Iz zgodovine keršanske ljndske šole. (Dalje.) Povestnico Ijudskih šol ne morerao bolj vredno skleniti, kakor da opomnimo visoke gospe, pod čigar krepko vlado se je ljudska šola začela, kakoršna je sedaj. ,,Xaj lepše in edino plačilo za kneza je Ijubezen ljudstva", je pisala cesarica enkrat nekemu svojih sinov. In to plačilo je Marija Terezija vživala v obilni meri. Ljudstva pod njpno vlado so se srečne stele ; iskreno domoljubje je navdajalo vse nji podložne ljudstva. Stareji ljudje občudovali so njeno krepostno moč , s ktero je vzderžala celost avstrijanskih dežel po tako hudi vojski; mlajši so se srečne šteli, da so bili rojeni pod njeno materno vlado. Leta 1765. po smerti svojega sopruga cesarja Franca ogprnila se je s černim oblačilom, ktprega pozneje nikoli ni odložila. Odsihmal je tlela v nji le ljubpzpn do njenih otrok in do podložnih ljudstev. Kar se je po svetu godilo, neznano ji sicer ni bilo, ker noter do zadnjpga trenutka je imela oči in ušesa za vse, ali mikalo je ni več; njene misli se velikokrat niso zlagale s temi, ki so jo obdajali, in niarsikterikrat je odjenjala, ker so možje tolikanj imenitni tako hoteli. Ali prav po niaterno je skerbela za svojo visoko družino. Zruiroiti ji je bilo tudi pred očmi, koliko kervi se je prelilo, koliko so ljudstva terpele, preden je mogla nastopiti dpdisčino svojega očeta; groza jo je spreletela, misliti, da se utegne še kri prelivati. Vest ji je dolžnost nakladala, razširjevati blagostanje med ljudstvom, ki so tolikanj žertovale za njo. Po smerti svojega moža se je hotla Marija Terezija v samostan podati, in sedaj je bilo viditi, da se odteguje svetnim homatijam in se podaja v mirne šolske prostore, kjer malim k sebi priti vpleva, kjer postaja mati veliki družini. Tukaj pa ni bila tako sama s svojimi mislimi; pomagali so ji visoki gospodje, varhi miroljubnega dela, kakor: Kaunitz, Perger, Bliimeger, Krpssel in Gebler, Herberstein, Binder, Greiner, ktere je v glavnih rečeh zmirom ena misel obvladala. Tukaj je doživela le veselje in v vsaki dežpli je imela zveste sodelavce, kakoršni so bili, p.: na Avstrijanskem Felbiger, na Českem Kindermann, na Marskem de Ville in Mehoffer, v Šlezii a Sole, v Gorici in Gradiški grof Torres, na Kranjskem grof Edling, za n. i. greke Jankovič. Ti se niso bali ne truda, ne stroškov, da so pospeševali reč občno koristno. V tistih časih, ko je Jean Jacques Rousseau (Ruso) terdil, da so vednosti le človeka pohujšale in njegove nesreče krive, ta čas, ko je pruski kralj Fridprik učcnjake prašal, niso li take koristne zmote med Ijudmi, kterih ne gre odkriti: Marija Terezija le kar trenutek ni omahovala, kako lotiti se te veliko važne reči (odgojenja ljudstva). Xe le pod njpno vlado, marveč po nji je bila vpeljana ljudska šola. Knezoškof pasavski je osebno nji podal premišljevanje (promemoria), kako koristne so Ijudske šole deržavi in sveti veri. Ona sama je poklicala naj večjega školnika katoličanov v svoje deželp. Varovala in branila jp može, kojira je zaupala, zoper vse napade, naj pridpjo od ktprpkoli strani. Osebnoseje vsega vdeleževala; dvorni svetovavec Grpiner in Felbiger sta ji mogla redoma poročevati; za vsp posamesnosti je vedila in je sama ukazovala. Obiskovala jp šole na Dunaji v Schonbrunnu in Laksenburg-u, po cele ure se je mudila po šolah, je bila po vseh razredih, in je poslušala šolske spraševanja i. t. d. Vladariea tolikanj razprostenili dežel iu gospodarica tolikanj miljonov ljudi je sania pomagala izdelovati bukvice, ktere so prisle otrokom v rokp. — To jp pač kaj čudno! ali nad Marijo Terezijo, ki jp deržavno ladijo varno kerniila, ko so raožje obupali, ki ni nobene svojih dolžuost zamujala, ni to nič čudnega. Mesca decpmbra I. 1774., ko je bil splosni šolski red razglašen, rekla je cesarica sama, da ji je normalna šola naj bolj pri sercu. Marija Terpzija je umerla, in žalovali so po vseh pokrajinah njenih razprostrenili dežel. Zalostni glasovi odinevali so od naj daljnih krajev na Dunaj, od koder je prišlo žalostno naznanilo. Blagoslov omike in nravnosti je razlila v naj daljnejše kraje svojih dežpl; pustine so se spremenile pod njeno vlado v kraje, kjcr so bile obljudpne mesta in vasi, in na pol divje Ijudstva prelivale so solze hvaležnosti za njo. Marija Terpzija jc unierla, svet pravičnih in njenp dela so jo spremile pred prestol božji, ker navdana je bila s krepostjo in dušno lepoto. Posebno pa vstanovljenje Ijudske šole njeno ime tako visoko povzdigujp, da se v Avstrii nikoli ne bode pozabilo. #) CDalje prlt.) *) V zadnjem listu se je v ta sostavek vrinilo nekoliko pomot, posebno pa na str. 117. v 15. v. od sp.. kjer naj se bere: mladost n. i. vere se pa ne sme v verskem oziru nikakor žaliti. . . f in naprej:) šolski zavod za nemške šole, ki pride na dobro tudi n. i. Grekom, naj ostane, kakoršen je za narodne il_ šole karlovaški zavod. PiS 9#