• •

• ^ 4
List

•.
1


v
lecai
XLVIX
I
I
- ^

Izhajajo vsako sredo po
pošilj
poli. Veljajo v tiskai
jemaj
po pošti pa za celo leto 4 gld
celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 2 gld. 10 kr., za
4
pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 10 kr.
• '
V Ljubljani 14. januvarija 1891
Obseg:
Pes?i, —
Novičar.
Razne reči
Vprašanja in odgovori.
Zemljepisni
in
narodopisni obrazi.
Naši dopisi.
Ciioj^podai>ki' stvari
časa v vodi
ugaja
pesi;
Razsipčoa,
obrodi tudi
• • • •
dobro predelana glina najbolj
na
a.
osušena.
Ke
bolj
težki zemlji, ako je
Na
pesa
koliko visoki stopinji narodnö-^ospodarskega
em I j
močno izsesava, ni dobro
če jo
napredka je kaka dežela, razvidi se najbolj 'z tega, ko- da pride vsak
prepogosto na eno njivo sadiš, najboljše je tako urediti
treti
liko prideluje pese. Kianjska zavzema v tem oziru zadnje mesto, a to ne zaradi neugodnega podnebja ali nerodo-
leto na isti prostor
sadili
*
so po nekaterih krajih peso na peso
vite zemlje
oboje ugaja sadu
zato je tam
polj
tako oslabelo, da ne obrodi
J
da se ta pridelek več pe8e, naj gnoje kakor in kolikor hote
zanemarja, kriva je naša malomarnost.
Tud
Da
pesa ima svoje
se slovenski kmetovalec s pridelovanjem zelene, hitro se množeče žužk
pese bolj seznanil, to je nftmen temu na podlogi svojih izkušenj sestavljenega spisa.
leti
poredoma na isto njivo sadimo
žnike: uši, črve in neke to posebno, ako jo dve
Ako si prisilj
Pese je več vrst, katere so se iz navadne (beta z lesnim pepelom pogno
na peso zopet peso saditi, dobro storiš, če jo drugo leto
• v
vulgaris) razvile. Sedaj razločujemo dve glavni: peso za
Je
dobro
klajo
in
sladorno peso. Govoriti hočem sedaj samo o
preorane njive ni treba pomladi
zadnji, ker ona je za kmetijstvo posebno važno.
Sladoroa pesa ima različna imena. Imenuje se šle-zijska. kvedlinburška, imperial, vilmorin i. dr. Sladorja ima 12 do 16 odstotkov. Najbolj hvalijo imperial in vilmorin. Za naše kraje se pa najbolj šlezijska in kvedlinburška priporoča.
Njiva, na katero hočemo sladorno peso saditi, mo-
globoko preorati, še bolje je
oravati, prevleče se z dobro potem pa posadi.
pre
brano ali ekstirpatorj
Sad
pe meseca aprila ter majnika, če drugače ni,
tudi še prve dni junija ob ugodnem vremenu
sad
Ako je njiva mokra, ne hodi na njo, še manj pa Ako na sajeno peso udari huda ploha, dobro storiš
ramo jeseni
pognojiti
in
da jo prevlečeš z dor no prsteno skorje
z železnimi zobmi.
hko bra
Q0, da zdrobiš kalem nepre
*
to svrho so kaj dobre grablj<
pa če jo sadimo na tako njivo, katera je bila pred letom
dobro pognojena ter globoko preorana. Na mlad živinski gnoj je ne sadi, pridelal je boš obilo, a sladorja ima
taka malo.
Pesa dela veliko, navpik v zemljo držečo korenino, ako ji je svet pripraven. Ako si ji dobro pogodil, ne bo delala nad zemljo visoke štule, ampak nizko.
Iz oblike pesne sklepamo, ali je nje pridelovalec
dober ali slab gospodar.
Pesa se sadi v vrste, katere so po 40
%
od druge po
dolgem
druga
v
kakor tudi na poCez. Zato treba
zrahljano njivo prevaljati, potem jo pievleči z grabljami, katere imajo močne lesene, 40 narazen stoječe zobe, najprvo po dolgem, potem pa na počez. Koder se črte križajo, ondukaj se seme poklada v jamice z nalašč za to narejeno motičico. Pokladajo se vanje motičico zasipajo in s peto zatrjajo.
3
zrna, z
Bolj hitro in tudi prav dobro se pesa sadi
Njiva za peso mora bili v takem kraji, da je ne kateri pokladajo zrnje v kope
stroj
>
Take
topi podzemeljska voda, ne de ji pa nič, če stoji malo kopske sejalnice (Dibbelsaatmaschinen)
stroj
imenujemo

takim strojem se s parom konj in tremi ljudmi

posadi lahko 4 orala na dan.
4
Kadar pesa vzkali, treba jo takoj okopati, tudi če
- .v
Dobro posušena je podobna suhi smokvi, pretrgan je bledosive barve.
Suši se od jeseni do mesca aprila, pozneje začn plevela ni videti, kajti plevel v kali se laže zatre nego poganjati, zato jo je treba prej podelati, kajti s kalje
potem, ko je uže pognal korenino
Kadar razvije
štiri
peresa
»
Najlepša skrajna rastlina se z levo
treba jih je prepuliti
njem
zgubi slador, kar pridelku močno škoduj
Paziti je tudi, da sveža
pesa
ne zmrzne, zato j
desno pa vse druge izrujejo
Ena
roko pritisne
>
z
treba jamicam duške pred hudim mrazom zapreti in jih
Potem se ob lepem vremenu pesa še dvakrat okoplj
sama sme le ostati, po potrebi na južni ali zapadni strani odpirati
a
Vse to delo vrši se ob času, ko ni pri kmetovanj
to delo mora do srede julija meseca biti storjeno, kajti nobenega posebnega posla. Po zimi se ves pridelek po potem potrebuje rastlina za svojo rast miru.
suši
neti
Kadar začne perje nekako sredi septembra rume- 380 gld
v denar spravi
Iz
enega
orala utržiš 225 do
J
začeti je peso puliti
do
ede oktobra mora biti
spravljena. Perje se s skrhanimi nožiči poreže in štule let in postane, ako nekoliko
Ako se posušena pesa spravi na suh kraj, trpi več
tako obrežejo, da ni na njih nič zelenega
mesecev na kupu leži
1
se
hrbtom se pesa osnaži zemlje, a nas navada, debelih korenin odrezavati
ninice ob straneh se porežejo.
Tako osoažena se spravi v kleti
nožičevim
nikar ne, kakor je v
tanke
kore
ko jo denemo v 1-3
še bolj
boljša.
Toda da si žep napolnil, ni še edini dobiček, pomisliti je tudi, da imaš gnojno, globoko udelano čisto njivo
>
na kateri ti vsak plod gotovo dobro obrodi.
široke
je pa
J
Kmetovalci! Časi so se
«
kakor svet
globoke, v to mer
spremenili, naše žito ima
J
>
ležeče jamnice, tako da je 0*60
debela
komaj polovico tiste cene, kolikor jo je imelo ob času,
ko naše
dežele
plast prsti na njej. Jamnica mora biti kakor grob za
niso še prepregale železnice. Začnimo
vršena
Na
kmetovati, kakor kmetujejo na kronovine.
pr
severne avstrijske
oralo se navadno posadi 4 kilo semena
>
ka-
tero se navadno prideluje kakor pri koreninskih plodih
Na 1 oralu se pridela 10.000 do 17.000 kilo sla
}
dorne pese.
Perje se za gnoj na njivi pušča ali pa živini po klada med senom ali rezanico. Tudi se dene v primerne
vodo držeče jame, da se tu skisa in na rezanici govedi daje.
Kjer
80 cikorne ali sladorne fabri^ce, odpelje se pesa takoj z njive tja.
Češka ima nad 200 sladornih fabrik. Koliko je pa
takih, ki izdelujejo iz pese su Vse te mnogoštevilne zavode preskrbuje češki kmetovalec z na pol izdelanim ali surovim blagom
rogatno kavo in spirit
Iz
statističnih
poročil poljedelskega ministerstva iz 1889. leta je raz vidno., da prideluje Oeška trikrat toliko sladorne pese nego vse druge dežele tostran Litve.
»
In kje
se
razcvita narodno gospodarstvo
>
kje je
Kmet imovit? Na Češkem!
do
Eden meterski cent (100 plačujejo po
gld.
Naše barje, ki ima 26.000 oral površja, ima veči
gld. 10 kr, toraj pridelaš na enem oralu 100 do
noma dobra tla za peso. No, ko
se samo na desetem
187 gld., ako je takoj z njive prodaš.
Vse drugače se ti pa kupčija zvede, ako peso po sušiš in jo potem prodaš.
Ker imamo na Kranjskem eno samo fabriko tera se peča z izdelki tega ploda, pač ni priporočati, da
peso
delu te plodovite ravnine s peso posadile t. j. 2600 oral,
pridelalo bi se na počez 26,000.000 kilo pese. In ako
se računa.
da
potrebuje
sladorna fabrika
na
)
ka
8,000.000 kilo pese, bilo bi treba treh fabrik, da
leto
pO"
delale ves pridelek. Ne bilo
več ur hoda od fabrike oddaljen kmetovalec
iskati sreče, dobil
JO
kar z njive tja vozil, bolje stori, ako jo prej posuši in suho proda. Dobro posušena daje mnogo veči dobiček
spoznajo
»
da
usušeno
doma. barje
treba Kranjcu v Ameriki Ali merodajni krogi ne
dajalo državi več
kot
stokrat toliko dobička, nego ga daje pojemajoča suk
Eden
nego opresna. 10 gld.
Dobra pesa da 400 sladka da 500 ali celo 600
meterski cent (100 vrže
do
narna v Vodmotu?
Barjan.
opresne, 100 ^ suhe. Manj
^^ opresne,
100
suhe.
Razne
v •
reci.
Pesa se suši kakor navadno
treba
poprej
na
drobne.
kaka
sadje
pičla
)
samo da jo je
palca
debele
* Proti gosenicam na želji, olirovtu itd. Kakor
hitro zapaziš po leti frčati bele metulje po želji, ohrovtu
kosce ali krhlje razrezati.
to služijo posebni noži
>
so podobüi našim trlicam, samo da je držaj nožev
ki od
itd. naglo položi
tu
in tam
po
gredah vejice in listja
jekla
f
pol metra dolg in raven ter se da po leseni mizi
na vse strani premikati. Ena kolikaj vajena delavka
zdrobi na dan po 1700 do 2500 kilo pese.
Med sušenjem je treba peso na vsake
čati,
urah
od navadnega bezga. Duh bezgov prepodi metulje, in zato delajo zalege v zelenjadi, prepodi pa tudi gosenice, ki bi se utegnile prikazati. Poskus z bezgavim listjem i tako nič ne stoji, zato ga našim čitateljem prav zelo ure obra- priporočamo, saj je vsakemu znano, koliko škode lahko
da se enako suši in ne prismodi ali sežge
na dobri sušilnici suha.
24
gosenice narede.
ii
Vprašanja in odgovori.
/ •
4
Vprašanje 242, Sosed ima kravo, ki je izvrstna
tf
I	'
trebna peč v kipelnih kletih, ako hočemo narediti trpežen mošt, ki naj bode euak vinu.
mlekarica, a zrasla
# •
je uže pred par leti na vratu
%
neka kost, ki od nje visi kaKor v kaki mošnji. To kravo zelo kazi, in dasi so izkušali to bibo na vse mogoče
A
načine z don ačimi sredstvi pregnati, vendar se ni po-
Poflii^-ne üitvan.
9
srečilo. Morda nam veste Vi dati kak svet? (A. R. na
Ž.)
Zemljepisni in narodopisni obrazi
Odgovor: Reč ste prekratko popisali, da
mogli
vedeti, kakšen je ta izrastek. Kost gotovo ni, kakor Vi trdite, pač pa bode zastarela podkožca lupinasta bula, katera se da hitro izrezati, oziroma odpraviti. To delo
Nabral Fr. JaroslaT
(Dalje.)
206.
na more le veščak, to je živinozdiavnik zvršiti, ker pri
tem ne sme prerezati lupine od bule, ampak samo kožo nad bulo, potem mora bulo izpod kože izlu.čiti in, če je blizu kaj večih ranjenih žil, mora jih podvezati, da pokropi z vodo in pusti
v
4	'
Sestavine tobaka; pripravljanje in delovanje
njegovo.
Za napravljanje drobnega tobaka se posušeno perje
kupu več mesecev, da se
na
žival »je izkrvavi.
ugreje in povre.
Pri
tem se uniči in raztvori velik del
Vprašanje 243.
V „Novicah''
ste povedali, da so
«adne tropine dobra krma govedi, ako se osole in hra
\
nijo v kadi. Jaz sem na ta način hranil kacih 800 litrov
tropin, a eo mi sedaj zmrznile. Dates sem jih nekoliko odkopal ter jih pii tgnji odtalil, dodal še nekaj soli in kake tri pesti oircbov. Mlačne sem nesel še kravam, in neverjetno je, kako hlastno so jih požrle, zraven celo ena krava, ki ?e poprej svežih t. j. surovih niti dotaknila ni. Ker so pa tropine zmrznile., imam vendar po-
nikotina. Perje se sedaj natlači v male vrečj, posuši in zlepi v trdo telo. Trd tobak se zmelje v prah, pospe s soljo in navlaži, potem pa dobro zabije v sodce. Tu se tobak z novega ugreje in povre, in pri tem se razvija
duh
in ostrina, s katero se drobni tobak odlikuje.
Ker
se drobni tobak
se
z novega
nekaj
prži, nikotina,
da dobi
b o j o
>
izgubi pri tem
in
tudi še zDatno množino
misleke,
zlasti
se
bojim.
da
ne
škodovale brejim
kravam. Kaj mislite o tem?
pr. R.)
Odgovor: Res je. da zmrzel krompir ali zmrla repa ni dobra za kimo, a če se oboje odtali prav počasi v takem prostoru, ki je toliko mrzel, da ravno ne zmrzuje,
kamfora. Zato drobni tobak najslabejše deluje na človeka ter mu najmanie škoduje. Za njuhanjem je koj lula. turških lulab, kjer dim prehaja skozi hladno vodo, ostaje velika množina škodljivih plinov na potu, a v usta prihaja blažji in ugodnejši dim. Da tudi druge lule ustav-
ljaj
na potu nikotin, kamfor in druga olja, priča nam
strupeni sok, ki se v luli pri kajenju nabira
kajenju
pa ni škodljivo. Ce toraj tropine na ta način odtalite.
cigare prihajajo vse strupene razdražljive tvari nepo-
gotovo ne bodo škodljive. Ce jih pa kuhate, je pa ravno tako dobro, sicer jih. pa tako ne bodete samih pokrmili,
am^iak mešane z drugimi Ena krava lahko dobi na dan
• , »
do 5 ^jg tropin.
sredno v usta. Ljudje, kateri
kade
močne cigare
ne
morejo se taKO lahko lule privaditi, ker jim je kajenj
z lule prazno.
Miljoni kade, pa tudi miljone zakade. Vsem se do
zdeva, da imajo v tobaku
neko
posebno uživanje
J
ka
Vprašanje 244, Naredil sem letos okoli 3000 litrov teremu se človek težko odreče , ali skoro nobeden
sadnrga mosta, in sicer nekaj konec meseca septembra,
nam ne mogel točno popisati
7
tega uživanjo. Zmerno
nekaj pa o pričetku meseca oktobra. Mošt pa še danes kajenje napravlja v človeku neki mir, in v tem je ona
ni čist.
Bojim
se.
da
ne
bilo
napačno, ker ga do čarobna sila, radi katere miljoni po tobaku gledajo. Ali
ianes nisem še pretočil, a čakal sem, da se učisti. Kaj p^ to zmerno kaj hočem storiti? Za poskušnjo in na ogled Vam pošiljam gteRlenico jabolčnima in hruškovca. (3. pr. R.)
v
škodi ali neškodi, v tem se učc
možj
še vedno
prepirajo
1
samo da se tobakarski
et
ne zmeni /,a njihove prepire. Najboljše bi bilo
ako
Odgovor : čist, prihaja od tod
mošt
prav izvrsten, da pa ni še
brez tobaka živeli
Da
ima
kajenje zlih nasledkov
to
je
komaj do polo
pokipel
80 mnogi kadilci vsaj s početka sami sku
ter sedaj vsled hladnega vremena le počasi in po malem
Ker je tobak dosta drag, ni čudo, da se mnogi z
kipi t.
toliko, da ostaje moten. Priporočamo Vam ga raznimi nadomestki zadovoljujejo. Siromašni svet meša
z želatino (žolčo) očistiti ter ga potem presneti v zdrav sam razno perje v tobak, in srečen je, kedar mu
dim
sod. Sicer to ni neogibno potrebno,-a kadar pride po-
ekoliko po tobaku diši
Azil
imajo
ih omam
•	v
mlad, lahko se drožje
;
lahko Vam mošt
tako
izkazi
in če je kaj gniti pričelo,
• • «
da bode popolnoma za
nih rastlin, od katerih posušeno perje v tobak mešajo. Pri nas se siromaki dosta potov z orehovim listjem za-
nič.
Naj Vam
bode Vaš mošt nov dokaz, da je v dovoljujejo. Kar pa eni delajo s siromaštva, delaj
drugi
krajih, koder kmalu mraz nastopi
in
to je povsod na
z lakomnosti. Ima tu in tam privatnih tvornic, v katerih
Kranjskem frazen v Vipavi in na Krasu), neogibno po
pravljajo ponarejen
tobak od perja sladorne
pese
»

t z
bukve, oreha, rabarbare
itd.
Zlasti lahko se pooareia
m
drobni tobak, zato aahajamo v njem največ tujih pri meskov, in dosta potov njubalci res ne vedo, kaj uži vajo, 8 čim se naslajajo.
207.
Moja sopotnika. Bazija^. Babakaj. Goltibac.
n
Bogom
»
Beligrad
zaklical sem, ko je začel
parobrod po Donavi valove rezati. Saj je vendarle pri jetno po Donavi se voziti, naj reče kdo kar hoče.
si truden, imaš na ponudbo mehkih
divano
Ako
Ako
se
hočeš šetati, stopi na kasar
1Q
preh)i
83 OOl?"^
3
kor v kakej dvorani, po vrhu pa v zraku
ki ga
niti
prah ne kida, niti okužujejo hlapi, sam kisik je to iz
najdovršenejše Božje tvornice. Ako si lačen, koj ti strež niki prineso zalogajev. Ako si žejen, mahoma se
ali ogerska pivnica
od-ali studenec
pre Dreherova pivarna, hladne vode. Ako te muči dikov, ako ne, pa sezi po tem ali onem romanu, ker se
dolg čas, gledi divotnih vi-
parobrod nikdar talto ne ziblje.
da
ne mogel čitati
Kedar je vroče, razgrnejo nadstore. če je mraz, oblečeš se dobro, in ako je veter silen, stopiš za tambuče, dasi še tega ni treba, ker se na odprtem kraju ne moreš kar tako prehladiti. Ako bi se rad razgovarjal, imaš dosta potnikov z vseh krajev Evrope. Ako gineš za tajnovitimi
stvarmi, parobrodarsko življenje ti jih ponuja dovelj.
To in drugo sem premišljeval. Ker pa človek po naravi teži, da dobro in zlo deli z drugimi, zato sem tudi jaz
gledal, da bi se zaplel v pogovor s katerim sopotnikom.
tem zapazim mladeniča
>
se je razgovarjal z neko
sedečo gospojo. Mladenič je bil črnih las, podolga^tega lica in malih brk; iz črnih velikih očij, ki so bile po
krite z gostimi obrvami, vsipala se je
sedaj
milina,
sedaj bliski, kakor se je menjal predmet razgovora. Prsi
suknja mu je šla skoro do peta.
eo mu bile
napete, in

No, katerega naroda gospod Božidar", vpraša ga gospoja po francoski, „pa je bil tisti pater Kapi-kapi-se te-ra-nejki. o katerem ste mi včeraj pripovedovali, da je osvojil trdnjavo Beligrajsko ?"
»
Ivan Kapistranski zamisli se mladenič
in
grize brke, očitno v zadregi.

Italijanskega
u
»
dodal
sem jaz, da mu pomorem.

Porojen je bil v Capistri v Abruzzih. On je z Ivanom Korvinom vodil ogersko vojno, v katerej je bilo tudi
mnogo Hrvatov."
Da, Italijan, imate prav," posmejal se mi je za-
n
hvalno.
n

Res da ! Složni narod nam je izvojeval slobodo I'* Ali ste vi Srb?" Nisem! Hrvat sem z Zagreba,
pišem se
»
jaz sem Srb z Bačke, Božidar S/' pravi
za A. V."
mla-
denič.
„Doklje se peljete, aüo Bog dade ?"
,, f Carjigrad. Pošilja me moja tvrdka na Tuch-laubenu na Dunaju, da izberem orijentalnih snovij in
proučim kroj njihove obleke."
«
„Tudi jaz sem namenjen v Carjigrad." wPotem smo trije v društvu, kolikor treba," vplete
se Francozinja. „Jaz sem konzulica, stanujoča na Du-
t
naju, pišem se za L. C. Peljem se v Carjigrad obiskat
svojo omoženo hčer. Delajte naraa druščinjo
poda mi roko.
(Dalje prihodnjič.)
V.,
u
in
rVarodno-gospodar^ke reči.
Trgovinska in obrtniška zbornica.
Trgovinsko ministerstvo poslalo je zbornici naslednja
od trgovske in obrtniške zbornice na Danaji sestavljena
določila zavnovičen in obnoven vpis obrtnik
in trgo vinskih
a m e k
nuvarija
(Na podlogi zakona o obrani znamek z dne
drž. zak. št. 19, in navodila,
1890.
šenega z razpisom visokega c. kr. trgovinskega
. ja
razgla mini
sterstva z dne 18. aprila 1890. 1. št. 15.377.)
Kadar kedo priznani znamke za vnovičen
vpis, mora, sicer se n e vpišejo
1.) dokazati, daje posestnik podjetja.
i
kateremu je namenjena znamka, njegovj oznamenil o in stanovišče, in to z obrtnim listom, pridobarinskim listom, privilegijskim pismom i. e. r.
2.)	povedati, kateremu blagu bode rabila znamka;
3.)	predložiti štiri izvode znamke;
4.)	za tisk pripraven k 1 i š e (podobonosec) dolg sme biti največ 20 % in širok 13 črkovna viso-
čina njegova mora iznašati natanko 25 ^ (Za tisk so sposobni le taki klišeji, katerih podstavki so priz-masti. Cilindrasti (okrogli) niso v ta namen porabni) ;
5.)	priložiti vpisno odredbino 5 gld. av. velj. za vsako znamko;
6.)	pri znamkah za take snovi, kakor so kovine, glina, steklo
i. e. r., tri
izvode vzornih koscev z
o
Hrvatov velite?" doda gospoja. ;,To morajo biti vtisnenimi podobami znamek;
hraber narod. Čitala sem o Jelačiču banu, kako je 1848.1. potolkel Magjare.''
(Vsak vzorni kosec mora biti preluknjan, na enem zunaj znamčne podobe ležečem mestu, da se lahko vo-

zvezi s Srbi pod Kničaninom," popolnjujem jaz dene oznamenilo, ki
kaže.
kateri znamki spada do
veselo.

Krasno,
kaj
tični kosec. Vzorni kosci morajo kazati znamčno podobo ne gospod?" vsklikne mladenič, in v istiniti veličini in biti tako umerjeni, da zunaj znamčne
iz očij mu seva blisk ponosa.
podobe ni več nego
roba.)
13
<.) pn znamkah, katerih de 1 8ö podobe cesarja je zuamka nameojeaa, oada ai treba predložiti dokazil
ali udov cesarske rodovine, kaka odlika (tudi razstavske navedenih pod L, točka 1 in
• •
«vetinje), cesarski orel, ali pa kak javen grb (državni,	Da se hitro in gotovo zvršujejo vpisi in da ni za-
deželski, mestni grbi), potem znamenje društva rdečega mudnega dopisovanja, dobro je, da inozemci izročajo križa.
treba doKazati
pravico
do
rabe
»
teh posebnih tukajšnjim pooblaščencem vpisna priznanila.
znamenj.
%
IL Izključene so od vpisa znamke, katere: obsegajo samo podobe cesarja ali udov cesarske rodovine;
javnih
v«
r«.
» ■
» •
% *
Politične stvari

Politično življenje evropskih
* «
sestoje samo iz državnih in drugih
♦ >
grbov, številk, črk ali besed (številke, črke in
besede ne morejo smatrati se za obranljive zdamke tudi tedaj ne, kadar so obrobljene samo s prostimi liko mirneje je namreč
drŽav
1890.
obče ni bilo tako burno kakor prejšnja leta. Ve-
postalo
po Evropi, odkar se je
črtami brez drugih pridevkov);
umaknil s političnega odra bojeviti knez Bismark
ki
občiB rabijo v prometu v oznamenilo določenih mu je bil mir med narodi deveta briga. Zato bo pre-
teklo leto znamenito v politični zgodovini ne le nemške
vrst blaga;
obsegajo nenravne in pohujšljive, ali drugače jav- ampak vseh evropskih držav, nemu redu protivne prikaze, napise ali take
Kakor
znano, odstopil je knez Bismark, ker sta si
za-
podatke, kateri se ne ujemajo z isti- on in mladi cesar Wiljem IL vedno bila navskriž nitimi trgovskimi razmerami ali z radi važnih socijalno-političnih vprašanj. Mladi cesar resnico ter lahko prevarijo uživajoče občinstvo, hodi zdaj, Kakor prej Bismerk, popolnoma svoja pota.
Kadar kakovih dvomov, je li dovoliti take napise trdno in trmoglavo se držeč svojih političnih nazorov.
^li podatRe, ne odpravijo gori
in
navedena do
Absoluten
fe še
bolj
nego je bil železni, vsemogočni
kazila, dokazati je posebe, da se ti podatki uje- kancelar. Vse hoče presukniti, vse drugače uravnati po majo z istiüitimi trgovskimi razmerami in z resnico.
to
IIL P r i u d a r k i
značnim podobam (grbi
9
ce-
svojih načelih, ali na srečo Nemčiji ali v nesrečo bode pokazala prihodnjost. Prijaznosti si, kakor vse kaže
J
iiovska znamenja i. e. r.), katere smejo nekatere sku- pač ni naklonil nemških politikov s svojim ravnanjem.
pine obrtnikov rabiti s predpravico vsled posebnih pro
Veliko srečnejši nego Nemci so bili Francozi pre
pisov, vpišejo se le, ako obrtniki dokažejo, da spa- teklo leto. Republika se je zopet jako utrdila in pri-
dajo
dotičnim skupinam.
dobila si prijaznost vseh strank. Kako ugodne so bile
IV. Kadar se ne dovoli vpis znamek zato, politične razmere, priča najbolje to, da se jo ministerstvo
ker ni potrebnih dokazil, omenjenih v L odstavku
f
točki
minolo leto menjalo ie edenkrat.
Italiji je
Crispi
7., ali zato, ker se smatrajo zaznamke, kakeršne so iz- roval zoper gospodarstvo Francozov, da bi pomagal itali-ključene od vpisa, naznani se to
pismeno prosilcu janskim slabim financam, ali moral je odnehati
brez . ki
znamčne obrane. Prosilec sme v 30 dneh vložiti pritožbo škode Francozom, a tudi brez koristi sebi in Italiji, do C. kr. trgovinskega ministerstva pri trgovski in obrt- je poslej kakor prej v žalostnih gospodarskih razmerah« niški zbornici. Ako ono zaukaže vpiše se znamka z dnem Crispi se je pa vzlic svoji napačni politiki vzdržal na
prvotnega priznanila.
krmilu in sijajno zmagal pri občnih volitvah v nesrečo
V. Za obnovo znainčnega vpisa, katerega državi, ki se še dolgo časa ne bode opomogla.
Na
je po
16. zakona o obrani znamiek obnoviti vsakih
Angleškem so se lani politične stranke jako hudo in
10 let, veljajo ista določila, katera za vnovični vpis; strastno borile druga zoper drugo. Politika konservativne razen tega je predložiti certifikat o prvotnem stranke (tory) ni več ugajala, vedno bolj in bolj jo prihajala na krmilo liberalna opozicija, in vlada je bila

znamke
Pri znamkah, katere so v desetletni dobi veljav-	uže v največih škripcih. Ali hipoma so se izpremenile
nosti svoje menjale svoje posestnike, oziroma katere so	razmere vsled nesrečne pravde Parnellove. Liberalna
bilo prepisane, merodajen je za čas obnove dan in leto	»tranka je zopet izgubila vso svojo moč, in hud
prvotnega vpisa (ne prepis a).	razsaja sedaj med Parnellovci in liberalci, a nič ne kaže
»
VL Pri inozemskih prosilcih znamčne	še, da se skoraj poleže vihar.
obrane uporabljajo se takisto le-ta določila, in dati je
Na Ruskem se je politično delo lani zelo mirno
inozemske znamke vpisati ne samo pri trgovski in obrt-	in srečno vršilo. Vlada se je bavila najbolj s preosnovo
Hiški zbornici na Dunaji, ampak tudi v Budapešti. Pred-	državnega gospodarstva. Da je bilo nje delo uspešno,
ložiti pa morajo inozemci po vzajemnostnem razmerji	kaže najbolj vedno veča vrednost ruskih vrednostnic.
med udeleženimi državami tudi certifikat o vpisu	Tudi vojstvo ruske države je zelo napredovalo, in nje
znamke svoje v domovimi ali v izvirniku ali pa v po-	vpliv na Balkanu se je nemalo učvrstil vsled političnih
trjenem prepisu. Ako je iz tega certifikata razvidno	razmer na Rumunskem in Gršsem. Na Bolgarskem sicer
oznamenilo in stanovlšče podjetja ter blago, kateremu	še vedno stoluje Koburžan, na Srbskem pa zadržuje
14
1'olitično delo zakoüski
regeostvu in vsej deželi.
krmilo kooservativci 1890 jako hudi časi.
prepir kralj
80
na.
Brezozi
iDj»kem
»
Portugalskem
kolouij
dvojice v škodo
se spravili
so
bili
politik
podobčin in je ena izmed največih v Istri, sami za grizeni Lahoni.
Vlada njih bila je samovolstTO io pristranost. Za.
in naše vodnjake storila
Das, za naše šole, naša
pota
gleška bi bila skorai uničila državo. Na Hulandskem ^^ ui^ trošilo seje mnogo za nepotrebne italijanske^
J
e umrl kralj in vladuj
t-jena mati, vdova kralj
>
sedaj
• • za mladoletno «ralj
reči.
Hvala Bogu, temu ni več tako. Poslušali smo glaa
naših za
rodno stvar unetih duh
in druzih če
Železnikov
Naši dopisi.
10. januvarija. (RaznoterostL)
stitih mož, obrnili hrbet naši narodnosti sovražnim
honom, ter dali upravo naše občine v izključno narodne.
«
začetka šlo nam je težko. Občinska uprava
roke.
Od
Zimo
imamo tudi pri nas letos tako debelo, t. j. toliko snega in zraven tudi toliko občutno-hudega mraza, kakor enako že ne dolga leta. Tudi taki že pričenjajo tožiti
bila je posebno v gospodarskem oziru zelo zavožena; ali naši narodni poštenjaki se niso ustrašili
tega in pre
verjani, da prejšnjim gospodarjem ni bilo v prid ljudstvu,
Š
sklenili so trdno, da se mora na bolje obrniti. Z\ taka.
>
da jim bodo pošle prezgodaj drva, ki so se bili o pravem
dela smo pa v prvi vrnti potrebovali moža
ki
času preskrbeli obilo z
njimi
In kedaj
bo
še tega
dobro vodil in tudi tu
nam
bila sreča mila
konec, ker se nam sili dan na dan
novi sneg
Eni
previdnost poslala nam je moža v o-^ebi gosp
so ga že pričeli kidati iz ostrešij. Hudo zimo občutijo tudi ptički, in jih je letos nenavadno veliko pritisnilo
kiča
odvetnika in deželnega glavarja
mestnika
bil vse
Božja.
Du^ , ka-pre-
hišam. Hvalevredno je, da jim
ljudje
prav obilno
amečljejo zrnja pred prage, ter jih s tem preživijo v
moramo pohvaliti tiidi našo
hudi
mski sili.
tem
mladino
poletji je bila že dve leti huda sovražnica
terega smo si pred malo meseci županom zbrali, verjeni, da bode zdaj vse ložje šlo in da bode njegovo županovanje osrečilo našo občino.
Ali kako smo se vstrašili, ko nam je pred nekoliko tedni, naš župan nevarno zbolel. Ne samo v naši
metuljev-belinov
tei
jih
pokončala na tisoče, zdaj o
občini, marveč
po celej
Istri
navdajala je huda skrb-
zimrpa se proti ubogim ptičkom obnaša tudi prav
a poklada zrnja in kruhove drob-
srca vseh narodnjakov, ko so zvedeli to žalostno novico.
milosrčna
m jim
Ali kakor se
kaže,
ohranila ga nam bode vendar
varne
tinice; celo tudi orehove jedra in bučino seme
mesta.
Ako se prav spominjamo, smo tamle enkrat brali v časnikih, da bo mladini o zimskem času zaukazano drsanje na ledu. Včasih se ji je to prepovedalo zarad
mnogih nevai
9
Še božja previdnost, ter ue bode dopustila, da nam črna zemlja pokrije bitje, katero hrani v osebi toliko domo-vinske ljubavi, bistroumnosti in jeklene volje, koristi to ne samo našej občini marveč celej Istri.
nost
ki
otroci
pri tem pretijo. Kdaj se tudi
prehladijo, kakor če po di
vsi zgreti
na mrazi stojijo ali celo posedajo. (Kako se tud
obli
zbor
Iz IJub\jane. — Iz deželnega odbora. Deželni
kranjski
je
v
XII.
seji
dne
20
novembra
valo na ledu šiva
naj bo omenjeno
grede.) Da 1890.
na
podstavi
§
23. zakona z dne 28. julija
zabavi roko ali 1889. leta dež. zak. štev. 17, sklenil, da je sedanja
si pa včasih še kedo zlomi pri
nogo, ni čisto nič novega. Taka nesreča pripetila ►e občinsko cesto iz Mengiša od deželne ceste Trzin-
s, Kamnik do okrajne ceste Jarše Duplica, katera se na-
e ravno preteklo nedeljo popoldan tudi tukaj pri da si je nek 9 let stari šolar zlomil pri
na
111 so ga mora
v silnem
anju nogo
haja v katastralnih občinah Meugiš in Preserje
1
uvr
ljubljansko bolnišnico
mrazu še tisti večer peljati stiti med okrajne ceste.
• »
Ta sklep objavil je deželni odbor v deželnem za-
J
čini od
1 4 6 m
tauovnikov
judsko štetje se je vršilo v tukajšnji ob- koniku za 1. 1890. pod št. 24, okrajnemu cestnemu od
do 9. t. m
Naštelo se je 1057 prebivalcev, boru pa naročil, da pripravi to cesto v tak stan

ka
5
1880, ko je imel naš
ki
še 1203 koršna mora
biti
po določilih
cestnega
zakona z dne
priliki
poročim o tpm morebiti kaj več. 28. julija 1889, dež. zak. št. 17.
• >
L.
C. kr. ministerstvo za deželno bramba je
dogo-
Pazina 11. januvarija 1891. (Iz. dop.) Tudi pri vorno s c. in kr. državnim vojinskim ministerstvom po
v Istri se
ne
pretakata med in mleko po potocih vračilo, katero mora
ški e.ar v dobi od 1. januvarija
pri
nas je slabo,- do zadnjega decembra 1891. 1. plačevati za opoluaansko«
niti 80 pleteni i)loti iz klobas, tudi kakor; drugod po sveta. Da je pa slabše, nego je bilo, hrano, ki jo je stanodajalec dolžan
dajati
vojakom na
tega nočemo niti ne moremo
trditi. Od kar smo postali prehodu od oficirskega namestnika doli, na Kranjskem
Hrvatje sami gospodarji v la-tui hiši, obrnilo se marsikaj na bolje.
uže
določilo vsaki
porciji, in sicer
Zd
mesto Ljubljano z
21 krajcarji in za ostale pohodne postaje s 17 in
1
3
kr.
Kakor
cenjenim bralcem „Novic" znano, gospo
Njegovo C. in kr. apostolsko Veličanstvo je z najvišjim
darilo so v našej občini, ki šteje v svojem okrožji 19 odločilom z dne 29. decembra 1890. 1. potrdilo
sklep
IS
♦deželnega zbora z dne 24. novembra 1890. po katerem dniški učitelj, A. Zumer, oadučitelj ia vodja, J. Bele ia je za leto 1891. pobirati oa Kranjskem sledeče priklade A. Funtek, mestna učitelja.
^in sicei:
40 7o
Pri enketi je bilo sklenjena, da se izdado: Berilo
priklado na užitnino od vina, vinskega in ^a 5. in 6. razred
sadnega mošta in od mesa;
2.) sledeče naklade:
od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih
. od
v dveh delih, potem
za 7. in 8. razred
tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine
hektolitra po
gld.;
od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po
stopinjah
lOOdelnega
alkoholometra
za
vsako
hektolitersko stopinjo 18 kr.
1
3.) 28
o
o
priklado na vso predpisano svoto vseh
^eposredojih davkov z vsemi držaTnimi prikladami
1891.
Deželni odbor dovolil je v seji dne 9. januvarija
sledeče podpore ; in sicer:
Za pogorelce: v Kleniku, občina Št. Peter na
Notranjskem,
450
gld.; y Bojancih, občina Adlešiče
>
300 gld.; v Babnigorici, občina Dobrunje, 250 gld.; v Bučah, občina Šmartno pri Tuhinju, 150 gld.; v Spod-
4
njih Dojnah, občina Sorica, 800 gld.; v Nadlesku, ob-'^ina Staritrg pri Ložu 600 gld.
Za po toči poškodovane: v občini Kilovče ^50 gld.; v vaseh Zapotnica, sv. Florijan, Breznica
1
Gaberk, Gabrovo, Log in Brode,
ki
spadajo
občini
Škofja Loka, 200 gld.; v vaseh G ojzd, Malopolje, Križna ?gora in Zagoliče, občina Col pri Vipavi 300 gld.;
m
č n i h
m ah
^poškodovane znesek 420 gld. Deželni odbor je ime tioval za člana okrajnega cestnega odbora Vrhniškega •Janeza Dolinarja, župana pri st. Joštu in Matijo Šušter
šiča, župana v Horjulu, za člana okrajnega cestnega -odbora Litijskega pa: Luko Svetca, c. kr. notarja v Li-
^tiji iz Alojzija Prašnikarja, grajščaka v Galeneku.
Deželni zbor Kranjski je v svojem zadnjem zasedanji deželnemu odboru naročil, da pri šolskih ob-
Mastvih dela na to, da se na slovenskih vzporednih razredih za grščino uvede slovenski učni jezik in polagoma tudi na višjih razredih gimnazije v Ljubljani in Novo-mestu za slovenske učence vpelje slovenski učni jezik. -Zajedno je bil deželni odbor pooblaščen, da založnikom
potrebnih učnih knjig za

6.,
in
razred sloven
«kih ljudskih, oziroma meščanskih šol, potem obrtnih ljudskih nadaljevalnih in srednjih šol dovoljenje primerne podpore.
z navodilom o pesništvu
m
slovstvu kot
del,
peta
računica za 8razredne šole, zemljepis v treh delih, na-ravopisje, naravoslovje, obrtno spisje in slovensko berilo za realke in pripravnice.
— Zaznamek dne
januvarija
1891. leta izžre-
banih obveznic
o
o
deželnega kranjskega posojila, ka-
glavinski zneski se bodo dne 1. julija
1891
v
teri
imenski vrednosti izplačali:
ä 10.000 gld.............št. 33,
5.000 gld.................št. 15,
1069
a
a
1.000 gld. št. 7, 53
127, 143, 196, 477, 568,
)
J
1275, 1396, 1453, 1509, 1628,
1100, 1101, 1223, 1244 1645, 1687, 1840, 1848, 1891, 1939, 2092, 2163.
a 100 gld. št.
137
f
235, 359, 362, 451
>
453
9
607, 608.
674, 694, 714, 836, 842, 871
1
992
f
1054
f
603 1064
f
J
1102 1758
f
f
1103 1798
J
1305, 1326,
1381. 1474
1
1509,
1571, 1658,
9
1832, 1875. 1968, 1985, 2065, 2164,
2553.
2272,
2274, 2284, 2372, 2425, 2426, 2533, 2544, 2553, 2596, 2645, 2646, 2701, 2721, 2736, 2756, 2827, 2865, 2921. 2932, 2977.
Navedene obveznice izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi, tri mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4 % eskomptni pristojbini.
— Izkaz o izžrebanih in do sedaj še ne izplačanih
obveznic 4 7()
kranjskega deželnega posojila.
a
100 gld. št. 341, 348, 378, 395, 710, 712 600 gld
ä 1000
n
n
593
9
715
2000

skupaj . . 2600 gld.
Izkaz o izžrebanih ia še ne izplačanih kranjskih zemljiško odvezao obligacij po 50 gld. št. 328, po 100 gld.
št. 137, 828,
1800,
1891
9
1892, 2271, 2523, 3071; po
500 gld. št. 6.55; po 1000 gld. št. 1267
1
2642.
Lit. A.
št. 781 za 70 gld., lit. A. št. 1138 za 200 gld., lit. A. št. 1157 za 230 gld., lit. A. št. 1194 za 260 gld., lit. A. št. 1853 za 110 gld.
C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih
Da se določi, katere knjige naj bi se izdajale, kdo železnic je opozorilo trgovsko in obrtniško zbornico na
jih naj spisuje in
kdo
zalaga
)
enketo na
dan januvarija
t.
sklical je deželni odbor
«
.. katere so se razen
dodatek
tarifam in tarifoiua določbam
za
vožnjo
gospoda dr. Jožefa Vošnjaka, kot poročevalca v deželnem
odboru, udeležili še sledeči gospodje:
Šumaa,
ljudi in prtljage. Posebno važen je odstavek, ki določuje znižane takse za prtljago. Oi vzorčnih kovčegov C. kr. plačajo tisti trgovski potovalci, kateri se izkažajo z iz-
na kateri je zapisano potovalčevo ime in nje
deželni šolski nadzornik, A. Senekovič, gimnazijski rav- kaznico, natelj, Fr. Wiesthaler gimnazijski ravnatelj, Fr. Leveč, firma, potem koliko ima kovčegov in kaj je v njih in
•C. kr. profesor in okrajni šolski nadzornik, Fr. Orožen, ki je podpisana od potovalca in potrjena od trgovsko
in obrtniške zbornice, za vsakih 10 kilo in za vsak kilo-
c. kr. profesor na učiteljišči, S. Rutar, c. kr. profesor, •J. Šubic, vodja c. kr. strokovnih šol, J. Tomšič, c. kr. va- mater s kolkom vred 1 desetinko krajcarja. Te izkaznica
«
16
Ijajo
leto
?
]U
pokazat
jih
mora potovalec. kadar da je zadnja dva vagona pokončala. Teško poškodva
; • /

oddaje prtljago, z voznim lit^tkom vred, in ako zahtevajo ženijski nadporočnik Maly iz Kranja, štirji drugi pa malo mora tudi podpisati svoje ime. Železnica sme tudi pre-
ledati
To
kaj je
(koli).
v koTčegu. Vzorci morajo biti očitni
>
v katerih so prodajne reči ali kaka drugi
Novičar iz domačih in tujih dežel.
prtljaga, so izključeni od znižanih taks, zato jih je pri oddaji posebe povedati (deklirirati). Na vsakem vzorčnem kovčegu mora biti razločno in trpežno zabeleženo ime
firme, po katere naročila potovalec potuje. Potovalec se
%
mora voziti s tistim vlakom, za katerega
Dunaja.
Dosedanji dvorni svetovalec
prt
C.
kr.
deželni
vladi
v
Črnovicah,
bivši
C. kr. okrajni
glavar v Logatcu in zet našega
deželnega predsednika,
• \
v
oddal
svoje
« •
zorčne kovčege. Kadar se pripelje na postajo kamor se
grof Anton Pace imenovan je deželnim predsednikon^ za Bukovino. Grof Pace zavzimal se je povsod, kjer je služboval, za interese prebivalstva in
se je
vsled tega
je bil namenil, mora v eni
uri
pokazati izkaznico, da
ohranil
na
Kranjskem v dobrem spominu. Preverjeni
pa
9
naj si da na recepisu potrditi,
drugače bode moral dopla-
prejme prtljago, ali da je res pokazal izkaznico,
čati, kolikor je razločka med normalno in znižano takso.
«
Kdor se pr^egreši kakor koli zoper te določbe, izgubi za vedno pravico do teh znižanih taks.
— Zlato rožo ali vrtnico bode letos, kakor smo
uže sporočili» najbrže dobila naša cesarica.
dragocenost
Ta
stane
10.000 frankov. Roža ja na vejici in stoji v posodi od pozlačenega srebra, ki ima ob straneh papeževa znamenja in napis. Darilo pa pomeni tole: Zlato kaže vsemogočnost, svit in krasota ostalih kovin svetlobo nebeške modrosti. Roža se jako slovesno
A
blagoslovi. Sveti oče, oblečen v mašniško oblačilo,
smo, da bode tem svojim načelom zvest ostal in Buko-
vinska sme se veseliti, da je dobila na čelo vlade taka značajnega, delavnega in za blagor prebivalstva vnetega
predsednika.
Njegovo veličanstvo presvitli cesar podelil je
premilostivo velezasluženemu prvoboritelju v Tržaški
* *
okolici, državnemu in deželnemu poslancu in Tržaškemu
mestnemu svetovalcu, gospodu Ivanu Nabergoju,
y	«
vitežki križec Franc-Josipovega reda.
Pravosodni minister je prestavil naslednje notarje:
gosp. Ivana Plantana iz'Radovljice v Ljubljano, gosp.
«
Alfreda Rudescha iz Ilirske Bistrice v Radovljico in
blagoslovno molitev
*
druga dva škofa
]Z
knjige

čita
ki mu jo drži škof.
gosp
Ivana Rachneta iz Senožeč v Ilirsko Bistrico.

r)
Indenpendance Belge"
razglasila
je,
da
obstoji
pa svetita. Prvi papeževi dostojan-
stveniki stoje okoli papeža. Papežev kamornik da kleče
%
papežu rožo. Sveti oče sedaj pomoli in poškropi rožo z blagoslovljeno vodo, in z balzamom. Enako slovesno se tuli izroči darilo. Eden kardinal govori prejemnici
avstro-angleška tajna pogodba, po kateri bi si Avstrija
I
prisvojila Solun in podpirala angleško politiko v Turčiji, na Armenskem in v Egiptu. „Fremdenblatt", Vi dobiva svoje vesti iz ministerstva za vnanje stvari, zanikava to» in se čudi, da se taka šala more vtihotapiti v resen list.
besede: „Sprejmi iz rok naših rožo, ki ti jo izročamo
Zagreb
Kardinal Mihajlovič Je nevarno zbolel
po posebnem naročilu svetega očeta. Ta cvetica naj kaže veselje vojskujoče in zmagovalne cerkve, ker roža
kraljica cvetic
je
znamenje večnega
slave
venca

4(
danes mu je pa odleglo, podaril je 103.000 gld. od teh
35.000 gld. podpornemu zakladu za duhovnike pastirje,.
20.000 gld
i
kladu
glih duhovnikov, 20.000 gld
Kadar prejme rožo kaka cesarica ali kraljica, izreče kardinal še te besede: Vaše veličanstvo naj izvoli sprejeti to darilo in ž njim božjo milost, katere prosi sveti oče za Vaše veličanstvo gospoda vseh veka vekov." Vi-
za stolno cerkev in 2S.000 gld gočastnim zavodom.
nim dobrodelnim bo
Dalmacija
Na
smrt bol
je
vodja
tonomistične italijanske stran
in
Bajamonti
agrizen na
soka gospa poljubi
potem
rožo, in kardinal naznani sprotnik Hrvatov v Dalma
pričujočim papežev glavni odpustek za vse ude njih
r
obitelji.
— Telefonske kape. Kakor smo brali v italijanskih listih, uvedlo bode tamošnje vojno ministerstvo pri vo-
Pri
Iz Carigrada
Carigradu zasačilo ii
pri
Rusko konzulsko oblastvo je v bIo nekega glasovitega zločinca
Luckega, ruskeg
državlj
ki
ga
je
zaradi
prav
navadnih hudodelstev
ruska policija iovala. Ruski
^kih vajah telefonske kape (berretto teleforico).
konzulat se je
poslužil svoje priznane pravice
na-
stranicah takih kap, ki bodo priležne ušesom, prirejen znanil pa je tudi uže prej lokalni policiji svojo namero
bode telefonski aparat. Rabile se bodo take kape po
sebno za artilerijo, katera bode dobivala povelja
od
Ravno zaradi tega je bil neopravičen krik in vik turške vlade in Rusom sovražnih časopisov.
glavnega poveljništva po telefonski žici. Ne bode tedaj pregrešili se zoper mejnarodno pravo
1
Rusi niso nikakor kakor bi bili radi
treba po tem takem dirjati ordinančnim oficirjem sem ter tja, kakor je to doslej moralo biti.
Ljubljani so našteli z vojaštvam vred okoli
videli škodoželjni slovanski nasprotniki patrijarhom in porto ni še poravnan.
Razpo
med
30.000 ljudi.
gleži
Razprave med Portagalci in An--
boda Do-
Portugalska. —
zaradi določitve obojih interesov v Afriki
Nesreča. V soboto po noči je mej Poljčanami kmalu pri kraji, in sicer v zadovoljstvo obeh držav.
3. še v zbornica Portu
in Ponikvo zašla lokomotiva s snežnim plugom v poštni govor pride, predno ga podpišej vlak in se, po koga krivdi ni znano, tako zaletela v tega, galsko.
Odgo
urednik Gustav Pire
Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki