivao: — Hodi samo, viher, z zmožnimi perotami i prečisti ete svet! Naj pride, či je potrebno, za tebov nevola, stnrt, samo naj člsta bodejo človoča srca i naj bode krepka vera v njih. Staroga vadlOv&nja oltdrje se rfišijo, tronuš naii bogov n6vi bog šče prevzčti. Jupiter z grmlen-cov i bliskom, morja gospod, Neptunus! Vet-rovja krao, Boreas! Hodte zdaj, z ztnožnostjov i obr&nte vaše kralestvo! Zmešajte gori tnorje, Stršn 6. DUSEVNI LIST december 20. I da tnož neve, odkud bi bilo, Tuvžrišica njemi erčč lepo : »Včeraj na stubaj sem naišla jas to, Gori sem vzdla i nesla domo !" I sinek se žnjimi zmejnja, lodi, Speva, guči: t6 so svet koledi. Kak gorečo svejčo glčda, — zaspi Pri tom nebeskom svčtom posvgti. I preci, kak doli zaprč oči, Svčti Boži angel pri njcrs stoji; Vu sne se todi nasladki sraehč Vu nžročaj svo' ralle materč. V-nčbi je! . . . Kak lehko je tš prišao, Nej je zablodo, — to je ncj čOdo: — Edna mž!a vejka i svejčiča Sta njemi pofežzala nebLsa 1 RUDNYASKI GYULA. Jdkosti p6t. ; Pisao: HARI LIPČT ev. duhovnik. V začčtki vatn edno priliko povem, poslii-Jajte ]o. V globoko tt;išlenje vtopleni ide po poti eden mladenec, gda je zapOsto rojstno hižo i napoto se je v veliki svet. Kak ide, se p6t razvrčči na dva fžla. Po šieroj naj ide dale ? Kak si od toga premišlžva, po tistivi dve poll dve ženskivi osebi pridete nasproti. Edna, — i ndjprle to poglfcdne, ~ je v svilo oblečtna, na glivi se njej dragi kamli svetijo, njeni obržz je kak rčža, kak lilijom, oči kak plamžn. TS ženska se je mladčnci preveč povidla, ali včasi pa tfldi opšzi na njej mžrnost i gizdost. Mladenec zda svoj poglčd proti drQ-goj obrnž, štera ešče daleč stoji od njega, ali ti prva ga prime za roko, i vablivo etak erčč: Dobro zn&m, da si ti od toga premišlavaš, štero pot si naj odeberži ? Hodi z menom, dršgi moj, vidiš kak krasna i vesčla dolina se ti stnejč eti. Po rsdosti rožnatoj poti te bom vodila, jest-vina i pitvina ti eti nigdar ne sfali, brezi dclati sprivira veliko bogastvo, brezi triida svetlo ze-melslco diko. Zda pa ta dtiiga ženska oseba bliže stdpi k mladčnci i etak erče njetni: ne poslflšaj na nj6no skuššvajočo reč, neidi žnjov, vsdko nj^no obečanje je \&i. Pri njenom stoli obetežžš i ne najdcš mira i zadovolnosti v njenoj hiži, kinči štere ti obeča, samo težko bremen postanejo za tebe, IQdje ki te bodo tam občuduvali i tni-tili se, te hitro zavržejo, &r oni todi samoga sebč i eden-drfigoga zavržejo. Hodi raj z me-nom. Zakaj dvojiš? Mogoče se ti nevidi rooja prosta obleka? Ali znaš, (aicši gvant se paše mojemi odkritomi srd. Istina, da je moj obraz, bledi. Tomi je pa vzrok moja žalost zavolo lQd-stva blodnosti. TQdi oči so mi ne tak ognjeno svetle, k?k onoj drfigoj. Zna^, da dosta skuz točim, ar liidjč neičejo poslfiiati moje dobre strdste zemld, naj se prestršši člcvfiče srce i naj vžs moli. Bogovje stžroga sveta, pozdrdvlam vžs. Hodte i pomeste ta vsako tiepravičnost i vsakoga, ki je proti vam ! Naj bode pravica, ali pa naj vesne svetl Gda je poročnik slednje refi deklamalivao, ladja se je za megnjenje pogrozila. Velko valov-je je ščuknolo prek n\k. Poročnika, ki se je ne včasi zgrabo za vože, je lapomelo, kak smčt. Gotovo bi ga v morje lOSilo, či bi ga za gvant ne popadnola Pavel apoitol i Aristarkhus. Scarro je gorlpogledno za nikaj časa, začiideno je gledo na apoitola i etak je pregfivoro: »Stari priatel: V toj poti setn te telkokrat nekrivično špoto i bantQvo, zda žalGjetn to i ti zahvalim, ka si tni obrano telovno živlčnje. Domitus rai je pravo, ka si njetni obarvao du-ševno živlenje. Rešo si mi živlenje, tebi ga da-rtijem i rad bi bio, če bi mi i dfišo rešo. Scarro je šo potem k Doniitusi, povedo njemi je, ka se je zgodilo i edno proJnjo, ali z srca zhajajočo molitev sta molila k totni edno-mi pravomi Bogi. , ;.. ..• Viher je več dni trpo i ne je ščeo henjati. Na osmi dčn so deskž na ladji začnole škripati, pokati. Vsako minoto so tnislili, ka se pogrozi-jo. Ne so znali več, gde so i tak so se opona-šali, da bi zgiibili pamet. Pavel ap. je meren bio i je 48. Žoltar popevo : — Bog je obramba i moč naša, v vsakom stiskavanji pomoč . . . Če bi šOmlelo, z valovjom divjalo raorje . . . Gospod šeregov je znatni, obramba naša je Bog . . . Z bledim, s prestrašenitn obrazom je Julius stotnik stopo, k apoitoli i ve!i njemi čGdiiva-joč se: — Kak to, ka se ti ne bojiš ? Pavel ap. je odgovoro: »Ci živčtno, ali merjžmo, vedno stno v Boži rokaj. december 20. DUŠEVNI LIST Strdn 7. tanžče, aIi d8nok pa z liibčznostjov gJčdam na tčbe / tvoja dobra voditelca ščem biti. Ce me nasledflvati šččš, tak od tčbe troje želem: stra-danje, trdost proti sarnomi sebi idelavnost; tii-di troje ti obečam: tnfrno blajženstvo, znotrešnji mir i po delavnosti sladki počinek. Zda je eden kep džla tomi mladšnci, na šterom se vidi Jezuš Kristuš, kak svojemi vernomi nasledniki žitka korono dene na glavo. Pod kepom ete reči vi-d!š: Ki tned skuzami sejajo, oni z veseljom bo-do želi. Na strani kepa je pa napisano: Idi i ti todi prispodobno čini. Mladčnec je z radostjov sprčjao td kep, obri svojega srca ga je shrano, roko je dao toj ženski, žnjov je 56 dale i po njčnoj poti je hodo v celotn svojetn živlenji. Jeli znate, što sta bile tL dve ženski? Ed-na je Greh, druga je pa Jakosl, edna pdt je bila greha široka pot, tž driiga pa jakosti voska steza. Vi štero ste si odčbrali ? Jakosti stezo, ali pa greha pot? Prerainoči mesec sem vam pokžzo greha pot, zda vam pa pokdžem jakosti pot, štera je bar v začčtki z velikim triidom združena, ali nadale nam pa že blajženstvo spra-vi, i njčni konec je pa nebesko kralestpo. Jakosti pot je v začčtki neprijčtna i puna truda. Tri težki kamli Iežijo na jdkosti poti: stradanje, trdost proti samomi sebi i delavnost. Mladčnci i devojke, ne dvojte, gda na križopotje pridete, dosta si ne premišldvajte, gde te šli dale, nego batrivno stopte na jakosti pot. Moški i ženske, ne dvojte i tudi ne spitavajte, jelizvtin 16 ne vodi ešče druga pot k cili? Ki plščo šče vzčti, on najprle prek mora idti po stradanja pečini, kak Pavel apoitol prdvi, on se od vsega mora zdržavati. Od koga se mora zdržavati ? Svčtsko bo-gastvo je ešče tudi dnesdčn dostakiat velika zadeva k zveličanji, lOdjž so ešče dnesdčn tak slabi, da poleg svetskoga bogastva radi osta-vijo jškosti pot, ne so mcgoči ločiti svoje src^ od Mamtnona, brezi njega neščejo, ž njim pa ne morejo jaki btdti. Vremen ne čaka, nego ide napre, oni pa stojio na križopotji nestžlno, radi bi ili napre, ali zemelsko bogdstvo ji ne pflsti. Ali mogoče, da te ISpi gvant zasfžvla ? Tomi se moraš odpovedali, naj samo jžkost bode tvoja edina prčcirnba. Ali raogoče človečo hvalo držiš za nžjvčkio okiinčenost, i vsigdar samo na to misliš, ka pravi, ka guči od (^be svet ? Zemelska dika tebL niti z ednitn stopa-jom nemre napre odpelati na jakcsti poti. Ze-melska dika te odvrne od dobroga, smflenoga dela, i tudi od Boga. Zato vse to odviži od sčbe 1 bojdi poniien, pošteni. smileni, pravičcn i veren. T6 so ti najlepše rSžlce na jakosti poti. Ostani vsfgddr sloboden človek v svojem po-zvanji, ne gledaj ni na levo, ni na desno, ne brigaj s-e samo za zemelsko bogastvo i za svet-sko diko, ar vse to tnine, nego brigaj se zadfl- — Pa je tebi vseedno, Či živdš, ali pa tned valovjom najdeš smrt ? — Vseedno. Ar v smrti, kak v živlenji Bog verostfije obri nas. Pa se je zopston bojati, ar na vse zadnje se samo to zgodi z irenotn, ka B6g ščč. Dva poročnika si tni že pridobo za sebe i menč že tudi skoron vkraj obrneš od stiroga vadluvanja, ar več raoči i v^kše vervanje vidim v tebi, kak v naših popaj. Ešče to bi te rad pitao, či sl že tak svčti človek, jeli ne vfiš za-povedati vihčri, naj se vtiša? — Jas to ne vem, nego Jezuš Kristuš, koga apoštol sem jas. On je znao vtišati raorje i po morii hoditi. — ČOdno delo mi gučiš, štero je težko vervati. — Ravno zato se tak hitro širi vervanje v Njem, ar je čGde znao delati. — Či tl znaž Božo volo, povč, ka se zgodi z nami? Vesnemo z ladjov vrčd, ali se pa rešimo ? — Ladja vesne, ali mi se vsi rešimo. — Že bomo vidll, če si istinski prorok. Stotnik je od tegamao bole batrivno hodo semta. Na štirinajsti den se je vihčr nikelko vtišo. Ali tak okoli poldn^va se je na ednovoro nazaj pobudo i tak je včesno !adjo k ednomi otoki, ka je na falate razleteia. Potnicke so na deskaj i€ strete ladje srečno na otok priplavali. Pavel apoštola je Scarro, Aristarkhusa pa Do-mitus pomogao na suho zemlo. Potem so se vsi, krstianje i poganje okoli Pavel apoštola zbrali i so hvšlo dali Bogi, ka jih je rešo groz-ne srorti. Na otoki Malta so bili. Stančarje otoka, najmre pa prednji človek na otoki, Publius, so je pogostiii. Tri mesece so mogli tam bidti za volo zirne. Pavel apoštol je trošto, vračo i predvsem pa predgo vsem Kristušov |evangelium. Gda je zima mindla, so z novov ladjov plavali proti Rimi, kama so tadi srečno prišli. Pavel apoštol se je pripravo, da i v totn najvčkiem poganskom mesti svedostvo včini kre Jezus Kristuia. I tfidi je včino. Posiov.: juventus Strdn 8. DOŠEVNI LIST december 20. io, za srdčne kinče, bojdi bar siromak, ali poi-teni človek, tak obladaš stradanje.. Nadale tam stoji trdosti pečina. Poslfišajte ka nam pravi naš Gospod : či te pa oko tvoje desno spžka, v6 je skopaj i vrži je od tebe. Ar je bole tebi, da se pogubi edna kotrig tvcji, liki ka bi se celo tvoje tžlo v vrglo v gehenno. I či te desna tvoja roka spžka, odrčži jo, i vrži jo od tčbe. T6 je Kristušovoga navuka jakosti omurna trdost, štero on od svoji naslednikov žele. ČUjte te reči vi mladi ludjd, ki žalostno odhajate od Kristuia, ar vi dosta takši rok i oči mate, štere so v jestvini i pitvini ncmertuČ live, štere so vsaki hip pripravlene na greh, na lagvo dčlo, na hamišijo, na nepravičnost, na praznOvanje. Tak pravite vi, da so 16 trde reči. što bi je raogo poslušati ? Niiče nemre hoditi po jakosti poti, či je tiidi li samo v ednotn grehi greinik. Eiče edna zadiva jeste na jžkosti poti, td je dčlavnost. Ne z penezami plačana delavnost, ne za diko i za človečo hvdlo bodoča dčlavnost, nego takše dčlo, šteroga plžča je od strani liid-stva nezahvalnost, blaznost. Za svoje dobro d61o, ža svojo smilenost dostakrat kak pla"čo nezah-vdlnost, preganjanje, zavrženje dobiš. Ali ne boj se, to samo od lfldstva dobiš. Gospodin Bog ti za tvoje dobro d61o edno Ičpšo, odičeno plačo da. Zato tak bžžte, naj jo popadnete. Zglednite se na Jezuia, njegovo trfidapuno živlenje nam 16 kaže, da jakost v delavnosti jeste. Pitaš me, ka naj činiš? Jas te pa to pitam, ali si resan pripravleni nikaj dobroga včiniti ? Ar dosta takši ludi jeste, ki v svojem pozvanji tak tnalo delajo. Jestejo liidje, ki ednoga stopaja ne včinijo, gda bližnjemi trbe pomagali. Či ščeš kaj dobroga činiti i džlati, tak ne bodei dosta pito, ka naj činiš, ar vsaki dobroga srca človek zni, da on vsigdšr več dčla w&, kak pa časa. Pogledni sa-tno eden den svojega živlenja i pitaj samoga sebč vgojdno, ka naj činiš te den ? Tvoja dušna vest včasi sto fele dela postavi pred tčbe, da kesno veččr v svojoj posteli, gda račun ddš od svojega edno dnevnoga d61a, tak najdei, da si eiče od toga dosta več bio dužen včiniti. Od takšega dobroga dela, itero ti zvfln Boga niiče ne pldča, se bojijo it mčhki, marni, zatojenjitn jakost tak težka. Či so se b&t navčili stradati, či so v ednom ali v drugora Ižli trdi bili proti sebi, ali od dčla so se pa zbojali. Voska so vržta, vdska je pot, štera na žitek vodljo. Jakosti pot je nadale blžjžena. Zvezde se v stalnoj svetlosti svetijo, ali naše slabe oči je samo v nočnoj kmici vidijo. Tak jakosti blešččfo svetlost tiidi samo pri greha kmičnoj temnosti opazimo i vidimo. JSkosti pot nam po stradanji, trdosti i deli, zadovolnosti sladki počinek spravi. Premislite samo, kelko brige da človeki veliko bogastvo. Kak velika je naša žalost, (č ne do-bimo od svojega premoženja čžkajdčega haska, či nšs nesreča dos^gne, na štero smo ne bili pripravleni. Oh kak mirna je duia tistoga člo-veka, ki se je nžvčo str&dati, kak je miroven i ponizen, gda ga Bog pokaštiga i kak je zahvalen i veseli, gda ga Bog z nečakanim blagoslovom obišče, tiidi tistomi se radOje, či je njegov bližnji srečen i napržidenje m&. Tiidi v težki dn^vaj je tniroven, ar se je po jdkosti poti hodčči navčo stršdati. Premisli si, človek, kelko dresčlnosti spravi človeki njegovaf maraost, kelko brige njemi dava pitanje gvanta, kak bi naj on bio najlepši i kak se žalosti, či pred drflgimi zaostžnoti mora i či ga ednok sOkešina prisili, da se odpov^dati tnora vsikoj zviinešnjoj prčcimbi. Blaženi je tisti člo-vek, ki nigdar nčma prispodobni brig i staranja, kak preveč se zna takši veseliti prdstnoj obleki štera ga čuva od mraza i v šteroj z poitenjom leko pride v božo hižo. Poglednimo tistoga na-iega bližnjega, ki nigdšr neišče zemelske dike, on vsigdar tnir m&, brezi bojaznosti hodi po svojoj poti i mentiije se od dosta brig. Samo naj njemi ostane poštenoga človeka hčr, to bo-de za njega najdragii zemelski kinč, žr se je navčo odpovedati zcmclskoj marnoj diki. Tisto je zaistino blajženi človek, ki zna zapovčdati svojemi teli i svojim mžrnira poželenjatn i po-žalOvanja je vrčden on človek, ki toga netnre včiniti. jeli je to blaženost, či te lCbčzen alko-holne pitvine v svojo oblast vprežč, tak da svojo hižo i malo včrstvo tnoraš odati i z celov drži-nov na kodištvo prideš. Navadi se trdost činiti proti sebi že v mladosti, da ne bode prekesno. All je tisto blaženstvo, či praznliješ i tak prelo-mii prisego, itero si pred olt&rom oblubo svo-jetni tuvariši ali tuvarišici, deca tvoja se pa tno-rajo sramotiti poleg tvojega gnusnoga d&la. Oh rcsan je blaženi tisti človek, ki po jakosti poti hodžči vsigdar siguren ostdne proti sebi,' ar to njemi duševen mir spravi. : ¦ Pošteno, pravično i smileno delo i delav-nost ti pa spržvi sladkoga počinka v5re. Brezi december 20. DUŠEVNI LIST Strdn 9. dela blaženi i zadovolen ne moreš biti. Tveja dflšnavest te vsigdar potrošta, či si v svojem pozvžnji poiteno i pravično delao. Či si veren bio v svojem pozvžnji i deli, \€ na konci živle-nja z sladkim veseljom leko glčdaš nazžj na svoje celo živlenje. Lepo, pošteno delo si opra-vo, či si samo edno zablodjeno dfilo nazžjpri-pelao na jakosti pot, či si satno edno žalostno dfišo potroštao, či si sarao ednoj v caglost spždnjenoj duši novo vupanje vlejo v trce. Oh Gospodne bože, daj mojemi bližnjemi, daj meni, d&j nam vsem dosta lakši blaženi i sladkoga počinka vor. Konec jakosti poti je pa nebesko krilev-stvo. Ki je v celom svojem živlenji po jakosti poti hodo, na onoga lepa plača čaka pri Bogi v nebfcsaj. Istina, da je pobožen i jiki človek že v zemelskora žitki tak blaženi, kak grešen človek nigdar netnre biti, na etotn sveti se pa popolno blaženstvo nemre zadobiti, veren člo-vek 16 samo na drugom sveti dobi, ar ki za jezušovoga imčna volo vse ostavi, on bode ži-tek vekivečen 6rokQvao. Pravičen, jaki i veren človek v svojem srci blaženi tnir nosi, kakšega grešen človek nigddr nema i ne pozna, b&r se trdo mora bojiivati proti skiišavanji i hiidomi nagibanji, vOpa se pa, da v nebeskoga Očo hiži zadobi tisti tnir, šteroga njemi ete svet nemre dati. Ne vcagaj zato, trOden Boži delavec. nede dugo, ka pride veččr, gda Gospod zapove svo-jemi slugi: zovi te delavce i d&\ njim njihov nijern. Po zemelskoga počinka slddki včraj pride vekivečen počinek, po znotrešnjem miri popolna slobodščina i po mirovnom blaženstvi popolno blaženstvo i zveličanje. T6 je obečala našemi mladčnci na križo-poti tista prostna ženska : Jakost i mladenec je v celom svojem živlenji veren ostao k toj Jakosti. Predragi tnoji bratje i sestre ! Jas verjem, da tadi vi vsi to jakost šččte nasledOvati v svo-jetn celom živlenji. Satno ešče edno vam povem: brezi vere, brezi vervanja, brezi Kristušovoga diihd ne morete biti jaki. Pavel apoštol nani pravi: ka je pa ne z vere, greh je. Jezuš nam pa to pršvi: Lagvo držvo nemre dober sad pri-našati. Zaistino, zaistino velim tebi, či se što ne porodi z vodč i Diiha, ne more notri idti v kralevstvo Bože. Vu tiihini.*) Mislim si na čase, ,,,/^(-<-.; Šteri so min61i, ''.-'^ ''\ Gda sem bila ešče Pri mem drdgom domi. Pri mem drdgom d6mi, V-mojoj lepoj včsi, Tam v-našoj hižički, •--¦¦-¦¦;-Kak vu gnezdi ftički. ^t 'Lv^ Pri drdgi roditeli, .. ^ " ^l^! Oši i materi, Vu srdci vesčla, V-duši pa vedrna. • *>& .,:„. :?-(»•: Vudnč so mi v-mlsli, V-noči pa vu senji, Žnjimi si zgovarjam, I posle spunjdvam. Ah, — zda v-dalečfni, *ti\ ,lV( Vu tužnoj tiihfni, j, \ "; Od vse ostžvlena Na samo nihdna. Na Gospodna Boga Se sldnjam samoga; j ;j,^ On rae neostavi, ' \~''bn. .,tiJ. Dfiši mi mir sprdvi. '*-.'t)EVt.i;-. On je ostdvleni . "..,.,. ^ ,, , . ,: Varivdč smileni, ^ *"-o, vfi je 16. .OdpOstite mi, ka sem tak kesno prišla", erčč eden glšs. »N6 setn mogla z stebrotn prvle gotova bidti." On jo je v božično hlio odpelo, doli je vzeo' zavitj* z toga stebra. Pred njim je bila ta mati z svojov Ifibčznostjov i ta prosta žena, ki je to z punosti svojcga src4 stvorila, ki je zda ešče ednok doli zbrisala pr&h z toga stebra. I zda tnora piačati, mrzel, zamazani papčr pčnez mora dati vu rokč te umetnice. Zda je opazo, ka se njčne rokč preveč glihajo k ma-terskim rokam toga stebra. »Nebi ostanoli ete več6r pri mcni i pri mojoj deci ? jo pita bojazlivo. Ona nanžgli gori poglčdne. - ' ,AH kaj drfigo namSnite?" Z glavov kimavši odgovori ona: ,Jas satn sploj sama, nikoga netnam." »Tč pa vužg6mo sveče. Čfijete te mžle, kak so že nestrplivi." Z drfige hiie se eden deteči glas čfije: ,Z Jezuiekom gučiš, papa?" cwf?;- »Mogoče, ka ja" erčč oča. »Prinas je ktnica," pršvi te drugi. »Sraetn k njitn notri idti ? I brezi ka bi na odgovor č&kala, je ta umetnica vo z hiie odišla i te oča je čfio te lObeznivi ženski glds, kak odgovirja na sto i sto radovedno pitanje tede-c6, ki kak da bi ftički popevali, eden od toga drflgoga bi veče rad znao. Sveča za svečov se je vužgala. Boiično držvo se je v nebeskotn trdki svžtilo, dveri so se odprle. Tam je staia ta žena vu sveč posveti z materskim srcom, To nžjmčnie dete je na na-ročaj držala i njdnc rok6 so ga ravno z takiov lflbčznostjov držale, kak one na stebri; to cšrt-lavo džte, ki je zda z radovždoimi očmi glčdalo na lepdto i na te goreče sveče. Ovi trije so se za njo lovili i so jo vlekli vu božično hišo. Preveč dosta so tneli za povedati i za kazati; ta tflhinska ženska je zda njihova bila. Ta sta-ržša hči jo že za tetico zvžla, te drfigi njS je svojega konja ponfldo za probanje, či de se dobro na njetn jezditi, te drOgi nje pa na vsžko silo koštati di z cukra. Povsud Itibezen, prija-telstvo, radost je vrela z srca ti mi\\ proti nje, štfro so zda na sredlni svojega kroža imeli. wJas nematn nikaj za vLs i vi ste rcen^ — nas tak obilno obdarOvali", erčč on malo zmčšano. ,Jas sam dnes veččr bole obilno obdarfl- vana, kak pa vi mislite," erCe ona i k sebi stisne toga maloga, šteroga je na naročaj držila. »Ostante vsfgdar pri nas,« zašošnja on navdiiieni. Ona je zbojano i nevčrvano gori pogl^dnola. ,Mi potrebajemo edno mater." Nj6 obršz je goro, pogled doli vrže na te male, ki so se okoli njč špilali. sJas sam sž vu mojetn celotn žitki deco želeia", odgovori ona, tak da bi se nje senjalo. ,1 dnes vatn jih je Jezušek prineso. Vzetnte je žnjegovi rok, tni smo zacstavleni," jo prosi te mož. _ ( . wAli vi me ne poznate." ,Jas vas dobro poznam," i pokaže na te steber, šteri se je vu posveti sveto. wVi edno matersko srcč mate." ,Ja, to imam jas," erče ona z občiitlivost-jdv i se je doli prignola. Na ncgč je postavila toga najm^nšega i je rokž v6vt^gno!a. Na to so se vsi k njg suhnoli, na njčne prsi i povesili okoli šinjeka i ona je k sebi obinola te štiri od materd zaostdvlene sirote. .*•*» nnsfsa*- Ousvetek cčrkvi. Decctnbra 23-ga, na Adventno IV. nedelo, svetek radosti i hvšlodšvanja bode svetila Pu-conska evangeličanska verska občina. Z radost-jov srca se bode spomlnala od tč znamenite i prijčtne obletnice, ka tšvno pred 150 lettni je bila obprvim posvetšena njčna lepa cerkev Z zahvalnosljov duše bode zviiavala c^rkvi Gos-poda, ka od tegamao nepretrgnjeno se slobodno i očivesno glasi vu nje te čisti evangeliotn od Bože l&bčznosti i od spravičanja grešnika ztni-lošče po veri. . . Vu etom pozdignjenom svetiivanji tao vze-mejo jugoslovanske evangeličanske cerkvi bliizi i daleče dobro poznani i občno lUbleni prezviše-ni gospod piišpek, Dr. Popp Filip, ki so s svo-jitni pottivanjami i predavanjami po vse europ-ski protestantni državaj dober glas spravili ne satno evangeličanskoj cerkvi vu kraljevini Jugo-slžviji, nego tQdi našoj od popolne verske slo-bodičine snažnoj Jugoslovanskoj državi. Prezvi-šeni gospod piiipek dec. 22-ga ob 18 toj v5ri pridejo v Puconce. Isti vcčžr versko predavanje bodo meli vu cčrkvi. Na drfigi dčn dec. 23 ga se že ob 9. vdri začne osvctnost, pri šteroj sveteinji govor pre- december 20. DOŠEVMI LlŠt Štržn 13. zviieni gospod pušpek bodo meli. ZvOntoga obddvž hlpa bodo lepa občna i khorušna po-pevanja, predavanja, deklatnžcije itd. Puconska evangeličanska fara na ete retkl svčtek z IObčznostjov, 3 poštavanjem po etoj potl pozava nL li svoje vezdašnje vernike, nego tfldi vu tekžji vremenov žnjčnoga krila odtrgnje-ni filialk, zdasamostojneBodonske, lendavske-, raoravske- i sobočke evangeličanske verske ob-čine vreli narod i vsSkoga dobroga prijžtela cžrkvl evangeličanske. Prihajajte ič blaženi dčn vu slarinsko središče Prekmurskoga evangeli-čanstva skOpno hožanno spevat tomi dičaomi Adventnoroi Krali! Te večen Bog pa naj da Puconskoj velikoj, kulturnoj gmani svetlo bo-dočnost i živoga ddha. Posvetšenje zvonika. Pred desetimi letmi se je 34 evangeličanski drflžin v Pečarovci na velko delo odločilo. BOgi na diko, svojoj duši na dobro, svojemi evange-ličanskomi vadliivanji za edno znamenje so z svojov nezmernov vržlostjov i z gotovov pomoč-jov dosta drfigi dobri src pozdignoli eden leseni, 8 plejotn pokriti, zvonik i vnjega dva zvona, 198 kgr žmčče, položili. Cela sprava je koštala više 23,000 dinarov. Z tcga prostoga zvonlka sta celi 10 lžt nazvestiavala Božo dlko teva 2 evangeličansklva zvona; sprevajala nepozablene mrtvece po njiho-voj radnjoj poti; predvsem pa opominala te ži voče na aročno delo krstšenika", na tnolitev. Letos je sklenolo že 37 drOžin, ka mesto lesenoga t6rma, šteri se je kazao za slaboga za zvonč, kameni torem dajo zozidati. Težko delo je to bilo vu vezdašnji slabi časaj, ali te mali vrčli šereg se je ne zbojao nikii težkoč. Kak te tnale vččle od korine do korine letijo i vkOper pobčrajo, nesčjo mčd, tak tiidi je eta mala čreda Kristušova vkfiperprinesla vsa potrebna i lepi kameni tfirero povzdignola na stroški 12,000 dinarov. Toga novoga zvonika posvetienje se je vriilo nov. 25 ga, na prijčtnom jesčnskom zve-čarki. K toj priliki je navduiena mladina celi okolii zvonlka v svetešnjo fortno poslavila. Pri tčrmi je bila povidna predganca z Luther Mar-tona i Guilav Adolfa kepom. Bilo je petčro okinčani vrat goripostavleni z pobožnirai naplsi. Brez razločka vere se je vnožina naroda sprd- vila vkflper, štera je na puconskoga dOhovnika pri prvi prčcimbni vratsj ščakOvala. Po prišestje je dflhovnika tQ Kovač Oizela pozdiavila z 13-pim govorom i z pGilotn živi korin. Po odgo-vori dohovnika so vernici popevali »Hodi knam Boži diih svčti" pesem. Prl zvoniki so popevane nasledojoče pesmi, pod vodstvom Ošvath kan-tora i z sprevajanjem strukovskoga trompOtnoga khoruša: .Bojdi veren v tvojoj veri", »Vadlfl-vSnje oh tl Boži dar", ,Trdi grad je naš Bog zmožni," »Radosti skuza polfiva." — Duhovnik so na podlagi: nNe boj se mali šereg, ar se je dopadnolo Oči Vašerai dati vam kralestvo" (Lk. 12, 32), predgali; bogamoliti i blagoslovili no-vi tdrem. Deklamalivali so : Andreč Franciška »Hvžlrao Boga", Šooš Števan ,,Zvonš glaB", Kodila Števan »Veren bojdi B6gi," Godlna Jo-laa , Blažen je, ki zna moliti" i Šantavec Vil-rnoš ,,Trdi grad je naš Bog zmožni' pesem. Na osvetnosti so ništerni vernici 11.5 D. offert. da-riivali na Gustav Adolfa podporno drflštvo. Hvala vsem vernikom, ki so se dosta bo-rili i raantraH, dokeč so celo delo do dla pri-pelali. Dika Bogi, ki njim je dao nevcaglivo v5-držanje i njhove trude koronuvao 1 Zunčči glasi zvonov, šteri do razhajali z toga krepkoga zvo-nika, pa naj krepijo vsalco srdce, vsako držino vu veri, viipanji i liib&zni! Rfizlofai mdli gldsi. Radosti giAs. »Ar sera ne prlšao zato, naj svet sodim, nego naj svet zdržim." (Jan. 12, 47.) Dfiševnoga Lista vsem čtitelom vkopde-lajočim ino iiritelom biažene božične svčtke — i od Boga blagoslovleno srečno novo leto želč Reditclstvo. Ndvi lčtnik. Z etov numerov začnemo z Boga pomočjov novi letnik DOievnoga Lista. Prosirao one, ki so ga do tegamao vdablali i stanovito poltibili, da truc tim težkim verstvin-skitn razmeram, ostanejo tfidi nadale verni k-njemi. Vem dnes gda je žmetneši žitek, ga ešče bole potrebfijemo. One pa, kl so ga ešče n& vdablali, prosimo, naj lQdi napreplačajo na njega, da de mogao biti liiblčni list viakoj evangeličanskoj hiži. Z-etim listom tOdi razšir-javamo Bože kralevstvo, zldamo, krepimo i br&-niroo našo cčrkev. Naj zato nebode evangeli-čanska hiža, niti edna evangeličanska familija, brezi Doievnoga Lista 1 Strdn 14. DOSEVNI LIST december 20. NekCpte si drfigoga kalendarija, nego vsaka evangeličanska hiža si naj spržvi naš z vnogimi lepimi kepami Uustrirani »Evangeltčan-skt kalendarl", šteri je že pred ednim raesecom zgotovleni i vu šterom pali jeste dosta intere-santnega, lepoga i hasnovltoga čtenjž. NOvl cerkveni delavec. Puconska vrela fara je previdla, da na cerkvenom prestori ,žčt-ve je dosta, ali delavcov je malo", zato je po-zvala novoga delavca, Jonai Števana diakonuša, vu ž6tvo Gospodnovo. Jonaš Števan so St. An-drejsko misionsko biblijsko iolo zvršili. Vu pu-conskoj fari, na itere prestori 7 nžrodni šol jeite z 15 zločmi, katehetsko »Iflžbo spunjavajo z punov vržlostjov. Andrfici. Nov. 25 ga so Božo iv. reč gld sili vu naioj ioli Jonaš Števan katehet. Dec. 9-ga so Luthar Adšm diihovnik meli pri nas Božo slfižbo i včobslfižavali Kristuiovo Sv. Veččrjo. Ob toj priliki je offertoriuma daruvano na Gustav Adolfa podporno driištvo 40 25 din. Prihodnja Boža s!fižqa janužra 20-ga bode pali prinžs. Vesfelo pcročilo. Novembra mesece se je nastžvila v Apači lokalna čupora Gustav Adoifa društva, itera že više 40 kotrig ma, članarina jefrtao letno 1 Din. čupora zvon nžvadnoga delakroža drži za volo poglobitvi vadlOvanjskoga žitka biblijske vore, verska predavanja z cer-kevne hiitorije i se flisa vu cerkevnom popeva-nji. Boža pomoč ino blagoslov nebeski naj bo-de na tom Ičpom začčtki, da se bo po tora de-laaji tfldi razšlrjavao Njegov orsagl Mrtelnost. Tek. leta nov. 23-ga je veliki zgflbiček dosčgno naio šinjorijo. Po dugotn teš- kom betegflvanji so se vu bogio domovino zo- »elili senioržtni pravdenik Dr. Škrlžk Aladarso- botški odvetnik. Dr. Škrlak Aladdrso se v-1872- gom leti dec. 4-ga z-Murskoj Soboti narodili, gde so njihov oča, Škerlik Jdžef, občno Ifibleni i oglčden notaioš bili. Gimnazie včenjč so v- slovenski evang. dijakov stdroj evang. šoli, v- šoproni zvršili, gde so onogahipa gimnšzie vel- koga imčna direktor nai vendslovenski rojžk Gomb6c MiklSš, theologie akademike dekan pa 10di slovenski rojak Pozvek Šžndor bili. V-c6- lom šolskotn vržmeni sta v-ednom stanovanji vkQp prebivala z Hima Šandorom mor&vskim evang. dohovnikom, z-kira sta z-vnogimi nepo- zablenimi spdmenki bila vu onom prijčtnom iolskom vržmeni vkflp prfkapčeniva. Viiiie itu- die so si v-Budapeiti osvojili i tatn začnoll svoje odvetnično pozvdnje. Po svetovne bojne dokončanji so se vu svoje rojstno mesto v-M. Soboto preselili, gde so kak imeniti pravdenik (fiškžliš) spoznani, na koga so \M\6 z-velikov vflpaznostjov zavfipali svoje pravdene posle. V-1922. leti je pd.eg novi razmer nastdvlena evan-geličanska iinjorija, v-šteroj so za pravdenika zvoljeni, na šterotn poli so si nepozableno vrSd-nost spravili. Novembra 25 ga je ji prijatelov, znancov, čestitelov i občinstva, brez rdzločka vere i ndrodnosti, veliki račun z taljemdnjem sprevodo i položo na grobski počinek. Bojdi blajženi i nepozableni njibov spomenek med prekmurskim ršrodom I Ježuitov rčd, modernoga sveta edna nžj-znameniteia verska organizacija, je pred itiri-stoletmi, 1534 aug. 16-ga nastžvleni. Loyola Ig-nac i šest tfivšrišov, med njitni eden pop, so tč d6n oblGbili, da kak misionarje odidejo na Sv6-to zemlo, či pa to nebi bilo tnogoče, tč se pL peii dajo na zrendelOvanje vu kakšoštčč slfižbo. — Z toga maloga začčtka je nastano ježuitov rčd. Loyola Ignaca, ali eiče bole njegovoga tfl-variša, Xaveri Franca žitek kaže, ka kakii ztno-žen tnisionski ogen je plahotao vu nastavitelaj rčda. Sledi so se vu politični žitek držav nate-liko notrivmešali, ka so je v 18. stotini skoron z vsake rira. kat. države pregnali i 1773 ga je XIV. Kelemen papa razpuito rčd. Po itiridesčt leti je VI. Pius pšpa pili nazšjpostavo tč rčd. Z Italije 1872-ga, z Francije 1880 ga so je pre-gnali. Dnesdčn so oni ravnitelje na svčti pape-žove politike. Turobni glasl iz Gor. Slavečke ev. fare. Odselili so se vu večnost zddnje mejsece: Sept. 9 ga Bokan Janoi, samcc, iz Gor. Slaveča, vu 64. 1. starosti; sept. 28-ga Pozvek Alojzija, sa-mica, iz Dol. Slaveča, vu 31. 1. slarosti; okt. 8-ga Katzbeck Ana roj. Fartek, vdovica, iz Matja-ievec vu 88. I. starosti; okt. 27 ga KOzmiti Ma-rija roj. Kfizmitš, vdovica, iz Sotine, vu 73. 1. starosti. — Naj tržjo te pokojni vu brfitivi sladlek senl Naj počivajo vu miri! Ti žaiavajoči pa si naj počin^jo vu Božem ravnanjil — Do pavi-denja! Gornja SlaveCa. Okt. 28 ga je naSa fara vesčli sv&ek mCIa. Na i€ dčn je bild ravno 6 let, ka so naš prezvišeni g. piišpek Dr. Popp Filip iz Zagreba — tč eiče administrdtor — prekdžli naio ndvo zozidano lžpo cčrkev svojeml svčtonii zrendeluvanji. Spominski govor so domšnji dQ- december 20. DOSEVNI LIST Strin 15 hovnilc dižali pdleg Luk. 17, 11—19 Istina, ešče dug tak naša fara od cčrkvizidanja, ali 1. 1937 te od toga dugž z Božov pomočjov tiidi odslo-bodirno. Zito naj stoji eta nova cčrkev prek sto-tin, naj se glasl vu njej \i čisti evangeliom, naj bodejo ti poslfližvci evangelioma močni vu svo-joj veri, &r nLs nika driigo nemre zdržati vkuper, li edino naša vera, vera vu Jezuii Kristuši I Gde Jezuš močno vero najde, tam bode On vedno pom&gao! ( • . . r ' •• Nuvi darl na Lendavsko cerkev v gmani samoj (v 1. 1934): šavel Karol kuritora i žene d&r je krstni kamen v vrednosti 2000 Din, 2 ka-meni vizi 350 Din; Vukin Lajoi inšp. žene dSr k oltirskomikCpi 1 OOODin; Unger Džneš prešb. dar k olt. kžpi 1.000 Din; Skalič Šandorove dar edna Biblia na oltžr 900 Din, Bohar Adatna i familie d&r gpominska t&bla 500 Din, vd. Dohr Jakabove dar ročno delo na oltšr 500 Din, vd. pokojnoga kuratora Varga Matj&šove edna pre-proga pred oltžr 400 Din, Varga Andala i žene džr predelanje velkoga posvetšnjeka 360 Din, Miko Iv&nova Rltuper Iren 100 Dln, Unger Dč-neJ 250, šavel Jožcf in fatn. Bogojina 100, K0-har Štefan 10, Savel Karol i žena 50, ral. Mentš Janoš 50, Jarlzekovič Janez i žena 100, Štikel Eva 80, Galliti Ilui, Margit i Mariika 600, Roudi KSIman i iena 30, Neuman Pavel i HLri Mariika zaročenca 60, Vukan Lajoi inšp. 75, Varga An-tal i žena 100, Mentš Jinoi 25, Veren Jožef 10, Bukvič Lajoi 100 Din. ZvUngm&ne: Kovatš Šte-fan senicr 100 Din, Štivan KSlman i Margit Ge-derovci 100, G. S.-ova, Rituper Aranka 50, gr. Batthyany Tiiina 73, vd. Vehovšič Jo«i-pova 20, Paulikova, roj. Šivel Bpešt 55, vd. Ferber Josipova D. Lendava 50, MarkovJč Ivan, Čakovec 2 všzi 50, Pficonska gmana 60, Mora" v-sko žensko drflštvo 300, Fartel Jožef (z Francije) i Diuban Mšria Vučagomila 30—30, Siika E. legradski dQh. 50, Heiner G6za hodoški duh. 50, Dr. Kartin, srez nač. 50, Bogovič MartJn I žena Zagreb 200, Teke D6neš dflh. i žena 100, Rith Kirdova, roj Petrik Bpešt 50, Kuzma Ivan Tešanovcl 30, Fujs Sandor Teianovci 20, Ritu per Ferenc Tešanovci 10, Kutaisy Eugen, mizar BogojJna 600, Benko Jožef, nar. po«l., »en. inšp. 400, Strukovska godba 400, N. N. TeŠanovci 50, Horvit Štefan čakovec 50, vd. Dobrai ]h nošova 100, Nemec JSnošova M. Sob. 20, vd. Kardoš JSnošova M. Sob. 20, Paurič Mitž 16, Bac N.-ova M. Sob. 10 Din. V Cakovci je na« bršno bilo 1,706 Din. Offertorium na dčn po»v. cerkvi 1.498 75 Din. Radgonske ev. graane dar 300 Din. — Nabiranje v Sobotškoj gmani pride posebe. - Gospodin Bog naj blagoslovi vse ik velikoduine dobročinitele naše. Sk. dOh. Samovolni dirl na goridržinje Duievnoga Lista. Z-Teianovec: Star. Kuztna Janoš hit. 23. 2 Din. Z Stanjovec Smodii Jožef kovač 10 Din, Banfi Štefan Šalamencl 2 D, Marič Jdnoš Gorica 2 D, Ratkai Vilma Sebeborci 5 D, Ko-loša Ivanova i Sever Franc Puconci 5—5 Din, Zorko Štefan Lemerje 2 Din. — Radi bi nadal-javali! Srdačna hvala ! PoSta. Beznčc Irma Francija. Radi objžvi-mo, ka vsetn slovencem vesel Božič i srečno novo leto želete. Dobro nam »padne čleti vu Vašem pisml, ka z velikim srčnim veseljom jem-Ičte nai list ino ste jako zahvalni zanjega. Pri-spodobni pisetn i javlcnja dosta vddblamo, ka nas ne samo veseli, nego tOdi batrivi, naj na začnjenoj poti daleidemo ino delamo, na tiste sploj maMoga računa modrfivajoče kritizirajoSe si pa niti ne mislimo, ki se za kakše ,,iote" volo potikajo v nai list. Šteri zaslepleni dOhovni giz-davci bi raj bili, či nebi bilo etoga lista; no či je njihova dužnost tiidi t6, naj ga raateridlno i moralno podp&rajo, porščajo, raziirjžvajo vu svojem kroži; naj pišejo vu njega, da bi njegov zdržčtek bogateši ino Intercsantneši bio. — Hvala za Vai pozdrav! — Red. Turobnl glasi. Odselili so se z&dnji m6-sec z Puconske fare vu večnost: Poredoš Ilona roj. Novak v Šalamenci, stara 70 1., Slavic Žu-ža, roj. Flisar na Gorici, st. 83 1., Cipott Šteian v Puconci, st. 65 1., čizmarič Števan na Vaneči, st. 56 1., Paučič Jožef v Puconci, st. 71 1. — V Teianovci je mro Kuhar Štefan gost., st. 641. — Naj m&jo sladtek grobski sčn i blaženo gori-stanenje 1 Dari na DljaSkl Dom. Vse vkOp v Bo-donci 136, v Zenkovci 30 litrov žita. Vsevkiip z-Poznanovec 28 litrov žita. Vsevkflp z-StrQko-vec 85 Htrov pšenice. Tak vsevkflp 194 litrov l\-ta i 85 litrov pšenice. Tak z Bodonske fare šti-ri vesnic 194 1. žita i 85 1. pšenice. Jako lepa hvala tak daritelora, kak pob^ržvajočim kuratoro-m. Gospodin Bdg naj plača obilno vsčm pobož-nitn gmajnarom! V Ameriki se je Jšpanjolskoga orsčga prl-j&telje" imenOvano drflštvo nastavilo, itero tč cil slfiži, da se v ndvoj Hišpaniji biblije čtenjč vu včkšoj meri podigšva. T6 drfiitvo je že v-špa-njolski orsag poslalo svojega prvoga delavca v Strdn 16. DOŠEVNI LIST december 20. Juan Ortš Gonze'e<$ evang. diihovnika osobS, ki je španjolskl rojak i v-prvešem vrčmeni je ka-thoiičanski dfihovnik bio. V- Francuskom orsžgi, kak nam Biblin-sko drfiftvo glžsi, se dnesdčn trikrdt telko biblij oda" v ednom leti, kak predtčm. Predtčm je ob last zastavlala biblie razšiirjavanje, zda pa napre pomdga. Eden policaj je v Pdrisi oberkao na vilici odavajočega biblioča, naj njemi pokšže od&vanja pismeno dovoljenje. Dokeč je tč vu žebki ziskdvao dovoljžnja pisrao, policaj je po-gledno aktovke zdržčtek. Kak je zagledno, ka so biblie v-njej, prijaznivo je piavo: Že semne želcn viditi pismenoga dovoljenja, vžm kak vi-ditn biblie edavaš. Či bi vsiki človek biblio čteo i nasledQ?ao, te nds policdjov nebi trbelo. Eden pogObl&ni žitek. Kak stno ne dav-no v-novinaj čteli, v Tolna virmegjSvi v-Madu čan v6$i je eden M&rkui Sabč Jžnoš imenOvani mladčnec žand&ra ostnrto. Na gaoge smrt je osodjen. — Pobegno je. Več tjždnov se je ski-tao i na stariiov hiii se je skrivao. Odnut je hodo na novo roblenje. K-koncovi so ga orož-niki nateliko zaopžsali i okrožil, da je ne mo-gao z-toga opasa vuidti, se je na starišov hižl doli ittžlo. Mdrkuš Sabd Jinoš ]e ne z žandšra osmrtenjem zsčno hfidobo. Menše hfidobe, tat-vije je činio vu zaf6tkl, štere so njemi starišje ne brdnili. Sledi je, kak junšk grobijančivao po oštarijaj, razbojnikstvo nadaljavao. Ne samo ednok je stariše bantiivao, tnater je na krv&vo zbio. Po odskočenji so ga roditelje donok skri-vali. Mati njemi je ešče revolverko kflpila, z šterov se naj prdti žandarom bt&nl. Na brfitivi je kre šanca pokopani. Na križi samo (6 napi-sek ma: ,,Živo je 24 let." - Živo je ? — Jeli je to žitck bio ? — I ka ma pridti po totn eiče tam prek ? I — Kak velka podgovornost je ro ditel bidti! N&jbole žalostna štatlstllca. Na svetov-ne bojne 20 letnice priliko so francuške frontni vojnikov, invalidov i oranjeni" novine vOpokš zale z 1914 -1918 lLt bojnske Aldove i stroike. Poleg tč štatistike je petnajset millio mrtvi, de-vetnšjset raillio ranjeni, desčt mil. roni nevolš-kov, devčt mil sirotic i pčt mil. vdovic joče očeve i tdv&riie, desčt mil. je tak preminoči od iteri se nika nevž. Posebne držžve nasledOva-joče zgflbičke ruijo: Prancuiki orsag je mobilizerao (v-bojno pozvao) 3.957,000 pešškov, z šteri je spadnolo 1.158 000=29 9 procent. Stflkarov 1.373,000 spadnolo ji je 82.000=6 proc. Pionerov 432.500 spadn. 27 600=6 4 proc. Konjenikov 280 600 23 400=7 6 proc Železničarov 210.000 spadn. 7.490^3 6 proc Letalcov 102 500 spadn. 3.600 =3'5 proc. Ztičnl zv&ini ballonvnikov 21.000 spadn. 560=27 proc. drfige postžve 533.500 spadn. 16 250=3 proc. Zšveznikov zgabiček je: Francia 1 391,000, Anglia (z-koloniami) 889 000, Amerikancov 70 000, Talfšnov 750.000, Belgie 41.300, Rusia 1.700,000, Srbija 380,000, Romšnia 250.000, Por-tugalia 8370. Proti tem Netnški orsag 1 950,000, Austria—Vogrska tnonarchia 1 542,000, z iteri na vogrski orsag spadne 800000, TSrski ors&g 350.000, Buigžriao 100 000. Bojna je 10 trillio frankov koštaia bojOva-joče držšve. Z toga Francuze 1.126,594 millio frankov. — Z-10 trillio frankov, štero je na bojno zaprAvleno, bi Amerike zdrOženi držav, Kanade, Anglie, Francie, Belgiurae, Nemč.e, Ru-sie vse familie, edna po ednom do sldjezer frankov vredno familiško hižo si lehko dalč na-rčditi. Z-tč grczno veike šun:e bi z iraenOvani držav ze vsej od 200 000 stančarov včkši varaš-je, eden po ednom do 125 millionov koštajoči ipitao i eden po ednotn dvesto millionov ko-štajočo univerzo (vsevučelišče) lehko ddli zo-zidati i goripostaviti. Što bi se tak nebi strsno nad te velike šume zgiibičkom i želo novo bojno ? ! Samo dve. Samo d?e pdti jesteta: Ta edna pela doj, ta drfiga pela gori. Ta edna je šurka, ta drflga je voska. Po toj ednoj ji dosta hodi, ta drfiga je samotna i zavržena. Po iteroj poti hodii ti? (Mdtž 7, 13-14) Samo dvd gospoda jesteta: Te eden je te nžjvčkši zape!avec, te drugi je živa istina. Te eden zžto živč, naj tebe na skvarjenje pela, te driigi je mrO, naj tebč od to-ga oslobodi. Toga ednoga \m€ je Šatan, toga drfigoga Jezuš. Šteromi gospodi slihšiš ti? (Mat6 6, 24.) (Dale) Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.