CreilnlStv« i uprav*, Ljubljana, Kopitarjeva 1 Telefon <001—1001. Mesečna naročnina U Ur, u lno-tematvo 40 Ut, - Cek. ra4. Ljub. IJanu 1O.6A0 >a naročnino ln 10104 ca lnaerate. • Izključno »aatopatvo ta ogtaae U Italija lo lnoiematvai
DTI 8. A. MIlana. Rokopttov na v r « 8 a m a.
SLOVENEC
MA). 1944
18
ČETRTEK
In Siiditalien Materialschlacht grossten Ausmasses
Erbittertes Ringen auf 35 km Breite — Schwere blutige Verluste des Feindes — Keine Kampfhandlungen von Bedeutung im Osten — Starke Fliegerverbande griffen sowjetische Bereitstellungen an
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 17. Mai. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bckannt:
In dem gebirgigen GclSnde der italienischen Siidiront tobt anf einer Breite von 35 Km eine Matcrial-schlacht grossten Ausmasses. Ununter-broehenes Trommelfeuer mit gevvaltigen Munitinoseinsatz, starkste Luftangriffe, Eicsatz der Panzer als bewegliche Artil-lerle, erbittertes Ringen um jeden Stiitz-pr.nkt und jede Hohe, die oft innerhalb kurzer Zeit mebrmals ihre Besitzer we-chreln, geben diesen Kampfen das Ge-pri ge der grossen Abvvchrschlachten des jcUtcn Weltkricges. Gegeniiber einer grossen feindlichcn Uebermacht leisten unsere Truppen nunmehr seit sechs Ta-gen heldenhaften Widcrstand. Die im Zu£e der Kampffuhrung vollzogenen Ab-selzbowegungen vcrlaufen planmassig. Die ausscrst schvveren blutigen Verluste des Feindes stehen in keinem Vcrhaltnis zu dern rein taktisehen Gelandcgcwiun, den cr crzielen konnte.
Im LandckopI von Nettuno lan-den gestern keine Kample von Bedeutung stalt. Seit Tagen sich steigerndes Icindlichcs Artilleriefeuer lasst jedoch Eu>-h dort den baldigen Grossangrifi civ/arten.
An der Ostfront kam es aach gestern bis aui heftige ortliche Kampfe am unteren Dnjestr nnd im Ka r p a -thenvvrland zn keinen Kampfhandlungen von Bedeutung.
Starke KampI- und Schlachtflieger-verbande griifen in der letzten Nacht sovvjetische Bereitstellungen nnd Trup-penuntcrkiinfte siiddstlich O s t r o vr und im Raum von Pleskau mit beobachte-ter guter Wirkung an.
Im Finnen-Busen wurden 13
sovvjetische Bomber durch Wachfahr-zeuge der Kriegsmarine und durch JSger abgeschossen.
Deutsche Schnellboote beschSdlgten bei einem nachlichen Vorstoss gegen sowjetische Bevvachungsstreitkralte im Ostteil des Finnen-Busens mehrere feindliche Fahrzeuge.
Bei einem Angrilfsversnch iowjetl-scher Bomber anf ein deutsches Geleit vor der nordnorwegischen Kiiste wurden durch Sicherungsstreitkrafte and Bordflak 3, durch Jager 21 weitere Flugzeuge vernichtet.
In der letzten Nacht warfen einige brl-tisehe Flugzeuge Bomben aui das Stadt-gebiet von Berlin.
ft bojem v južni Italiji
Berlin, 17. maja. Na južnoitalijanskem boišču so Britanci in Amerikanci nadaljevali dne 15. maja z napadi z močnimi oddelki pehote, oklepnikov, topništva in letalstva. Žilav odpor nemških čet pa jc zabranil proboj, ki ga je nameraval sovražnik skozi dolino Liri. Glavni sunki so sledili zapadno od Minturna, na področju Spigno-Castelnuovo, kakor tudi med reko Liri in Cassinom. Na obalnem odseku so prodrle čete Združenih držav skoraj do okolice južno od Sonurija. Takojšnji protisunck je vrgel napadalce v ogorčenih borbah na nož v njihove izhodiščne postojanke. Tudi na Colle San Martino so se izjalovili sovražni napadi v izmenjav polnih bojih, ki jih je podpiralo uspešno protiletalsko topništvo.
V sredini sovražnikovega napadalnega odieka od obale do cassinskcga področja jc sledil sovražnik nemškim četam, ki so se umikaie. Čela njegovih čet, ki so se le počasi pod največjimi izgubami pomikala naprej, so dosegla okolico zapadno od Castelnuova, kjer so jim nemški grenadirji v protinapadih nudili močan odpor. Severno od tega kraja je bil močan sunek oklepniških sil in motorizirane pehote zadržan v ogorčenih bojih, medtem ko so pri San Giorgiju bili odbiti močni napadi z obrambnim ognjem. Nemško topništvo ki ima svoje položaje na vzvišenih mestih, je razbremenilo uspešne grenadirje ter uničilo številne
sovražne oklepnike.
Glavni sunek pa je sovražnik usmeril po dovedbi novih sil v opoldanskih urah med Lirijcm in Cassinom. Močan topniški ogenj bi naj pripravil prodor pehoti in oddelkom oklepnikov, ki so pričeli prodirati s področja pri San Angelu. Ta napad, ki je bil izvršen v več valovih z menjajočimi se težišči, pa je ostal brez uspeha. Južno od Pignatara se je izjalovil sovražni naval že v ognju nemških topov in orožja. Sovražnik, ki je začasno prodrl v kraj ter skuial s prodiranjem proti severu, je bil v drznem protinapadu vržen iz Pignatara. Severnozahodno od San Angela pa so nemški grenadirji, pionirji in padalski lovci, kakor tudi zaporni ogenj težkega orožja obkolili sovražnika. Tudi ta novi težki napad, ki je veljal Britance izgube v moštvu in oklepnikih, je ostal s tem brez uspeha. Še v noči so trajali ogorčeni boji z nezmanjšano silovitostjo. Ko so Britanci skušali v mraku dovesti ojačanja, s katerimi so nameravali izpolniti vrzeli, so napadli močni oddelki bojnih letal sovražna prevozna pota. Vkljub močni obrambi so zadeli nemški bombniki oklepnike in vozila, katerih goreče razvaline so povzročile zastoj na cestah. Na ostalih odsekih italijanskega bojišča in na nettunskem predmostju je prišlo, kakor v zadnjih dneh, le do krajevnih bojev na-skakoval-nih čet in topniških dvobojev.
Poletje bo prineslo velike vojaške odločitve
Berlin, 16. maja. Zastopnik vrhovnega poveljstva nemške vojske v Wilchelm-strassen je izjavil, da je nemško vojaško vodstvo še vedno mnenja, da bo letošnje poletje prineslo velike vojaške odločitve. Pri tem je treba predvsem misliti na invazijo, vendar so tudi letalski napadi in v zadnjem času že pričeta nova zavezniška ofenziva v Južni Italiji z drugim bojiščem v zvezi. Ofenziva v Južni Italiji je bila doslej za zaveznike prav počasno in trudapolno podjetje. Zastopnik je dejal, da je treba sicer upoštevati, da gre za gorato ozemlje, ki ne dopušča takoj velikih operacij in operativnih rezultatov. Vendar je treba nasprotnikov uspeh v primeri z veliko uporabo ljudi in gra-
diva sten.
doslej označiti kot prarr uatatko-
V južni Italiji materialna bitka največjega obsega
Ogorčene borbe na bojišču, širokem 35 km — Težke sovražne krvne izgube — Na vzhodu ni prišlo do nobenih važnejših borb — Močni oddelki letalstva so napadli sovjetske pripravljalne položaje
Fiihrerjev glavni stan. 17. maja. DNB. Vrhovno jioveljstvo oboroženih sil javlja: Na goratem ozemlju italijanskega jnžnega bojišča divja na širini 35 km materijalna bitka največjega obsega. Neprestan topniški ogenj, z ogromno uporabo streliva, najmočnejši irafni napadi, poseg oklepnikov, prevoznega topništva, ogorčena borba zo v»ako oporišče in vsako višino, ki večkrat tekom kratkega časa menja svojega lastnika, dajejo tem bitkam sliko velikih obrambnih bitk zadnje svetovne vojne. Napram veliki sovražni premoči nudijo našo čete že 6 dni junaški odpor. Odmikalni premiki. ki so bili izvršeni po nalogu vodstva bitk, potekajo po načrtu. Izredno težko krvne izgube sovražnika niso v nobenem raimerju s čisto taktično pridobitvijo ozemlja, ki E« je mogel doseči.
Na nettnnskeni predmostju ni prišlo do nobenih pomembnejših bitk. Ze več dni naraščajoč topniški ogenj daje slutiti tudi tamkaj na skorajšnjo vele-ofemivo.
Tudi na vihodnem bojišču ni pri-
šlo včeraj, raien močnih krajevnih bitk ob spodnjem Dnjestru in na Kar-p a t s k t> m predgorju, do uobenih važnejših borb.
Močni oddelki bojnih in borbenih letal so napadli v pretekli noči sovjetske pripravljalne položaj« in lavetišča čet jugovzhodno od O s t r o t a in na področju P s k o v a i opazovanim dobrim učinkom.
V	Finskem lalivnso sestrelile varnostne ladje vojne mornarice in lovci 13 sovjetskih bombnikov.
Nemški hitri bojni čolni so poškodovali pri nekem nočnem sunku proli sovjetskim stražnini silam v vihodnem delu Finskega zaliva več sovražnih ladij.
Pri posknsn napada sovjetskih bombnikov na nemško spremljavo pred se-verno-norveiko obalo so laščitne silo in ladijsko protiletalsko topništvo uničili tri, lovci pa 21 nadaljnjih letal.
V	pretekli noči je odvrglo nekaj bri-tanskiii letal bombe na mestno področje Berlina.
Nekaj resnih besed na naslov Anglije
Ikiii v Jufai Italiji se trenutno gibljejo še vedno prwl glavnimi nemškimi
obrambnimi postojs&kanvi. Do same obrambne črte najnactalec Se ni prišel. Novi dovozi in močni pokreti rezerv, ki so jih ugotovili izvidniki, pa dokazujejo, da imajo zavezniki očividno namen nadaljevati ofenzivo z vztrajnostjo in z še večjim poudarkom.
Prav tako moramo etaviti v zvezo * fnvazijskimi predpripravami tudi nemški veliki letalski napad na Portsmouth. To je bil eden izmed nemških protinapadov, ki se vsled teh predpriprav vrše že dalj časa in ki se bodo tudi v bodoče nadaljevali z močnim poudarkom.
Rommel obiska! obrambne naprave
v Normandiji
Berlin, 16. maja. Maršal Rommel je obiskal te dni nemške obrambne ve v Normandiji ter se je pri tej priliki prepričal o visojti bojni moči in obrambni sposobnosti vseh utrdb, trdnjav in ostalih oporišč, ^Zlasti se je zanimal za zaporne naprave na kopnem in pomorskem bojišču, ki so bile v zadnjih mesecih še okrepljene.
Na tem potovanju je obiskal maršal tudi več odsekov ob normanski obali, predvsem neko točko v bližini Cher-
bmtrga, ki jo fe sovražnik v dveh zaporednih nočeh napadel z bombami najtežjega kalibra. Naprave p« so kljub številnim bombnim eadetkom utrpele le malenkostno tvarno škodo. Osebnih izgub sploh ni bilo. Tudi vse orožje je ohranilo svojo polno moč.
Obisk je s tem znova potrdil visoko bojno silo nemških utrdb ob francoaki obali in njihovo odpornost proti vsakemu tudi presenetljivemu napadu z morja ali iz zraka.
Izgube tolp v srednji Bosni
Berlin, 16. maja. Komunistične tolpe v srednji Bosni, ki jih žo nekaj dni prostovoljci vojaške SS skupno z domačimi zaščitnimi oddelki težko ogrožajo in jim zadajajo vedno nove udarce, so s posegom nemških bojnih letalcev doživele nove visoke izgube. Sedaj poskušajo popolnoma brez vskakega načrta, da bi se razbežale na razne strani, a jih napadalci vedno znova zapletajo v borbe. Samo pri nekem majhnem kraju so našteli 108 padlih tolovajev, dočim so imeli bežeči tolovaji nekje drugod 00 mrtvih, 180 ranjenih in 30 ujetih.
Berlin, 16. maja. Komunistične tolpe na zapadnem Balkanu se skušajo trenutno pod vtisom svojih visokih izgub, ki so jih doživele v zadnjih dneh v bojih r. nemškimi in zavezniškimi četami, slednjim čimbolj izogniti. A vkljub temu vedno bolj pada njihova odporna moč, kar se je pokatzalo zlasti pri njihovih zadnjih bojih na bosanskem področju, kjer so nedavno na nekem odseku v enem samem dnevu izgubile 231 mrtvih in 1% ujetnikov. Poleg tega i« padlo v nemške roke mnogo orožja, razstreliva in municije.
Znani srbski politik in publicist M.
Spalajkovič proti angleškemu izdajstva evropske kulture in malih narodov
M. Spalajkovič, bivši srbski poslanik na carskem dvoru, do leta 1937 jugoslovanski poslanik v Franciji in bivši ministrski predsednik kraljev. Jugoslavije, je podal pred kratkim v svojem radijskem govoru na inozemstvo, sledečo važno izjavo:
»Kdor posluša londonski radio, si mora misliti, da je glavni govornik srbskega naroda in tolmač njegovega mišljenja komunist, to je neki bivši hrvaški delavec, poveličevan pod napačnim imenom »Tito«, in sicer g pomočjo reklame, katero smešnost samo Angleži ne uvidijo. Izgleda, kakor da bi iijozemcem ne bila znana ona strašna pot trpljenja, ki jo je bila od začetka vojne naprtila srbskemu narodu angloamerikanska politika na Balkanu. Kakor izgleda, v inozemstvu ni znano odvratno dejstvo, da so boljševiške tolpe, katerim poveljuje pro-sluli »maršale Tito, s privoljenjem Londona in Moskve, uničile v Nezavisni Hrvatski srce srbskega prebivalstva v Bosni in Hercegovini in v Črni gori. Spričo grozovitosti, katere je počenjala ta pri-tepena komunistična drhal, so se zgražali celo nekateri Angleži. To pa ni oviralo gospoda Edena, da bi ne nadaljeval svoje naloge kot grobokop srbskega naroda.
Ali nl pred enim mesecem sporočila agencija Rcubtr ii Londona, da je podal zunanji minister p.ed spodnjo zbornico solidarnostno izjav« britanske vlade s poveljnikom komunističnih tolp Titom? Nekaj angleških parlamentarcev ni moglo prikriti svojega nemira pred zločinsko akcijo, ki ne pomeni nič drugega, kot samo nepotrebno prelivanje krvi in ki na splošno samo škodi prestižu in stvari Anglije. Da bi pomiril zbornico, je odgovoril Eden, da se nahaja Anglija potom posebnega odposlanstva s Titom v stalnem stiku in da začenja Tito svoje akcije samo e predhodnim privoljenjem tega odposlanstva, zaradi česar se morajo smatrati takšne akcije kot koristne. Mogoče so takšne akcije koristne sovjetom I Srbe pa so slale doslej en milijon človeških življenj.
Sire! Vaš ministrski predsednik je že star, zelo star, ali pa je tudi moder? Ali ne počenja največjih neumnosti s tem, da hoče izročiti male narode boljševizmu? Srbi nočejo postati v nobenem slučaju komunisti. Oni imajo rajši vsak drug režim kot pa sovjetski.
Po eni strani je boljševizem najbru-talnejše zanikanje vsega onega, kar daje smisel človeškemu življenju in naj-grozovitejša potrditev tega, kar ponižuje človeško bitje na živalsko stopnjo. Tekom zadnjih 25 let so se te tendence boljševizma samo še pojačile. Njegov teror postaja vedno bolj divji in njegova tiranija vedno bolj barbarska. Bolje kot vsak drug bi Vam, Veličanstvo, to lahko pojasnil gospod Churchill. Njegova globoka mržnja proli nečloveškemu sovjetskemu režimu je znana vsemu svetu. Kljub temu pa se neprestano trudi, da se moramo že vnaprej sprijazniti z usodo, katero nam hoče s terorjem vsiliti Stalin. V največjo sramolo človečanske vesti se gos|>od Churchill ne obotavlja pritiskati na mladega kralja Petra, da hi ga prisilil k sporazumu z nekim bivšim robijašem. Naj se vendar gospod Churchill le nekoliko zamislil Ali bi si on mogel želeti uvedbo sovjetskega režima v Angliji? Ali bi bil vesel, ako bi sedel zloglasni »maršal« Tito v britanskem zgornjem domu?
Boljševizem bi se ne nstavil ns meji nobene dežele. On sledi noz.motno svojemu lastnemu zakonu, ki veli: Zmaga svetovne revolucije. Proti takšnemu polomu, ki hi hil splošen, je Nemčija edino jamstvo za Anglijo, kol tndi za ves svet.
Srbi vidijo sedaj jasno in se al v atesti, da jih samo nemška vojska lahko reši invazijo holjševiških armad na vrho-tlu in brani pred komunističnimi tolpami v njih domovini, v njihovih domačih krajih. Od strani Anglije sovjetom izročeni, so Srbi odločeni borili se do zadnjega in raje umreti, kot priti pod Stalinov jarem. Na ta način bi vsaj junaško propadli in umrli smrti vredne naroda, ki hoče ohraniti svojo čast in svojo vero. Angleži pa naj si ne delajo nikakih ulvar, da bi jim boljševizem prizanese] v primeru svoje zmage. Tudi oni bi ne
mogli ubežati smrti.«
•
Jasne ln odločne besede znanega srbskega politika in diplomata Miroslava Spalajkoviča ni vzela na znanje z odobravanjem samo vsa poštena srbska javnost, temveč tudi vsi ostali narodi na bivšem jugoslovanskem državnem področju, ki so že na kakršen koli način doživeli poskuse komunistično »osvoboditve« raznih tolovajskih skupin in dru-hali. Potem, ko so bili ti narodi brez lastne volje pognani v sedanjo krvavo svetovno morijo in so izgubili prav vse. kar so izgubiti sploh mogli, se je nad-nje spravil šo krvavi in brezliožni komunizem. In če Angleži danes podpirajo balkanskega krvnika v osebi zagrebškega kriminalca Broza, jim stari srbski politik in državnik Spalajkovič, znan po svojih tesnih zvezah s pokojnim kraljem Aleksandrom in njegovo hišo, upravičeno odgovarja, da si bodo Srbi raje izbrali vsak drug režim, samo ne komunističnega, ker je »komunizem naj-brutalnejše zanikanje vsega onega, kar daje smisel človeškemu življenju in najbolj grozna potrditev tega, kar ponižuje človeško bitje na živalsko stopnjo«. Res je veliko vprašanje, kako in s kakšnimi občutki bi sprejeli isti Angleži, ki sedaj tako močno hvalijo razne ilrozove »akcije«, takega robijaškega tipa, za člana svojega zgornjega doma. In česar sami ne bi nikdar Rtorili in tudi ne dopustili, to zahtevajo od drugih narodov ter jim vsiljujejo za »voditelja« čisto navadnega kriminalca in komunističnega zločinca. S tem dejstvom si gedanji angleški državniki pač niso mogli sami dati ža-lostnejšega spričevala za svojo popolno nemoč pred svojim komunističnim zaveznikom. 3 tem dejstvom so pa vsem evropskim narodom, ki so komunizem že okusili na svojem lastnem narodnem telesu, znova odprli oči, da sedanja Nemčija s svojim živim zidom na vzhodu pred komunistično nevarnostjo ne brani samo sebe, temveč prav vse evropske narode in države.
Stockholm. Borzijanci v Londonu so v
zadnjih dneh zaslužili 150 milijonov funtov šterlingov. Že po Churchillov! izjavi, da se bodo po vojni gradile jeklene hiše, so delnice jeklenih družb znatno narasle. To naraščanje tečaja delnic jeklenih tvrdk je v toliko zanimivo, ker je Churchill sam delničar teh družbi
Minister šusič je obiskal Nemčijo
Monakovo, 17. maja. Na povabilo vodje strankine pisarne, državnega vodic Bormana ie bival hrvaški državni organizacijski vodja minister dr. Vitez Lovro Šušič več dni v Nemčiji. Minister jc obiskal v spremstvu vodilnih hrvaških odlič-nikov najprej Gradcc. Po ogledu strankinih prostorov v okrožju jc nadaljeval s potovaniem v Monakovo preko Solno-grada. Središče njegovega bivanja v Mu-nakovem je bil spreiem, ki mu ga je priredil državni vodja Bormann, ki jc izročil prijateljskim gostom pozdrave Fiihrerja. V svojem nagovoru je podčrtal državni vodja globoko povezanost hrvaškega naroda z nemškim narodom v tem boju r\ usodo Evrope. Minister dr. Sušič je odgovoril, da more hrvatski narod to borbo voditi le ob strani nemškega naroda do zmagoslavnega konca Po obisku Norim-berka, mesta strankinih zborovanj, so ae vrnili gostje v Zagreb.
Poljske tožbe proti Sovjetom
Ženeva. Židovski »Ncw York Timct« objavlja interviu svojega londonskega dopisnika z Nikolaicykom, predsednikom poljske amigrantske vlade, v katerem se slednji pritožuje, da Sovjeti vedno bolj povečujejo svoje zahteve glede Poljske.
Lizbona. Ča-nik »The Wcekly Rcvievv« objavlja senzacionalno poročilo o podrobnostih tovjetske^a preseljevanja v Baltskih državah Poročila je napisal I.itvancc Dcvine, ki ga je preselitve rešilo ameriško poslaništvo v Moskvi,
Sovjeti streme po Dardanelah
Berlin, 17. maja. Pogodba med grškimi in bolgarskimi komunisti, ki je bila sklenjena kmalu po razpustu kominternc, vsebuje v peti točki določbo »Carigrad in Dardanele bosta tvorila pod nadzorstvom SSSR neodvisno avtonomno republiko« Dnevnik »Vblkischer Bcobach-ter« komentira danes to točko te pogodbe. Ta pogodba potrjuje le to, kar nam ie že davno znano, da streme nemreč Sovjeti za tem, da ti zagotove nadzorstvo nad morskimi ožinami, kar jc Mo-lotov pri svojem berlinskem obisku leta 1940. javno zahteval. Dobesedno piše »Vblkitcher Bcobachter«: »Ko to grški in bolgarski komunisti podpisali to pogodbo, je bila Severna Afrika že v rokah Angloatnerikancev, pred katerih očmi se je ie pričel* boljševiška ekspanzija proti centrumu Alžira. Badoglio je t ved nostjo sovražnika priredil izdalo ter ohromel obrambo Sicilije, da je sovražnik brez nevarnosti lahko pristal « Tako so bili dani vsi pogoji ra vdor Moskvo v Sredozemsko morje in Moskva je te-veda priliko znala izkoristiti. Ker ic bil« predana Sovjetom tretjina italijanske mornarice, »o imeli za vdor v Sredozemlje dovolj vojaških in političnih til in tedai jim primanjkuje le še morske ožine, ki jim naj zngotove in zavarujejo ono •ovjetiko republiko ob Dardanelah in Bosporu,
Redno življenje v Rimn
Bern. Rimski dopisnik švicarske poročevalske agencije javlja v zvezi z angloameriško ofenzivo v Južni Italiji, da se je med prebivalstvom razširilo prepričanje, da je Nemce težko prisiliti k umiku iz njihovih obrambnih črt. To mnenje je v Rimu tako razširjeno, da se nihče ne pripravlja na izpraznitev, V Rimu vlada popolen mir. Vsakdo opravlja še naprej svoje običajne posle. Žc mesece ni opaziti nikakih nemških kolon. Čete nemške vojske, ki imajo tvoje položaje južno od Rima, so prišle tjakaj, ne da bi še skozi mesto. Oblattva so uvedla nove ukrepe, ki omogočajo točno nadzorstvo vseh vozil. Le avtomobili Rdečega križa, sanitetne službe in prevozov živil za prebivalstvo smejo v mesto. Tako sledi Rim kot »odprto mesto« vojaškim operacijam, ki so na jugu.
Amerikanci pripravljajo novo karto
Stockholm, 16. maja. Po vesti »AFlen-bladeta« iz Washingtona pripravlja ameriško zunanje ministrstvo obsežno izjavo o povojnih ciljih Združenih držav glede Evrope. V washingtonskih krogih pravijo, da bo t« izjava objavljena tik pred pričetkom invazije proti Evropi, ker pri-' čakuiejo od nje, da bo imela močan psihološki učinek na vse evropske države. Sioer razen RoosevelU in njegovih najožjih sodelavcev še nihče ne ve ničesar n vsebini le iziave. vendar menijo, d« bo šlo »za konkretnejše precizirani« Atlantske listine in teheranske deklaracije«.
Zavezniki Nemčije soglasno proti anglosaškim vabam
Berlin. 16. maja. Poziv Angloameriča-rov nemškim zaveznikom, naj izstopijo iz vojne in izroče svojo usodo »lepo« v zavezniške roke, torej boljševikom, je v taboru zaveznikov izzval vihar ogorčenja in odpora.
Tako ugotavlja po vesti iz Budimpešte časopis »Fueggetlenseg« sledeče: »Angliji na ljubo ne bomo izvršili nika kega samomora, temveč se bomo tudi z najtežjiihi žrtvami borili nadalje do končne zmage, ker hočemo živeti. Ob strani nemških zaveznikov bomo vztrajali vsled lastnih koristi in pa vsled tega, ker je tudi Nemčija napram evojira
zaveznikom zvesta vse drugače kol Anglija, ki je doslej pustila še vse svoje zaveznike na cedilu. Ako pa Anglija izdaja svoje zaveznike, si pač lahko predstavljamo, kaj bi naredila z narodi, ki niso niti njeni prijatelji?«
V Bukarešti opozarjajo, da v sovražnem taboru popolnoma napačno razumejo smisel boja, kt ga bije Romunija. Romunija brani svoje meje v skladu s svojimi zgodovinskimi nalogami kot evropska predstraža oh donavskem izlivu na strani tistega, ki je takrat, ko je stala sama in zapuščena, razumel njen boj in ki jo je dejansko podprl.
V komunističnem sistemu bi delavci izgubili vse,
■■■■■■•■■■■■HMBaHBnnHHaBBHHMaBBBaBMKnHHnM
pridobili pa samo - verige
Pred nastopom komunistične revolucije pri nas, naši ljudje niso poznali pravega obraza komunizma. Mislili so, da je komunizem lo gospodarsko ali poli-ličuo gibanje. Le redki so pognali komunizem v njegovih zadnjih zntolnih osuovah.
VeČina ljudi, zlasti pa delavci, so videli v komunizmu le nov gospodarski sestav. Pa še to v popolnoma izkaženi sliki. Komunistični agitatorji so znali spretno zamenjavali nek tehnični napredek boljševiške Kusije z »gospodarskim sistemom«. Hvalili so se z boljševiško industrijo, skrbno pa so prikrivali popolno gospodarsko propast ruskih narodnih množic, predvsem delavskih množic.
S prikazovanjem kapitalističnih krivic napram delavstvu in z nekim tehničnim napredkom boljševiške Kusije zakrivajo komunisti tiste nizke in nečkv veške zablode, ki jih ima komunizem v sebi in ki jih je razgalil predvsem v boljševiški Rusiji.
Španska komunistična revolucija — resen opomin
Vendar pa nam je že španska komunistična revolucija jasno pokazala, da komunizmu ne gre za socialno in gospodarsko reformo, temveč predvsem za popotno uničenje krščanstva in krščanske evropske kulture.
Takrat smo se čudili in strmeli, kako je vendar v 20. stoletju mogoča taka podivjanost in nečlovečnost kultivirane-ga ljudstva. Trezni in dalekovidni ljudje so opozarjali, da se utegnejo španski dogodki pojaviti kjer koli v Evropi, zakaj boljševizem je v Španiji hotel dobiti oporišče za naskok na vso Evropo, v kateri naj boljševiško barbarstvo z orožjem premaga in uniči evropsko krščansko kulturo. Takrat se je pri na3 pojavil odpor proti komunizmu in javno mnenje se je prvikrat jasno opredelilo ali proti komunizmu ali za komunizem.
x>Pri nas pa ne bo tako«
Komunisti so takrat govorili, da so španske grozote pač španska posebnost, kakor so tudi bikoborbe španska posebnost. Pri nas pa — tako so lagali — so laka grozodejstva nemogoča in take revolucije ne bo, saj je vendar slovenski narod veren narod in to komunisti upoštevajo. Komunisti ljudji sploh ne bodo pobijali, najmanj pa zaradi vere, duhovnikov ne bodo morili in cerkva ne bodo l>ožigali. Ta komunistična laž sa je širila ne samo po mestih, temveč povsod po deželi, tja gor do zadnjih vasi v bohinjskih hribih. Kako malo časa je bilo treba, da se je to. kar se je godilo v Španiji, ponovilo pri nas v šo hujši obliki z vsemi španskimi izkušnjami Ln posebnostmi.
Komunizem je brezbožen
Danes pa je vsakomur jasno, da je komunizem ▼ prvi vrsti versko vprašanje. Pobiti duhovniki, strahotno mučeni verniki, požgans cerkve, samostani, prosvetni domovi, predvsem pa komunističen nauk, vse to nam priča, da je komunizem napovedal boj proti vsemu, kar sa imenuje Bog, proti vsemu, kar je božjega, pa naj verniki tega boga imenujejo kakor koli. Komunizem je sovra žen vsaki veri, naj bo katoliška, pravoslavna, protestantska, mohamedanska ali katera koli, ker je komunizem sam — nova kriva vera.
Komunizem je sovražnik vsake vere. ker je brezbožen že po svoji temeljni ideji in zamisli, ki je materializem, to je zmotno naziranje, da obstoji samo snov, ni pa duha in nič duhovnega.
Iz te svoje osnovne zmote komunizem taji Roga, neumrljivo človeško dušo, večno življenje po telesni smrti in odgovornost pred večnim Sodnikom, ki ga p° njegovem zmotnem nauku ni. Zaradi tega ne priznava božjih zapovedi in se jim ne pokori.
Četudi so doslej vsi poizkusi, napraviti na zemlji raj, propadli ln morajo propasti, ker brez Roga raja ne more biti, vendar komunizem trdovratno trdi,
da bo na zemlji raj, kadar bo • ivojtml načrti popolnoma zmagal. A prav gotovo
bi tedaj na zemlji %astal pekel I
Ker komunizem svojih revolucionarnih načrtov ne more izvesti, dokler ljudje še verujejo v Boga in se zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom za svoja dejanja, komunisti vsako vero in Cerkev preganjajo in jo skušajo i vsemi sredstvi uničiti.
Komunizem bi oropal delavca naravnih pravic
Komunizem je brezbožen v svojih zmotnih idejah in zato brezbožen tudi v svojem delovanju. Kjer koli so komunisti mogli urediti družbo po svojem zmotnem nauku, in najbolj temeljito so to napravili v Sovjetski Rusiji — povsod so zavrgli vse temelje, ki jih je Rog postavil za pravilno in srečno ureditev človeške družbe.
Po komunistično-materialističnem zmotnem nauku je človek samo više razvita žival brez duše. — Zato komunizem dosledno tej zmoti oropa človeka njegovih naravnih pravic in ga razlasti njegovega osebnega dostojanstva.
Človek ima pravico do življenja. To Jo lastnina, dana človeku od Boga, zato le Rog z njo razpolaga. Božja stvar je človek in nihče nima pravice, da mu njegovo telo okrno, izmaliči.
Komunistična ruska republika in dolenjska komunistična republika, so te pravice zavrgle. Človeško življenje je vredno le toliko in samo dotlej, dokler služi komunističnim ciljem. Ako tem ciljem no služi, komunisti človeka zverinsko mučijo in ubijejo. Milijonske žrtve komunizma so dokaz, da je po komunistično - materialističnem nazoru človek enakovreden psu. Ne mislimo tu na ono, ki so junaško padli v boju proti komunizmu, ampak na one milijone nesrečnikov, ki so jih komunisti zverinsko poklali in zakopali v skupna grobišča ali pometali v kraške jame. Človeška naravna pravica je, da služi Bogu. V komunistični državi pa človek te pravice nima.
Človek ima pravico, da se druži s tovariši v strokovnih, podpornih, stanovskih društvih, da si ustvari dom in družino.
Komunizmu je družina trn v peti. V boljševiški Rusiji stara družina izginja, otroci so last stranke, oče in mati pa sta sužnja kolektivistične države. Rodbinska ljubezen je ponižana na itopnjo »svobodne ljubezni«. Dosledno kakor vero, preganja komunizem tudi družino ln tudi vse družbe razen komunistične stranke.
Človek ima pravic« de lastnine, ki
mu je za življenje potrebna in do pametne in poštene rabe zasebne lastnine. Zato si lahko svobodno izbira poklie in delo in si kupi življenjske potrebščine, kjer hoče.
Brezrazredna komunistična druZba ne trpi zasebne lastnine ter pripravlja »vo-jim robotom v brezrazredni družbi skupne staje, skupne jasli, skupno n&stilo in skupno čehalo — vse tako kakor za živino v hlevu. Vse to po doslednem na uku, da je človek samo višje razvita žival brez duše.
Namesto pravega Boga komunisti postavljajo svojega boga: rop, požig, umor.
Strašen jo ta surov materialističen nazor. Zdrav razum ga z gnusom odklanja! In vendar se nekateri zanj navdu-šujeio, se zanj bore in se žrtvujejo. Kako je to mogoče?
Tu zadenemo na satansko pretkanost komunistične brezbožne propagande med delavstvom.
Na videz proti kapitalizmu, v resnici proti veri
Pri brezbožni propagandi je komunistom najbolj priljubljen način, da družijo borbo zoper vero z borbo proti kapitalizmu. 3 tem hočejo v mišljenju ljudstva vzbuditi prepričanje, da vera vzdržuje kapitalizem in kapitalizem vzdržuje vero. V resnici pa sta komunizem tn kapitalizem glede preganjanja in zapostavljanja vere enaka. Na razkristjanje-
vanju delavskih množic imajo kapitalisti prav tako, če ne še večjo krivdo, kakor komunisti.
Stremljenje komunistov gre za tem,
da bi z najrazuovrstnejšo propagando vcepili brezboštvo v ljudske množice. KrvavO nasilje je šele drugotvorno sredstvo, ako vidijo, da s samo propagando ne dosežejo svojega cilja. Po navodilih, katere daje komunistom Kominterna, je treba neprestano smešiti delo vernih ljudi in ga delavcem pristuditl.
Komunizem je kriva vera, zato preganja pravo vero
Komunizem je vera v materijo in tu korenini vse sovraštvo komunizma proti pravim veram in zlasti proti katoliški veri. Bistvo komunizma, tisto zaradi česar komunizem odločno odklanjamo, je njegov surov materialjzem. Toda ravno malerializmom komunizem stoji in pade. To je kriva vera, na kateri komunizem gradi svoje satansko kraljevanje.
Komunisti imajo svoje »sveto pismo«: Marzov kapital, svoj verski običaj, komunistični krst, svoje »svetnike«, katerim so postavili v Moskvi spomenike. Njihove »relikvije« so Leninova mumija, njihov splošni cerkveni zbor — kongresi Kominterne, njihov papež je Stalin, naslednik Lenina, ki je Boga smatral za Bvojega osebnega sovražnika. Komunizem ima svojo »pravovernost«, v imenu kater je včeraj izključil Trockega in danes Buharina. Ima tudi svojo »duhovščino«, svojo redovnike, to so »čisti komunisti«, ki so vsi prežarjeni a pravovernim komunističnim duhom. To so člani strnnke. ki sestavljajo elito in ti morajo stoodstotno prelomiti z vsako vero. Lunačar-ski, komisar za ljudsko izobrazbo, je v znanem govoru v Moskvi rekel: »Mi sovražimo krščanstvo in kristjane in relo najboljše med njimi smatramo za naše najhuiše sovražnike.«
Zalo pa je komunizem, kjer koli se ie utrdil, načrtno preganjal in rušil vsako resnično vero. Na naibolj surov In grd način smeši verske običaje. Komunistični brezbožniki so si izmislili celo brezbožno procesije, s katerimi skušnjo, zlasti mladini iztrgati iz srca njihovo vero.
V komunizmu bi delavec izgubil vse ...
Komunizem bi oropal delavca gospodarske irobode in samostojnosti, saj ga
podreja strogemu komunističnemu sistemu, ki ne dovoljuje zasebne lastnine.
Boljševiške vzgojne metode v him Italiji
Rim, 17. maja Starejši mož s poštenimi, jasnimi očmi, ribič Anacleto Ravina iz Polignana ob jadranski obali, se je zatekel k svoji hčerki, poročeni v Rimu. Poročal je, da se je njegov nečak, Vitale Ravina, ki ga je boljševiška agitacija premotila, da je vstopil v novo urejeni pionirski dom v Consersanu, nenadoma javil pri njemu. 15 letni fantič je pripovedoval, da je zbežal z doma, ker ni mogel tamkaj več vzdržati. Poročal je, da je bila hrana v začetku kar dobra, že po enem tednu pa je postala skoraj neužitna. Vodja doma je pijanec in pretepava gojence brez vsakega povoda. Vzgojitelji so razven častne izjeme sami neuki ljudje, med katerimi je tudi neki bivši konjski hlapec, ki z muko obvlada čitanje. Pouk se je vršil po mili volji »vzgojiteljev«. Kadar se učiteljem ni ljubilo poučevati, so dobili gojenci prosto. Vsako jutro je pa držal vodja nagovor, pri katerem so morali biti vsi navzoči.
V teh govorih je slavil uspehe boljševi-škega sistema. Slabo pa je postalo, ko so se pojavile prve bolezni, posledica slabe prehrane. Niti obolelih na tifusu niso izolirali, tako da je v kratkem umrlo 20 gojencev. Zdravnik, ki je bil preobremenjen in povrh tega ni imel nobenih zdravit, ni mogel mnogo pomagati.
Mladi Ravina je prenašal to pasje življenje s stisnjenimi zobmi v tihem upanju, da se bo vedno obljubljeni raj že nekega dne uresničil, Toda prišlo je po«
Komunizem bi oropal delavca osobae svobode, saj ga podreja vsemogočni komunistični družbi, ki ga nudzoruje v vsem življenju, javnem in zasebnem, po .svoji Čeki in po komunistični partiji.
Komunizem bi oropal delavra pravico tip družine iu do toplega doma, saj družino načrtno uničuje in postavlja namesto nje sistem črede s skupnimi uapajališči in krmišči.
Komunizem bi oropal delavca njegove časti in pravice do iivljenja, saj je po komunističnem nauku človek le toliko vreden, kolikor služi komunistični družbi. Če služi s svojo smrtjo, ga sme komunistična »družba« — bol jo rečeno, komunistični nasilnikl — tudi ubiti.
Komunizem bi oropal delavra vseh njegovih stanovskih in družahnih pravic, saj o vsem odloča le komunistična stranka in njeni židovski voditelji.
... tudi Boga...
In končno bi komunizem oropal delavca še zadnjega zaklada — iztrgal bi mu iz srca vero v Roga in v posmrtno življenje. To, kar ima zadnji berač za tolažbo v težkih dneh življenja, bi dela-cev v komunizmu izgubil. Ostal bi mu samo obup in gnus nnd tem živalskim življenjem. In po smrti ... Brez vere in življenja po veri ni zveličanja. Tako posega komunizem s svojo krvavo roko celo v nadnaravni svet in celo lam ruši srečo, ki jo je Bog pripravil ljudem.
... pridobil pa samo verige
Namesto vseh teh dobrin pa komunistični sistem prinaša delavcu lo verige.
Delavec nima lastnine — suženjsko je navezan na tistega, ki ga krmi — na parlijo in njene židovske voditelje.
Delavec nima svobode kretanja — navezan je na kraj in poklic, ki mu ga je določila partija.
In gorje, če nI zadosti zvest, čo ni vdan partiji kakor pes svojemu gospodarju. Predanost partiji, zvestoba partiji, suženjsko klanjanje partiji in njenim voditeljem.
Od sužnjev v starem veku po zahtevali delo, od sužnjev v komunističnem sistemu zahtevajo več: zahtevajo zase ludi njih misli, njih- ljubezen, njih predanost. Verige sužnjev v starem veku so vklepale samo roke, verige sužnjev v komunističnem sistemu oklenejo tudi misel in srce.
V komunizmu bi delavci izgubili vse, pridobili pa samo — verige.
Zavedajte se, da če v devetindevet-desetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodili Predvsem takoj po danem znaku alarma v zakloniščel
»Črne bukve« so izšle
polr.oma drugače. Po kratkem boljševi-škem šolanju so gojence začeli vzgajati vojaško, pri čemur sta bila njihova glavna hrana udarci in glad. Ko je zaslutil, da jih bodo prepeljali v Sovjetsko Unijo, se je odločil za beg.
Le 2 dni je mogel stric skrivati begunca, ker so se nato pojavili boljševiki ter aretirali »izdajalca«. Tudi starega Ravino so vzeli s seboj, da bi ga skupno z nečakom ustrelili. Med prevozom, ki bi ju naj dovedel v nek kraj, kjer bi naj bila postavljena pred sodišče, sta poizkusila pobegniti, pri čemur je bil mladenič ustreljen, Anacleto Ravina, ki mu je beg uspel, ne bo nikoli pozabil strašne usode mladega, življenja polnega nečdka.
Norveška odklanja boljševizem
Oslo. Včerajšnje množestveno zborovanje proti boljševizmu z govorom in izjavo ministrskega predsednika Quislinga je na vsem Norveškem vzbudilo izredno zanimanje ter obširne članke v tisku. »Aftonposten« opozarja na veliko udeležbo prebivalcev Osla pri zborovanju. List piše: »Razumemo, da je domovina v nevarnosti. Mrzimo boliševizem in odklanjamo izdajstvo begunske vlade, s katero nima norveški narod, odkar so ustavni organi ter vse stranke zadnjega Stor-tlnga že v juliju leta 1940. odstavile te gospode, ničesar več opraviti.«
Ljubljana, 17. maja. Danes bo izšle »Črne bukve e delo komunistične Osvobodilne front« preti slovenskemu naroda.« Danee prinašamo ii knjige »Uvodno opombo«, na podrobnejšo obravnavo knjige same pa se bomo povrnili v eni izmed prihodnjih številk našega lista. Uvod pravi:
»Pričujoča knjiga vsebuje izbor dejstev in dokumentov, katerih namen je neizogibno dokazati, da je tako imenovano »slovensko narodnoosvobodilno gibanje« ali »Osvobodilna fronta« kot del »Antifašističnega svčta narodne osvobo-diltve Jugoslavije« bilo in je docela komunistično ter istovetno s »Komunistično partijo Slovenije« — in po njej s Ko-minterno — z njenimi načrti, njenimi cilji, torej istovetno * eilji sovjetskega imperializma v Evropi.
Dokazi za to so nastanek, razvoj, vodstvo in delo Osvobodilne fronte na slovenskem ozemlju. Ti dokazi so v knjigi podprti z uradnimi izjavami vodilnih osebnosti iz Izvršneea odbora Osvobodilne fronte ter iz Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije in pa s fotografskimi posnetki dokumentov iz raznih arhivov Osvobodilne fronte ter Komunistične partije Slovenije.
Vse to dokazuje, da je dejanski namen Osvobodilnen fronte bil boljševlzaclja slovenskega naroda — še pred koncem sedanje vojne.
Drugi namen Izbora dejstev in dokumentov je dokazati, da je komunistično »slovensko narodno - osvobodilno gibanje« ali »Osvobodilna fronta« bilo protislovensko njegov cilj pa uničenje slovenskega naroda, ki se je boljseviza-čiji upiral.
Prvi dokaz za to je dejstvo da so se oboroženi oddelki Osvobodilne fronte leta 1$42 in 1943 borili izključno proti slovenskemu ljudstvu, bodisi tako, da so sami pobijali slovenske ljudi iu uničevali slovensko narodno imetje, bodisi da so po načrtu izzivali strahotne represa-lije savojskega okupatorja nad lastnim narodom.
Drugi dokaz je dejstvo, da je komunistična Osvobodilna fronta od svojega nastanka dalje pri svojem boju proti slovenskemu narodu sodelovala s cesarsko savojsko vojsko, kar se je docela jasno kazalo zlasti od srede leta 1942, to je. odkar je bilo slovensko ljudstvo med dvema ognjema prisiljeno, da je v obupu seglo po samoobrambi proti komu-nizmu.
Ta dokaza sta podprta z neštetimi dejstvi, listinami in slikami.
Knjiga pomeni nekako nadaljevanje, Be boli pa dopolnilo brošure »V znamenju OF«, ki je izšla februarja 1943. Nadaljevanje v toliko, v kolikor navaja dejstva in dokazila, ki jih v prvi knjigi ni bilo moči ali pa ni bilo dovol jeno ob javiti.
Končni cilj le knjirre je z dejstvi razkrinkali enega največjih zločinov, ki jih je komunizem nad kakim evropskim narodom zagrešil, ko je pod krinko »nfl-rod n o-os vobod i I n ega «• boja skušal izvesti komunistično revolucijo ter boljševizacijo vsega našega življenja in tako pripraviti
tla ra priključitev slovenskega ozemlja
sovjetskemu političnemu sklopu. S tem je komunizem povzročil slovenskemu narodu ogromno človeško, tvarno in duhovno škodo in ga prisilil, da se mora danes z vsemi sredstvi, ki jih more dobiti, boriti ne za kake politične cilje, temveč za ohranitev golega življenja.
Tisoči in tisoči mrtvih Slovencev, razdejana domovina, padec v kulturne ter gospodarske razmere pred sto leti, uničenje nenadomestljivih tvarnih dobrin ter kulturnih spomenikov, državljanska vojna ter iz nje izvirajoči razdor in oslabitev naše narodne sile — to so dejstva, s katerimi slovenski narod danes pred vsem svetom obdolžuje komunizem, njegove domače in tuje voditelje ter vse tiste, ki bo komunistično delovanje na slovenskem ozemlju podpirali, zagovarjali ali opravičevali.
Dokaze za to obtožbo navaja pričujoča knjiga.«
Knjigo svojim naročnikom, čitateljem in prijateljem kot važno delo slovenske politične književnosti priporočamo. Čisti doprinos knjiee gre za žrtve komunističnega nasilstva. za begunce in zal svojce tistih, ki so jih komunisti pobili.
DAS SOZ1ALE HILKSWERK des Obersten Kommissar«
Laibach, Bleivveisova 13/1, fordert alle jene, welche im Mar/, April und im Laufe des Monates Mai um Lnte.r-stiit/.ung angesueht liaben. sich iu der laufenifen und kojnmendcn \Voclie in den Rnumeu dieses Amtes zu melden. Der Leiter des Sozialen llilfswerkes Kliisch e. h.
SOCIALNO POMOŽNA AKCIJA vrhovnega komisarja
Ljubliana, Bleiweisova 13/1, poziva vse one, kateri so v marcu, aprilu in tekom maja t. 1. zaprosili za podporo, da se bodisi v tekočem ali pa tekom prihodnjega tedna zglasijo v prostorih omenjenega urada. A'odja socialno pomožne akcije Kliisch 1. r.
Iz Gorice
Šola za Častnike Slov. narodne straže. Ena najlepših, najslikovilejših točk na na-.i jadranski obali je brezdvouino Devinski grad s prikupno, sončno kraško vasjo v zaledju. Grad mogočno kraljuje na strmi, vekoviti skali. Njegovi stolpi, njegovo zi-dovje se zrcalijo v valovih morja, ki včasih pokojno sanja, šumi in se zibljo v nedogled, včasih se pa razjarjeno peni in buta ob razjedene čeri, iz katerih kipi ponosna stavba. Srce se razveseli ob pogledu tolike lepote, slike starih pravljic, začaranih kraljičen zalebde pred očmi...
Na tem zgodovinskem kraju, kjer so odmevali že koraki rimskih legij, so sto-lovali oglejski patriarhi in so so v naslednjih vekih menjavali klateški vitezi in mogočni plemiči, je bila v nedeljo, 14. ma ja otvorjena šola za častnike Slov. nar. straže. Otvoritveno siovensnost je izvedel gen. Globočnik iz Trsta. Sola ima nalogo, dn izvežba in vzgoji vodilno plast Slov. narodne straže. Bodočim častnikom Slov. narodne straže hoče dati telesno in tehnično usposobljenost, ki jo potrebujejo kot poveljniki borbonih edinic. Mimo toga jim bo nudila tudi priliko, da si bodo izklesali duha, si prilastili potrebnega socialnega znanja in se vsestransko izobrazili v vsem, kar zahteva boj proti mednarodnemu boljševizmu.
Velik požar. V vasi Prapetno v Slov. Benečiji je pred dnevi izbruhnil ogenj, ki je napravil veliko škodo. Plameni so se hitro razdivjali in zajeli več poslopij. Le z največjim naporom je uspelo ogenj omejiti in rešiti vas. Pogorelo je več domačij, škoda gre v stotisofe.
Podporniki furlanskih komunistov. Izredno sodišče v Vidmu je te dni obsodilo pet Furlanov, bivajočih v videmski pokrajini, zaradi podpiranja tolovajskih tolp in sovražnikov na smrt. Obsojenci so vložili prošnjo za pomiloščenje. Vrhovni komisar je prošnji ugodil in spremenil smrtno obsodbo v dosmrtno ječo. Trije drugi soobtoženei so bili obsojeni na zaporne kazni od 0 mesecev do enega leta.
Iz Trsta
Izpred sodišča. Na večer 16. oktobra lanskega leta je nek avtomobil na cesti proti Tržiču drvel v hitrosti 110 km. Na nekem železniškem prelazu ie z vso silo prečkat železniški tir, kljub temu, da je bil prelaz zaprt. V istem trenutku je pri-vozil vlak in avto se je razletel, bencin pa se je vnel. Takoj so prihiteli ljudje in jim ni preostajalo drugega kot da to odnesli že napol zogljeneli trupli Harryja Grasova in Josina Vizintina, ki sta bila v avtomobilu. Oblasti so takoj pričele preiskavo, da bi ugotovile, kdo je bil kriv nesreče. Pred sodiščem sta se zdaj zagovarjala železniški paznik Fedele Pa-lumbo in njegov sin Fedele, ker je prvi dopustil, da ga je sin nadomestoval v njegovem službenem času, drugi pa, ker je dopustil, da je avto prečkal železniški tir, kljub temu da se je vlak bližal. Pa-lumbo mlajši je izpovedal, da je bil prelaz zaprt in so bile zapornice tako slabe, da so se ob tako močnem sunku same odprle. Poleg tega pa je bila tudi taka tema, da se ni moglo točno videti, ali so bile zapornice spuščene. Sodniki so obtoženca oprostili, ker nista onadva zakrivila te nesreče.

Šport
Ali Ljubljani res nihče ni kos: Ljubljana : Rprezentanea I. r.
Ljubljana, naš najboljši nogometni klub, igra od nedelje do nedelje. Igra z domačimi klubi in odpravlja drugega za drugim z najmanj štirimi goli razlike. Ali je Ljubljana res tako dobra, da ji ne more biti nihče kos? Klubska moštva ji res ne morejo do-zdaj konkurirati. Tudi na današnji praznik bo Ljubljana igrala in sicer proti reprezentanci najboljših ostalih ljubljanskih igralcev. Ali bo uspela tudi v današnjem srečanju dokazati svojo nadmoč? Reprezentanca je sestavljena takole: Razbornik l -— Pi-skar D., Nagode I — Sočan I, Sočan II, Januš — Nagode, Fajon, Razbornik II, Kumar, Aljančič (rezerve: Antonič, Šebenik, Pišek). Kakor je videti, jc reprezentanca sestavljena iz ipalcev Most (Iztoka) in pa šišenskega Hcrine-sa. Brez dvoma je to postava borbenih igralcev, ki tehnično in tudi kar se povezanosti tiče, malo zaostaja za Ljubljano. S skupnimi močmi bodo hoteli biti danes kos trdi in vigrani Ljubljani, ki je strah in trepet ostalim domačim moštvom. Reprezen anca ji bo hotela danes biti kos. Popoldanska igra bo odgovorila no to vprašanje Vsekakor bo tekma zanimiva in borbena in prijatelji nogometa bodo prišli na svoj račun. Tckina bo danes nn igrišču Hermesa z začetkom ob 16.30. V predtekmi ob 13 se bosta srečali rezervni moštvi Hermesa in Ljubljane. Danes vsi na Hermes, kjer bo za naše razmere velika tekmal
ŠD Iztok. Igralci (Piskar D., Nagode I in II, Januš, Fajon, Kumar m Pišek), ki so določeni za reprezentančno moštvo, naj prinesejo za tekmo vso spodnjo opremo s seboj. Ob 16 naj bodo zagotovo na igrišču Hermesa. — Mladina igra danes ob SM0 dopoldne z mladino Mladike na njenem igrišču. Postava kot zadnjič.
ŽSK Hermes — nprarnl odbor. Pozivam vso Slano upravnega in pripravljalnoga odbora. da se zanesljivo udeleže soje v četrtek, 18. t. m., « pričotkom ob 9 v klubskih prostorih na Stadionu. Udeležba zaradi važnih prireditev obveznal — rredsodnik,
ŽSK Ilermes — lahkoattctskl odsek. Po.
Šivam vse Inhkoatlote, da se udelože obveznega aostanka dne 18. t. m. ob 10 v klubskih prostorih na Stadionu. —, Načelnik.
SK iahjak. V četrtek, 18. maja, igra I. moštvo ob 15 na igrišču Hermefla z ro-zorvo Hormcaa, zato naj bodo vsi IgraM I. moštva ob 14.15 v garderobi na Hormcsu. Postava ista kot v nedeljo! — Načolnik.
Milki zopet na deln. Po finskih poroči, lih bo Nurmijev ntislodnik Taisto lliiki po daljšem odmoru zopot začel javno nastopati. Poleg njegovih 5000 m in 10.000 m bo poskusil jeseni zrušiti rekorde tudi na progah do 25 km. M8kl le bil prvi svetovni tekač, ki je 1. 1939 pretekel 10.000 m v času pod .10 min. in njpgovega rekorda 29:52.6 min. doslej šo nihče ni mogel wno ogrožati.
U let star rekord je padel. V Angersti
jo postavil Guy Lapointe s skokom 1,9« ni nov francoski rekord v skoku v višino. Star! rokord je bil postavljen leta 1925. Pierre Levvden ?e bil takratni rekorder v znamko 195 em. Spriuter Valoaj je bil- • akokom 1,85 m drugi.
Svet Hriž
upanje in hrepenenje vseh Bricev
ZA MESEC M Al:
MARIJA NAM GOVORI
Slavci prepievaj,
čriešnje rnačiejej' — Škuntira Svet Križ, podviž se — podviž'!
K sv. Križu pordečijo češnje prvence; otroci si jih zatikajo na nšesa kot rabinaste uhane, za majnce (binkošti) jih že trgajo in >vabirajo< v košare, v rajne in čestilce; po bregovih zakrvavijo v soncu, ko jih veterc razgrne izza perja, črni kosi jim pojejo jutranjice in večernice; nad Kojskim pritrkava Svet Križ, slavci mu odmevajo v seči zakraj brajd, mati zemlja dehti v sreči pomladanskega spočetja iu novega razodetju.
Posebna znamenitost Sv. Križa nn jezeru (knkor ga tudi nazivnjo zaradi mnogih izvirkov na holmu) je notranjost njegove cerkvice, ki predstavlja v svojem glavnem oltarju — gotskem-renesančnem lesore/.u pravo in redko umetnino iz I. HI5. (Stranska oltarju iz leta 1098 iu 1700).
Pred ta znameniti oltar so prihajali romarji iz bližnjih domačih dežel, pa tudi iz Koroške in Štajerske (Pol j -čan, Konjic) — peš in bosi, prepevajoč med trtami in češnjami in so se razgrnili po vsem holmu in okrog Koj-skega, du so potem poljubili božje
"vrT:;
" ■ — v .....-
v; gpl
Heil. Kreni in Collio. — Svet Križ v Brdih.
Svet Križ nad Kojskim stoluje in se razgleduje po svojih holmih in gri-čih in po svojih vasicah — golobinah. ki čepe vrli zelenih goric: rad bi — kakor nekdaj veličasten in dostojanstven — sprejemal goste romarje od daleč in od blizu.
Celo Kojsko s svojo graščino, s. Svetim Križem daje podobo trdnjave ali taboru. Svet Križ sam pa jc kot gradišče, ki so ga nekdaj obdajali štirje stolpi. Od teh je eden še ostal; zadaj zn cerkvijo in pokopališčem je bil tretji stolp — in govorijo, du se je na tem mestu dvigal kojčanski frnd — knkor kažejo še mali sledovi. Zvonik Svetega Križa pa predstavlja ostanek grajskih vrat tojščanskega gradu.
razpelo svetega lesa in se odpočili v sadnem vrtu žlahtnih dreves.
Sloves Sv. Križa se je ohranil do današnjega dne, lepa legenda priča o njego\om čudovitem postanku — in oči pobožnih Bricov se o/.irajo vse leto tja gori na čudodelni holm nad Kojskim, ki še vedno gospoduje nad brdi.
Svetokrižki zvon se redkokdaj oglasi — a vedno slovesno. V postu »se posti« celih 40 dni v globokem molku, toda na veliko soboto zjutrnj prvi od vseli briških zapoje velikonočno glo-rijo — in štde /n njim se smejo odzvati vsi ostali njegovi bratje in bratci.
Svet Križi Zremo te le od daleč; letos ne bomo poromali k tebi, a tvo-
»Zlata nedelja« v šmartnem ob Savi
»Zlato nedeljo« so svoj čas imenovali ponekod zadnjo predbožično, drugod zadnjo predvelikonočno nedeljo, drugod zopet obe ti nedelji, ko so si ljudje nakupil: v trgovinah vseh dobrot za praznike in si voščili vesele, srečne božične ali velikonočne praznike.
»Zlato nedeljo« v dušnem oziru smemo imenovati tudi drugo majniško nedeljo v Šmartnem, kjer se je slovesno izvršila posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. V 118 družin je romala Marija sicer nevidno, pa resnično in članom družin voščila veselje milosti in jim povedala, da prinaša svojo pomoč v srca vseh tistih, ki so jo sprejemali marsikje s solzami v očeh in s srčnimi klici: Marija pomagaj!
Lep je bil pogled ob pol dveh, ko so gruče mož in fantov iz posameznih vasi pričakovali duhovnike-posveti tel je. Med pritrkavanjem zvonov so fantje in možje spremljali pet duhovnikov h skupinam hiš, kjer je čakala vsa soseska. Razvilo se je pet romarskih procesij med drobnjenjem zvonov, med peljem Marijinih pesmi. »Solze sem imela v očeh«, ja rekla žena, ko je to videla, »tako je
bilo kakor v malih nebesih«. T>a. ta no tranja posvetitev lio uresničila hrepenenje po boljši bodočnosti. In mož je dejal: »Trd sem bil, mrzel za cerkev, božji bom od slej naprej« in je jiodal roko sosedu v spravo.
Kmalu po peti uri oo se udeleženci procesij zbrali polnoštevilno v cerkvi, kjer je farni g. župnik Košmerlj po-vdaril: Kakor naši predniki bomo tudi mi v bodočnosti redno molili sv. rožni venec, posvečevali strogo Gospodove dni, opravljali prve petke in prve sobote in blagoslov naše Matere bo ostal med nami. Blagoslovil je novo sliko Marijinega in Jezusovega Srca, ki nosi napis: »Naše edino upanje v času velike vojne 1944.« Vsi so slovesno zapeli litanije Matere božje in se zahvalili za zlati dan, ki ga je naredil Gospod ...
Zgodovinar takih in podobnih posvečen j pa bo lahko zapisal: V majniku leta Gospodovega 1944. so kaloliški verni Slovenci tolikokrat pri šmarnicah doma, pri obhajilni mizi in posebno pri posve-čenju družin Marijinemu brezmadežnemu Srcu klicali: Marija pomagaj in Marija je p o m a g a 1 a 1
KULTURNI OBZORNIK
Slovenski prevod Rimskega misala
Rimski misal. Prevedla in priredila dr. p. Metod TurnSek, S. O. Cist., in dr. p. Tomaž Kurent, S. O. Cist. Izdai in založil stiški samostan očetov cistercijanov. Opremil Slavko Penov. Str. LVIII, 762 in 228*, skupno 1048. Natisnila Ljudska tiskarna. Cena na boljšem papirju v platno vezanemu izvodu 180 lir, na srednje finem šamon papirju v platno vezan 140 lir. Dobiva se v pisarni KA, Poljanska 6, pa tudi po knjigarnah.
Že nekaj let se je govorilo, da oo. ci-stercijani pripravljajo slovenski prevod celotnega Rimskega misala; vendar nas je prijetno presenetila novica, da je knjiga že dotiskana, in vsem, ki se zanjo zanimajo, na razpolago.
Kaj je Rimski misal? Miaal je uradna daritvena knjiga rimske Cerkve, spomin in živa priča katoliške vernosti in po-božnosti. V njem so zbrane molitve, ki jih duhovnik moli, kadar daruje sveto mašo, in navodila, kako naj to najsvetejše opravilo vrši. Po besedah Pija XI. — to omenja tudi uvod na str. V — je misal »ena najlepših knjig; največja knjiga pobožnosti«, pravi o njem sedanji sveti oče Pij XII.
L> y misalu ae nam odkriva veličastna
je znamenje smo si vtisnili v srca in duše do takrat, očetovski zvon v škili sinov in ko nas Dos n sprej soncu pojočih brd in v škrlutu češenj.
V letih dobrih, v letih trdih: Svet Križ bo zmagal v Brdih!
ni i ukinil v nvujn *
ikrat, ko zapoje tvoj J stajenje svojih bri- J nas boš ti sprejel v J
rdečih J $
i
Dr. Alojzij Nastran C. M. — zlatomašnik
Med enajsterimi zlatomašniki, ki bodo letos obhajali svojo zlate maše v J ljubljanski škofiji, i je prvi na vrsti ne- J umoriio delaven in J zaslužen misijonar i iz družbe sv. Vin- J cencija Pav., g. dr. } Alojzij Nastran. J Svojo zlato mašo bo daroval Vsemogočnemu v petek 19. maja ob pol sedmih v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani, pri katere zidavi je še sam kot mlad šludentek pomagal in nosil opeko; |H>zneje pa več kot 30 let opravljal v njej svoje duŠnopastirsko delo.
Rodil se je g. zlatomašnik v (iornjl Šiški dne 10. junija 1809. Gimnazijo je študiral v Ljubljani. V misijonsko družbo sv. Vincencija Pav,' je vstopil dne 8. avgusta 1888. Čas svojega novici jata jo preživel v Gradcu in Parizu. Svoje bogoslovne študije je dovršil v Rimu na univerzi Minerva, kjer je dosegel tudi doktorsko čast. V mašilika ga jo posvetil v Laleranski baziliki v Rimu dne 19. maja 1Š94 kardinal L. Parrocrhi.
Mladi duhovnik je vnelo pomagal gorečemu bolniškemu kuratu g. Ilajdrihu v stari civilni bolnici v Ljubljani in potem po potresu Se v nOvi. Več let je bil profesor bogoslovja nn driižbinem bo-goslov. učilišču v Gradcu. Več kot polovico svojega duhovniškega življenja je pa preživel v Ljubljani. Njegova zasluga je. da je bil v ljubljanskem samostanskem poslopju dozidan Dijaški dom, v katerem je bil 15 let skrben prelekt, ki je vzgojil mnogo družbinega naraščaja. Med prostim časom je vodil duhovne vaje ia razno stano\$ (n veliko hodil po "ljudskih misijonih v vseh slovenskih škofijah. Kot delaven odtiornik Slovenske straže se je živo zanimal za obmejne Slovence, posebno v Benečiji in na Ogrskem. Med počitnicami je prepotoval tamkajšnje kraje; pošiljal je tjakaj slovensko časopise, molitvenike in Mohorjeve knjige. Bogoslovno temeljito nao-bražen je bil kot dober jurisl dolgo let član škofijskega cerkvenega sodišča. V zadnjih dvajsetih letih je z vnemo prirejal stanovske knjige za usmiljene sestre in preiskoval zgodovino postojank misijonarjev in usmiljenk na Slovenskem. V Ljubljani je občo znan kot izvrsten slovenski govornik, ki je leta in leta v cerkvi Srca Jezusovega ob vseh prvih nedeljah v mesecu govoril o če-ščenju božjega Srca, in kot zelo spoštovan spovednik in dušni vodnik.
Telesno je bil čil in zdrav do zadnjega. Leto« po novem letu pa je zbolel. Neumorna zdravniška nega v splošni bolnici in v Loonišču mu je pa pomagala, da žo zopet mašuje in da bo opravil svojo zlato mašo. Gospodu jubilantu zlatomašniku izrekamo najiskre-nejše častitkel
Ne samo stanovanje, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, kor v primeru alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili, še mnogo bolj pa se to občuti v nnglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču.
Vsi, ki se trudijo s krščanskim apostolatoin, vedo, kako važno jc trpljenje za reševanje duš. Vedo, da je Jezus prav s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo svet odrešil, da sem morala jaz postati mati bolečin, da sem postala soodrcšitcljica, in da so morali vsi veliki apostoli prestati premnoge stiske.
Težke žrtve si boš moral naložiti, delati boš moral, se truditi, sc popolnoma žrtvovati in se izčrpati v službi duš in to ne samo nekaj ur, nekaj dni, temveč tako dolgo, dokler bo še kaj duš, ki jih bo treba rešiti; nc samo v urah navdušenja in uspeha, temveč tudi potem, ko boš sredi težav in se ti bo upiralo.
Naložiti si boš moral žrtve, moral se boš sam darovali kot žrlveno jag-nje za tiste duše, katere bi rad rešil. Cim trša in brezuspešnejša bi se ti zdela tvoja prizadevanja, tem bolj sc moraš premagovati, tem več moraš zadostovati.
Ljudje bodo sumničili, da tvoji nameni niso dobri, posmehovali se bodo tvojim načrtom in tvoja dela bodo grajali. Tisti, ki bi ti morali pomagati, bodo hladnokrvno gledali tvoje delo ali bodo celo skušali, da porušijo, kar si s težavo dosegel. Tisti, ki bi te morali vzpodbujali,
bodo obsojali tvoja prizadevanja in jih tako onemogočili. Vse mogoče zapreke in težave ti bodo valili na pot in veselo in glasno oznanjali, da so ti že od vsega početka napovedali neuspeh.
Križ, ki si si ga sam naložil, nosiš voljno. Križ, ki ti ga naloži bolezen ali revščina, šc nekako sprejmeš, a križ, ki ti ga pripravi nevednost, ncspamcl in hudobija ljudi, ta križ se ti upira in tc razburi, ln vendar ima ta križ največjo odrešilno moč.
Toda trpljenje samo po sebi še nc odrešuje, temveč jc odrešilno šele tedaj, če jc tesno zdiuženo z Jezusovim trpljenjem!
Ce tc prevzame bridkost ob tvojem apostolskem delu, pridi in okleni sc tesneje mene! Skupaj pojdeva na Kalvarijo. Tam, ob vznožju križa odrešenja boš razumel neizmerno vrednost trpljenja, ki te jc spravilo v zmedo in tc skoraj strlo.
Celo trpljenje, ki ti ga je pripravila nespament in hudobija ljudi, ti postane ljubo. V njem nc boš videl več ljudi, ki so ti ga povzročili, temveč svojo Mater, ki ti dovoljuje, da sodeluješ pri njenem odrešilnem delu. Videl boš v tem trpljenju duše, ki jih z njim smeš reševati...
Trpek nauk ti dajem, a jc nauk vere, ljubezni in zmage.
Drobne iz boja proti komunizmu
Novomeški in ljubljanski domoliranri J so se (družili. Dosedaj so bili novomeški domobranci nekako odrezani od Ljubljane. Živeli so svoje življenje in sami junaško preganjali komuniste v vsem svojem okolišu. V zadnjih bojih pa so se jim pridružili tudi ljubljanski domobranci. Obe skupini sta se na bojišču ve>elo pozdravili in skupno preganjata razbile komunistične tolpe.
Nina krilatica. Ljudje v okolici Žužemberka ne rečejo komunistom več »partizani« ampak >portuze«. Gotovo je, da so komunisti na ta svoj častni naslov nemalo ponosni, saj kaže vso spoštovanje, ki jim ga izkazuje ljudstvo v >osvot>ojenili< republikah.
Komunistični komandir se je javil k domobrancem. 8. maja se je domobranski postojanki v St. Jerneju predal komandir »1. čete I. bataljona XV. brigade« Gorišek Stane in še dva druga komunista. Najboljši znak, da se komunistična ladja potaplja, je dejstvo, da jo zapuščajo komandirji in komandanti.
Komunisti šo vedno ropajo, (»krog 10. maja je komunistična XV. brigada v Gradišča in Mokrem polju pobrala ljudem 30 glav živino in jo odpeljala proti Gaberju.
Nihče ns gre vei> prostovoljno h komunistom. V mimski dolini so ljudje pred nekaj dnevi opazovali, kako so komunisti gnali 80 civilistov, ki so jih pobrali okrog Sv. Križa pri Litiji. Vsi li civilisti so bili namenjeni za komunistične »brigade«. Toda spredaj in zadaj jih je stražila močna komunistična patrola, da ne bi ti navdušeni »prostovoljci« prej ušli, preden bi prišli v komunistično brigado.
Naši fantje v Triišfn pridno prirejajo prolikomunistirna zborovanja. Preteklo nedeljo so priredili zltorovanje v Dolah, v Skocjanu in na Slančvrhu. Ljudje so na ta zborovanja zelo navezani in radi prihajajo.
Kako so se prebivalcem Tržišča in okoliških vasi priljubila protikomunistič-na zborovanja, se je pokazalo zadnjo nedeljo. Ker so fantje priredili zborovanje na Slančvrhu in Škocjanu, v Tržišču zborovanja ni bilo. Ko so ljudje šli od maše, so kar čakali, kdaj bo kdo spregovoril. Pa ni bilo nič. Kar žalostni so odšli domov. Domobranska zborovanja so pač nekaj drugega kot komunistični mitingi.
L.iudje so domobrancev povsod veseli.
Ko so zadnje čase domoliranske četo preplavile skoro vso Dolenjsko, so jih
prebivalci povsod z največjim vesolji in sprejemali in jim pri vsem pomagali. Kako so domobranci na Dolenjskem priljubljeni, kaže tale dogodek: Z nekega manjšega kraja so se domobranci umaknili, Komunisti, ki so nato prišli, so več hiš zažgali in ljudem vse izropali. Govorili so po vasi, da so vse domobrance, ki so bili prej v kraju, pobili. Ljudje so bili silno |x>trti. Ko p:« >o so prav isti domobranci čez nekaj dni vrnili v krni. so jih prebivalci sprejemali s solzami veselja v očeh, jim stiskali roke in govorili: -»Glejte, vse so nam pokradli. Pa ni nič hudega! Da ste le vi živi In zdravi! Tako smo se bali, saj so nam lagali, da ste že vsi pobiti.«
Komunisti se cnnšajo nad ujetniki.
Domobranca Pivka, ki so ga komunisti ujeli v domu na Kalcah, so strahovito mučili. Najprej so ca pretepli, nato pa so ga odpeljali v gozd, ga privezali na suho drevo in vso skupnj zažgali. Pivk jo umrl v groznih mukali.
Kako je pri komunistih. Pred dnevi
je ušel od komunistov in se javil pri domobrancih komunistični mobilizirane« Klarif Ivan. Pripadal je štabni patroli X. Ljubljanske brigade. Povedal je zanimive stvari iz današnjega stanja komunističnih brigad. Potrdil je vest, da je v zadnjih bojih na Ajdovcu padel brigadni polltkoniisar Frlia. V bojih okron Ribnice pa da je padlo nad 100 komunistov, okrog 150 pa je bilo ranjenih. Zanimivo je, da je v teh bojih sodeloval tudi komunistični tank, ki pa jc kmalu izgubil verige in so ga morali pozneje s konji zavleči v zaledje. Cela »brigada« šteje danes največ 150 mož, najmočnejša Četa pa premore komaj 12 komunistov. V brigadi je oboroženih tudi 10 »tovarišic«, ki so v begu precej urne. Prehrana moštva je naravnost obupna, morala je spričo porazov in izgub popolnoma padla in nihče več noče in ne more verjeti komunistični propagandi. Vsi mohilizirnnci vedo. da jc vse laž. ki so je komunisti poslužujejo, da bi prikrili resniro in dejansko stanje. Če ne bi polit-komisarji in slari komunisti stalno nadzorovali prisilnih mobilizirancev, bi brigada kmalu štela no mož. Toliko jc namreč starih komunistov.
»
SVETU
<( |e bogato pisana beseda
zgradba, bogastvo in lepota cerkvene li-turgije, ki se je v dolgih stoletjih pod vodstvom Sv. Duha izoblikovala v katoliški Cerkvi. Ni čudno, da je sv. Cerkev prav mašnim obredom posvečevala posebno skrb in jo še posvečuje; saj je sv. maša najgloblji vir milosti za vsakega človeka. Mašne molitve nas uče zdrave, vedno sodobne pobožnosti; če ee teh držimo, se ni bati, da bi zašli na kriva pota.
Misal je že od nekdaj vernikom in umehnikem predmet resničnega spoštovanja in velike ljtibeeni. Dolgo časa je bil dostopen le duhovnikom in laikom, ki so znali latinsko. V novejšem času pa so ga začeli prevajati v žive jezike. Med Nemci je najbolj razširjen Schottov prevod; prva izdaja je izšla 1884; 1. 1934 pa že 37 izdaja, Danes imajo vsi večji pa tudi mnogi manjši narodi prevode celotnega misala; omenjam Ie Poljake, Čehe, Hrvate, Glavni namen liturgične obnove je misalu utreti pot med ljudstvo, tako da bo misal postal prava ljudska knjiga; seveda je to še vedno le sredstvo za globlje življenje s Cerkvijo,
. Slovenski prevod je sad šestletnega
vztrajnega, resnega in ne lahkega dela, Glavno breme sta nosila oo. cietercijana, ki sta kot prevajalci podpisana. Spretno «ta izrabila delo vseh tistih, ki so z do-
brimi liturgičnicii molitveniki pripravljali pot celotnemu prevodu. Taki molitveniki so zlasti Pečjakovo »Večno življenje«, ki je v več kot pol milijona izvodih razširjen med slovenskim narodom; Pogačnikov »Veliki teden« in »Družinski molitvenik«, Voduškove »Svete maše«; v zadnjem času bogati Vrečarjev molitvenik »Kristus kraljuj«. Te molitvene knjige bodo gotovo ludi v prihodnje še vedno imele velik pomen ter bodo vzgajale kot doslej narod k pravi pobožnosti.
Misal je povečini nanovo preveden. Nekatere strani pa so povzete iz omenjenih molitvenikov, kakor izvemo na str. VII. Prevesti ali deloma na novo predelati je bilo treba tudi liste in evangelije; povzeti so po škofijski izdaji »Listi in evangeliji«, ki je za tisk pripravljena, pa žal še ni izšla. V Rimskem misalu se namreč rabi svetopisemski teskt v u 1 -ga t a, latinski prevod, ki je nekoliko drugačen od hebrejskega oz. grškega izvirnika. Zaradi tega se tudi evangelijsko besedilo tu in tam nekoliko loči od prevoda nove zaveze, ki jc prirejen po grškem izvirniku in smo ga pred leti dobili.
Celotno besedilo so pregledali tudi gg. dr. Fr. Luk man, dr. Aleš Uše-ničnik, dr, Anton Breznik in dr. Ivan Grafenauer. Že ta imena nam jamčijo, da bo prevod točen In lep. Lepo naslovno sliko in notranjo opremo jc izdelal akad. slikar Slavko Pengov. S praktičnimi nasveti glede zunanje opreme je pomagal arh. J. Plačnik.
Glede razdelitve bi omenil, da sta se prevajalca na splošno držala zapovrstne-ga reda, kakor ga imamo v latinskem izvirniku. Le namesto uvodne obširne razlage cerkvenega koledarja in mašnih rubrik imamo lepo začetno poglavje z naslovom: Okrog božje evharistične mize. V njem najdemo najvažnejše o Gospodovi žrtvi, zgradbi cerkvenega leta itd. Praktična uvedba v misal na str. XX, si. bo dobrodošla molilcem, da bodo mogli knjigo čimprej s pridom rabiti. Poglavje o vrstah in stopnjah bogoslužnih dni je dobro pojasnilo Ka umevanje liturgičnega koledarja. Kar je treba vedeti o prošnjah, votivnih mašah, mašah za rajne, bogoslužnih barvah, izvemo na naslednjih straneh. Bogoslužni koledar, sestavljen za naše kraje, in nasveti za dejavno udeležbo pri sv. maši zaključujejo potrebna uvodna pojasnila, ki obsegajo celih 58 strani. — Zatem pa slede:
1. Maše za posamezne dobe cerkvenega leta (proprium de tem-pore) str. 59—400. Pred največjimi prazniki, n, pr. božičem, veliko nočjo, bin-koštmi, je kratek, prisrčen uvod, ki v nas ustvari praznično razpoloženje za lažje umevanje velikih dogodkov, ki se jih spominiamo. Veliki teden je najvažnejše besedilo objavljeno latinsko in slovensko. Na str. 340 je v soboto med os-mimo presv. Srca Jezusovega atisnjen obrazec za praznik prečistega Srca Marijinega, ki je zaenkrat dovoljen Ie nekaterim krajem.
Po tem prvem delu pride priprava na sv. mašo. V izvirniku jc tiskana pred njim. Ker je pa slovenski misal namc-n|en predvsem laikom, ki ga bodo v začetku maše odpirali tam, kjer se maša začne, t. j. pri »Redu sv. maše« na str. 409, je uvrstitev na tem mestu kar dobra.
2.	Drugi del obsega Red sv. maše (ordo Missae) str. 409—468. To je stalni, nespremenjeni del, ki je pri vseh mašah enak. Tiskan je prav pregledno v dveh barvah. Posebna skrb je posvečena kationu ali pravilu sv. maše. Tudi ta jc nekoliko popravljen, torej ranličcn od tistega, ki je bil kot obvezen objavljen v Škof. listu 1934, str. 78—86.
3.	Posebne maše svetnikov (proprium Sanctorum) so naslednji del str. 477—762. Iz praktičnih razlogov so kar vmes uvrščeni svetniki, ki jih obhajamo po naših krajih. Oracijc (prošnje) svetnikov papežev so popravljene po novih obrazcih.
4.	Slede skupne maše svetnikov (commune Sanctorum) str. 1*—56*. Na str. 3* dobimo žc novi obrazec za enega ali več papežev. Dodane so prošnje skupnih maš svetnikov, maše v čast bi. Devici Mariji in maše po želji (votivne maše) s prošnjami za razne zadeve.
5.	Z mašami za rajne str. 128*—146* se prevod zaključi.
Misalu je dodan še kratek molitvenik z liturgično jutranjo in ve« černo molitvijo. .Tudi spovedne in oba
so nadaljnje izžrebane in objavljene številke knjižne tombole Zimske pomoči za četverke
Doslej so bile objavljene številke za dvojke: 30, 23, 41. trojke: 46, 36, 63, 20, 49.
Četvorko bo zadel, kdor bo imel štiri od do sedaj objavljenih številk v isti vodoravni vrsti. Dobil bo naslednje knjige:
1. Jurčič: Cvet in sad. 2. Gregorčič: Oljki. 3. Dular: Krka umira, odnosno Bevk: Po živalskem svetu. 4. Slapšak:
En starček je živel. 5. Velikonja: 888/3 anekdot, b. Meško: Mir božji, Ob tihih večerih, odnosno Podlimbarski: Go-spodin Franjo. 7. Matičič: Petrinka. 8. Vnštetovu: Umirajoče duše.
Knjige bodo na razpolago dobitnikom v drugi polovici naslednjega tedna. Natančen dan bo še objavljen.
izžrebane številke zn petorice bomo objavili 21. t. m., odnosno na predvečer, v soboto, 20. t. m.
. prezitat - lastnikom Sternenovih portretnih del
Kakor ie gospod prezident, div. general Leon Rupnik, prevzel pokroviteljstvo portretne razstave akad slikarja Mateja S t e r n e n a, se je za to važno prireditev našega kulturnega življenja takoj tudi zavzel z vso skrbjo.
V prvi vrsti je gospod prezident naprosil Narodno galerijo, naj pripravi in uredi tehnično stran razstave, a Socialna pomoč, ki ji je namenjen dohodek razstave, bo poskrbela za vse drugo, zlasti pa za zbiranje portretov pri lastnikih.
Lastnikom Stcrncnovih portretnih del je gospod prezident napisal pismo, kako je vesel prilike, da ob razstavi lahko izkaže spoštovanje velikemu slovenskemu mojstru ter mu obenem izrazi svoje priznanje za globoki socialni čut, ker je dohodek svoje razstave namenil Socialni pomoči. Obenem pa pokrovitelj Sterncnnve razstave, gospod prezident, prosi lastnike, ki gotovo visoko cenijo mojstra Sternena in njegovo delo, naj za razstavo posodijo portretne risbe aH slike in skice ter jih izroče pooblaščencem Socialne pomoči, da jih dostavijo Narodni galeriji v varno shrambo ,
Socialni pomoč je danes žc račela zbirati Stcrn°nove portrete po mestu s svojim tovornim avtomobilom. Upamo, da
pooblaščenec Socialne pomoči, ki se bo s pismom gospoda prezidenta oglasil pri lastnikih, nikjer ne bo naletel na odklonitev prošnje gospoda prezidenta, saj je lastnikom zagotovljeno, da bodo najkasneje v 8 dneh po zaključku razstave dobili vse svoje umetnine spet nepoškodovane vrnjene na dom. Obenem pa lastniki tudi vedo, da bodo vse umetnine ves čas najstrožje zastražene tako v Narodni galeriji kakor na razstavi v Jakopičevem paviljonu. Prosimo lastnike, naj portrete takoj izroče pooblaščencem Socialne pomoči, saj je Se komaj dober teden do otvoritve razstave. Vsesslike je treba natačno pregledati zaradi čim učinkovitejše ureditve razstave, obenem bodo pa vse slike fotografirane zaradi morebitnih reprodukcij v razstavnem katalogu. Lastniki naj tudi upoštevajo, da je tisk razstavnega kataloga z velikim številom reprodukcij preccj zamuden, zato jih pa tudi še posebno prosimo, naj ne odlašajo z oddajo umetnin, da ne bo treba dvakrat hoditi ponje.
Prijatelje umetnosti in lastnike portretov mojstra Sternena pa spet prosimo, naj iih takoj naznanijo Narodni galeriji, da bo razstava mojstra Sternena čira popolnejša.
Novi proBovi
■{■Nežka Rcmic. Umrla je v torek, dne
15. t. m. v splošni bolnišnici v Ljubljani po daljšem bolehanju gdč. Nežka Rcmic iz Podsmrckc pri Dobrovi. Pokojnico bodo prepeljali na dom. in io v četrtek dne 18. t. m. dopoldne položili k večnemu počitku na domačem pokopališču na Dobrovi.
+ Stanislav Osterc. Po dolgi in budi
bolezni je v Bogu zaspal gospod Stanislav Osterc, strojni ključavničar v Ljubljani. Blagega rajnega bodo pokopali v četrtek ob štirih popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah.
•f- Ivana F.rbcžnik. V flfl. lehi starosti je umrla gdč. Ivana Erhežnik. Blago raj-nico bodo pokopali v petek, ob treh popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah.
Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje.
Zgodovinski paberki
18. velikega travna.
Leta 1241 je prišel v Kamnik vofroda
avstrijski in štajerski Friderik II. Bojeviti, poslednji Bamberžan. Friderik je bil orjaške postave, pogumen in podjeten, pa tudi nasilen, hotel jc razširiti svojo oblast preko vseh slovenskih ozemelj, posebno pa se je zavzel za sosednjo Kranjsko. V ta namen se je poročil z Agnezo Andeks-meransko, članico rodbine, ki je gospodovala na Kranjskem. Po smrti svojega tasta Otona si je nadel Friderik naslov »gospod Kranjski«, hoteč s tem pokazati, da mu je do nasledstva za umrlim vojvodo in da hoče postati edini gospod na Kranjskem. In res je prišel večji del an-deške posesti v Friderikove roke, med drugim Kranj, Kamnik, Mengeš, Višnja gora, Mchovo, Metlika, središče je bilo v Kamniku. Zaradi velikega političnega in finančnega pritiska je imel vojvoda veliko nasprotnikov, ki se jim je pridružil tudi cesar. Friderika je zadel državni preklic. Ko pa je doživel cesar v Italiji neuspeh se je pobotal z vojvodo in se celo dogovoril, da bo njegovi deželi Avstrijo in Štajersko povzdignjj v kraljestvo, pridružil pa jima še Kranjsko. Se preden je bil načrt izveden, jc Friderik II. Bojeviti padel v bitki ob reki Litvi z Madžari. Fri-
derik II. ni imel moških potomcev, zato se je začela ljuta borba za njegovo dediščino, ki je pripeljala v naše kraje najprej Premysla Otakarja, ko pa jc ta obležal v bitki na Moravskem polju 1278. leta, pa Habsburžane.
Leta 1291. je padel Akkon v Palestini znova v seldžaške roke, s tem so izgubili kristjani svojo zadnjo postojanko na si-rijskih tleh. Osvojitve križarskih vojn so dokončno propadle. Križarske vojske so delo papežev, ki so po boju za investituro postali duševni in večji del tudi politični voditelj zahodne Evrope. Njih cilj je bil obnoviti krščansko gospodarstvo ▼ sveti deželi. Kljub temu da niso dosegli svojega namena tvorijo križarske vojne važno razdobje v zgodovini zahodne Evrope. Oslabele so islam in ga stoletja odvračale od evropskih mej, razširile duševno obzorje evropskih narodov ter močno pospešile gospodarski in kulturni napredek zahodnega sveta.
Leta 1S04. je bil oklican Napoleon Bo-naparte za dednega cesarja Francozov.
Leta 1848. je bilo otvorjeno zasedanje nemškega zveznega parlamenta v Frankfurtu. Nemci so skozi vse 19. stoletje težili po političnem zedinjenju. Pri tem pa niso imeli enotnega načrta. V frank-furtskem parlamentu sta obstojali v glavnem dve stranki. Malonemška je zagovarjala združitev vseh nemških dežel in držav pod vodstvom Pruske brez Avstrije. Velikoncmška pa je zagovarjala avstrijsko vodstvo in združitev Nemčije s harbsbur-škimi deželami. Zmagala je malonemška, toda čas za zedinjenje Nemčije še ni bil zrel.
Leta 1917. ie nastopila v Rusiji vlada Kercnskega, ki pa je le pripravljala pot Leninu.
Leta 1938. je umrl pisatelj dr. Ivan Lah.
Dr Franc Jaklič:
Ignacii RnoiiletoiPin nieipi misiionslii sodelavci v osrednji fifriiii
2ivlien;epis velikega slovenskega človeka, misijonaria in ra/.tsko* alen v 19. stoletiu. 374 strani z 31 podobami in preg ednini
zemlievidom Vezano L 100.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
hafilne molitve, litanfj-e, krifev pot dobimo ob koncu, tako da misel more deloma nadomeščati tudi običajne molitve-nike, ki jih imajo v rokah verniki, kadar se pripravljajo na prejem sv. zakramentov ali kadar se udeležujejo ljudskih po-božnosti. Dve koralni maši, slovenska in latinska, ki ju je oskrbel dr. Fr. Kimo-vec, zaključujeta obširno knjigo.
Novi slovenski prevod misala je eno najpomembnejših del, kar smo jih dobili v zadnjem času. Je pa tudi temeljito, premišljeno, solidno delo, ki smo ga lahko veseli. Vsaka molitev, vsaka vrstica je zahtevala mnogo premišljevanja, iskanja izrazov, primerjanja z izvirnikom in raznimi prevodi. Slovenski prevod je jasen in domač. Jasno6t v izražanju in domačnost v besedi je posebna prednost našega misala. Ker je izdnja slovenskega misala velik dogodek, se ne bomo čudili, ca sta prcvajalca z odobrenjem škof. or-dinariata šla preko že udomačenih molitvenih obrazcev, ako se jima niso zdeli zadosti jasni in domači. Za zgled naj navedem le prošnjo na praznik sv. R. T. Cerkveni molitvenik ima naslednje besedilo: »O Bog, ki si nam v čudežnem zakramentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi tako častiti, da bomo sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutili.« Rimski misal pa pravi: »O Bog, ki si nam v čudežnem zakramentu zapustil spomin svojega trpljenja, daj nam, te prosimo, naj teko častimo svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi, da bomo vedno čutili v sebi sad tvojega odrešenja.«
Za današnji dan
Koledar
Četrtek, H. velikega travnnt Vnebohod Gospodovi Erik, kralj ln mučenee; Aleksandra, devioa ln mučenloa. Petek, lt. velikega travna: Celestln V.,
papež; Pudenoljana, devloa; Pudent, »p. Sobota, 21. velikega travna: Bernardin Slenski, spo&navaleo; Plavtlla, aveta Cena; Ivon, Škot.
Dramsko g led nI Išče
»Zemlja«. Izven. Ob IS.
Operno gledališče »Dob Juan«. Red Četrtek. Ob lt.
Kino Matica »KBnapnrskl tiger« oh 19..11) ln 19. »Indijski nagrobni spomenik« ob 17 ln IS.
Rino Union »Njegova »ajboljša vloga« 10.JS, 15, IT, IS.
Kino Sloga
»Vestnost obmejnega uradnika«, predelave ob 10. 15, IT ln 19.
Kino Kodeljevo
»Opereta« ob 14.30, 16.45 ln IS.
Lekarniška služba Nočno s l a t b o imajo I e k a r a ei
na praznik: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahoveo, Kongresni trg 12: mr. Komotar, Vič, Tržaška costa; v potok: dr. Pieeoli, Dunajska eesta 6; mr. Iločevar, Celovška eesta 62, ln mr. Gar-tus. Moste. Zaloška eesta.
Zdravniška služba Praznično zdravniško službo bo vrBll od
srede od 20 do petka do 8 mestni višji zdravnik dr. Ciber Frane, Ljubljana, Štefanova ulica 7, telefon 86-41.
Prihodnja številka ,Slovenca' izide 19. V. zvečer z datumom od 20. V.
Opozorilo kadilcem
Ker trafikanti dobijo posamezne vrste cigaret v omejenem številu po ključu, zato obveščamo kadilce, da je mogoče postreči kadilcem's cigaretami le v sledečem razmerju:
<% Neretva, 30% Morava, 36% Ibar in Zeta in 30% Drava cigaret. Neretva in Morava, se lahko na željo nadomeste z Drava cigaretami.
Združenje trafikantov v Ljubljani.
Važno za trafike
Napisne tablice z razdelilnim ključem za nadrobno prodajo cigaret naj trafikanti v petek 19. maja dvignejo v glavni zalogi.
Kdor želi lepilo naj prinese seboj posodo.
Promenadni koncert
Na praznik bo ob 11.15 pred Narodnim domom v Ljubljani promenadni koncert godbe Slovenskega domobranstva. Dirigiral bo višji narednik g. Strah Henrik. — Spored: Prinčič: Pet narodnih, koračnica: Franc Suppe: Slavnostna uvertura; Učakar: Moravska dolina, potpuri; Zaje: Nikola Zrinjski, fantazija; Sebek: Zbor dervišev, inter-mezzo; Kuletin: Kroz splitske kale; koračnica.
Rdeči križ poroča
Poziv. V poizvedovalnem oddelku naj so zgla.se pri reforentu III.: Pollak Oskar, Vidmar Kmanuel, Harlman Oton Herman, Bab. nik 8tana, Slohodnik Janez, svojci Kordiš Antonije lz Segove vasi, svojci Malnarja Antona (roj. 28. 8. 1921), Jeličič Dobrila, Langus Josip, Oražem Alojz lz Bukovice ter Janožič Rihard (roj. J. 4. 1914).
Ali se še ne bomo izmodrili?
Prevajalca sta ne samo v prevajanju besedila, marveč še v marsikateri drugi reči »orala ledino« kakor beremo na str. I VII. Mnogo izrazov sta na novo ustvarila, n. pr. shod (statio), bedenji dan (vigilia), slednica (sequentia) itd. Všeč mi je tudi to, da pišeta včasih s v. maša, včasih samo maša, kakor je pri nas v navadi.
Prevod celotncga misala ima vekk pomen za nadaljnji razvoj liturgične obnove. Veseli smo ga duhovniki, veseli so ga laiki. Duhovniki se bomo ob lepi domači besedi laže vglabljali v velike skrivnosti, ki nam jih je Bog zaupal. Za laike pa ima prevod še večji pomen, saj jim je latinščina večinoma teže umljiva. Posebno ga bodo veseli tisti izobraženejši verniki, ki so vsak dan pri maši; z misalom v roki bodo laže spremljali mašne obrede in tudi sodelovali.
Za čim globlje umevanje me?nega besedila v misalu pa nujno potrebujemo še dveh knjig: dobre razlage mašnih molitev in obredov in b o g o -služnega koledarja, prirejenega za naše kraje, po zgledu Parschovcga, Das Jahr des Heiles.
Kakšno veselje in zanimanje vla3a za slovenski prevod Rimskega misala vidimo najbolje odtod, da je skoraj polovica naklade že oddana, čeprav je knjiga šele pred par dnevi izšla. Prevajalcema k lepemu delu čestitamo z željo, povzeto po poobhsjilni prošnji maše križevega tedna: »Spremljaj, prosimo, Gospoa, naše prošnje z dobrotno naklonjenostjo, da bomo iz tvojih darov... v evoji stiski zajemali tolažbo in rastli v tvoji ljubezni.«
Dr. Ciril Potočnik«
Komunizem je taka pošast, da Jo je treba pobijati s vsemi sredstvi. In pobijajo jo. Pobijajo jo vojaki z orožjem, govorniki s predavanji. Težko čakamo, kdaj bo žo dežela čista, kdaj bodo mogli begunci na svoje domove, Ljubljančani iz svojega oklepa, preko žične ograje na deželo.
A komunizem se ne pobija samo ■ puško ln besedo, komunizem je treba pohlJaM tudi i dejanjem. In še prav posebno z dejanjeml
Vsakn stvar Ima svojo vzroke. Tudi komunizem jih ima. Ali si moremo misliti, da bi bil tBk goro»tasen po.av v zgodovini človeštva kakor je ta, nastal slučajno! Zato ker »o si nekateri čudaki izmislili in ubili v glavo, da bo tako življenje najprimernejše za človeško družbo. Pa kaj bi o vzrokih komunizma ugibali, ko nam je vsem jasno, kje tiče njega vzroki! Pritisk rodi odpor. Krivica kriči po pravici ln ne miruje, dokler so ne odpravi. Seveda se odpor rad zaleti v drug ekstrem. Zgodi se pa rado, da kdor je bil tlačen, ko pride nn VTh, sam tlači druge. In kdor je kričal po pravici, začno, ko pride, do moči, sam drugim krivico delati.
Vendar Je ln oartane resnica: lComnulzom s« rodile socialne krivice. Seveda so pri njegovem rojstvu sodelovali ln kutnovall tudi drugi ftinitelji: grobi materializem In brezbo<!tvo. — In ni čudno, čo je Izbruhnil i vso silo na dan v Rusiji, kjer so bili prepadi med visokimi ln nizkimi sloji največji, svoboda najbolj omejena.
Al se bo sedanji rod kaj naučil lz tega t Saj je zgodovina učiteljica življenja. Zel, da se ljudje iz n.ie uče malo ali nič. Sicer bi po prvi svetovni vojnj ne bila tnkoj druga, ko še rane prve niso zaeeljene. A to, kar smo mi preživeli in doživeli od lota 1914 do 1944, je tak kos svetovne zgodovine, dn bo ostal v tej zgodovini vedno rdečo podčrtan. To je tak glasen krik in nauk, da bi moral ljudom vedno doneti po ušes i h.
Ali so ho po tej najstrašnejši vseh vojn sedanji rod kaj spametovali Knj monite . . .t
Zaeukrat, kaže, nI še prišel do spoznanja.
Dvojen velik nauk natn na glas trobita na ušesa obe svetovni vojni:
1.	Svot brez Boga, brez vere, sam sebe uničuje.
2.	Krivica se sama v sebi maščuje.
Dvojen klic se torej razlega iz t» vojne
po svetu:
1.	Svet, vrni se k Bogu nazaj! Mislil si v svoji domišljavosti, da ti Boga ni treba. Spreglej, kam to je privedla tvoja domišljavost!
2.	Ljudje, bodite pravični! Trajno se krivica ne da držati. Vsaka krivica so prej ali slej maščuje.
Jih je neka i, a razmeroma mnlo, ki se jim oči odpirajo ali so so jim žo odprle: Tako ne gro dalje! Bog nam je potreben. Priznajmo ga, uklonimo se mul
In pravični Pa njena sestra: ljubezen! Kje stat .., Dn. stori »o nekaj dobrega v tej silni hedl. Zdi se, da se veliko stori. Zimska pomoč, Socialna pomoč, Škofijska dobrodelna pisarna, Rdeči križ, Kolodvorski mlaljon. To jo že nekaj. To jo veliko. Se nikdar so ni toliko delalo na dobrodelnem pol.in kakor zdaj. Saj pa tudi nikdar ni bilo tako bedo, kakor jo gledamo mi.
In spričo te bede se stori še veliko pro-
malo. Naj govori pismo neke vdove a tremi otroki:
»Sin mi J« bolan, obe dokllel hodita v Solo. Nobeden otrok nič ne zasluži. Jaz pa, ko moram trem otrokom gospodinjiti ln cel dan delati okoli, da spravim z veliko silo
potrebni živež skupaj, kje naj kaj zaslu-žiml Pravite, da dobimo podporo od društev, tja naj gremo. A pomislite, kako moremo s podporo 100 lir na mesoo živeti 1! Ko bi bila mlajša, bi še bilo; danes pa, ko sem stara 56 let, zraven toliko skrbi ln težav, pa ne morem več. Dan za dnem som slabša in upam, da se me Bog usmili in reši toga težkega življenja. Ne morem Vatn povedati, kako mi je hudo, ko dobim na svojo prošnjo žaljivo odgovore, ko lepo prosim, naj so mo ljudje usmilijo. Ko pridem domov, »e razjočem .. .t
Pri tem pa slišimo, da so samo t eni
gostilni popili v treh moseeih .160 hektolitrov vina, v neki zadrugi pa on »am dan za 70.000 lir. So ljudje, ki en.večor zapravijo po 300 lir. Denarja toliko, da nekatori ljudje no vodo, kam z njim in kako bi ga zapravili. Dežela pa vsa, izropana, požgana, opu-stošona. Kako bodo ubogi ljudje žlvclit A knj brigajo bogat« reveži. Snmo da sami lahko žro, žro in žro. In kaj brigajo jokajoče matere in stradajoči otroci nečlmrne ženske. Naj stradajo, naj umirajo — snmo, da imamo me cigarete in pomalane ustnice! To jo v tem času nujražnejšel
To vam jo slika moderno kulture. Kaj narod in narodna nesreča, kaj tisoči trpečih in umirajočih — mi se hočemo življenja veseliti, si kaj privoščitil Kultura brez srca — na zunaj bleščeča, a v jedru — popolno barbarstvo!
Ali bomo to kričeče nasprotje med bogastvom in siromaštvom, med uživanjem in stradanjem šo mirno gledali! Ali nam ne kriči komunizem dovolj glasno, da je treba temu koneo napraviti!! Corkev zagovarja pravico do znsebno lastnine, a uči, da lmn kapital socialne dolžnosti. Ce pa posedujoči tega sami nočejo uvideti, če mislijo, da se lahko po mili volji zabavajo, medtem ko milijoni poleg njih od hudega poginja.io, potem jim je treba to tako povedati, da bodo razumeli! Po deželi in deloina po mestu vlada silna revščina. Knko se bodo ljudje preživeli! Kje naj se vzame denar? Tam. kjer ga jc dosti!! Popolnoma napačen je zdaj splofno veljaven nazor: »S svojim denarjem počnem, kar hočem: naj ga v vodo vržem, ali pa poženem po grlu, kaj to koga briga!« Da, to briga nas, to briga reveže, briga ves narodi
»Kar imaš ti preveč, to si ugrabil dru gim,« pravijo corkveni očetje, ki so se sami do skrajnosti žrtvovali za drugo. Vsi ljudje imajo pravico živeti! Bog je dal zomeljsko darovo zato, dn jih uživajo vsi njegovi otroci. Kdor je zmožen delati, jc dolžan delati! Kdor pa nI zmožen, ga Je treba z vsem potrebnim oskrbeti. Nemčija jo v socialnem o/.iru storila veliko. O tem ni dvoma, dn je njena socialna postavodaja najboljša. Ce v Čem, jo posnemajmo predvsem v tem! In s tem naj se prične takoj! Brez odlašanja! Kdor Ima. ta naj da, ta tnora dati, da bodo vsi ljudjo lahko živeli!	J. K.
Naročajte »SIIET«
V »Slovenčevi knjižnici« je s e d n j že izšel
Ivan Matičič: Fant s Krastaja,
ki je zares prijefno branje. V programu zti la mesec sia na vrsti novi dve knjigi, in sicer:
Dušan Radič: Vas
in
Maks Metzger: Monika patuja na Madagaskar.
Postanite naročnik »Slovenčeve knjižnice«! Na razpolago so vam še vse knjige letošnjega leln, da lahko izpopolnite svojo družinsko knjižnico. Postanite naročnik za naprej I No zamudite priložnosti!
Dnevne novice
Frančllkanika dvorana. V nedeljo, 21. maja, ob 1» zgodovinska drama »Kraljica Vzhoda«. Igrajo gojenke konvlkta Notre Du, me. Vstopnice v trgovini Sflligoj.
Obvestilo za domobranca Joža Kralovca, Solo pri Velikih Laščah: Oče se nahaja v ljubljanski bolnišnici.
Ljubljanske alutklnjel V nedeljo, 21. maja. ob 17 vse v Delavsko »bor-nleo, kjer bo za vas protlkomuiilstlčno predavanje. Pokažite svojo narodno zavest ln svoje protlkomunlstlčno prepričanje.
Za destnfekcljo ust ln grla uporabljajte paslile Menthoforin. Dobite v vsaki lekarni.
Društvu slepih je daroval g. Hugo Mi-laveo 300 lir in g. dr. Alojzij Kpbal 300 lir v počastitev spomina blagopokojncga g. La. disluva ltcgvarta lz Zagreba. Dobrotnikoma so odbor najiskreneje zahvaljuje.
Dve produkciji šole Glasbene Matice bosta v ponodeljek, 22., in sredo, 24., vsakokrat ob 18 v mali fllharmonlčnl dvorani. Nu obeh produkcijah bodo nastopili gojenci oddelka &a solopotjo, klavir, violino in an-sambi. Ker sta to poslednji dve produkciji instrumentalnega oddolka šole Glasbene Matice v letošnjem letu, opoznrjamo starše in prijatelje mladine nanju. Spored so dobi v knjigarni Glasbene Malice.
Sadjarska podružnica na Viču bo oddajala krompir v petek in soboto v Rožni dolini XVIII-1.
llčlte se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni iečaj4 (dnevni ln večerni! priče, njnjo 22., 23. In 24. maja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšče »Clirlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
KINO MATICA
Zaradi ogromnega zanimanja za
film »EšNAPUHSKI TIGER«, bomo istega predvajali nepreklicno zadnjikrat v četrtek, dne 18. t. m., ob 10.30 in 15. — Uprnva.
Hišna goba uničuje vašo hišo? Razkužila navodili prejmete pri strokovnjaku inž. Prezlju, Wolfova ulica 3; ur. ure od 8—12.
Mravlje so vam nadležne? Odpomoč prejmete pri inž. Prezlju, Wolfova 3. ur. uro .1 8 do 12.
Kmetovalci, posadite na ona mesla, kjer seme sončnic ni skalilo, novo seme, ki ga dobite pri občinskem uradu. Ker e to seme dobro kaljivo, dajte v eno jamico 2 do 3 zrna. Sadite ludi čimveč buč med koruzo in sončnico ter ob robu njiv. Tako boste mogli v čim večji meri zadostiti zahtevam naredbe o obvezni saditvi oljnih rastlin.
Dramsko gledališče
Četrtek. 18. maja. ob 18: »Zemlja«. Izven.
Cene od 24 lir navzdol. Petek, IS. maja, ob 18: »Ognjenik«. Red B.
K. Schtlnherr »Zemlja«. Igra o livljonju v treh dejanjih. Osebe: Stari Kremen — M. Skrbinšek, Janei, njsgov sin — P. Kovič, Reza, gospodinja pri Kremonovlh — P. Juvanova, Katra, dekla pri Kremenovih
—	Kraljeva, veliki hlapce — Gorlnšek, srednjt hlapeo — Drenovec, konjski hlapee
—	Bratina, hlapč« — Starič, Svetarnlea — Rakarjeva, Ledeničar — Lipah, sdravnlk — Košuta, mizar — Blat, grobar — Plut. Ro-iifer M. 8krbinšek, scena Inž. Franz, kostumi J. Vilfanove.
Strlndhergova »Nevesta ■ krono«. Ker se zaradi obolelosti ln tehničnih ovir premiera »Done Dinne« ne more vršiti ob določenem času, bodo dobili abonenti medtem predstavo »Nevesta s krono«, ki je bila žo začetkom sezone določena za abonma, a se zaradi dolgotrajne obolelosti Mire Danilove n| mogla vršili. Red Prvi bo imel »Nevosto s krono« v torek, 23. t. m.
Operno gledališče
Četrtek, 18. maja, ob 18: »Don Juan«. Red
Četrtek. Petek. II. maja: Zaprto.
Frančiškanski oder
Nedelja, 21. maja, ob 16: »Kraljica Vzheda«.
Zgodovinska drama.
Oddajnlška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 18 .maj:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila t slovenščini
—	9 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 9.20 Zvoki Za praznik — 10 Prenos maše iz ljubi j. stolnice. — 12 Opoldanski koneert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini 12.45 Koneert malega orkestra pod vodstvom A. Dermelja — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Fantovski zbor ln Sraml »Štirje fantje«
—	16 Komorna glasba — 17 Poročila v nemščini in slovonščini — 17.15 Dobra volja v duru in molu — 18 Vojakove sanje — 19 30 minut za razvedrilo v glasbi in besedi — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena modigra — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Glasba ob večerni uri — 21.15 Narodno glasbo Izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Malo kramljanja, malo plesanja, mali orkestor vodi Dušan Prevoršek.
Dnevni spored za 11. maji
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini ln slovenščini, nalo koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini In slovenščini — 12.45 Koncert malega orkestra vodi Dermelj
—	14 Poročila v nemščini — 14.10 Car operete, radijski orkester vodi D. M. Sijanco — 17 Poročlia v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trlo — 18.45 Iz našega leposlovja, Gašparln: Gorski mož — 19 Koneert komornega zbora — 19.30 Poročila v slovonščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.15 »Na vokance«, zvočna Igra po istoimenski noveli Ivana Preglja, priredil za radio Janko Moder, Igrajo član! Ljubljanske drame — 21.15 Lepa pesem ob večerni url
—	22 Poročila v nemščini — 22.10 Andalu. zijske noči.
<
Vsakdanja Ljubljana po kromstovih zapiskih
Češnje prvič na trgu
Ze prejšnji teden je prišlo nekaj če-icnj na pokušnjo v Ljubljano. Kot prve poinl ldanske češnje so bile seveda tudi lo precej vodene. Pa jih ni mnogo ljudi pokušalo, saj jih je malokdo videl, kar na liho so bile razprodane, čeprav njihova cena ni bila vodena. Začetek tega tedna {e pn že nekoliko večja pošiljka prvih češenj prišla v Ljubljano. Bile so seveda !p bolj drobne, pa tudi po okusu nič polnega. Toda kdo bi gledal na to, če je lila cena že 18 lir za kilogram, kar za rrvo pomladansko veselje res ni mnogo. Prodajalke na Pogačarjevcm trgu so v torek pope'dne hitro prodajale in tudi hitro prndale češnje. Največ so jih kupovali piimoidoči, od katerih je vsak začudeno gotovil: »Kaj, že češnje — dajte mi jih no čutit kilograma.
Paradižniki na vojnih vrtičkih
Mnogi obdelovalci vojnih njivic in vrtov so se odločili, da letos nasade po več lo paradižnikov. Nekateri jih imajo žaljenih že kar cele vrste: po 100, 200 celo 500 paradižnikov. Bo pač mnosjo dela in skrhi. toda računajo, da se ho gojitev paradižnikov izplačala, Vajli lahko ho v jeseni sad vnovčiti aLi pa napraviti paradižnikovo mezgo.
5c vedno živahen promet s paradižniki
Po izdatnem deževju zadnjih dni jc zemlja zelo prikladna za nasaditev raznih sadik, tako posebno paradižnikov, ko je nevarnost pozebe in slane minila. Ogromno je bilo v sredo naprodaj raznovrstnih parodižnih sadik. Nekatere gospodinje so lih kupile po več desetin skupaj. Mnogi taktični vrtičkarji so letos nasadili veli-anako število paradižnikov, pc 100 in ie več. Marsikdo računa, da mu bodo aradižniki donašali čedne dobičke in da
,Goriški list' št. 2 in 3
Goriški list v Gorici je sedaj iziel že trikrat. O prvem izidu smo že poročali, /daj naj registriramo v kratkem te zadnji dve številki. Izid tega slovenskega lista v Gorici so vsi Goričani kakor tudi Tržačani z veseljem pozdravili. Tako se javljajo dopisniki iz Gorice, Dorn-berga, Vipave, ki z največjim veseljem pozdravljajo rojstvo slovenske besede v časopisu. Takole piše Podgorčan: »Bodi rnm pozdravljen toliko zaželjeni Goriški iist_ Ne veš, kako si nam manjkal vsa la leta. Veseli smo, da bomo od sedaj brali in zvedeli vse v naši govorici.« Ali Dornberžan: »Vesela smo Tvojega vsta-enja, ker vemo, do se bo4 boril za resnico in pravico, bodi nam pozdravljen!« !n takih pozdravov je list dobil iz vseh krajev lep« Primorske. Tako si ne utira poti, temveč je že vsepovsod z veseljem sprejet kot dolgo pričakovano glasilo Slovencev v Posočju. V drugi številki ie list naslovil poslanico slovenski mladini kot bodočnosti naroda ter se pri tem sklicuje na podobni poziv srbskega generala Nediča. Konča pa uvodničar z bc&edami: »Naš novi rod mora biti slo-enski, mora biti versko in moralno ra popolni višini in naučiti ga moramo misliti evropsko.« V tretji številki pa go-ori uvodničar o Gospodarskih izgledih Goriške. Tako vidimo, da posveča list mnogo prostora kulturnim in gospodarskim problemom srdobnega časa, gledano gledišča Goriške. Sicer pa prinaša novice iz svetovnih bojišč ter o domačih lokalnih zadevah, kar daje listu značaj domačega informatorja. Tako je predem velik opis prihoda Slovenske narodne straže v Gorico. Prav tako iz-emo iz lista zanimivo poročilo, da so Gorici dovoljene samo in izključno dvojezične dovolilnice za prosto gibanje med alarmom. V tretji številki je med kulturnimi stvarmi posebej poudarjena Pregljeva ura v tržaškem radiju ter je v podlistku tudi po6ebej orisana pisateljska pot Ivana Preglja. Tako Goriški list nudi svojim naročnikom mnogo novic iz sveta kakor tudi z doma, poroča o življenju Slov. nar, straže ter svari pred zavajanjem Osvobodilne vojske, nudi mnogo branja (podlistek >Na srebrni obli« ter izvirni »Klic pomladi«), ter posveča svoje strani tudi gospodarstvu, kmetijstvu, športu, gospodinjstvu itd Vsestranski list, ki so ga Goričani resni :no lahko tako veseli, kakor piše poročevalec: »Malokateri novi slovenski list je doživel ob svoji ustanovitvi toliko navdušenja med prijatelji in toliko pokornosti pri drugih, kakor Goriški list.« Tudi mi mu želimo največji razmah.
bo mogel napraviti zadostne množine paradižnikove mezge. Ljudje pa mani sada sladko, zeleno papriko, ki jc tudi priporočljiva, kajti lani je bilo po njej veliko povpraševanje.
Majniška kraljica na trgu.
Bliskovito se je ob zgodnjih tržnih urah raznesla med gospodinjami novica, da je na živilskem trgu že prva domača glavnata »olata. Neka okoličanka jo je pripeljala tri velike jerbase, neka Trnov-čanka pa dva. Prva je prodajala na otoku pri starem kostanju, druga na spodnjem delu drugega zelenjadnega otoka. Lepa je bila ta solata. Mehka je. Navadno jo imenujejo »majniška kraljica«. Bila je hitro razprodana. Za naše tržne prilike pač zanimivo, da je bila ta solata po uradnem ceniku cenejša kot berivka, ki jo je bilo v sredo na trgu — ogromne kupe. Glavnata solata po 16 lir, berivka pa po 18 lir. Zadnjo ceno so prodajalke be-rivki nastavile takoj ob začetku, toda kmalu so popustile najprej za 2 liri, pozneje celo za 4 lire. Obilo je bilo domače špinače, cena po 10 lir, boljša vrsta po 16 lir kilogram. Za soboto je napovedana že prva domača zelena kolerabica. Trg je bil v sredo pred praznikom sedanjim prilikam primerno prav živahen.
Sv. Janez Nepomuk — patron mostov
V torek je godoval sv. Janez Nepomuk. Pri naših poljedelcih je ta svetnik zelo nvaževan. Po mnogih krajih mu kratko pravijo »sv. Janez Fržolar«. Zakaj? So ljudje prepričani, da je doba od sv. Florijana 4. maja tja do sv. Janeza Ncpo-muka, 16. maja torej prva polovica m.va najugodnejša za saditev raznovrstnega fižola, zlasti visokega preklarja. Janez Nepomuk pa velja med našim ljudstvom po mnogih krajih kot patron, zaščitnik in varuh mostov, to posebno v krajih, kjer je mnogo voda in mnogo mostov. Mnogi nekdanji leseni mostovi čez velike potoke in reke so nosili na svoii sredi kip sv. Janeza Nepomuka. Graditelji in čuvaji mostov časte tega svetnika tako kot gasilci sv. Florijana.
Gozdne tatvine
Ne samo po rožniških in golovških gozdovih, marveč ludi po mnogih gozdovih na deželi se vrše velike tatvine raznega lesa in drv. Lani so prišli na sled, da so nekateri ljudje odpeljali vrhniškemu posestniku Francu Jurci ogromno množino tramov in jelovih hlodov. Iz njegovega gozda v kat. občini Preserje so mu odpeljali nad 60.000 kub. metrov tramov in hlodov. Les so prodajali dvema lesnima trgovcema. Državni tožilec je 12 oseh obtožil gozdnih tatvin. Obtoženci so bili sedaj amnestirani.
Znamenita Mačja steza
Marsikateri Ljubljančan ne ve, kje je Mačja steza. Je to znamenita, nekam romantična steza na zapadnem pobočju Ljubljanskega gradu. Ob tej stezi se je vilo v srednjem veku zidovje od gradu proti mestu na Sv. Florijana ulico. Ta steza gre od rebri v stran proti gradu. Svojčas je bila jako priljubljena sprehajalna pot, sedaj je zelo zapuščena in zanemarjena. Tam se pasejo navadno kokoši in koze. Useda se tudi zemlja in kamenje. Potrebno bi bilo, da bi to tiho in lepo stezo uredili in olepšali.
Zaplenjena imovina upornikov
Z razglasom šefa pokrajinske uprave j« zaplenjena imovina uporniku Demšarju Ivanu, žel. uradniku, nazadnje stanu-jočemu v Ljubljani, Posavskega ulica 9, in Kalinu Karlu, posestniku, ter njegovi hčerki Kalin Anici, dijakinji . Oba sla nazadnje stanovala v Ljubljani, Veliki Slradon št. 8.
Ali bodo jablane dobro obrodile
Plemenito hruško vsoh vrst so žo povsem odevetelo. Kažejo, da bo letina ra
nje v mestu in okolici dobra. Jablane so še vodno v najbujnejšetn cvetju. Sadjarji so so zadnje dneve bali, da bi jim lahko mrzlo vreme, zlasti slana, pokončala cveljo na jablanah. Sedanje vremenske prilike pa že navdajajo vse dohre sadjarje z velikim upanjem, da bo tudi letos letina jalK>lk primerno dobra in obilna.
Bodi kmet, študent, gospod, krema RAPIDA povsod/
1,1 KINO »MATICA*
Epolialni velefilm »E8NAP0RSKI Titi ;;il« predvajamo za zamudnike nepreklicno zadnjikrat v i^otrlek. 18. t. ni., ob
10.31 ln 15. Druirl dol filma z Istimi tcralel ln še učinkovitejšim dejanjem
Indijski nagrobni spomenik
predvajamo ob iT tn II.
,SL KINO »UNIO\'<r ""
/abavna ljubezenska »Kolib« znamenitega pevca, ki ira obletavalo »tare in mlade
»Kj3*ova najboljša vloga«
Poje odlifen haritonisl monnkovske driavur opere lian. llolter, t oualih vlocab mlada Marina von Oitlmar. Camila Horn, Paul Dahlke >td Predstave oh 1».3», U, IT In 19!
»it
,EL KINO »SLOGA*
Težka preizkušnja obmejnega carinskega
uradnika v nepreglednem gorskem od soku in protksnost tihotapcev v prelepem obenora napetem Uavaria filmu po romanu Curta Corrtntha
»Vsstnost obmejnega uradnika«
Krasni naravni posnetki, ljubezen. Jazz Annolie* Reinbold. Viktoria v. Ballasko. Rudolf 1'rark. Oskar Sima itd Režija: Paul Mary. Predstave oh delavnikih oh 1( In 1»; oh praznikih In nedeljah ob II. li, 17 ln II.
KINO »KODELJEVO«
Biseri iz opojno Straussovo glasbe odličnem muzikalnem šlagerju
»Opereta«
V srl. vloarnh Willy Forst — Marta FTolst Predstave na praznik »uradi 4zredne dolžino filma ob 14.3«. 11.45 In II; ob delavnikih ob 19
Ul M1ADI BOKCI Iščem 13., ;b„ iu ;9 številko lil. letnika,
ter komnletcn nevezan V. letnik 1940-41. Na razpolago imam cel 1 in il, letnik, ter več Številk I, II. m lil. letnika. Novak Zdrav-ko. Vevče, IVv. Mar. t Polju pri Ljubljani.
HITIMO elektromotorje od t K S, nujno potrebujemo. Platamo telo dobro, Merkur, Puhurje« va b.	(s
CEVIJARSKI STROJ ra šiv.injc gornjih delov, kupimo nli izpo-sodimo proti dobremu ilu. »Triurni«, Milk
plačilu. »Triu kloiičeva 12.
MRCfcS IN GOLA/EN aši, »temec, bol Le, ščurke. aiolje, miti. podgane toluhaijc »0 bramorie zanesljive pokončate » •trupom ki ca lotile v rt rog o rij« kane. Židovska I
2 PRASlčA za rejo, it\s* nska. Na. prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 4201.
rfLAGO ra moško obleko ali ra dantsk* kovu m, v moti r i ali rjavi barvi, prodam. Rimska ccsla 2-111. vraia JO. 1. stop.
KUPIMO Zvon, Klang Kommen-tar. Spengler, Unter. gang, kronika, Ar^o, Pleteršnikov slovar, Kosovo Gradivo, Ramovševa dialek. karta, vse novejše sloven. pripovedne spise in sploh v raznih jezikih znanstvene, medicinske in tehnične knjige novej. šega časa. Kleinma> r & Rnmberg. Miklošičeva cesta lb.
STARE CJRE rapestne, žepne in bo dilke. «amo prav dobro ob ran ip ne kupim Janko Jazbec, Miklošičeva ce»ta 12 tk
SrF.Kl.EMCB razne vrstr kupujemo Plačamo dobro ^a ta to »elie lih oretia memc oa doma . B iiuHid Vodnikov trg »L l
POZOR I Knpaiem vreče ta vse *ek«t iln* odpadke tel Hlačam po najvištl cent Grebene Alojrtj. ^allnsofo oabrelje Vi. Liobliaoa	k
~KUPUJEMO prazne cementne ia • lične papiruate vreče. PfcIRONAHA. I vrževa cesta 35 a.
|_Proriamo_§
generator
Ofljc. »tarojii
do-
maf izdelek, prodam. Naslov 1 o|la»ncm od. »Moicnra« pod šlev. 4141.
FIMM.OVE PRFKIE
dobite v »kladišiu Mnrnd, v živinordrav-eiiki ulici za Cukrar-u.
I Služba E
DAMSKI SALON Bajželj, Gajeva Vil., upre j me pomočnico, (b
KROJAftKEGA
rajenca(ko). Sprejme modno krojaStvo. Ve-har Lndvik, Notranje Gorice it. 40. (Brezovica).
DEKLK za poljska dela sprejmem. Ivo fcnn, me*, mojster, Bohoričeva ul. St. 11._Jb
MODNI SALON Tavčtvr, II i rak a ul. 12, sprejme 2 pomočnici za boljše domske obleke in plašče. Plača lir 6 na uro.	(b
ČEVLJAR ra boljSa dela dobi dela na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod fit. 4207.
POSTRF2NICA dobi takoj stalno službo m ve« dan. Domobranska 7.
Gospod. POMOČNICO snažno, noSteno, ki zna nekoliko kuhati sprejme v strogem centru dobra hisa (dvočlanska rodbina).
Dvigalo, eentralna kur-plinski štedilnik. Za
java.
>1 itisk i štedil pomočnico krasna soba: umivalnik a tekočo vodo. — Naslov y oglas. odd. »Slovenca« pod Štev. 4035.
NATAKARICO
za »Buffet« kot poalo-vodkinjo, kavcije zmožno, sprejmem takoi. Posindbe na ogl, od. »Slovenca« poti »Začasno odhajam«. Itcv. 4233.	(b
g Stanovanja |
ISčEM
opremljeno samako sobo ali manjše stanovanje od Tobačne do Viča ali Ro/ni dolini. Prednost ločen vhod. Plačam dobro. Ponudbe na npravo »Slovenca« pod »Takojc 4185.
DVO- AU TRISOBNO stanovanje išče mirna dru/ina s samimi odraslimi člani. Ponndbe nn upravo »Slovenca« pod »Nujno« št. 4194.
PREPROSTO SORO opremljeno s štedilnikom ali istega ▼ *o-upornbo zvečer, iščeta ves dan odsotna železničarja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Brata«, št. 4192.
SOBICO opremljeno, s knhinjo, iščem za takoj. Roman škiifco, narednik-do-mobranec,
1 Kupimo |
MOŠKE OBLEKE čevlje, perilo, pohištvo in druge predmete stalno kupnje: Drame Alojzija, Ljubljana — Gallusovo nabr. 29. (k
ŠIVALNI STROJ
poprczljiv, šiva naprej in nazaj, predvojni, izv r*tno ohranjen, svetovne znamke, prodnm resnemu kupcu. Naslov t upre »Slovenca«.
PRODAM rjuhe in knpne, izvrvt no ohranjene, zelo močne. Našlo* v »pra ▼i »Slovenca«.
BIRMANSKO OBLEKO za dečka prodnm. Na slov v unravi »Slo venca« poa št. 41b5.
ZAJKI.O s še«timi inlatliči. ugodno prodom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4202.
ŠPORTNO KOLO
moško, se ugodno proda v Slapničarjovi uli ci 9 _ Moste.
KLAV. HARMONIKO
avtomodel. Ob basov registre, skoraj novo, prodnm. Poljanski na sip 32.
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, še nov, proda. Resi jeva c. 30, podpritličje.
7.APRAVLJIVČEK
prodam. Ogledu sc retek od 9 do 12 pri boči, Sv. Petra cesta
BELO OBLEKCO za prvoobha janko al birmanko o»l 7 do f let staro, prodnm. No vnk, Sv. Marka 19, Bežigrad.
ŠIVALNI STROJ
Singer, pogrezljiv, prodnm, Simandl, Dvora kova 3.
KM I ZNA ZHIHKA
»SVET«
DAMSKO TORBICO črno. sem zgubila, v petek, 12. maja, od
/rinjskega eoste do He.sljcve cc»te. Pošten najditelj naj jo odda na naslov Abačič ^.ioko, /ninjskega c. 17, tu.
ZA PRSTNO URO srebrno, z rjavim usnjenim trakom, sem iapubila v m obusu •«!' •hI favčarjeve ulice • *•» Stnregn Irjja. Poši« 11 it.tjtliielj -e napmš.". .In jn odda v Upravi »Slovenca«.
1
prodam 3.20 m blntra ra sivo Športno moško spomladansko obliko s kompletno |uidlogo. Naslov oglasnem od. Slo-venen« pod *t. 4I0H.
h frotirk
velik' h, moške »rnjce n nekaj metrov blaga nm;'-ti perilo pro-I im. Naslov v ogl od. Slovenca« pod št. 4229
_(I
; MOTORNI
trikolici, nosilnost do iVM) kg in moderno motorno kolo, zelo ugodno naprodaj. Merkur. Puhnrjeva b. (f
PRODAM
kupne in blazn.e. Na. lov v opravi »Slovenca t pod št.
t
v
naJa
Dotrpela je
SO. letu Klaro=ti dohra sestra, teta iu svakinja
C!
t
PEGE in i kai tam tanesljivo o<1 •»rani »AlH\« krema urot.kriia kanl Židovska ulica 1.
prodam
krojaški šivalni stroj jnv — Poizve sr pri nišnici Pred škofijo 1Q.
VEč KOI KS damskih in moških, najboljše znamke — n.-odno naprodaj. Merkur, Puharjeva b.
BIRMANSK \ OB! 1 K \
krasna, za deklico starost 1—12 let, napro-dai Naslov v upravi »Slovonca« po<l št. 42M (I
Ivana
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 10. maja 1011,
ob Vi S popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Dnn svete male znduSnice ho objavljen v časopisih.
L j tj b I j a n a . dne 17. maja 1011.
2 a I u j o č e družine: Janežič, Krbežnikovr, Alič


PRODAM
popolnoma novo rd^čo ohlapno damsko jopico in črno birmansko obleko za fanta od 12 do 14 let Modni «nlon Tavčar, Ilirska 12. Telefon 42Vi.
moške škornje *t 4.'. odlični*, is prvo-vrstnega usnja, prodnm. Naslov v upravi »Slov « št. 4233.	1
OTROŠKA POSTELJA železna, vel. 170X70 cm, dobro ohranjena, naprodaj. Vidovdan-ska cesta 22-1.
PISALNI STROJ Remington, pisnrniški model, v odličnem stanju, prodam. — Simandl, DvorŽnkova 5.
To dolpi in nui^ni bolezni nns jo za vedno zapustil, previden 8 tolažili svete vere, na> soprog, oOe, sin. brat, stric, svak, gospod
Ssterc Stanislav
strojni ključavničar
Poereb dragega pokojnika bo v četrtek, I K. t. m., ob 4 popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, na
pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dno 16. maja 1044. 2alujoči ostali
i:
Dsnar^
"rabim
Qf>—100 ti«oč lir posojila na posestvo, obresti in vračilo po dogovoru. Naslov v unra-vi »Slovenca« pod štev. 4032.	(d
7.AR \DI SFI ITVE
išče kompanjona večje podjetje. 100% sigurnost. Ponudbe nn upravo »Slovenca pod Šifro »Zasigurana bodočnost« št. 4210.	(d
tafcaabBBBIMBaM
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro, točno in solidno Priporočn «e
RUDOLF ZORE
Ljubljana Gledališka ul. 12
Tel. 38-10. BBMHf MBBtlBBPi
Poizvedba |
IšrFMO GOSPODA, ki potuje v Rolparijo, da nam proti odškodnini o.k rbi poslovne informtirije. Naslov v upravi >>lovetica« pod štev. «227.	t
ZAHVALA. Vsem. ki so ob smrti naše predrago
Olge BreceSjnik
z nami sočustvovali in kakor koli počastili njen spomin, so iskreno zahvaljujemo. Posebna hvaležnost velja prof. g. dr. Lu-šickeinu za vso požrtvovalno skrbnost in pomoč za časa njeno bolezni. Daljo se zahvaljujemo čč. duhovščini, konzorciju »Slovenca« in pa trnovskim pevcem, ki so so s prelepimi žalo-stinkaml poslovili od rajne. • Srčna hvala tudi vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so našo drago rajnico pokropili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hog plačaj vsetn! — Sv. maša zadušnica bo v soboto, 20. t. m. ob 7 zjutraj v farni cerkvi svetega Janeza Krst. v Trnovem.
Ljubljana, dne 17. mnja 1944, 2alnjoči Breceljnikovi
J. B. POLA K
Iirirna povest i* Časov Keltov v naših krajih
•Armar, »poro« mu pa tudi to, da mi s neizrecno žal, da je priliko zamudil,« naroča knez.
»Knez Tektosagunt, sporo&il bom,« obljubuje Armar; »a kaj bo knez Galimar na to ukrenil, tega ne vem!«
»Reci mu, da ga iskreno pTosim, naj ne bo zaradi tega nejevoljen name in na kneza Trokmara; zakaj bog, ki nam daje noč in dan, njegova žena luna jn njuni neštevilni otroci, zlate zvezde, so določili tako,« naroča knez dalje.
»Sporočil mu bom tudi to,« obljubuje Armar, se poklanja knezu in da odposlanstvu znaft, naj konje zopet zajezdi; ko se vrne tudi sam na konja, da odposlanstvu znak Ka odhod in prezre knezovo vabilo na zakusko.
Knez Tetkosagunt je gledal molče za odhajajočimi; dušo so mu objele težke misli; zakaj bal se je kneza Galimara, ki bo užaljen, dasi ni temu kriv ne on, ne Albasvinta in ne knez Trokmar.
In knez Tektosagunt se ni bal zaman.
Ko se je vrnil Armar domov in je po poročilu Armara knez Galimar uvidel, da
je Izbiral tn izbral lepe lin dragocene darove zaman), se ga je lotil tolik srd, da so se bali celo domači, kaj se bo zgodilo, ko S® knezova jeza, navidez, potolaži; vedeli so le-to, da odklonitve, ki jo je smatral knez Galimar za največjo žalitev, ki bi mu jo mogel kdo prizadeti, ne bo pozabil in ne odpustil; in res je ni.
XIII.
Knez Galimar doma nI več strpel; zjutraj je od doma odhajal in na noč sc je vračal; med dnevom pa je ugibal, kako bi se osvetil; nič pametnega mu ni hotelo v glavo; kar se domisli Gelota.
Gelot se je izkazal za vojnika izrednih sposobnosti; vsi vojniki so ga ljubili; še posebno rad ga je imel knez Galimar; zakaj po osvoboditvi mu je bil vdan kot pes in zanj bi tvegal celo življenje brez premišljevanja,
Lepega dne povabi knez Galimar Gelota k sebi in ga začne izpraševati to in ono.
»In tajni vhod na gradišče -kneza Trok-
mara je tebi znan?« seže knez Galimar Gelotu v besedo.
Gelot 6e eamisli...
Tajnih izhodov je imelo vsako gradišče po več. Za vse te tajne i^hede pa niti vsi vojniki niso vedeli. Vsak izmed onih pa, ki je za te tajne izhode vedel, je moral priseči, da jih ne bo izdal nikoli in nikomur. Kazen za tako izdajstvo pa je bila strašna; zakaj takega izdajalca so pokopali, če so ga dobili, živega in tnu tako onemogočili pohod preko mavričnega mostu v dom junakov, kjer rajanja, ve-seljačenja, popivanja in ljubezni ni ne konca ne kraja.
»Ti j« znan 7« vzdrami Galimar Gelota iz njegove zamišljenosti.
»Nihče ne ve, da mi je znan, čeprav ga poznam tako kot le malokdo drugi; zakaj moj rajni oče mi je pokazal vse tajne vhode in izhode,« odgovori Gelot.
»Gelot, ali bi mi ta tajni vhod izdal?« vpraša knez Gelota.
Gelot se zamisli in molčL
»Gelot, govori,« sili vanj knez.
»Knez Galimar, to bi bilo izdajstvo lastnega rodu,« meni Gelot.
In kdo te je izgnal iz domačega rodu?« sili knez v Gelota. »Gelot, in izgnal po krivici, kot si pripovedoval menil«
»Ljudje domačega rodul« reče Gelot in se zamisli iznova.
»Gelot, in kdo te je osvobodil?« vprašuje knez.
»Knez Galimar, ti!« reče Gelot in upre pogled v kneza.
»Gelot, sedaj se lahko moščujei za vse žalitve!« ga vzpodbuja knez.
Gelot molči in gleda kneza.
»Gelot, vsak pravi vojnik mora za-sratnovanje maščevati; in če mu pomaga pri tem sam satan!« sili knez iznova v Gelota.
»Tn če si nakopliem še večje sovraštvo?« vpraSuie Gelot.
»Gelot, sedaj si moj vojnik in nič več vojnik kneza Trokmara!« aili vanj knez.
»Strah me je!« reče Gelot.
»Česa?« s« čudi knez.
»Pokolja!« odgovori Ge'ot.
»Kaj te je strah krvi in odsekanih glav?« ga zbada knez.
»Ne, knez Galimar!« reče Gelot ponosno.
»No, torej?« vpraša knez odločno.
»Velja!« reče Gelot.
»Gelot, kaj velja?« vpraša knez.
»Knez Galimar, pokažem ti skrivni vhod v gradišče kneza Trokmara!« odgovori Gelot.
In Gelot je bil po tem razgovoru uvrščen med one dvorne vclmože, ki jih je smel imenovati knez sam, in sicer brez vsakih pojasnil,
XIV.
Na dvoru kneza Galimara so začutili, da se pripravlja nekaj izrednega; dones so odšli sli v to stran, jutri v drugo; in to se je godilo dan za dnem do novega šči-pa: na dan pred novim ščipom pa je
trobil stražnik Virdomar drugo zn drugim in oznanjal, da prihajajo vojniki od vseh strani.
In res so prihajali voiniki iz podolja, bregov in hribov iz vse kneževine kneza Galimara; do večeero se jih je nabralo okoli pet sto; in to je bila za takratne čase že močna vojska.
Zbirali so se pod lipami okoli žrtve-nika; tu so vc^eljačili pozno v noč; zjutraj pn so vstali zarana in čakali na sončni vzhod.
Druid Pirevint je že stal pred žrtveni kom; tudi on je čakal na sončni vzhod; in ko je sonce vzhajalo, je molil takole: »Kdor užalil je Boga, naj kaznuje ga leta; kdor pa žali Galimara, kneza, je navada stara, da kaznuje ga le-ta, kakor vc in kakor zna!«
Navzočni voiniki so udarili s kiji ob ščite s tako silo, da se j« streslo vse ozračje v bližnji okolici dvorca kneza Galimara.
In s tem je bila napovedana vojna knezu Trokmaru . .,
Vojniki so vcscljačili ie ves tisti dan in dolgo v noč; drugega dne, že na vse zgodoj, pa se je začela vojska kneza Galimara pomikati proti današnjemu »Mišjemu dolu«.
Oboroženi so bili pešči in konjeniki precej enako: njih orožje jc bilo: ščit, meč, kopje, kij, bojna sekira, sekirica ?a metanje, nož, lok, lulec za pšice, prača in usnjena torba za kamenčke.
rar »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Joie Kramarii - Herausgeber, U^jatelj; tat Joie Sodja - ScbrUtleitei. ar ednini Janko tlalner.
NOVA KRINKA - STARI OBRAZ
Komunisti sleparijo z vsemi sredstvi, tudi z domišljavostjo
SLOVENEC
18. maja 1944 20. ČETRTKOVA STRAN
»Volk dlako menja, narave pa ne«, pravi naš pregovor. I'o tem pregovoru se ravna OF, kar dokazujejo njeni lističi od meseca marca in aprila. Danes jo že poštenemu Slovencu jasno, da jo Osvobodilna fronta samo orodje komunistično partije. Partija se igra s fi-jnto, kakor mačka z mišjo, kadar jo bo hotela, jo bo pohrustala. Zal, do se še danes po vsem trpljenju nekateri Slo-vcnci tega ne zavedajo. Zadnje čase pa se vrši v OF velik preobrat, katerega moramo primerno osvetlili slovenski javnosti. Poslužili se bomo kar tona našega bivšega »največjega književnega esteta« in sedanjega najmanj pomembnega priveska OF, njenega predsednika Jožeta Vidmarja, ki jo začenjal svoje polemike v Ljubljanskem Zvonu in Sodobnosti približno takole:
>Če se bomo ukvarjali s tem preobratom, ne bomo storili tega zato, da bi temu preobratu pripisovali sploh kakšno pomembnost, marveč samo zalo, da bi javnost opozorili, kaj skoraj neopaženo in nenadzorovano nastaja med nami,« kakšen cinizem in zloba prevevala slovenske vodilne komuniste in s kakšno slepoto je Bog udaril vseh osemnajst skupinic, ki so baje 27. aprila 1941 prisegle brezpogojno udanost stud. clietn.
Borisu Kidriču in dipl.- učiteljiščniku Kardelju Edvardu.
OF — organizirana po zgledu partije
Znano je, da so komunisti organizirali OF popolnoma po vzgledu partije, le s to razliko, da so osnovali pri OF nekoliko več vmesnih členov. Res je, da so v vrhovni plenum sprejeli vsakega buržujskega političnega slrenaiiia, ki se je vdinjal komunistom, toda vse nižje odbore so pa sestavili po pravilih partije. Vsi člani okrožnega odbora OF morajo bili partijci, v rajonskem odboru mora bili polovico partijcev, v kvartnem pu najmanj član partijec, terenski, ulični in hišni odbori pa so. prepuščeni masi. Tako je bil plenum OF obdan s samimi komunisti in zveza med buržujsko maso in njenimi predstavniki v plenumu je bila v kvartnem in rajonskem odboru kontrolirana, v okrožnem odboru pa popolnoma pretrgana.
Zdaj bo še bolj jasno, zakaj niso hoteli ofarji na novo, po ustanovitvi OF, sprejeti nobenega predstavnika v višji odbor, če ni ustanovil prej najnižjega odbora in potem lezel kvišku. Cez rajonski odbor itak ni mogel priti, ker so ga v okrožnem odboru partijci zavrli žo s kakšno pretvezo. Na ta način so komu-
nisti preprečili priliv »buržijskega« živ-Ija v višje odbore in imeli vso OF v popolni oblasti. Ne bomo ponavljali, kakšne zločine jo OF počenjala v letu 1941 in 1942, ker so že dovolj znani. Opozoriti pa je treba na — čo se izrazimo po Vidmarjevo — »poniglavo« politiko in zločine, ki jih jc OF zagrešila 1943.
Osmi september je slovenskim morilcem tako glave zmešal, da so morili in ubijali kar vso vprek. Pobili so na deset tisočo Slovencev in jih šo danes pobijajo, zlasti še po Gorenjskem in Primorskem. Morilci so mislili, da bodo v enem tednu postali slovenski ministri. Temu primerno so seveda pretrgali vso stiko z Anglijo in Ameriko, Nemčije v svoji vzvišenosti niti omenjali niso, in na vseh milingih javno razglasili, da priznavajo edino Sovjetsko Rusijo. Tega dejstva ofarji nikdar zatajiti ne bodo mogli, ker je znano vsej slovenski in najbrže tudi evropski javnosti. S to krasno politično melodijo so uspavali ubogo slovensko ljudstvo ves september, oklober in november. Zima pa je nekoliko ohladila razgrete glavo in bolne možgane vseh članov kočevskega oktobrskega cirkuškega parlamenta, tako da so so letos 19. in 20. februarja ponovno se-slali, toda precej poparieni in zaskrbljeni.
Komunistični »mejnik v svetovni zgodovini"
Komunistični lističi se sicer trudijo, da bi oba dneva prikazali kot »mejnik v svetovni zgodovini«. Prav nič se ne bomo trudili, da bi zmanjšali vlis, ki ga je povzročil sestanek tega »slovenskega parlamenta« po vsem svetu, odločno pa prepovedujemo raznim »komitetom« v hribih ali pq londonskih hotelih, da bi govorili v imenu slovenskega ljudstva ali da bi zastopali njegove koristi. Nikomur ne branimo, da zastopa koristi svojo lastne skupinice, če jo Ima za seboj in koliko jo ima; no dovoljujemo pa, da bi kaka skupinica odločala o usodi slovenskega naroda.
Cinizem, laž, zloba in nesramnost raznih Kidričev, Kardeljev, Bevkov itd. so nezaslišane. Kako nizko je padel s svojimi trditvami bivši, po zaslepljencih stavljen, slovenski pisatelj in sedanji krvnik France Bevk, kaže stavek, ki ga je zapisal v posebni izdaji »Slov. poročevalca« z dne 1. marca 1944 na strani prvi: »Naš narod je po svojih »svobodno voljenih« zastopnikih prvič v zgodovini sam odločal o svoji prihodnosti. — Obkroženi od sovražnika in s puškami med
koleni so narodni zastopniki izražali to-ljo ljudstva«. Prostor ne dovoljuje, da bi navedli še mnogo lakih nesmiselnosti. Vprašati pa se moramo, ali so sme še kdaj imenovati med slovenskimi kulturnimi delavci ime moža, ki javno prodaja tako ogabno laž kot čisto resnico. Kdaj, kje, kdo je svobodno volil te njihove zastopnike? Mar misli Bevk, da smo za luno, da ne vemo, kako sla politični komisar in komisarka izvolila take zastopnike? Takih svobodno izvoljenih ljudskih zastopnikov so poslali politični komisarji v Kočevje 120, v Črnomelj jih je prišlo pa samo 85. Komunisti ne pridejo nikdar v zadrego. Ta okrnjeni parlament je izdal odlok, da se zviša šlo-vilo »poslancev« na 180. Volitve bodo »postopno izvedle okrožne narodne osvobodilne skupščine', zopet tako svobodno kakor prejšnje. Kdaj jo n. pr. Ljubljana »svobodno« izvolila svojo zastopnico v komedijantskem parlamentu Vido Tomšičevo, ali pa Gorica Jožefa SrebrniČa? Nikdar ju ni in ju tudi ne bo. Taka je torej resnica " »svobodno« voljenih zastopnikih.
Tolovajski vzor zapadnemu svetu
Mnoge prazne slame se je premlatilo
v dveh dneh, saj je govorilo žez 20 govornikov, toda »v posebnih brošurah sla izšla znamenita državniška govora« stud. chein. Borisa Kidriča in dipl. učitcljiščni-ka Edvarda Kardelja. Kidrič se je v svojem čvekanju prikopal do frazo o vgraditvi narodne oblasti in slovenske državnosti«, Kardelj pa je moral vkljub svojemu velikemu optimizmu priznati, da »partizanski zavezniki« nacionalnega komiteta (Titova vlada!) »formalno še niso priznali«. Višek neumnosti propadlega, iz naroda izkoreninjenega slovenskega izobraženca pa predstavlja Vidmarje-va zaključna beseda »parlamentarnega zasedanja«, ki se glasi: »Opozarjam Vas na besede, ki mi jih je včeraj rekel naš prijatelj gospod major Jones, predstavnik angleškega vojaškega odposlanstva: Ne vem, ali se vi, ki sle lu zbrani, zavedate do kraja, kaj delate. Mojc mnenje je, da ustvarjate morda vzor države za ves zapadni svet.«
V tej izjavi opažamo samo dve »Formalni« pomanjkljivosti. Boljše bi bilo, če bi bila v angleščini zapisana, ker bi še bolj, kakor pravijo Srbi, »upalila« in drugič, tisli angleški »Janez« je pozabil točno opredeliti, kje se začenja njegov zapad in kje se neha, da bi tako vsaj vedeli, katerim državam bomo vzor. Majka nam mila, pa še pravimo, da smo majhni! Če je ta angleški »Janez« dal izjavo kar v Churchillovem imenu, potem moramo njemu in morda še Roose-veltu zapeti skoraj 150 let staro Vodnikovo pesem:
»Večni mojster (Jože Vidmar) zaukaznje: Prid, zidar (Churchill), se les učiti«
Slišali smo sicer, da komunisti vlačijo nekega belokranjskega kmeta preoblečenega v angleškega »Janeza«, če pa ta vest ni resnična, potem mora biti tisti nnaleški major zelo izobražen, da-vidi v slovenski boljševiški republiki vzor države. Se bolj klasičen primer človeške lahkovernosti pa je članek, ki ga je na-
pisal v »Slov. poročevalcu« z 'dne 25. marca na strani 5. poročnik Gcorge Vu-cliinich, zastopnik Amerikancev pod naslovom »Amerikanska revolucija in par-tizanstvo«, v katerem dokazuje popolno sorodnost tolovajske borbo z ameriško osvobodilno vojsko. Sumljivo je sicer, da ta poročnik izjavlja: »Ne razumem duha vašega naroda zato samo, ker znam hrvatski, temveč tudi zato, ker je vaše partizanstvo tako zelo podobno naši amo-rikanski borbi za svobodo«. Do zdaj smo vsi mislili, da so se naši komunisti učili pri Sovjctih, zdaj pa nam je odkril Jurij Vučinič veliko skrivnost, da delamo po amerikanskem vzgledu. Samo lo je pozabil povedati ta »Jurij«, ali so tudi Amerikanci pobili okrog 25.000 nedolžnih Amerikancev.
Toda »finis coronat opus«, kajti končuje članek takole:
»Tako, zdaj razumete, zakaj odgovarjam na vprašanje, kako se imam pri vas, z eno samo besedo: »Prekrasno«. Čudno! Najmanj 10.000 ljudi razcapanih, bosih, lačnih je pribežaio k domobrancem, koliko tisoč se jih je pa javilo za delo v Nemčijo raje, kot da bi še nadalje ostali med svojimi »brati«. Ali so li ljudje res »od same dobrote« bežali od tolovajev? Nekaj ni v redu. Ali tolovaji res samo tega amerikanskega Jurja lako hranijo, da se ima prekrasno, svojim bralom pa ne privoščijo dobrot, ali pa amerikanski Jurij enostavno laže. Pričakujemo, da nam v naslednjem članku lo razliko v hrani pojasni.
Ne bi se pečali s takim pisanjem in tudi ne s komedijo črnomeljskega parlamenta, če ne bi šlo v tej komediji za prikrivanje in potvarjanje dejstev, za nasilno osvajanje oblasti, za lažnivo prikazovanje ljudske volje, pa prikrivanje zločinov in umorov ild. Tako moramo staviti nekaj pripomb, da si ne bi kdo našega molka napačno razlagal po znanem reklu: »Qui tacet, consenlire vid« tur.«1— »Kdor molči, sc strinjal«
VOS poklal v pol leta 3000 nedolžnih Slovencev
»Graditelji« slovenske narodne obla- I se ukine kot preživela lorma, njeni or-
3 ukine gani pa vključijo, kolikor oslanejo šp po-
• . •	l__I__: .....!-._,' ____l____' Tr\
sli so sklenili v Črnomlju, da se VOS, t. j. organizacija »s posebnimi, iz rednimi pooblastili in polnomočji za borbo proti peti koloni«. Ta komunistična policija je samo po 8. septembru pobila okrog 3000 ljudi, in sicer jih je aretirala vedno ponoči ter jih pošiljala v Kočevje in Ribnico, pozneje pa jili je pobijal^ kar med potjo, tako da še danes ni mogoče ugotoviti kraj smrti mnogih nedolžnih žrtev. OF utemeljuje odlok o ukinitvi VOS s tem, da pospešuje ter izgradi demokracijo na vseh področjih javnega življenja in spričo dejstva, da narodni izdajalci vse bolj izgubljajo tudi poslednje korenine med slovenskim narodom.«
Sleparija z razpustitvijo VOSa
Bolj ločno jc utemeljil ukinitev VOS-a v svojem »državniškem govoru« Kidrič. »V novih okoliščinah ni več v skladu z zahtevami ljudske demokracije, zato naj
za vse umore VOS-e vsi člani plenuma OF, torej tudi bivši »kraljev minister« z debelini zavratnikom, največji krvoses slovenskega delovnega ljudstva, inž. Dušan Sernec, in z njim vred še mnogi meščanski gpasenci, ki jih je politična po-žrešnost zapeljala. Ti izvržki slovenskega ljudstva so mislili, da si bodo nad umori roke umili, če bodo poslali na deželo barabe likvidirati nedolžne ljudi. Pa so se zmotili. Plačani morilci so res »pošteno« opravili svoj posel; kadar pa pridejo v roke pravici, pa odkrito priznajo, kdo ubija Slovence! Velik zločinec pravi: »Sklepali smo tudi o likvidacijah, ki smo jih izvršili, ko je sklepe odobril plenum OF.« Na drugem mestu pravi: »Pred likvidacijo sem ju še formalno zaslišal. Likvidirani sla bili (dve seslri), ko je plenum OF odobril likvidacijo.« Ali pa: »Imenovana sta povabila na večerjo kapetana Vasiljeviča. Po odobritvi plenuma OF likvidirana«. Takih izjav je na stotine! Naj ne mislijo ofarji. da se bo lo kdaj pozabilo. »Nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito!«
Pa tudi sicer ta ukinitev VOS-a ne pomeni nobene spremembe. Do zdaj je ubijal Janez, od zdaj bo pa Ivan. Za lo hinavsko geslo, ki jo je morda povzročila bližina angleškega leva ali pa namig iz Moskve so skriva še hujši rabelj kot je bil dosedanji. Po izjavi nekega starega partijca, ki jo je dal lelos dne 27. aprila, bodo dali komunisti tolovajskim morilcem kake tri tedne popolnoma proste roke, da očistijo družbo. Kakih 200.000 Slovencev bo padlo. Totem bodo pa komunisti postrelili vse liste, ki danes opravljajo krvuiški posel, ker ne
bodo za nobeno delo. Po zmagi komunizma, pravi on, se bo šele začelo pravo delo, zdaj je samo »zabušavanje«. V tem grmu tiči torej zajec.
„Reci mu ti, da ti ne poreče on"
Drug važen odlok »svobodnega« parlamenta jo imenovanje komisije za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Njen predsednik je »bivši slovenski kulturnik« in sedanji komunistični sluga in soodgovorni član plenuma OF, dr. Maks Snudrl, čigar nečakinja je poročena z Vokičem, znanim čuvarjem novomeške vojaške blagajne bivše Jugoslavije. Hvalevredno je, da postavijo komunisti na čelo tako komisije človeka »čistih« rok! Člani so še: dr. Danilo Dougan, sin bivšega sodnika in zet metliškega trgovca Muhe, Fedor Košir, bivši sodnik, ločen mož igralke Kavčičeve, komunislka Vida Tomšičeva, advokat Lojze Ude, dr. Žiga Vodušek in Ro-ris Samsov. Komunisti pa znajo! Reci mu ti prvi baraba, da ti ne poreče on! Tako nekako gre!
Kakšno važnost polagajo na delo te komisije, dokazuje članek, ki ga je v »Slov. poročevalcu <z dne 25. marca 9144 na strani fi napisal največji ofarski gospodarstvenik dr. Marjan Brecelj, mož gledališke igralke Ančke Levarjeve. Ker pravi, da »bodo morali delo te komisije podpreti vsi zavedni Slovenci«, se odzivamo njegovemu pozivu in sporočamo, da olajšamo njemu in komisiji delo. tole: Odlok je pomanjkljiv, ker ne določa jasno, kdo se smatra za okupatorja. Ali tudi badoljevci, vaši sedanji zavezniki, o katerih piše v »Ljudski nravirU z dne 14. aprila 1944 na str. 2 Albin Vipotnik:
»Pozdravljamo tiste italijanske bataljone, ki so v vrstah naše NOV hrabro bor« proli okupatorjem in našim izdajalcem.! Ti vaši badoljevci so za časa okupacij« streljali nedolžne Slovence.. Ali bi ne bilo pametno, da komunist, komisija kar se. daj, dokler ima to »lualire borce« šo pij roki, zasliši, kdo jo ubil te Slovence, |iq čigavem spisku iu tajnem sporazumu m zakaj jih je ubil. S leni bo prihranjenega mnogo truda po vojni.
Kar so pa tiče nemške vojske, misij, mo da se bo znala žo eama »zagovarjati! pred vašo komisijo. Samo mimogrede po. novimo podatke, ki jih je objavil že Slovenski dom lansko leto iz Ložke do. line. Badoglievci so postrelili 218 Slovencev, komunisti samo po dosedanjih ugotovitvah 108, Nemci 1 in še tega po njegovi neprevidnosti in krivdi 7 komunistov, ki so se skrili v njegovo hišo. l'a tudi drugod ne bo velike razlike.
Odlok je pomanjkljiv tudi zato, ker ne določa, ali naj komisija preišče umore 20.000 Slovencev .ki so jih do danes pobili »hrabri« oddelki POS, NOV. VOS in člani specialne obveščevalne službe v Ljubljani. Dobro bi bilo tudi, da se ugotovi, na kakšen zverinski način so neka. teri ljudje ubijali slovenske mučence, Dobro bi bilo, da se rezultat preisknve sporoči tistemu amerikanskemu Juriju in angleškemu Janezu, ki jih že dvo Idi vlačite s seboj kakor berač svojo bisapo. To pa zato. da se znebi vsakega suma vaše »osvobodilno« ubijanje-— pnrdonl — gibanje.
Komisija naj tudi pojasni, ali so bili badoglievci okupatorji in komunisti n i-hovi pomagači nli pa narobe, tolovaji okupatorji in badoglievci pomagači. Po. bro bi bilo ugotoviti, kdo ie dajal komunistom orožje za »osvobodilno ubijanje«.
Razmerje 100 :1
Toliko glede jasnosli odloka! Kaj pa človeška neumnost? Ali jo še kdo na svetu udarjen s slepoto kot slovenski »graditeljic narodne oblasli? Tri leta pobijajo surovo svoje nasprotnike s pomočjo badoljevcev, potem jih oblatijo z narodnim izdajstvom, na zadnje hočejo pa naprtiti še krivdo za umore nedolžnim na pleča. Podobni so žabi. ki se je napihovala, dokler ni počila. Neprestano se prištevajo med zaveznike, čeprav jih Se po treh lelih nihče ni priznal. Če veliki narodi ustanavljajo kakšne komisije, je lo njihova zadeva. Slovenski komunizem in OF pa nikdar ne bo zbrisal s sebe pečala bandilstva, dokler ne bo preiskan sleherni umor in kaznovani vsi morilci in njihovi pomagači. Zaman se trudi OF, da bi se ovenčala s slavo osvobodilne borbe, dokler je razmerje mod ubitimi kakor sto proti ena. Če pa bi komunisti in njihovi privrženci zakrivili samo en zavraten, podel bratomor, bi bil usoden zanje, tako jih je pa na tisoče, ki se ne bodo dali z nobenimi izgovori opravičiti. Ali ni slovensko domobranstvo odgovor na vaše početje?
Vemo, da se trudite, da bi pred vsem svetom oblalili domobrance kot narodne
izdajalce in pomagače, pa ves ta trud zaman! Nihče na svetu ne more utajil dejstva, da slovenski domobranci ščitijo naše življenje, naše domove in premože-nje pred lastnimi »brati«, ki že 3 lela ropajo in ubijajo sonarodnjake. Domobram' so samo naša varnostna straža., ki ne bo nikdar dopustila, da bi po slovenski zemlji divjala boljševiška revolucija. (Ji lahko razširja laži, kakršne pač hoče Toda dejstvo je, da tolovaji s silo ljudi mobilizirajo in da prisilni mobiliziranci dnevno beže od njih in to trumoma, domobranci pa niti vseh prostovoljcev ne marajo, ki se dnevno prijavljajo; in Ljubljanski pokrajini se ni še dogodil primer, da bi kdo pobegnil od domobrancev k tolovajem.
Dejstvo je, da se slovenski domobranci bore samo na slovenski zemlji; ni pa samo natolcevanje, ampak najpodlejša laž to, kar piše inž. Stane Osvvald v »Ljudski pravici« z dne 14. aprila 1014 na strani 5, »da se bore slovenski domobranci pod nemškim poveljstvom ne samo doma proti naši NOV, pač pa jih Nemci prav tako kot hrvaške ustaše pošiljajo tudi na druge fronte.« Taka laž dela slabo uslugo ofarski m Ljubljančanom!
Odklanjamo, ker je tuje naši narodni tradiciji
trebni, v odsek za notranje zadeve.« To je torej resnica. VOS je preživela oblika v ubijanju nedolžnih Slovencev. Treba je poskrbeli za drugo obliko, da se bo smrt 20.000 Slovencev pozabila. Odslej bo to krvniško delo opravljal odsek za notranje zadeve, katerega načelnik je zloglasni komunist Ivan Maček, doma iz Zadobrove, brat .losipine Maček, Kardeljeve concubine. Ta krvnik se je svojega posla naučil v Moskvi, kjer je nekaj časa bil. On je torej poleg storilcev in predsedstva SNOS-a odgovoren za vse zločine, ki so se izvršili po 19. februarju 1. 1944., kajti organi VOS-a so prešli v V(ojsko) D(ržavne) V(arnosti), ki jc podrejena notranjemu odseku.
Kdo pa odgovarja za umore VOS-a? SNOS, kor je v Črnomlju izrekel »celotni VOS priznanje za njeno triletno borbo proti peti koloni in narodnemu izdajstvu«. Namesto kesanja priznanje in pohvala morilcem 1 Nadalje odgovarjajo
Slovenci moramo biti hvaležni nemški vojski, da nas je rešila pred boljševiško revolucijo. Ne damo pa si vsiljevati politični sistem, ki je tuj tradiciji in duhu našega naroda pa naj nam ga vsiljuje kdor koli že in pod še tako nacionalno firmo. O tem hočemo sami odločati! O vsem tem naj tista komisija malo razmišlja, in če ne bo prišla do spoznanja, kdo je morilec, kdo ubijalec, kdo ropar, kdo tlačitelj slovenskega naroda, ji bomo mi postregli z dokumenti in s številkami o komunističnih grozodejstvih.
Sam prvi »največji« slovenski »-državnik«, stud. chem. Boris .Kidrič je smatral za potrebno, da SNOS ustanovi versko komisijo, ki naj »zavaruje nemoteno izvrševanje bogočaštja, raziskuje in ugotovi v vseh panogah javnega in zasebnega življenja vsebino, vpliv in učinke dosedanjega razmerja med cerkvijo in slovensko narodno oblastjo«. Tako se glasi člen 2. sklepa SNOS-a. Predsedstvo SNOS-a imenuje predsednika in osem članov, »na polovico iz duhovnikov, na polovico iz laikov«. Idealnol
Ta statut je izdelan po vzorcu dr. Srskičevega načrta za pravoslavno cerkev iz časov Zivkovičevega režima. Torej »ni bil novi 6ub sole«l Ne bi bilo napačno, če bi slovenski »državniki« nekoliko proučili, kakšen vtis je naredil Srskičev načrt pri Srbih. Koliko je nam znano, urejajo vse države razmerje do katoliške cerkve z Vatikanom. Tja se bo morala nabrže tudi »slovenska narodna oblast« obrniti. Da bi pa ta oblast kar »via facti« nekej izsilila od katoliške je malo verjetno. Pri takih nasilnih rešitvah so si že malo večji državniki razbili svoje glave kot sta pa komunist, »državnika«. Seveda bi bilo komunistom zelo všeč, če bi jim uspelo izsiliti priznanje komisije, ki bi bila čisto navadna dekla partije. Kako so naivni! Komunisti naj bi imenovali člane komisije, ki bi odločala o usodi cerkve in o izvrševanju verskih dolžnosti zavednih katoličanov. Ta komisija ima dalekosežne pravice, kajti ona se lahko vtika v javno in zasebno življenje vernikov. Bog ve. kaj Kidrič razume pod besedami »raziskovati in ugotoviti... vsehino, vpliv in učinke dosedanjega razmerja med cerkvijo in narodno oblastjo«. Vsako versko življenje Ima vsebino, vpliv in učinek. To se pravi z drugimi besedami, da te treba imeti pod komunistično kontrolo ne same cerkvene predstavite t nj1-
hovem cerkvenem delokrogu, ampak tudi posameznika, ki iz)>olnjuje svoje verske dolžnosti, ker vse to spada pod »vsebino, vpliv in učinke«. Ker sklep prav nič ne določa, kaj naj potem sledi^ iz »raziskovanja in ugotavljanja«, kakšen namen ima to delo, je čisto jasno, da bi komunisti že našli način in sredstvo, s katerim bi vensko življenje in vernike polagoma zatrli. To, kar že praktično delajo. Z razbojnikom ki je oropal čez 50 cerkva, z morilcem, ki je umoril čez 30
duhovnikov in jih še vedno mori, s takimi zvermi ne bo urejevala razmerja nobena cerkvena oblast. Ni ga zakona, ni je komisije in ni je sile na tem sve: lu, ki bi mogla prisiliti ne samo cerkveno oblast, temveč tudi verno slovensko ljudstvo, da hi stopilo v kakršno koli razmerje z ljudmi, ki so odgovorni za požige in rope cerkva ter za zverin-stva, ki so jih vršili in jih še vrše posamezni podivjanci po »nalogu in odobrc-nju« plenuma OFI
»Denarni zavod" — nov gospodarski udarec
Strašen gospodarski udarec so zadali slovenskemu ljudstvu komunisti in njihovi pomagači z odlokom o ustanovitvi »denarnega zavoda«, ki je pooblaščen, da izda na svojem ozemlju bone v vrednosti 20 milijonov lir. To je več kot tatvina! Ubogo slovensko ljudstvo, ki bo moralo te bone sprejemati I Tolovaji sami ne sprejemajo teh bonov, narod jih pa mora, če ne pa zareglja strojnica. Ti tatovi mislijo, da je slovensko ljudstvo res lako neumno, da jim verjame, da imajo boni sploh kakšno vrednost.
Zelo lepo razlaga pomen tega odloka
v »Slovenskem poročevalcu« z dno 25. marca 1941 na strani G neki Zoran Polič. »Za tem plačilnim bonom stoji vse narodno bogastvo. Zato je. ludi njegova vrednost mnogo večja kot na primer vrednost lire. Bon je plačilno sredstvo nove države, katere zmago zagotavljajo uspehi zavezniškega in našega orožja.«
Ali ne bi bilo vse bolj verjetno, če bi naši komunisti namesto take razlage, kateri sami ne verjamejo, ponatisnili v angleščini Cluirchillovo in Rooseveltovo zagotovilno pismo, v katerem se celo komunistična zaveznika zavezujeta, da nosi;, po zmagi z veseljem zamenja n bono za dolarje. Ljudje bi b li_ prav tako ob premoženje, ostalo pa bi jam vsaj sladko upanje.
Ta odlok dokazuje kako trhli so temelji slovenske tolovajske državnosti. Seveda ,v sili konj muhe žre. Septembra 1043 so modri »državniki« razpisali posojilo do višine 50 milijonov lir, ki so ga po izjavi nekega partijca spravili skupaj v 14 dneh. £a lo so poskrbeli ljubljanski bogataši. Komunisti so sicer izvrstni elueliulorji, toda slabi preroki, Vse ti-
sto, kar so zaslepljenim bogatašem obljubili, se še do danes ni izpolnilo. Zalo tudi prispevki padajo. Danes se morajo komunisti posluževati posebnih groženj, da iztisnejo iz ljubljanskih bogatašev še kakšno liro.
Komunistični voditelji potrebujejo lire za osebne izdatke po mestih (oni ne žive v hribih) in za nakupovanje orožja. Bone pa naj vsiljuje ubogemu slovenskemu ljudstvu tolovajska raja. To je pravi vzrok za ustanovitev »denarnega zavoda«. Upamo, da bodo domobranci poskrbeli, da se ta novi denar ne bo preveč razširil po slovenski zemlji.
Kaj naj poreče človek, ki si jc olirn-nil vsaj trohico zdrave pameti, k lakimle odlokom? »Odlok o obvezni obdelavi plodne zemlje in o zaščiti semen ter plemenske živine, odlok o ustanovitvi komisije za upravo razlaščene imovine na slovenskem ozemlju, odlok o zaščiti gozdov na slovenskem ozemlju.«
Šepavost rdečih odlokov
Prvi odlok dokazuje, da ljudje v komunističnem raju nočejo prostovoljno obdelati vse plodne zemlje. Tam torej ko munistični nauki v praksi šipajo. Kaj če ni morda delavcev? Da, da, le pobijajte in prisilno mobilizirajte, enkrat bc že zmanjkalo ljudi. Saj ste jih septeni bra, oktobra in novembra klali po gozdi kakor »prašiče«. Ali odlok ščiti seme it plemensko živino tudi takrat, kadar vdre v vas tolovaji in odneso kmetu do zadnje kile moke? Kolikor dobivamo poro Čila z dežele, ni še prav nič čutiti, df ima ta odlok kakšen učinek. Tolovaj kradejo živila, koljeiot živino kakor po prej in tudi še bodo kradli. Lakota n< pozna zakonov 1