PoStarina plačana.	/osamezita Stav. Din 1«—,
Štev A7.	V L*tcfof<*ni, v -etek dne 25. aorii«i 19*14.	Leto VII.
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 34 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
Naro6nlna: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15* celoletno Din 30-—.
Voz, ki bi ga vlekli konji spredaj, vza-daj in pa še na levo ter desno stran, bi se no mogel premakniti z mesta brez škcdc. Politično življenje v naši državi je precej podobno takemu vozu. Vse polno strank in strančic imamo, katerih vsaka misli, da se mora baš po njenih kapricah urediti naša država.
Opozicijski blok, ki ga tvorijo najrazličnejše stranke z najrazličnejšimi nazori, želi dobiti v roke državno krmilo. Kako bi opozicijski blok vladal, ko žele ra.ličevci svojo mirotvorno republiko, klerikalci avtonomijo, Davidovičevi demokrati pa enotnost države, to ve samo ljubi Pog. Vlada opozicijskega bloka bi bila tudi voz, ki ga vlečejo na vse strani, ki bi ga končno morali streti in bi vsak potegnil del strtega voza za sabo. To sc pravi taka nezrela politika bi morala dovesti državo v propast, a s propastjo države bi prišlo vso -'ugoslovan-sko ljudstvo v nesrečo. Star pregovor pravi, da je v slogi moč. Jugoslovanska plemena, razcepljena v samostojne državice, bi postala igrača lakonmih sosedov, ki bi se z njimi igrati pojace po mili volji. R: vuo tako bi bili Jugoslovani oslabljeni, če bi bila naša država razdeljena v več državic, ki bi bile prav rahlo povezane med sabo. Ni treba dopovedovati, da je pač vsaka država krepka tudi na mmaj, ako je krepka na znotraj.
Pri nas imamo vse polno ljudi, ki kakor božji voleki trobijo avtonomijo, razsajajo proti Srbom, kličejo po republiki, ne da bi se prav zavedali, kaj počenjajo. Ti ljudje so se dali preslepiti od političnih pustolovcev in mnogi njih niso v svojem fanatizmu več dostopni za trezno razmišljanje, dasi bi bil že čas, da se po razburkanih vojnih in prvih povojnih časih umirijo in dajo zopet prednost pametnemu preudarku.
Ali mislijo ti zaslepljenci, da bi z avtonomijo aii republiko prišla deveta dežela, kjer bi brez dela tekla med in mleko v potokih. Baš nasprotno: avtonomiie, ki bi bile nekake državice v državi, bi zahtevale večje upravne aparate in zato večje davke. Poleg tega bi si posamezne teh državic v državi lahko kljubovale. T_ko bi si ne mogli prav nič pomagati, če bi n. pr. Hrvatska ali Srbija ovirali uvoz slovenskih industrijskih izdelkov v svoje kraje, na drugi strani pa oteževali izvoz svojega žita v Slovenijo. Vse drugo bi pa ostalo tudi v avtonomiji tako, kakor je doslej. Ravno tako si zaslepljcnci niso n^ jasnem, ali bi fciii na boljšem v republiki, ki je izvzemši
iaa vse strani
državnega poglavarja, baš tako urejena j država, kakor jc monarhija. Pri nas bi ' poskus uvedbe republike povzročil le državljansko vojno, nam popolnoma ugonobil vrednost denarja, nas potemtakem | tudi gospodarsko oslabil in vrgel ljudstvo v veliko bedo.
i Danes potrebujemo miru in dela. Zato naj nas vodijo politični možje, ki trezno preudarjajo, ne pa politični pojaci, ki v največje veselje neukih in nevednih ljudi vratolomno skačejo po politični vrvi. Voz ; mora priti na ravno cesto in izpreči se morajo vse mračne sile, ki v divji perverz-: nosti ali pa v otroški želji po uničevanju klatijo krog sebe.
Del demokratov s Pribicevičem na čelu se trudi že izza prevrata, da vzgoji narod v treznem presojanju, in danes thore nedvomno pokazati že znaten uspeh. Posebno
moremo to trditi tudi v Slovenif kjer so se demokrati pod vodstvom dr. Žerjava, neontahljivi v svojih načelih, močno uveljavili.
Med slovensko ljudstvo prihaja počasi politična treznost Bridke izkušnje iz klerikalnih farbarij v zadnjih letih so nas izučile, da imamo vedno manj onih gobezda-vih oštarijskih politikov, ki pri polnem kozarcu politizirajo in ztnlatijo toliko buda-losti skupaj, da količkaj pametnemu človeku vstanejo pri tak i oštarijskem modrovanju lasje pokonci. Te modrijane bi bilo treba poslati v kulturnejs.. države, IJer bi videli, da se tudi politizira, da pa pri politiziranju govore največ oni, ki kaj vedo, ne na tako ' „kor pri nas,' . čes'o baš največje budalo najbolj l.usi jezi!: in zavaja s tem šc ostale neuke ljudi.
Ko bo zadosti treznega preudarka med narodom, bo lahko urediti državo in lahko stvoriti iz nje deželo blagostanja.
Kje so kmetske pijavke?
(Z dežele.)
Klorikaini listi često pišejo o (liberalnih* pijavkah, ki ixžemajo ljudstvo. Posebno »Domoljub® se v takem pisanju odlikuje. In res se dobijo kmetje, ki v to verjamejo, ne ! da bi si mogli dati pravi odgovor, zakaj, j Res je, da je še danes mnogo ljudi, a še več jih je bilo za časa vojne in v prvih povojnih časih, ki so in še izkoriščajo ljudstvo. Največ je pa takih ljudi baš med klerikalci na deželi. Posebno prejšnje čase je marsikdo obogatel na račun kmetove nepoučenosti, nerazsodnosti ter nepreračunljivosti glede vrednosti blaga, ki ga je kmet prodajal, odnosno na drugi strani kupoval.
Če je torej kmet prodajal pod slepo ceno, kdo pa je bil temu vzrok, kdo je bil njegova pijavka? Da rečemo brez ovinkov, vi klerikalci, večina duhovščine, ki ste držali in še držite kmetsko prebivalstvo v največji temi, v največji nevednosti, ker ne privoščite kmetu zadostne izobrazbe, ker ste ovirali in še ovirate vsak pouk, da ne bi prišel kmet do zadostne razsodnosti.
Vi ste torej pijavke, o katerih piše »Domoljub*. Bolj ko je ljudstvo nevedno, bolje je za nas, si misli že od nekdaj naša duhovščina. V krajih, kjer je ljudstvo izobraženejše, se ne da več tako izkoriščati in tudi klerikalno nI več. Baš zaradi tega, ker prosvetljeno ljudstvo ni nikjer na vsem svetu klerikalno, hočejo obdržati duhovščina in klerikalni vodje ljudstvo v črni temi.
Saj vidimo sami, da so ljudje največji reveži tam, kje tavajo v meglenih mrežah na-
zadnjaškega klerikalizma, in vemo tudi, da se v takih krajih duhovščini najbolje godi. Vemo nadalje, da v takih krajih najbolje izhajajo klerikalni trgovci iti prekupci, kajti duhovščina naganja v imenu cerkve ljudstvo k njim, ki često seveda nevedne, od klerikalizma omračene ženicc in možake odirajo, da je veselje. A ker je prišlo priporočilo iz farovža, se ubogi zaslepljenec tudi da odreti brez protesta, misleč, da izpolnjuje dolžnost napram cerkvi.
Toda pojdimo naprej. Kdo še izsesava nedolžno kmetsko kri v obliki raznih dajatev v pridelkih in denarju pod firmo raznih ber in plačil za vsakovrstne potrebne in nepotrebne stvari pri cerkvah, farovžih in farovških hlevih? Tudi to povzroča bedo ljudstva. Vse je treba mastno plačati duhovnikom. Premoženje, ki tako odteka v farovške in cerkvene kase, gre v milijone, in to največ brez potrebe. Ce so v fari ljudje revni, naj se cerkev skromno opremi, naj si ne nabavlja predragih zvonov, duhovščina naj zahteva manjše pristojbine, manjše bere. Ako je kmet lačen, naj tudi duhovnik, ki bi moral biti zgled skromnosti, ne živi v izobilju. Bog ni nikdar za-povedal, da naj mu služimo z zlatom in s tem, da skrbimo za razkošno življenje duhovščine, pač pa služimo Bogu s skromnostjo, poštenostjo in dobrim srcem. Bog nas ne bo nikdar vprašal, kakšne zvonove, kakšno rnon-štranco imamo v fari, če smo duhovnika pošteno zredili, temveč bo vprašal: ali si živel
pošteno, ali nisi kradel, ubijal, ali si ljubi! svo-1 jega bližnjega kakor samega sebe itd.?
Ljudstvo je treba vsepovsod izobraziti, da bo videlo vse to ne izmeno sieparstvo, ki se danes zaradi ljudske nerazsodnosti uganja po deželi. Potem bo konec pijavk pri nas, konec tudi rovtarskih političnih hujskarij, ki so jih uvedli klcrikalci pri nas s svojim časopisjem, ki je sramota za Slovence. Konec pa bo tudi klerikalne stranke, živeče le od divjaškega prekljanja, hujskanja, slepljenja in zavajanja ubogih nevednih ljudi, in takrat ne bo samo nas, temveč tudi neukega človeka sram biti klerikalec.
Politični pregled
Pri nas vlada
popolno politično zatišje;
kriza se ne premakne z mesta. Ni mala reč: v boju sta dve skupščinski skupini, od katerih nobena nima prave večine. Ker je vrhu tega ena teh skupin, v kateri so tudi naši klerikalci, tako nezanesljiva, da se ji ne more poveriti vlada, je že danes jasno, kakšen bo izhod iz te zagate.
Klerikalci bodo z rešitvijo krize najbolj udarjeni, in to bo zaslužena
kazen za znani Markov protokol.
ki so ga klerikalci lani po volitvah, združeni z Radičevci in bosanskimi muslimani, podpisali v Zagrebu in s katerim so omogočili samoradikalsko vlado, samo da demokrati ne bi bili v družbi z radikalci na vladi. Ta nakana se je klerikalcem lani posrečila. Markov protokol ie prinese! vlado ene same stranke, kar se pa trajno ni moglo držati in je morala samoradikal-ska vlada odstepiti. Klerikalci so že lepo upali, da pridejo s pomočjo opozicijskega bloka v vlado, da bi vsaj na Slovenskem vladali po svojih starih navadah, pa so jih udarili samostojni demokrati po giavi, ko so vstopili v vlado z radikalci. Tudi ta vlada se ni držala.
Ker danes nima za vlado zmožne večine ne ena ne druga stran, je jasno, da
Anton Stražar:
Mačeha s Kompoljskega gradu
(U. nadaljevanje.)
Ljudje so z njiv spravljali zadnje poljske sadeže: repo, korenje in zelje, hiteti so morali z delom, kajti pihala je mrzla burja, znanilka zime. Proti večeru je bi.o, par dni po sv. Uršuli, ko je popotovala stara Dihurka, kakor ji je bilo naročeno, da poišče Milico. Brhka dekleta, ki so videla grdo babnico, ko je šla mimo njih ob poljih, so se od strahu kar križala in nato ves čas govorila o njej. Ko je krev-sala Dihurka že proti Kamniku, jo sreča krepak kmečki fant, ki je peljal s konjem poln voz repe. Komaj fant, dasi pogumen, ugleda to žensko z nagubančenim obrazom, kljukastim nosom in lokavimi očmi, ni mogel strpeti, da ne bi rekel: «Hej, ženšče, kam pa, kam? Ali v hribovje Sv. Primoža obisakt copernice?*
Dihurka se zlovoljno obrne proti fantu in mu režeče odgovori: «Ti rnlečezobnik, še eno tako mi zini, pa boš jutrišnji dan drugačne pameti.«
Mladega brezskrbnega fanta je kar pretresla groza, klobuk je privzdignil na
so pravi izhod iz kritičnega stanja
nove volitve,
katere bo gotovo vodila vlada, sestavljena iz radikalcev in samostojnih demokratov. Demokrati pod vodstvom Pribičeviča bodo pri teh volitvah nedvomno močno napredovali, ker se je ljudstvo že močno iztreznilo in vidi, da rešitev države in naroda ni v prazni gobezdavosti in v poskusih, zavesti ljudstvo v vratoiomstvo, temveč v treznem zmiselnem delu, ki ga vršč samostojni demokrati brez farbanja neukih ljudskih množic. '
V	zunanjem svetu pa je v zadnjem času precej živahno. Znano je, da je Ru-munija v sporu z Rusijo zaradi Besarabije, ki jo je Rumunija protipravno odvzela Rusiji takrat, ko je bila ta zaradi notranje revolucije slaba. Zelo verjetno je, da pride
do resnega konflikta med Rumuniio in Rusijo;
v tem konfliktu ostane Rumunija najbrž popolnoma osamljena. Ker Rumuni vedo, da sami vojne z Rusijo ne morejo voditi, so upali, da jim bo pomagala Jugoslavija. Toda to se jim je izjalovilo. Jugosiavija nima nikakega povoda, da bi podpirala Rumunijo v taki zadevi. Rumunija je res lep vzgled popolnoma zgrešene politike na znotraj in na zunaj, ker njena politika je tudi na znotraj protiljudska in nasilna.
V	Nemčiji bodo imeli kmalu državno-zborske volitve in vse z napetostjo pričakuje njihovega rezultata, posebno še zato, ker se par dni pozneje vršijo
volitve v Franciji. Naravno je, da se ves svet zanima za izid volitev v dveh' državah, med katerima vlada največje sovraštvo. Ako zmagajo v Nemčiji one stranke, ki so nasprotne pomirljivi politiki, je umevno, da zmagajo tudi v Franciji stranke, ki so proti vsakemu popušvanju nasproti Nemčiji. Zato so v Nemčiji nekateri predlagali, da bi se volitve preložile od 4. na 11. maja, ko se vršijo volitve v Franciji, tako da ne bi mogle vplivati ene volitve na druge.
To pa se je opustilo in Nemčija bo imela volitve 4. maja, Francija pa sedem dni pozneje, to je 11. maja.
Sicer je pa vse to postranskega pomena, ker na izid pogajanj zaradi vojne odškodnine ne morejo vplivati strankarske spremembe v Nemčiji ali Franciji. Nemčija bo morala odškodnino piačatl, ker je to bilo že odločeno
med Francijo in Anglijo.
Edino upanje, ki so ga še imeli Nemci, so bila svoječasna nesoglasja med angleško in francosko vlado v zadevi postopanja z Nemčijo. Toda angleški ministrski predsednik Mac Donald je odločno in jasno izjavil, da se strinja z mnenjem strokovnjakov, ki so izjavili, da Nemčija lahko plača.
V Londonu se vršijo te dni
pogajanja med Rusijo in Francijo
zaradi obnovitve rednih medsebojnih gospodarskih in političnih odnošajev. Pogajanja potekajo ugodno in kadar bo urejeno razmerje med Rusijo in Anglijo, tudi drugim državam nič drugega ne bo kazalo, kakor iti po vzgledu Anglije.
Dopisi
JEŽICA. Ker posečam državno vseučilišče v Ljubljani tudi sedaj, ko imajo med Slovenci klerikalci parlamentarno večino, me pred-predzadnji »Domoljub? korajžno sprašuje: <Kdo pa vzdržuje šolo, na kateri študira dopisnik (Domovine) ? Slovenci z lastnim denarjem! In kdo ima med Slovenci večino/ Ali ne ,klerikalci'? Torej g. Kregar se ne sramuje študirati na ,klerikalne' stroške.* Na to odgovarjam: Do sedaj še nisem slišal od klerikalcev, da bi šli naši davki kam drugam kot v <nenasitno žrelo beograjske bisage* in mi je zato uganjka, po kateri poti bi mogel po <Do-moljubus ta «za Slovence izgubljeni denarc ztpet priti v Ljubljano - .J med Slovence. Ce bi imeli že klerikalno avtonomijo, bi mi šlo to v glavo, ali da beograjski centralizem tudi za nas skrbi, to pa je čisto novo zame!
drugo stran in pognal konja, da sc je zgubil čudni babnici izpred oči...'
Pri Plavčevih so ravno repo obrezovali, ko pride do njih Dihurka v večernih urah. Milice ni bilo pri obrezovalcih, pomagala je v kuhinji materi kuhati večerjo. Vsi so pazno ogledovali staro žensko, ki je bila videti odurna v svoji sključeni postavi, opirajoča se na debelo krivo palico. Oče Plaveč, ki je bil že zopet zdrav in je za izpremembo dela tudi pomagal obrezovati repo, se je kar zgrozil od zoprnosti. Še manj mu je bilo po godu, ko ga je Dihurka prosila za prenočišče. Pa ker je tisti čas imelo praznoverje velik vpliv, se ni upal prosilki odreči prenočišča iz prav tehtnih razlegov, da bi mu zločesta babnica ne povzročha — kakih urokov ...
•Pojdite malo v kuhinjo, da se ogrejete in dobite kak prigrizek. Ali ste od daleč, tetka?» je končno dejal.
«Ej, gospodar, od daleč sem, od daleč. In še daleč drži moja pot,» se zlaže babnica na Plavčevo vprašanje ter odkrevsa po prostorni veži v kuhinjo, kjer je na ognjišču gorel ogenj in se je v pristavlje-nih loncih kuhala večerja. Ker je večerja kmalu nato sledila, je Dihurka ob mizi imela priliko, da je prav pazijivo ogledo-
vala Milico. Tudi deklici se je ta ženska znana zdela — le domisliti se ni mogla, kje bi jo bila kdaj videla. Po večerji so še vsi posedeli ob ognjišču, se greli ter, se pogovarjali vsakojake reči. Koncem vseh pogovorov se je še stari pomočnik Luka spomnil onega strašnega večera z napadom v Črnem grabnu, ki ga je vedno rad omenjal. Dihurka je zmuznjeno tičala čisto v kotu in se delala kakor bi dremala; pa ni, temveč je pazno vse vlekla na ušesa. Ko je prišla torej beseda na ta dogodek in je tudi Jošt navedel dogodivščine, seveda tako kakor vedno, so se za* čele Dihurki iskriti oči kakor mački, pre« žeči na miš. Dihurka je poslušala in zve-' dela vse, kolikor je potrebovala. Ko je šla počivat v zadnjo čumnato, kjer so ji odkazali prenočišče, je godrnjala sama s seboj pod toplo odejo: «Ej, ej, srečo imam vedno, izvoham vse, plačilo mi ne odide. Ti grajska ptička Milica, enkrat si se izmuznila Dihurki in njeni moči — drugič se ji pa ne boš.»
Naslednje jutro se je Dihurka prav zgodaj odpravila od Plavčeve hiše in se po drugi poti vračala proti domu. Milica je bila nekam izredno žalostna. To je spoznal tudi Jošt, zato ji reče:
<Dom;;ljubar> naj ve tudi to, da imajo klerikalci večina samo v nekaj volilnih okrožjih ia da je v Jugoslaviji ni- go T*inogo več pristašev drugih strank, ki tudi plačujejo davke. Univerza se vzdržuje od teh skupnih dohodkov in ne samo od klerikalnih. Potemtakem le ne študiram na cklerikalne* stroške, ker ime ji v Jugoslaviji neklerikalci večino ia ta neklerikalna večina skrbi za vse državne naprave mnogo bolj kakor klerikalna manj-šinica. V Sloveniji imamo še mnogo državnih nr.prav. Ali tudi tu« velja, da mi donaša pošta n. pr. cDomovino* na klerikalne stroške, da vozi Katnničan (državna železnica) po klerikalnem slovenskem ozemlju Uidi nas demokrate, Sokole ali druge naprednjake na klerikalne stroške, da vse naše (po veČini napredno) učiteljstvo na klerikalne stroške živi, da so na klerikalne stroške postavljeni finan-carji, da celo duhovnik na klerikalne stroške preslabo živi in mu moramo še mi pomagati z bero? G. «Domoljubar», pri teh vprašanjih poglejte na svoje otrobe! Utaknite jih Prenku za kapo, sami pa poskusite stopiti na boljša pot! Kako lahko bi Vas vprašal, ali ne poznate morda na Jezici treh klerikalnih gospodov, ki so študirali univerzo takrat, ko so imele napredne stranke v Sloveniji večino; ali so študirali ti tedaj na c nap redne* stroške? G. cDo-moljubarja> prosim, naj se vendar enkrat podpiše v <Domoljubn», kakor se je n. pr. hor-julski kaplan ali učitelj v Javoru. Ali pa naj pride kaj k meni, d« se pomeniva. —
J. K r e g a r. '
JiSŽICA. Moj dopis v eni prejšnjih številk cDomovine* je jaro klerikalno gospodo na Ježici in njene trabante hudo raztogotil. In ker zlasti g. Bizjaka vsa fara prav do kosti pozna in njegovih nerodnih nastopov zato že nihčo več zagovarjati noče, niti čredno* podpisani tDomoljubar*, pa bi mi zadnji Domoljub* prikazat vsaj g. župnika kot nedolžno žrtev. Zato ga z vnemo, a zelo nerodno zagovarja. Če je ta zaviti spis naročen iz župnišča ali pisan iz lastnega nagiba, no vem, gotovo pa je stvar okusa, da se da g. župnik zastopati po tako iskvarjenem človeku, kakor je naš tDonioIjubar*. cVrli mladenič*, ki piše v Domoljuba*, je dosledno nepodpisan ter je
v svojih dopisih že mnogim zahrbtno kradel j čast in dober glas. Sokol, podružnica Kmetijske družbe in mnogi posamezniki ga že dolgo časa iščejo, da bi ga oddali v roke pravice. In tak nesramno zloben človek gre zagovarjat g. župnika in mi hoče predpisavati, kako naj ]o njem v (Domovini* pišem! K dopisu pa do-, ; dam tole: G. župnika Koširja nisem eže par-: krat nesramno oblatib, pač pa sem mu vedno odkrito povedal, kar mu gre in kar lahko povsod zagovarjam. Obljubljam, da pride g. župnik še na vrsto, ker ga ne smatram za nedotakljivega, kadar stopi v politično borbo, in tudi no za nekega nadvladarja naše Ježice, kadar udarja po naprednih ljudeh. Prav nič več ne bo uazaj onih za nas in duhovnika sramotnih časov, ko smo cdragi v Gospodu* pogoltnili na tihem marsikatero grenko na naš račun in si nismo upali godrnjati proti takemu duševnemu absolutizmu. Pri nas bo samo tisti duhovnik z vsemi ljudmi dobro izhajal, ki bo deloval le na cerkvenem polju, za kar edino je na zemlji namenjen. Ce je g. župnik Košir pomagal klerikalcem zavzeti našo kmetijsko podružnico, se jaz ne vprašam, ali je on to epo ustavi* smel, ampak, kaj je njegovi duhovniški službi v večjo korist. Danes, ko je po zaslugi gg. Bizjaka in Severja naš g. župnik opečen od žerjavice, kamor je šel za druge po kostanj, mi bo sam rad pritrdil, da ga «Do-movina* po zaslugi žigosa. — J. K r e g a r.
BEVKE PRI VRHNIKI. V zadnji številki Vašega cenjenega lista ste prinesli pod gornjim naslovom dopis, s kojim ste prizadete zadeli v živo. Omenjena številka cDomovine* je romala od hiše do hiše ter so na račun prizadetih padli razni zanimivi pirhovi dovtipi. Pač dobra reklama tudi za list, ki poroča objektivne stvari iz posameznih krajev. Čujerno celo, da je tolikokrat prekleto cDomovino* nesel še pred raznašanjem blagoslovljenega ognja v dopisu prizadeti gospodu dekanu na Vrhniko, ki mu je baje obljubil, da v kratkem poseti Bevke in spet pomiri razburjene ovčice. Povedati moramo resnici na ljubo, da so glede dopisnika v zmoti, ker ni smatrati črke č za končno ako priimka. Toliko v vednost za danes.	—c—.
GRAHOVO. Naš župnik prav vneto obeta
odpustke onim, ki bodo vrgli volilne kroglice v skrinjico klerikalnih tigroy. Da spravi občino v kulukarski hlev, so je zvezal z znanim Jakom Maroltom v Žirovnici. Jakob Marolt željno pričakuje občinskih časti. Mislimo pa, da se bo vrezaL Kdo od pametnih vaščanov mu bo pa zaupal? Vaščani, ali ste pozabili, kako vestno je služil zločinski Avstriji kot re-kvizitor živine za fronto? Hvala lepa za takega oskrbnika kakor je Marolt. Čudimo se g. župniku kot razlagalcu verskih resnic, da ima stike z g. Maroltom, ki ima tudi drugače dokaj masla na glavi.
POLJANSKA DOLINA. Sokol je pridobil že obilo prijateljev v naši dolini, dasi je bil ustanovljen šele pred tremi leti. Njegova prireditev na velikonočni ponedeljek je izpadla v splošno zadovoljstvo vseh, tako obe igri, kakor tudi veselica s plesom. V nedeljo 11. maja priredita naš in pa žirovski Sokol skupen pešizlet na Hotavlje. Izlet je za vse članstvo obvezen. Na sporedu je telovadba, skupne redovne vaje vseh oddelkov, seveda Uidi petje. Prijatelji Sokolstva dobrodošli. Teden pozneje, 18. maja, r Poljanah društveni javni nastop. Pridejo bratska društva iz Žirov, Loke L dr. Poljanci, glejmo, da bo nastop izpadel častno za nas. Zdravol
SELSKA DOLINA. Zadnje časo omenja znani dopisnik v (Slovencu* večkrat selško dolino- Navadno se oglasijo selški krmarji r političnih listih najraje pred kakimi volitvami. Selška občina je ena največjih na Gorenjskem. Ima do 6000 prebivalcev, 8 ljudskih šol in 4 župnije. Ni je menda občine, ki bi imela tako visoke avtonomne doklade kakor selška. Do-klade presegajo nad 1000 %. Po zaslugi selškega župnika, ki je sam občinski odbornik, morajo občani plačevati celo naklade za cerkovnike in organiste, kar se niti med vojno ni godilo, ko je bilo življenje težavneje. — Z ogorčenjem se ljudstvo sprašuje, kam gre denar. O tem govore celo nekateri duhovni gospodje. Pri občini ima SLS. dvetretjinsko večino, zato naprednjaki ne morejo odvrniti klerikalnega navala. Pred občinsko sejo imajo klerikalci pod vodstvom župnika J. Kepca v hranilnični sobi sejo. Tam naveže župnik svoje zveste na vrvico, katero potem pri skupni seji
«Ti. Milica, zakaj si pa danes tako .otožna?*
<cVcš, Jošt, ta babnica čudna mi ne gre iz glave. Srce mi pravi, da mi bo ta ženska še nesrečo prinesla. Saj vem. da je smešno to, toda čudno, odkod mi pridejo i lake ntisli.»
Jošt se ji je smehljal in jo tolažit šaljivo j kakor je vedel in znal, toda njegove dobro-; dušne besede tokrat niso imele pravega ] uspeha in Milica sc ni mogla iznebiti čudnih sluteni.
Lcnard in Uršula sta komaj pričakovala, da se Diimrka povrne in jima sporoči vse. Ko sta jo drugi dan proti večera ugledala, kako je krevljala po grajski poti navzgor, sta se je močno razveselila In jo vodila naravnost v zgornjo sobo. Na mizi je že bila pripravljena dobra malica, kos izbornega svinjskega mesa, kruh z medom in vrč starega vina.
no. kaj ste izvohali?* začne Ur-j
šula.
«Ej. žlahtna gospa, to je ptička, ki Smo mislili, da nc bo več prepevala, pa sedaj še lepše gostoli. Cisto zdrava je in seveda zaljubljena v tistega pobiča, ki jo je odpravil s seboj. Kako se je godilo, sem iz-
vedela vse, samo po pravici pa ni pri-^ povedoval tisti fant — Jošt mu pravijo. Zakaj resnico skriva, pa res nisem mogla uganiti.»
«Kako ste pa dognali stvar ?» vpraša Uršula.
«Le poslušajte, gospa: Jošt je zvečer po večerji začel razlagati, da so ga tisto noč v Črnem grabnu napadli roparji. Toda roparje so k sreči pregnali cesarski vitezi, ki so prijezdili nasproti. In tako so bili Jošt in njegovi spremljevalci, ki so tvorili žreblje. Ta Jošt sc je potem sešel z Milico, ki je bila tudi ugrabljena in je roparjem ušla v splošni zmešnjavi. Slučajno jo je našel za grmičem, ko se je v pobegu umaknil s ceste; ona se ga je oklenila in ga prosila zaščite, na kar jo je Jošt peljal s seboj domov ... Jaz pa si to stvar drugače mislim, saj je videti, da si je Jošt zgodbo naglo zmislil. To je moralo biti tako: Jošt je bržčas naletel na naše kopače, ki so mislili Milico pokopati, pa so ti zajci zbežali, ko so ga nenadno ugledali. Ali pa so ravno pokopali Milico, pa jih je fant skrivoma opazoval in jo nato hitro izgrebel. Preslaba zdravila sem ji dala, . \
»Kaj pa zdaj storimo?* vpraša Lenard v skrbeh. Dihurka krepko potegne iz vrča ter znova začne:
c.Kaj storiti? Ce pride gospod Juraj domov, ga je treba spraviti na napačno sled in mu dopovedati, da je dekle ušlo z nekim potepinom. Vidva sta rešena vsega opravičevanja, družina si pa tudi ne bo upala nič ziniti. Ce pa gospoda ne bo domov, pa tudi Milice ne bo več na grad; ali ne. žlahtna gospa?«
»Prav ste povedali, Dihurka, čisto po mojih mislih, reče Uršula veselo, «le pijte še, to je vino za stare ljudi; pa se bomo že še pomenili tudi o plačilu in drugih stvareh.*
Tudi Leuard je bil vesel iu je hodil žvižgaje po sobi gor in dol. Ko jc Dihurka pospravila meso in izpraznila vrč, se je odpravila iz gradu, v svesti si, da je žlahtni gospej Uršuli in Lenardu storila dobro uslugo. Gredoč navzdol proti svoji bajti je govorila s seboj: «Ej, ej, kar dve muhi v pajčevinii Lenarda in Uršulo! Pa še Juraja, če pride domov. Marsikateri ce-kinček mi bo še zdrknil v mošnjiček. Moj sin Rupert, ki se klatiš s plemenitaši po vojnah, imel boš nekaj denarja dedščine. Dobro sc mi drži, Rupert, saj si tudi ti

nateguje po svoji voJji. Ni čuda, če gornji konec občine (Cešnj'ca) z ogorčenjem protestira proti ogromnim davkom, ki jih nalagajo selški klerikalci. Znano je, da dobi občina v Selcih okrog 300.000 kron samo od davka na vino. S to vsoto z lahkoto krije potrebno šolstvo in skrbi za občinske reveže. Kam g.c; drugih 800 odstotkov doklad, ljudstvu ni znano. Dopisnik v «Slovencu> vzdihuje: «Ne igrajte se z ljudskim premožen jem !> To gospodarstvo, gospodje, je Vaše delo. Pa ko bi se radi znebili posestniki gornjega dela klerikalhega gospod-stva v Selcih, že se oglasijo z demagogijo župniki. Po Podlonku iu Dražgošah netijo prepir in oznanjajo po stari navadi svoj evangelij ljudstvu, ki je izmučeno radi trpljenja in joče pod težo od klerikalcev vpeljanih občinskih naklad. Zanimivo je, da so bili pred vojno za ločitev občine, po vojni proti ločitvi, sedaj pa sami ne vemo, kaj želijo. Ce je že pri cerkvi gospodaril g. župnik po svoji volji zadnjih par let, kjer je iztisnil od župljanov brez vsake kontrole ogromne vsote (šole in reveži desetletja ne bodo stali toliko),-bo koristno v imenu ljubega miru, da se ne vtika še v stvar, ki se njegovih žepov nič ne tiče. Še nekaj! <Slove-neo dela velikansko reklamo za odkritje dveh plošč selškim padlim vojakom. Selčani o tem ne vemo še prav ničesar. Bojimo se, da je stvar, kakor je lepa in človekoljubna, izšla iz neodkritih namenov. Tu bi morale biti za-1 stopane vse stranke in vsa društva. G. župnik Je menda pozabil, česar možje in fantje še nismo pozabili. Pa tudi žene se še spominjajo, da se jim je med vojno pri <Marijini družbo reklo, da je prav, da gredo fantje na vojno, da je vojna dober misijon v\ fante. Ljudje, ki vo-: dijo tako politiko, bi se morali od sramu po-ekriti. To je grdo norčevanje iz onih, ki so žrtvovali svoje najdražje — življenje. — Zadnje čase je v dolini klerikalizem na nogah. V Bukovščici so ustanovili Orla, katerega ustavitev je priporočal župnik s prižnice. Zanimivo je, kako so lovili Orle. Zato je še <Domoljub» prikril svojim bralcem ustanovitev.
LESCE. Malokdaj se oglasimo, zato prosimo, g. urednik, za malo prostora. Kakor običajno povsod, se je tudi pri nas vršila velikonočna procesija, pri kateri smo opazili
plemenitaša sin. Vidiš, škoda je res, da tvoja mati ni bila poročena žena — pa mnogo to tudi ne stori, saj si boš vseeno lahko kupil kako graščino, ali pa se lepo priženil — samo Kompoljske Uršule bi ti ne svetovala, če bi bila vdova. Ta baba tudi ima vražjo dušo.»
Med tem samogovorom je Dihurka dospela do svoje bajte. Ker ni bila lačna, se je takoj podala k počitku. Le poprej je še opravila nekaj svojih vraž in čarovniških molitev, kmalu nato -pa je zaspala kakor najbolj pravična ženska na svetu ...
Mesec je med tem že izšel izza Lim-barske gore; napočila je mrzla jesenska noč. Sova je žalostno skovikala gori v hribu nad DihurkinO bajto ...
• (Dalje prihodnjič.)
čedno krstno ime.
K župniku prineso krstit novorojenčka in kmet reče: ^Gospod, krstiti ga morate za Tigra!»
Župnik se nasmeje: «To vendar ni nobeno ime. Kje si ga pa dobil ?»
«če j« svoj čas papež mogel biti Lev XIII., pa naj še moj sin bo Tiger;* odvrne kmet in je boter pristavil: «Nemara bo še kdaj za po-
dano »
smešue prizore. Udeležili so se je namreč tudi gasilci brez načelnika; ženice šepetajo, da se je sramoval svojih kolegov. Nekateri pa so rekli, da je zbolel, kakor zboli Pašič, če je kaka težka politična preizkušnja. To bo najbrž tudi res, ker pri društvu ne gre vse po njegovem diktatu. Zaradi tega je t", parada bila prava smešnost. Sedanji podnačelnik se je baje tri tedne učil za procesijo, a moštvo ni razumelo njegovih povelj. Pri jruštvu po štiriletnem obstoju še vedno ni knjig za sejno zapisnike. Mnogo je tudi drugih nerednosti, katere je zakrivil naš načelnik Iskra. Zaradi tega je vložila večina pri župnem načelstvu protest proti taki anarhiji, ki vlada pri društvu. Upamo, da župni načelnik v najkrajšem času reši to, ker bi v nasprotnem primeru morali prositi za pomoč zvezo, ki bi enkrat za vselej napravila red.
ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM. Kako hudo je zbodel šentjurske klerikalce sestanek naprednih volilcev 30. marca v naši vasi, priča dejstvo, da šo mu posvetili veliko pozornost v <Slovencu> in klerikalnem revolverju {Domoljubu}. Šentjurska poročevalca <Slovenca» in <Domoljuba> pa nista resnicoljubna in stvarna. Ni bil namen nedeljskega sestanka, da bi se prelevili pristaši SKS. v demokrate, kajti napredni blok tega ne zahteva. Pribijamo pa, da so bile ženske res nahujskai e! Tudi je res, da je klerikalni zaupnik Markelj hodil okrog hiše in da je vsakomur jasno, s kakšnim namenom. <V sosednjo vas po deželni cesti> pa je šel šele po sestanku ves iz sebe na posvet k županu. V <Slovencu>, ki ga izmed ljudstva skoro nihče ne dobi, to pač omenjajoča v <Do-moljubu*, ki ga dobivajo vaščani, pa so Marklja izpustili in mu niso privoščili odlikovanja za njegovo junaško delo. Tudi ni res, da bi bili na sestanku «naši>, to so klerikalci, kajti vsi vendar ne pihajo v črni rog smrtne pesmi za slovenskega kmeta. Klerikalcem svetujemo končno, naj prenehajo mešati vero in politiko vedno v enem piskru, ki ima že na vseh koncih luknje. Ljudstvu je treba izobrazbe in napredka; a klerikalci dobro vedo, «'a bi bil to njihov poraz. Zato se poslužujejo vsake še tako umazane gonje proti vsemu, kar-je naprednega. Značilne so izjave klerikalnih zaupnikov, češ, <saj tukaj pri nas ne boste opravili ničesar, ker smo mi ljudstvo že toliko preslepili, da bo samo nam verjelo.— <Domo-ljubs in <Slovenecj> se silno obregata ob «kunstno» «Jutro», a bi bilo bolje," da si dasta svoje piskre učenosti zvezati, tla se ne razsujejo. Raje naj svoje Marijine device pouče, da ne bodo lagale, da je govornik na zadnjem sestanku nagovarjal navzoče proti veri. S <škrici> pa naj pometajo klerikalci najprej v svojih vrstah.
GORA PRI SODRAŽICI. Pri nas imamo v stolpu zvonove, ki služijo tr'! za klicanje fa-rovške kuharice, drugače se pa že eno leto ne zvoni redno, kakor so bili stari običaji. Kadar bodo pa volitve, bo mogoče naš g. upravitelj Žužek pozvonil svojim pristašem tako, kakor svoji kuharici. Toda mi se taLemu zvonjeaju ne bomo odzvali. Naj njegovih par kričačev in agitatorjev za klerikalizem še tako brusi pete, ne bo vse nič pomagalo. Vsi, ki ste napredne misli, delajte po svojeni prepričanju, ne pa po navodilih farovža in njegovega so-; seda. — Gornik.
SUHOR PRI METLIKI. Prosim Vas, da danes zopet daste malo prostora, da se zgla-simo. Veliko noč smo praznovali po stari navadi, ni bilo nič slabše, pa tudi nič boljše, četudi smo v postu imeli misijonarje na vrat«, nrssnfi misijonarske marnie. posebno 5e
so politično pobarvane, pri nas nič ne zale-žejo. Kadar kmet v"" znoju obdeluje svojo zemljo, kakor ravno zdaj v spomladanskih dneh, mu pa noben misijonar ne pomaga. Zato sme napreden kmet tudi ob prostem času svobodno razmišljati o svoji politiki in ne potrebuje fa-rovških svetovalcev. Tudi z vinogradništvom je tako: mi s trudom obdelujemo vinograde, dasi pridelamo nekaj vina za prodajo, duhovniki pa neprestano rohnijo proti našemu pridelku, ki ga že itak težko prodamo, klerikalni poslanci se pa nič ne pobrigajo za gospodarske težave kmeta. Pri nas smo složni v tem, da pri prihodnjih volitvah mora dr. Žerjav biti prvi, četudi je naš dekan čezenj. — N a -ro č n i k.
ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH.
Pri nas pravijo nekateri ljudje, da svet nazaduje. Posebno pa hočejo to dokazati sedaj, ko so šli klerikalni poslanci nasičeni mastnih dnevnic od korita na deželo, da zopet nastavijo svoje limanice za kroglice, katere bi jim služile za nadaljnji obstoj, kajti dobro se zavedajo, posebno pa g. Kugovnik, da je bolje, pri koritu kakor pa v kovačnici s kladivom v rokah. Samo da znajo v Beogradu kimati — dnevnice pa le tečejo. Upam, da nam bo g. Kugovnik na belo nedeljo v Laškem vse to potrdil. Da pa ljudstvo napreduje, to sem se na velikonočno soboto osebno prepričal, kajti pred nekaj leti so takoj po blagoslovu dirjali i ljudje, posebno dekleta, s polnimi koši klobas in potic iz cerkve, in dogodili so se slučaji, da je tekmovalka podstavila nogo nasprotnici in vse klobase, jajca in potice f*> letele iz koša. Letos je bilo vse drugače, tekmovalcev ni bilo videti, šli so vsi dostojno, vsaka poedina vas korporativno zase. Posebno so se odlikovale Sevčanke. Res lep napredek, v zgled vsem drugim faram za veliko soboto. — P o m a č i n.
HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Lažniva «Pravica» je prinesla za Veliko noč svojim ku-lukarjem pozdrav iz Hude jame. Dopisnik se hoče šteti med rudarje, a jo je zelo slabo jx)-godil. Rudarjev klerikalnega kova še ni v Hudi jami, razen enega v Rečici, ki naj bo v svarilen zgled vsem onim, ki jim v farovžu s kuhalnico mešajo možgane. Kako lepo hoče oprati grehe klerikalne stranke! Pravi celo, da niso krivi kuluka, davkov in ponesrečene stavke rudarjev. Rudarji se pomilovalno ue smejejo demokratom, temveč Vam, gospodje klerikalci. Saj je res do najmlajšega vozača vsakomur znano, da so ravno klerikalci dali na Zaloški cesti v Ljubljani streljati delavce. Torej, kdo je večji grešnik in tiran delavstva kakor ravno Vi, klerikalci! Delavci so preveč pametni, da bi jih <Pravicaj zaslepila. Skisane možgane imate pa Vi, dopisnik tPravieei, ker jih vsakomur, ki se suče okrog faroviev, jjo-prej okisajo, ker bi sicer ne mlel nihče prazne avtonomije. Za nas ni treba misliti, govoriti iu pisati po časopisih potom advokata (morda g. dr. Ogrizka), saj imamo, hvala Bogu, dovolj zmožnih iz naših vrst, a ne kakor Vi, da vsak dopis iz farovža leti. Poglejte samo Vaše ovce in na obrazih jim boste čitali našo resnico. V občini Sv. Krištof pa že metla poje in naj bodo prepričani vsi, da smo jih pripravili še več iu da bomo izčistili ta Avgijev hlev. Res, Bog nas čuva j klerikalnih <prsmud>! — Rudarji.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Dopisnik vseh pravic <Pravice> je nasproten dnevni dostavi poštnih pošiljk, ker ve, da pri Sv. Jederti ni in tudi ne bo razširjena <Pravica>, ampak <Do-movina>. Jezi ga, da bi obema morala skrbeti za dostavljanje pošte. Mislim, ''a so davkoplačevalci upravičeni to zahtevati in večina tudi to želi.- Jože starešina, morda boste imeti pc
volitvah več časa za čitanje, skrbite za bodočnost in dobrobit ljudstva. — Občan.
BREZNO PRI SV. JEDERTI. <Slovenski Gospodari (oče «Pravice») z Jne 10. t. m. je prinesel notico, v kateri kruto napada demokrate zaradi shoda, ki se je vršil po dopisnikovem mnenju dne 2. t. m. v Brdcah. Ker 6e ta dan ni vršilo od strani demokratske stranke Bobeno zborovanje, smo mnenja, da so imeli klerikalci ta dan svoj sestanek in mogoče, da so se sami med sabo zamenjali za demokrate. Ako se pa to ni zgodilo, je zopet jasen dokaz laži, katero itak vsebuje vedno v polni meri ta umazani list. Da se je vršil javen shod demokratske stranke 30. marca pri g. Kozoletu v Breznem in da je sijajno uspel, to uam je vsem znano. Dopisnik se je zaletel v živino/,dravnika in pripoznava, da ne bi bil v stanu ljudski zdravnik ozdraviti takih zagrizenih, od fa-. rovžn ubitih klerikalnih možgan. — Udeleženci shoda.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Šmarska ^stranka poštenjakov* je na zadnjem občnem zboru v Mandeljčevi vili 12. t. m. sklenila svoje zaslužne člane odlikovati s posebno vidnimi znaki. Ustanovila je cbratovščino afrikanskih oslova, in sicer doprsnih in celih. Svojemu poglavarju je poklonila doprsno podobo afrikan-skega osla brez repa za značajno izpolnjevanje zakonske zvestobe, osebnemu tajniku poglavarjevemu pa v naravni velikosti, a brez; glave in repa, za nesebično dobavljanje med- j vojnega sladkorja in pa za vestno sestavljanje j dopisov svojemu šefu. Obisk na zborovanjuj ni bil ravno sijajen: 12 jogrov-poštenjakov in I pa radikalni privesek Štefan. Navdušenje pa je bilo velikansko; seveda je imel glavno be-; sedo g. duhoviti tajnik. V svojem <ajfru» je j požiral kar cele demokrate. Mi mu pravimo: i požrl nisi — svojčas najhujši naprednjak -r-' svojih sedanjih zaveznikov klerikalcev, še manj pa boš mogel pogoltniti demokrate. Napihuj in pehaj se za* občinske volitve kolikor ti drago, a vedi: kontrolo imajo in jo bodo imeli demokrati.
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Našo Kotnico, sestro farovške kuharice, smo že večkrat tožili zaradi njene nesramne agitacije proti naprednim časopisom in je že skoro izgubila shižbo upraviteljice poštne nabiralnice pri Sv. Štefanu. Le na prošnjo naših naprednjakov se ji je še pustila uprava poštne nabiralnice, Ona misli, ker je g. Malgaj odšel od Sv. Štefana, da ni zdaj nikogar več tukaj, ki bi ji pošteno na prste gledal. Ali moti se! Pred dobrimi tremi tedni je pa zopet milo prosila Dekega naročnika «Domovine>, naj vendar pusti ta cbrezverski liberalni časopisa in si naroči <Slovenskega Sleparja*. Poštno direk-tijo bomo pa prosili, naj enkrat za vselej odvzame upravo tem ljudem in jo naj izroči človeku, ki ne bo imel v uradu politike na prvem mestu.
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Slavnim klerikalcem pri Sv. Štefanu se naznanja, da se bodo prihodnjo nedeljo pobirali darovi za po-gorevščino klerikalnih poslancev od dr. Korošca pa do metlarja Vrečka Jaklna. Demokrati bomo prvi, ki bomo pokazali svoje usmiljeno srce. — Mežnar.
ZIBIKA. V nedeljo 27. t. m. skliče .JDS v Zibiki takoj po maši ob 8. uri javen shod pri g. Fr. Stibčiču, trgovcu in gostilničarju v Zibiki. Somišljeniki, glejte, da bo udeležba polnoštevilna. Govornik pride iz Maribora.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Cenjeni bralci «Domovine>. gotovo ste radovedni, kako se je pri nas proslavilo vstajenje Gospodovo. Menimo pa, da povsod imenituejše kakor pri
nas, kjer je Zveličal- moral vstati med bajoneti — na zahtevo župnika. Ta je namreč prepovedal streljanje, ki je pri nas običajno. Toda tega ni 6toril iz varnostnih razlogov, temveč na priporočilo svojih znanih pomagačev, katerih eden je nato pri obhodu preklinjal. Zdaj pa res ne vemo, kaj je Bogu bolj dopadljivo: ali streljanje z inožnarji ali preklinjanje klerikalnega veljaka pri procesiji? G. župnik zaradi svojih kapric izgublja vedno več ugleda. Pač pa smo bolj zadovoljni - g. kaplanom, ki vse cerkvene obrede tako lepo mirno opravi, brez hrupa in vpitja. Tudi se naš g. kaplan ne beji poti in blata, če je treba na spoved, in tudi ne streljanja o Veliki noči kakor gospod župnik. Zato so ljudje govorili med seboj: <Tnkega župnika si želimo, kakor je gospod kaplan.5 — F a r a n.
Kmetijski pouk
MERILO ZA NAPREDEK NAŠEGA KMETIJSTVA.
Naše kmetijstvo je tekom zadnjega polstoletja v marsičem napredovalo, vendar smo še zmeraj daleč zadaj za napredkom drugih kmetijskih dežel. To vidimo na vsem in pri vseh naših panogah, pri poljedelstvu in živinoreji, pri vinogradništvu in kletarstvu, pri sadjarstvu itd. Povsod se lahko opazuje pomanjkanje potrebne smotrenosti v našem gospodarskem obratu.
Naši vinogradi, uničeni po trtni uši, so se hitro popravili, skoraj tako,- kakor če pogori vas. Lepo je videti tudi pravilne vrste na novo zasajenih trt. Toda pridelki so ostali skoraj isti. Po naših vinogradih imamo vse preveč različnih t r t n i h vrst, namešanih, kakor so nam prišle v roke. O vrednosti posameznih vrst za naše kraje še sedaj nismo na jasnem. Ce pogledamo pa v naše kleti, najdemo v vsakem sodu d r u g a č n o v i n o. Kolikor posode, toliko vrst vina. Pa tudi v vsaki zidanici drugačen pridelek. To ni smoterno vinarstvo. Ves drugačen je položaj po vinorodnih krajih drugih dežel. Tam je število trtnih vrst omejeno, nasadi so enotni, vinski pridelek pa zenačen in značilen (tipičen).
Ravno to opazujemo pri našem sadjarstvu. Vse mogoče sorte se pomno-žujejo in cepijo, namesto da bi se bili že od nekdaj držali bolj enotnih vrst, s katerimi bi se dalo sadno kupčijo dvigniti.
In če pogledamo na druge stroke našega kmetijstva, se nam pokaže skoraj ista slika. Poglejmo našo živinorejo v posameznih krajih. Poglejmo v hlev, pa se lahko prepričamo,, kaka mešanica različne krvi stoji pri jaslih. Še sedaj nismo in nočemo biti na jasnem, katero pasmo naj redimo, da bo več uspeha. In tako se zanašajo v naše kraje vse mogoče pasme, ker smo krivega mnenja, da je na pasmi največ ležeče. Ta ftiešano-barvna živina, ki jo še redimo po naših krajih, to ni nobena smoterna reja, ampak znak naše zaostalosti napram drugim naprednim živinorejskim deželam. To je merilo naše kmetijske nezavednosti! Pa poglejmo naše perutninarstvo in druge panoge! Povsod se razkriva naša brezsmo-trenost. Teh mešanic se moramo znebiti! One so pravcato merilo naše zaostalosti, pa tudi znak naše nezavednosti pri po-sDeševaniu našeea kmetiiskeaa obrata.
Gospodarstvo
TRŽNI PREGLED.
ŽITO. Cene so precej nespremenjene. V Bački stane pšenica okrog 320 Din, a v llanatu se dobi celo po 300 Din. Turščica v Bat k se fguje po 232 Din 50 par do 235 Din. Ječmen za pivovarne, prvovrstni, je dosegel ceno 330 do TvlO Din. Oves se trguje v Bački po 250 do 255 dinarjev, moka «0» po 500 Din za 100 kg.
ŽIVINA. Na živinskem sejmu v Mariboru 22. t. m. se je trgoval kg žive teže: vrli č " eli 12 do 13 Din, poldebeli 11 Din 25 par do 1'2 dinarjev, plemenski 10 do 11 Din 25 par, biki za klanje 7 Din 50 par do 12 Din, krave debele klavne 10 do 12 Din, plemenske 9 do 10 Din, za klobase 7 do 8 Din 50 par, molzne 9 do 11 dinarjev 50 par, breje 9 do 11 Din 50 par, mlada živina 9 do 12 Din 50 par. Na sejmo v Zagrebu 23. t. m. so se prvovrstni voli pl"*ali za kg žive teže po 15 do 15 Din 75 par, drugovrstni po 13 do 14 Din 50 par, Iretjevrstni po 10 do 12 Din 50 par, teleta po 13 do 15 Din, svinje nepitane po 19 do 22 Din.
KR' fe je plače ve': . " grebu: seno po n do 150 Din; slabše ser po 80 do 100 Din, slamo po 75 do 100 Din za 100 kg.
== Vrednost denarja. Dne f >. t. m. se je dobilo" na zagrebški borzi (v devizah): 100 avstrijskih kron za okrog 11*/, pare, 100 madžarskih kron m B% do 11% pare, 1 0 italijanskih lir za 359 Din 25 par do 362 P in 25 par, 1 dolar za 79 Din 95 par do 80 Din 95 par, 100 češkoslovaških kron za 237 Din 90 par do 240 Din 90 par.
— Obtok bankovcev v naši državi je znašal 15. t. m. 5 milijard 592 milijonov 600 tisoč dinarjev.
Beležke
r Klerikalni listi imajo za odgovorne urednike poslance, katerih ni mogoče pozvati pred sodišče ter jim tam po zaslugi naviti ušesa. Zato ti časopisi, ki so kulturna sramota za Slovenijo, besnijo in zmerjajo vse križem. Najbrže so mišljenja, da je to njihovo početje učinkovito in da so ljudje dostopnejši za politiko polivanja gnojnice nego za stvarno dokazovanje. Uverjeni pa smo, da se ljubi klerikalci hudo motijo. Večina našega naroda pač mora izprevideti dejansko stanje, to je polomijo klerikalne politike, ki jo tudi polihčni koli in noži ne bodo oprali. Tekom 1 leta smo imeli priliko spoznavati na naših grbah efekt klerikalne politične zmožnosti. Te klerikalne pogreške so morati sedaj popravljati samostojni demokrati, kj so dosegli odpravo kuluka. Nove volitve bodo nedvomno močno obračunale z ljudskimi političnimi sleparji.
-f Naši zeleni generali izgubljajo vsako razsodnost. Odkar ima ^Kmetijski list» za odgovornega urednika poslanca g. Puclja, je postal ta časopis v surovosti vreden sobrat mariborske «Straže». Nedavno je ^Kmetijski list» objavil «Proglas zemljoradnikov*, ki je prava zmes neotesanosti in nestvarnosti, v prejšnji številki pa je sam g. Pucelj s podpisom najostudnejše ozmerjal g. dr. Žerjava. Moramo povedati, da od g. Puclja takih izlivov strasti vseeno nismo pričakovali. S surovostmi, gg. voditelji SKS, ne boste obdržali svojih volilcev, ki se danes pametno vprašujejo, ali še ima kak pomen biti pristaš SKS in ali bi ne bilo bolje, da se sploh vsi napredni ljudje združijo v skupno fronto pod okriljem JDS.
Tedenske novosti
*	Cenjene dopisnike opozarjamo, naj vedno podpišejo svoje dopise, da uredništvo ve, odkod dobiva prispevke. Podpisi ostanejo itak vedno tajnost uredništva, ako dopisnik izrecno ne želi, da se njegov podpis tudi objavi Dopisov, o katerih ne vemo, odkod prihajajo. ne bomo priobčevali.
*	Kralj in kraljica prideta, kakor poročajo iz Btogiada, še meseca maja na Bled, odkoder se podasta 26. maja na službeni obisk v Pariz.
*	Petje državnih himen v cerkvi. Ministrstvo za vere je prepovedalo petje državnih himen v cerkvah. Prepoved je bila izdana predvsem zaradi tega, ker se posebno katoliški duhovniki niso mogli sporazumeti, kako in v kakšnem razporedu naj se poje državna himna ob priliki raznih cerkvenih obredov.
*	Zopetna omejitev priseljevanja v Ameriko. V Zedinjenih državah hočejo zopet omejiti priseljevanje iz Evrope. Sklenjeno je tudi bilo, da sc prepove naseljevanje vsem Japoncem brez izjeme Na Japonskem je prišlo radi tega sk'epa do velikih demonstracij proti Ameriki.
*	Izseljenci, ki že imajo odobrene potne liste za Zedinjene države, a iz kakršnegakoli razloga še niso odtpotovali, se opozarjajo, da morajo svoje potne liste takoj predložiti svojim občinskim uradom. Občine jih morajo namreč do konca aprila vposlati socijalnemu ministrstvu v svrho novega overovljenja. Potnemu listu je treba priložiti «affidavit», to je garantno pismo sorodnika ali prijatelja v Zedinjenih državah, da bo oskrboval izseljenca. Občina mora za vročeni potni list in affidavit dati pismeno potrdilo prejema.
*	Koliko je bolnic v naši državi. Po uradnih podatkih imamo v naši državi 163 bolnic z 18.64S posteljami. Po pokrajinah so bolnice razdeljene tako-le: v Sloveniji jih je 22, v Srbiji 55, na Hrvatskem in v Slavoniji 32, v Bosni in Hercegovini 29, v Banatu 22, v Bački in Baranji 12, v Črni gori 7 in v Dalmaciji 5.
*	Jcuaški čin mladega železničarja. Nedavno so se igrali otroci ob Savinji rri Zidanem mostu. Radi neprevidnosti je padla št*-
* riletna hčerka delavke Karh v deročo vodo. Slučajno je prišel mimo iz službe 23Jetni železničar Josip Tušar, ki jc takoj skočil v vodo in rešil mlado življenje.
*	Prva letošnja žrtev naših planin. O velikonočnih počitnicah je napravila skupina ljubljanskih dijakov izlet v triglavsko pogorje. Ko so prispeli pod znano Urbanovo špico v višini 2100 metrov, se je družba ločila v dva oddelka. Ko se je prva skupina oddaljila približno '200 metrov, je potegnil močan veter, in.kmalu je bilo zaslišati ropot padajočega kamenja. Dijaki so gledali, odkod leti kamenje, a v tem hipu je dijak Ante Lenarčič dobil dye pesti debel kamen v levo stran čela. Smrtno nevarno zadet se jc zgrudil na tla. Tovariši so ga takoj za silo obvezali, nakar ga je rešilna ekspedicija odnesla v Mojstrano. Zdravnik dr. Kogoj z Jesenic je sicer skušal rešiti mlado življenje, a vsaka pomoč je bila izključena. Ante Lenarčič je zvečer umrl, ne da bi sploh prišel k zavesti.
*	Velikonočno streljanje in velikonočni pretepi, to so stari slovenski običaji, ki zahtevajo vsako leto več smrtnih žrtev ter težkih čn lahkih poškodb. Tako na Kranjskem kakor Štajerskem je bilo radi nezgod pri streljanju nekaj mrtvih, cela vrsta pa ranjenih. Še beli žalostno je, da se baš ob velikonoč-
nih praznikih toliko popiva In da slede iz popivanja fantovski pretepi, pri katerih je med Slovenci prišel v veljavo zlasti zopet nož. Tukaj bi bilo najhvaležnejše polje za našo duhovščino, katerega dolžnost bi bila, da se briga bolj za nravstveno vzgojo ljudstva nego za politične pridig« po cerkvah. Baš radi tega je strankarska duhovščina v veliki meri sokriva takšnega podivjanja fantov v nekaterih krajih. Ne gobezdavost o avtonomiji in drugih budalosti nego odločna in vztrajna borba proti surovosti je potrebna pri današnjih razmerah. Ko se duhovščina zopet z resnostjo posveti temu delu, bo zopet uživala splošen ugled.
*	Štiriletnica klerikalnega krvcprelitja na Zaloški cesti v Ljubljani je potekla te dni. — Pred štirimi leti je bil predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo voditelj SLS dr. Brejc. Takratni klerikalni režim ima na vesti 13 mrtvih, 24 težko in 40 lahko ranjenih delavcev, ki so takrat stavkali in se borili le za boljši kiuh Prav nič m bilo potrebno, da je dr. Brejc dal streljati v bedne ljudi, ki niso drugače hoteli ničesar hudega. Radi tega so se potem drju. Brejcu in drugim klerikalnim voditeljem močno tresle hlače. Takrat je tudi bilo, da so klerikalci prosili srbsko vojaštvo, da jim je za-stražilo tiskarno pred stavkujočimi.
*	Visoka starost. Te dni je umrl v Som-boru najstarejši tamkajšnji meščan Štefan Ma-nojlovič v starosti 100 let.
*	Volkovi v kočevskih gozdovih. Auer-spergov lovec Franc Lackner je neda.iso ustrelil 32 kilogramov težko volkuljo. V kočevskih revirjih je lovec opazil tudi tri velike volke. ki pa jih radi nastopivšega mraka ni mogel zasledovati.
*	Tri osebe zgorele. Pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah se je pripetila te dni strašna nesreča. Vaški kovač Šterk je čez dan žgal oglje, zvečer pa je pogašeno oglje spravil v kovačnico, kjer je tudi stanoval i družino. Ponoči je oglje začelo tleti in se je vnela kovač-nica. Kmalu je bilo celo poslopje v plamenu. Iz gorečega poslopja sta se rešila samo dva kovačeva otroka; kovač Šterk, njegova žena in najmlajši otrok pa so zgoreli pod goreč m tramovjem.
*	Gozdni požar. V nedeljo popoldne je nastal v šišenskem gozdu pri Ljubljani velik požar. Ogenj je objel spočetka nizko grmičevje in prešel kmalu tudi na drevesa, po večini smreke. Škoda je velika. Gasilci so zadušili ogenj šele pozno popoldne. Kako je požar izbruhnil, ni znano.
*	14ietoa mati. V žensko bolnico v Bec-girdu so te dni pripeljali neko učenko tretjega razreda gimnazije, po imenu Solijo Bese vič. Deklica je v bolnici povila zdravo d^e Porod je bil čisto normalen. — Kdo Se oče otreka, doslej še ni ugotovljeno.
*	Požar radi blagoslovljenega ognja. Iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini nam pišejo: Po stari navadi se blagoslavlja ogenj pri cerkvi, potem prižge ljudstvo svoje gobe, ki jih odnese na svoj dom. Tako je storil tudi posestnik Mikec in je prinesel gorečo gobo domov. Da bi si pa mogel gobo še prihraniti za prihodnje leto, jo je ugasnil in zanesel na podstrešje svoje hiše. Goba pa je še tlela, pričela goreti in povzročila požar. Zgorela je hiša in mnogo drugega blaga. Ubogi posestnik bi pač moral biti malo previdnejši, ker tudi blagoslovljenemu ognju ni zaupati.
*	Nesreče pri streljanja. Letošnjo Veliko noč so v mariborski okolici zopet prav mar-
ljivo streljali. Žrtve tudi to pot niso izostale. V mariborsko bolnico so pripeljali 171etnega Rudolfa Moljačiča iz Poljčan, ki je dobii pri streljanju znatne poškodbe po obrazu in nogah. v
*	Smrtna žrtev velikonočnega streljanja.
Iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini nam pišejo: Pri nas imamo jako čudno navado, da se dopušča šolarjem in drugim pobalinom na velikonočne praznike streljali med potjo v cerkev in nazaj, tako da si človek ne upa na cesto. Kakor vsako leto tako je imel tudi letos ob praznikih tukajšnji zdravnik mnogo posla. Dvanajstletni sinček vdove Drolenik iz Roden je bil ustreljen od sira Lovrenčiča iz Tekačevega Ta jc imel pištolo nabasano z opeko in peskom ter je s tem ustrelil v fanta, ki je, zadet v pljuča, pol ure nato umrl. Vprašamo odločilne činitelje, ali se res ne da tem bedastim razvadam od pomoči? Mnogo nesreč bi se s tem preprečilo.
•	Surovost brez primere. Na Veliko noč zjutraj je na Rožniku pri Ljubljani napadla neka pijana družba brez vsakega povoda slučajno se tam šetajočega 20letnega delavca Slavka Zvijerca iz Stare Gradiške v Slavoniji ter je 201etni Rudolf Tršinar zabodel Zvijerca nož v desno stran prs do pljuč. Zverinski Tršinar je aretiran, a Zvijerac se bori v bolnici s smrtjo.
Iz raznih krajev
*	Na Ježici pri Ljubljani je umrl g. Anion Vilfan, posestnik in lastnik daleč okrog znane gostilne «pri Alešu>. Bil je poštenjak in je užival ugled povsod, kjer so ga poznali. N. v m. p.!
*	V Ribnici je umrl g. Anion Aiko, hotelir in posestnik, v starosti 70 let. Pokojnik je bil odločen naprednjak. Bodi vrlemu možu ohranjen blag spomin! -
*	V Hudem potoka (Štajersko) je bil te dni napaden v svoji hiši od dveh neznance* posestnik Ivan Skornštk. Roparja sta bila oborožena s sekiro in kamnom. Eden od napadalcev je pričel svojo žrtev daviti, drugi pa je stal s sekiro pri vratih. Med ruvanjem pa se je Skornšku posrečilo doseči kuhinjski nož, s katerim je sunil napadalca najprej v glavo, potem pa v trebuh. Kljub rani se je nasilnežu s svojim tovarišem posrečilo ubežati. Baje sta roparja doma iz Braslovč ali pa Polzele.
*	V Ormožu je umrl tamkajšnji notar dr. Fran Strelec, odličen narodni delavec. Blag mu spomin!
*	V Braslcvčah postajamo žc tudi moderni. Zato smo dobili na naš sejem žepne tatove, ki so okradli več oseb. Pred kratkim pa se je izvršil vlom tudi na pošto.
*	V Veliki Pirešici je posestnik Marko Puncer pri gašenju lastne hiše, ki mu je i z neznanih vzrokov pričela goreti, dobil težke opekline. Oddan je bil v celjsko bolnico.
. * V Rečici v Savinjski dolini je bil pri pretepu težko poškodovan s cepinom 26letni Ho-rijan Irmančnik.
*	Pri Sv. Lovrenca v Slov. goricah je umrla v visoki starosii Urša Pisanec, ki je dočakala celo četrti rod. N. v m. p.!
*	Pri Sv. Boltenku pri Središču je padel posestnik Jožef Voiarič iz Jasbebec, ki se je vračal s sejma v Čakovcu, tako nesrečno z voza, da je dobil smrtnonevame poškodbe
*	V Ptuju je 181etua Marija Šantd i i Ptujske gore skočita v Dravo in utonila. Deklica je šla v smrt zaradi neozdravljive bolezni.
Sokolstvo
Sokolsko gledališče t lladovljiei ponovi v nedeljo 27. t. m. popoldne veliki igrokaz <Vstajenje>, ki je žel pri prvi uprizoritvi mnogo priznanja. Zunanji posetniki se lahko vrnejo z večernimi vlaki.
Obmejno sokolsbo okrožje t Cerkniei priredi dne 6. julija t. 1. svoj okrožni zlet v Cerknici s sodelovanjem vseh okrožnih društev. Okoliške organizacije prosimo, da pri določitvah svojih prireditev to uvažujejo.
Prosveta
Gruda. Izšla je druga številka mesečnika <Grude:> z zanimivo vsebino. «Grudaj izhaja vsakega 15. v mesecu in stane letno 50 Din.
ska stvar. Morda naj bi služIlo v dokaz te krščanske ljubezni nekaj vzgledov:
Pride revna ženica v župnišče in zaprosi: »Gospod župnik, lepo jih prosim za en ,škump'; streho bi rada zakrpala, pa nimam slame.s «Ne morem, nimam, pojdite h kmetom,® se je glasil odgovor. — Siromašna ženska nabira regrat ob cesti pri farovški njivi. Pride župnik in se krega: «Regrat mi sami rabimo, ne pustim nabirati!» — Žena-vdova ima kravico, a nima krme. Po krompirju na farovški njivi je dosti osata in druge zelenjave, katero bodo hlapci fajmoštrovi podora!i, ko bodo iz-oravali krompir. Pride in prosi župnika, da bi smela pobrati tisti osat zc svoio kravico. «Ne dovolim.a se odrede župnik. — Pride berač in zaprosi za miloščino. «Sem sam revež, ne morem, pojdite h kmetom 1» se ga odkriža božji namestnik.
Novi zvonovi so bili obešeni v zvonik več kot pred en m letom. Tak at so podrli okra v linah. Skrbni župnik jih še do danes ni dal postaviti. In še več takih stvari bi lahko našteli.
In ta mož gospodari na posestvu, ki je prvo za grofovim, pa je tak "ž\ T" ":o
X Prvi žepi. V starem času so bili ljudje bolj modrijani in so baje vse, kar so imeli, nosili v možganih. V srednjem veku so se delili ljudje v pobožne in junaške m so vse, kar so imeli, no«'h ali v srcu ali — za pasom. Tako se vsaj trdi. Žepov torej niso potrebovali. Prvi žepi so se pojavili v novem veku, in sicer, kakor je podoba, v Franciji za vlade Karla IX. Ti prvi žepi so bili skriti in so se nahajali vedno znotraj obleke. Šele za časa Ludvika XV so se začeli žepi nositi javno na zunanjih straneh sukenj ali hlač. No, potem pa je še moda napravila svoje in danes imamo žepov na obleki kakor pes bolh v dlaki.
h torbe mirenskega popotnika
Hvala Bogu, nekoliko se je že izlilo. Ravno za praznike smo dobili lepo vreme. Naveličal sem se sedeti za pečjo in žvečiti tobak. Strašno me je imela potovalna strast. To pot sem sklenil iti po pirhe proti prijaznemu Št. Rupcrtu.
Odkar me ni bilo tam, in dolgo me že ni naj ljudstvo verjame prid gam takega žup-bilo, se je nabralo toliko novic, da sem jih nika. Poglejte si ga, vsi klerikalni kričači, komaj sproti basal v svojo malho. Prvo, j ki tulite na ves g'as, da ste za ljud?fvo! Tu kar sem storil, ko sem prišel v Št. Rupert, imate primer krščanske ljubezni do bližje bilo to, da sem pogledal na cerkveno njega.
uro. Po želodcu sem sodil, da bi moralo biti I Ubogo, zaslepljeno ljudstvo, ki si mo- j blizu poldneva, a cerkvena ura je kazala ralo poslušati demagošk orii!" re N;tlače-j sedem. Pogledam na svojo: tri četrt na nove ob njegovem prihodu: «Nisem prišel , dvanajst. Pa vam srečam organista in ga bogat t s ' e, prrel r n revežem oo-opozorim, da v zvoniku ni nekaj v redu. magat!« Tako je govoril, a danes dela vse «V farovžu tudi ni vse prav,» mi je od- drugače.
vrnil mož in se hudomušno nasmejal.
«Kaj pa ni prav?s sem vprašal radovedno.
Organist pa ni hotel ničesar povedati in sem moral drugam po pojasnilo. Pa so mi povedali tole:
Veste, naš župnik g. Natlačen ima svoje muhe. Ljubezen do bližnjega mu je postran-
O. žunnik naj pjsveti mr več pozor- i nosti tudi svoj s mu kaplanu g. Mt/Mu, daj ne bodo govorili ljudje o nj„m in Jirtiki. j Justika je rrTada, lena menda tudi po Mev- j želinovem okusu, ali farr.il nek?ko ir ~di; v;diio ta dva skuhaj.
Vs'~ to s?th zvedel, pa bi Vam rad rrulo odložil iz svoje torbe.
Zanimivost
Ponarejalnica bankovcev
Znano je, da izdajajo novčanične banke v i raznih državah bankovce, ki so izdelani tako. komplicirano, da jih je težko ponarediti, od-nomo popolnoma enake napraviti se doslej ni še nikjer posrečilo.	j
jvačem*. Nedavno so izsledili tuJi nekaj zelo slabo ponarejenih lOOdinarskih bankovcev.
Naša slika predstavlja neko delavnico za ponarejanje nemških bankovcev, ki je bila nedavno odkrita v Berlinu. Ta ponarejalnica bankovcev ie tiskala zelo spretno ponarejene
Tako se še spominjamo, da so bili v pro .bankovce v markah visoke vrednosti. To sicer
metu pri nas ponarejeni «kovači» (stari deset-' tudi ni bila posebna umetnost, ker so bili zad-dinarski), ki so bili zelo podobni pravim «ko-1 nji nemški bankovci izdelani zelo enostavno.
Kap an in vrabec
(Napev »Sirota jaz okrog blodim«.)
Po vrtu hodi mlad kaplan,
zamišljen v> časopis; drži se tja v pomladni dan kot čič, ki n;e k'
«Vol tve!* zagrmi na glas in stisne belo pest: «Prihaja zopet važen čas za vero, dom in ves4.
V levici molek, v desni nož,
tako hitimo v boj!
Med nami vsak naj cel bo mož,
<'-•! • i .. V )!.
Spet k pridigam bo vabil zvon, vsak dan ho kakšen sliod, proces ie in miaijon
za "r""0, o, Oosood!
,Na desno, z nami, ne v prevari!' ako zveni naš kli:. Karrlanc da;te Beograd iz starih srovednic.
Le mi dosegli b~mo aj, a d nizi n-i? $(kd6: v* zaknpv mi inamo rej
in
Na strehi, cic. c c. cic, se vra?c>~ zasmeii: »Pozdravnem. dihovni stric! sem vedel, da ste vi...»
«Poberi še, p. ?.kleti ntič! Ha z^reihil h/ te ?ment!» — A vrabec poje: «Nič, nič, nič: ne poide% v parlament!■»
«Zaka\ zaboj ne? — A zato!.. se spnmn l je kaplan.
«Ta vraž!i knhik. to bo, *o — naš kmet bi bil tlučan...»
In vrabec zopet: «Čiv, čiv, čiv!» Kanlcn: «7.drpb:,n ti vrat!» A naganvček: «Živ, živ,.živ! Zbor tigrov bil ie tlake kriv — jo stri je demokrat.
Poslano.*
Dne 31. marca sem dobil pismo brez podpisa in dognal, da to pismo izvira od delavke Marije Flis in njenih prijateljic. Opozarjani Marijo Mis, da n:ij si kupi knjigo o lepem vedenju, ki bi ji bila bolj potrebna kakor sukanec za moje hlače.
Ogeče pri Rimskih toplicah, 18. aprila 1924.
Gabro Pinter.
• Za ta dopis je uredništvo odgovorno le, kolikor določa zakon.
k
<<Wv
-(WS
Delniška £rtevr»fca D?n 50,000.000'— Sn rezerve preko DSn 12,500.000
VAT
Za smeh in kratek čas
Cigan.
Vprašali so cigana, katera jed je najboljša, in on je odgovoril: "Beli kruh in sveži sir »
«Ah si to kdaj že jedel?*
«Na, toda moj pradeJ je videl nekoč gospoda, ki je io jedel, pa je pripovedoval to mojemu očetu, a moj pokojni oče meni.»
Dobra primera.
Gospa (ogleduje na trgu kokoš): «Ah, ta kokoš je pa vsa plava in suha kot trska, — je ne moietn vzeti *
Prodajalec: «Nič ne de. Če bi bil Vaš mož pred poroko tako obračal Vas kakor Vi to kokoš, Vas tudi gotovo ne bi bil vzel.*
Sinkova boL
«Kaj se jočeš, sinko?* je vprašala mati malega Gusteljčka.
«Zato. ker nimam mlajšega brata,* je med solzami dejal Gusteljč^k.
«Ali bi se rad igral ž njim^* je vprašala mati.
«Ne,* je menil sinko, «jaz bi ga rad imel, da bi ga lahko tepe! »
Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrekajo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elza-Fluid! Najboljše hišno sredstvo! Lajša bolečine, osvežuje in jači telo! Čez 25 let priljubljen kot kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev z 10%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Feller, Sta-bica Donja, Elza trg št. 360, Hrvatsko, (c)
Lovci, gosdarjl. dela vol, priporočamo Vam, da si kupit«
pelerine, suka je, Mačc, dažno plašče lz gume, vsakovrstno perilo po uajuižji ceni le prt konfekcijski ladnatrlji
Srago Sckwab, Ljubljana
Bvorni trg št. 3 (pod Narodno kavarno).
Največja zaloga vsakovrstnega Masa xa moške ia dečko. Zahtevajte vzorce !	8
Naročeno blago" so raipošilja po poštnem povzetja. Y lastni režiji s« isdelujejo usnjeni (kožni) rekele1, hlače in čepica t črni, rjavi in siri barvi. ———— Obleke po meri. -
OJaiZ T®	JL<es«oiLMi®l
Malo Feller j cvega pravega Elza-Fiuida in bolečine minejo.
Drgnjenje t Felle jevim EUs-Fluidom j« prava dobrodejnoat! Umivanje s Folter-jevim Elza-Fididom jači mišičevja in živce I Deluje antiseptično in osveJnjoče I Prežene nahod in napravi človeka neobčutljivega proti m r« lt'mu »raku I Za oči in ušesa t Zobe iu glavni Za vrat in usta I Z* hrbet in ude I Za vse telo isvrstoo bišao sredstvo in kosmi tikum. Fellerjev Klr.a Fluid je veliko močnejši in itdatne|4i kakor francosko žgani«. En poskus zadostuje, da tudi vi porečete :
| To je nalbcljše, kap nem teda j okušal! j
Zahtevajte v vseh dotičnih pmlova nteili »amo pravi ElzaFiuid lekarnar a Fellerja. Pri naročilih narjvuost stune e x:ivojoiuo in poštnino vred, če se pošlje denar naprej ali po povzetja : 8 dvojne steklenice ali 1 speeialna steklenica 24 Din; 12 dvojnih steklenic sli i specialne stuklenice 85 Din; 21 dvojnih Bteklenic ali 8 specialnih steklenic 151 hin ; ,:(6 (IvojHih steklenic ali 12»pecialnib »telcleme 214 Dia.
KOT 1'KtllOT: r.iza-ol>U2 zore: kurja oče« no 4 dinar)« In J dinarjev; Rlza-meiuo!ni črtnikl 7 diair|«r. Elta-švcdska tinktura ca ielodec Elaa-jauoreki sole it prsi io zoper kalcij; Cl&a-riDja oi.e 20 dinarjev, F-Ira-voda r.a usta 12 dinarjev P.lEf-kolomka voda 18 dinarjev P.lta-Suiaakl mlfis ra sobo I5dia»rjev; trlicerinoo * S0 dinarja In i« dinarjev Lyaoi. Ly«oforn» po 24 dinarjev: kineik: ca od 2 dinare« navagor; originalno Hadlkum irancoako igan;e, ve-lika steklcnlca, 15 dluir.ev: člja-uirčesni praiek 10 dinar ov: arrup ta pod#aae io mMI 9 dinar ov. l'rl primj« s« zavojaica
In po41oina poaeiie zaračunavata.
K tom censm se priračunava aed&i 10s/,r.o doplačilo. Pisma se naj naslavljajo natančno takole: j EV GEST V. FELI.EB, lekarnar, STfJBIGa DONJA, Elsa-trg št. 3S0, Hrvatsko.
Tplefon 733	„ 'a	Telefon 733
naznanjajo, da so otvoriie v sredmi mesta, na Miklošičevi cesti s?. 23, tovarniško zalogo vseh vrst opeK® lastnega izdelka. — Opeka je. na razpolago t poljubnih množinah po najnižji dnevni cesi.
Fcdružmc-s: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor. Murska Sobota, i\ovi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibsnik, Vršac, Wien,
Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice,
Agenciji: Buenoa Aires, Rosario de Santa Fe.
AfiiiJaciJI: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslaveuska industrijska banka d, d., Split.
Izvršuj® vse bančne posle najkidantneje,
kavčukaste pete
in ka^ukaste podplate
nosijo otroci in odrusli, ker so isti trpežni, počeni in se dobro nosijo.