Leto XXV!f.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
Številka 63.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaia ™ke;rk
Ljubljana, petek 4. avgusta 1944
Naredba o prijavi živine in čebelnih panjev
Na osnovi danega mi pooblastila Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 7. julija 1944, opr. št. VI—II D. 11, odrejam;
Clen 1. — Vsa živina (kopitarji, govedo, prašiči, ovce, koze, kunci, perutnina) ni vsi čebelni panji v pokrajini, v posesti kogar koli, se morajo v času od 91. julija do vštetega 8. avgusta t. 1. po stanju z dne 30. julija 1.1. prijaviti občini, kjer redoma so.
Clen 2. — V prijavi se morajo natančno navesti vsii podatki, kakor to določajo temu namenjeni obrazci, ki jih občine prejmejo od šefa pokrajinske uprave. Te obrazce izpolnijo občinski uradi po prijavah, prijavitelji pa morajo pravilnost prijav potrditi s svojim podpisom.
Clen 3. — Kršitve prijavne dolžnosti po tej naredbi in neresnične ali nepopolne prijave kaznujejo občeupravna oblastva prve stopnje z denarno kaznijo do 5.000 lir ali z zaporom do 30 dni.
V hujših primerih se more izreči poleg denarne kazni tudi zapor in odrediti zaplemba neprijavljene ali nepravilno prijavljene živine in čebelnih panjev.
Clen 4. — Vse spremembe (nakupi, skotitve, pričetek reje, prodaje, oddaje, pogini) v stanju goveje živine in prašičev po 30. juliju t. 1. \se morajo še nadalje »proti prijavljati po občinj Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani po predpisu'čl. 7. naredbe o prijavi in zapori goveje živine z dne 1. junija 1943 št. 61, Službeni list št. 147/44 iz 1943 oz. čl. 8. naredbe glede predpisov o klanju prašičev z dne 26. oktobra 1942 št. 195, Službeni list št. 363/87 iz 1942.
Clen 5. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
V Ljubljani dne 22. julija 1944.
Prezident pokrajinske uprave:
Div. general Rupnik
Vojna	kot	go
reformator
Prošnje za odobravanje vinskih prodajnih cen
Kljub večkratnim opozorilom se vlagajo prošnje za odobritev prodajnih cen, ne da bi bile priložene prošnjam dokazila za pravilnost posameznih postavk v kalkulacijah.
Zato opozarjamo vse trgovce z vinom in gostilničarje na naslednje:
Prošnjam za odobritev cen se niora priložiti natančna kalkulacija. Za vsako postavko v kalkulaciji se morajo priložiti izvirni dokumenti, to so faktura, tovorni listi, carinska deklaracija, račun carinskega posrednika, potrdila o plačanih mestnih davščinah in drugih javnih dajatvah in plačani prevoznini, ki se ni vršila po železnici.
Pripominjamo, da- »izjava o vrednosti«, ki se je podala na ca-rinarnici, ne more nadomeščati fakture. Postavke, ki niso potrjene s spredaj navedenimi listinami, se ne/ bodo priznale v nobenem primeru.
Vkalkulirahje potnih stroškov ali nakupnih provizij in režijskih stroškov ni dopustno. Vsi nabavni stroški razen spredaj naštetih se morajo kriti iz dovoljenega bruto-pribitka.
V	bodoče se bodo vse prošnje
Vojna ni samo uničevalka, temveč tudi pobudnica in ustvarite-ljica gospodarskih vrednot. Cut samoobrambe in sla po življenju ustvarjata nove vrednote v nadomestilo za vse, kar je bilo uničeno, in tako izvede vojna velike reforme tudi v gospodarskem življenju. Med prvo svetovno vojno so se mnoge dežele Evrope in čez-morja precej industrializirale, zdaj med drugo svetovno vojno so pa spremembe tako velike in temeljite, da monokulturnih dežel sploh ne bo več. Velike spremembe povzroča sila, ker pač ni dežele, ki ne bi občutila pomanjkanja kakih surovin ali važnih potrebščin, in v razvoju od monokulture do poli-kulture z velikim trudom pridobljene gospodarske vrednote osta-nejo tudi za pozneje, čeprav odpadejo vzroki, zaradi katerih so bile pridobljene. V tem je trajnost in vrednost mnogih reform, !ki jih vojna povzroči v gospodarstvu posameznih dežel. Agrarna dežela, ki v sili vojnih razmer stopi na pot industrializacije, bo na tej poti ostala in napredovala, prav tako pa tudi industrijska dežela svoje med vojno obnovljene kmetijske proizvodnje pozneje ne bo kar tako zavrgla.
V	nekaj letih se je močno uveljavilo nekaj novih surovin. Tako se je staničnina iz Neriičije razširila daleč po svetu, umetna tekstilna vlakna se izdelujejo celo v deželah, kjer ne primanjkuje naravnih vlaken, ves svet pa se zavzema tudi za sintetična goriva, sintetični kavčuk Std. »Siidost-Echo« navaja med drugim naslednje zanimive gospodarske spremembe:
Med gospodarskimi spremembami v Evropi je na prvem mestu industrializacija Španije. Največji napredek kažeta rudarstvo in proizvodnja električne sile. Od 1.1935. do lani se je proizvodnja premoga zvišala od letnih 7 na 10.5 milijonov ton, močno je bilo pospešeno pridelovanje volframovih rud in soli, proizvodnja elektrike, ki je bila v zadnjem letu pred državljansko vojno komaj okrog 3 milijarde kWh, pa je lani pre-šegla že 5 milijard kWh ter bo v kakih petih letih dosegla tudi 10 do 12 milijard kWh. Od 1. 1989. do lani je bilo v Španiji ustanovljenih okrog 25.000 industrijskih podjetij, ^med njimi1 okrog 1000 velikih obratov, nad 3000 obratov, ki niso obratovali med državljansko vojno, pa je bilo obnovljenih.
Močno se je v zadnjih letih industrializirala tudi Madžarska. Od 1. 1938. do konca 1. 1942. se je v trianonski Madžarski število tovarn zvišalo od 3000 na 4092, v vsej Madžarski pa je bilo konec 1. 1942. že 5446 industrijskih podjetij. Od konca 1. 1940. do konca 1. 1942. se je vrednost industrijske proizvodnje zvišala od 5.60 na 7.04 milijarde peng8. Pri tem imajo velik delež novi industrij-
ski obrati za proizvodnjo umetnih vlaken in raznih kemičnih izdelkov.
V	Romuniji se v zadnjih letih najbolj razvija ona industrija, ki predelava kmetijsko proizvodnjo, a tudi kemična industrija je tako napredovala, da producira že mnogo izdelkov, ki so jih morali pred nekaj leti še uvažati. Najnovejša pridobitev je industrijsko izkoriščanje trstičja in ločja, ki raste ob Donavi.
Z na j večjo vnemo in naglico pa se industrializirajo dežele Južne Ameriko. Pospešitev in povečanje pridobivanja rud in drugih industrijskih surovin je se/veda predvsem v interesu Združenih držav Severne Amerike in so mnoga nova podjetja v Južni Ameriki v rokah USA kapitala, v posameznih južnoameriških deželah pa -se ustanavljajo tudi velika domača .industrijska podjetja v namenu.,, da se udeleže tekme na svetovnih tržiščih.
Argentina je od 1. 1935. do 1943. vrednost svoje industrijske proizvodnje zvišala od 3.3 na 7 milijard pezosov. Od skupne vrednosti vse industrijske proizvodnje pride na živila 35 °/o, na tekstilne izdelke 15 °/o, na stroje'in orodje 8°/o, na kovinske izdelke 7°/o, na električne naprave 5°/o, na kemične izdelke pa 4°/o. Nove investicije v argentinski industriji od 1. 1939. do 1941. znašajo nad 200 milijonov.
Brazilija je znatno povečala proizvodnjo železa in jekla. Od 1.198S. do 1.1940. se je proizvodnja železa zvišala od 119.000 na 185.000 ton, jekla pa od 90.000 na 141.000 ton.
Peru hoče kapaciteto svojih jeklarn zvišati na letnih 100.000 ton, kar je tudi mogoče, ker ima med vsemi deželami Južna Amerika največ premoga in tudi bogata ležišča železnih rud. Tudi Čile ima velike načrte za dvig domače industrije1 železa in jekla. Predvidena je letna proizvodnja 100.000 ton, ki naj bi se pa kmalu zvišala na 150.000 ton.
Pri vseh teh načrtih in tudi pri uspehih, ki so se že pokazati, pa je le treba vprašati, kaj bo potem, ko bo industrijska proizvodnja spet vrednotena le po svoji kakovosti in ceni in ko ne bo več ovir pri izvozu in izmenjavi blaga, na katere so oprti zdaj mnogi industrijski in trgovinski načrti. Po vsej verjetnosti bo {>o vojni industrijsko tekmovanje še večje, gotovo pa je, da bo v tekmi odločala predvsem kakovost proizvodnje. Industrija, ki v svojem začetku in razvoju ne skrbi za primerno kakovost svoje proizvodnje, nima upanja na uspeli. Upoštevati pa je treba tudi to, da bo tudi v bodoče mogoče graditi tovarniške objekte in naprave, železnice in pristanišča le v sodelovanju z deželami, ki so že dosegle svoj višek industrijskega razvoja.
Povojne kupčije s sovjeti
zavrnile, ki ne bodo opremljene na opisani način.
Umestno bi tudi bilo, če bi se nakupovalci vina pred nakupom vina informirali pri komisarju za cene ali je dobavna cena v okviru dopustnosti ali ne. Previsoke cene se namreč ne bodo odobravata in se bo blago nabavljeno po verižni-ških cenah zaplenilo.
V	zadnjem času se je v Združenih državah Sev. Amerike veliko pisalo, še več pa govorilo o velikih povojnih kupčijah s sovjeti. Nadejali so se od teh kupčij velikih dobičkov in sanacijo ameriškega gospodarstva. Sam predsednik Roosevelt je naznanil, da bo kupčija f: sovjeti danes z oborožitvenimi deli zaposleni ainetriški industriji odprla nove možnosti delavnosti in kar je posebno važno, bodo te kupčije preprečile povojno brezposelnost. Nič manj ko 10 milijard dolarjev naj bi se v ta namen kreditiralo sovjetom. Deset milijardni načrt se je kmalu nato reduciral na eno četrtino, toda pri teni kreditu so hoteli ameriški denarni magnati in industrijski kralji na vsak način ostati, kajti na tak riziko so bili z ozirom na pričakovane velike dobičke odločno pripravljeni. Govorilo se je celo, da je 30 ameriških koncernov že sklenilo za to vsoto dobavne pogodbe s sovjeti. Ko so kasneje spoznali, da se tudi Britanci zanimajo za kupčije s sovjeti, so jih hoteli Amerikanci prehiteti in so v ta namen poslali v Moskvo predsednika trgovinske zbornice John-
stona, da prouči vso možnosti in izda potrebne ukrepe. Johneton pa je kmalu v Moskvi spoznal, da gre pri vseh poslovnih dogovorih s sovjeti za zelo enostranske posle in samo v korist sovjetov, ki gledajo samo na to, kako bi gospodarsko silo kapitalno močnih dežel izkoristili za sebe, da bi mogli lastno industrijo po vojni dvigniti in ustanoviti nove tovarne.
Gospod Johnston je moral slišati v Moskvi, da je Sovjetska unija zanima samo za dolgoročne: kredite, ki bi veljali za 10 do 25 let. Ko je vse proučil, je prišel do spoznanja, da ne pridejo ameriške milijardne dobave za sovjetske protidobave v poštev. Najbrže pa se je tudi spomnil, da je znašal ameriški uvoz iz Sovjetske unije pred vojno samo 24 milijonov dolarjev na leto. Zaradi tega spoznanja je opustil svoj načrt velike kupčije s sovjeti ter je velikodušno prepustil sovjetski trg Angležem, ki jih je »dobrohotno« pozval, da poskusijo kupčijo s sovjeti brez finančne podpore USA (dobesedno jei dejal: brez intervencije Združenih držav). (Po »Siidost-Echo«),
Preis - Cena L 0'80
britanskih pristanišč je zaradi pomanjkanja tonaže vedno bolj oviran. Mehanizacija premogovnikov še ne kaže težko pričakovanega napredka, ki bi omogočil dvig proizvodnje na višino 1. 1942. Vprašanje je, če bodo iz Ameriko prispeli naročeni stroji tako hitro, da jih bo mogoče v revirjih montirati še pred zimo.
Na Irskem so /morali ustaviti delo v nekaterih premogovnih revirjih, ker so izčrpani. Zato se je v grofiji Kilkerny proizvodnja antracita znižala na letnih 100.000 ton, v grofiji Leitrim pa proizvodnja črnega premoga na 60.000 ton. Irska mora tako uvažati vedno več premoga.
Na Švedskem se zaradi pomanjkanja premoga močno pospešuje proizvodnja šote, ki je dosegla letnih 1 milijon ton, kar nadomešča približalo pol milijona ton premoga. Za šoto so bile nedavno določene maksimalne cene. Proiz-. vodnja premoga v revirjih družbe Billesholm, ki se je v zadnjih dveh letih precej zvišala, se’ je spet znižala na predvojno stopnjo, ker ni dovolj rudarjev. Tudi na Norveškem pospešujejo proizvodnjo šote. V predvojnih letih je znašala največ 1.5 milijona ton, 1. 1942. nad 1.75 milijona ton, lani pa 2.1 milijona ton.
Na Japonskem se je proizvodnja premoga zvišala, ko so bili zboljšani delovni pogoji v premogovnikih. Posebna pogodba je bila sklenjena z rudarji v Koreji. Proizvodnja premoga se je povečala tudi v Severni Kitajski, v Avstraliji pa je v petih premogovnikih izbruhnila stavka.
Po cenitvi nekega švedskega geologa je v svetovnih ležiščih dovolj premoga še za 400 let, če se bodo ležišča izkoriščala v dosedanjem obsegu. Cesepa proizvodnja stopnjuje letno za 4%, bodo pa premogovna ležišča izčrpana v 200 letih.
Mednarodni
premogovni
»Sudost-Echo« navaja naslednje jiojave in spremembe v svetovnem premogovništvu:
V	Angliji se je proizvodnja premoga letos do konca marca v primerjavi s prejšnjim letom zmanj-šalh za okrog 5 milijonov ton ter prideta od tega najmanj 2 milijona ton na račun rudarskih stavk.
Pri velikem nazadovanju proizvod, nje’ pa je Anglija v Washingtonu obljubila, da bo s svojim premogom zalagala zasedene kraje v Italiji in Franciji. Iz previdnosti je obljubila to pod pogojem, če dobi iz Severne Amerike stroje za rudniške obrate, ki so' bili že pred meseci naročeni. Izvoz premoga iz
Proizvodnja električnih strojev v Španiji
V zadnjih letih se je v Španiji uspešno razvila tud:i strojna industrija. To se vidi zlasti pri proizvodnji električnih strojev. Lani je bala. ta proizvodnja vredna že okrog 500 milijonov pezet. Ob povečanju domače proizvodnje se je močno skrčil uvoz električnih strojev. L. 1931. je bil ta uvoz vreden še 45 milijonov zlatih pezet, Jani pa samo še 15 milijonov. Od vsega uvoza električnih strojev pride 60 odstotkov iz Nemčije, ki je bila že pred meščansko vojno glavni španski dobavitelj električnih strojev m naprav. Nemčiji sledita Švica in Švedska s skupnim deležem 20 odstotkov pri španskem uvozu električnih strojev.
Preskrba Švice z živežem
»Schweizerdsche Zentrale fttr Ham-delsforderung« nagiiaša v svojem poročilu, da ho lotos preskrba dežele z žii vežem še zadovoljiva, če se bodo stare zaloge pravilno razdeljeval« in če bo izkoriščena vsaka priložnost uvoza. Položaj pa je tak, da je nacio-niiranje živil potrebno in da bo moralo hiti morda še poostreno. Zadnji pridelek krompirja je bil zadosten, dovolj je tudi sočivja, bolj' težko pa je s preskrbo krušnega žita in krone ter sladkorne irepe in oljnatih rastlin. V zadnjem predvojnem letu je Švica pridelala 23.000, lani pa 32.000 vagonov krušnega žita. Preskrba mleka je v redu, ker se je od 1. 1939. proizvodnja mleka zmanjšala samo za 15 odstotkov. Največje težave ao pri preskrbi olja in maščob, čeprav se je potrošnja v vojni dobj skrčila za 50 odstotkov. Polovico za prehrano prebivalstva potrebnih maščob je treba uvažati. Nasadi oljnatih rastlin so se lani razširili na 6000ha.
t Peter Kastelic
Po daljšem trpljenju je umrl 1. t. m. ugledni ljubljanski trgovec in bivši dolgoletni solastnik tvrdke Ivan Bonač g. Peter Kastelic. Pokopali so ga 3 t. m.
Peter Kastelic je bil priljubljen in čislan med poklicnimi tovariši, s svojim lepim značajem pa si je pridobil mnogo prijateljev tudi v drugih krogih.
Pokojnemu blag spomin, rodbini iskreno sožalje!
Mleko je ppd zaporo Prevoda
Zadnji »Službeni list« je objavi! izvršilne predpise k naredbi o oskrbovanju z mlekom. Po teh predpisih se celotna proizvodnja mleka v Ljubljanski pokrajini postavlja pod zaporo in je na razpolago Prevodu. Naredba podrobno določa, koliko mleka si smejo pridržati živinorejci in koliko ga morajo oddati. Namesto mleka se sme oddajati tudi ustrezajoča količina presnega ali topljenega masla.
Pred nemškim klirinškim posojilom
Novo vodstvo TBPD
Na občnem zboru Trgovskega bolniškega in podpornega društva je bila izvoljena naslednja uprava:
Predsednik Ivan Tavčar, prvi podpredsednik dr. Ivan Martelanc, drugi podpredsednik Peter Klinar, tajnik Lojze Sitar^ blagajnik Ciril Golmajer, gospodar Franjo Isek, odborniki Cerar Drago, Franc Japelj, dr. Fr. Vatovec, Fr. Nosan, Rajko Globočnik in Jurij Stanko. Nadzorni odbor: A. Hartman, predsednik, Edvard 4ntosiewicz, podpredsednik, inž. Ivan Burja, Stane Leder in Ferdinand Palme.
Po volitvah je podpredsednik Klinar izrazil priznanje in zahvalo prejšnjemu predsedniku Gombaču za požrtvovalno delovanje, novi predsednik Tavčar pa se je zahvalil delegatom za zaupanje.
T^p———M—I—	i ■■■■■■ TTirnu
V Argentini »o po uradnih vesteh predelali 4.6 milijona 'ton sladkornega trsa ter izdelali 409.823 ton rafinad-nega sladkorja. 213.732 ton 6rednje finega sladkorja ter 9066 ton sladkorja slabše kakovosti. V primeri z 1. 1942. je proizvodnja sladkornega trsa nazadovala za 8.4°/o, proizvodnja sladkorja pa se je povečala za 13.7%>.
Pod tem naslovom piše »Donau-zeitung«:	'
Predlog o spremembi nemške klirinške zadolžitve v mednarodno posojilo je sprejel nemški strokovni tisk z živahnim zanimanjem, zlasti še, kerje državni gospodarski minister Funk nedavno izjavil, da bi izdaja takšnega klirinškega posojila mogla popraviti škodo, ki bi jo imele upniške države, ki uvažajo iz Nemčije blago. Te države bi namreč mogle izgubiti za krajšo ali daljšo dobo možnost izvoza v Nemčijo, in sicer v višini svojih klirinških terjatev. Na splošno se v teh komentarjih listov podčrtuje, da bi pri mednarodnem prenosu klirinških saldov stopila namesto dvostranskih klirinških dolžniških odnošajev večstranski. Tako bi n. pr. Francija, ki je malo zainteresirana na nemških izvoznih izdelkih, mogla kupiti obveznice tega posojila na evropskem trgu in si tako nabavila sredstva za nameravane investicije.
V praksi pa zadeva, kakor pravijo kritiki, načrt na prav znatne težkoče, ker bi najprej zrahljal plačilni in kapitalni promet ter zahteval tudi upoštevanje različne obrestne meTe, ki je v Nemčiji posebno nizka. Začasno pomanjkanje evropske valutne relacije pa nikakor ne more biti odločujoča ovira, ker nudi trdna podlaga marke potrebno vrednostno jamstvo, poleg tega pa bi se mogla dogovoriti tudi dodatna klavzula o ohranitvi vrednosti blaga v obliki določenega blagovnega indeksa. Pogoj pa bi vsekakor bil, kakor pripominja »Bankvvirtschaft«, očiščenje vseh klirinških terjatev od neupravičeno napihnjenih cen. Zanimiv je predlog, da bi se takšno klirinško posojilo zvezalo s pravico do prednostne nabave nemških strojev in kvalitetnih izdelkov.
Nemška teza, da se mora še pred diskusijo o novi ureditvi valutne relacije doseči načrtno gospodarstvo v posameznih narodnih gospodarstvih, ki morajo biti v meddržavnih odnošajih, je prav tako priprosta ko prepričujoča, kakor piše »Financial News« k zadnjemu govoru nemškega držav-
nega gospodarskega ministra. Nemški načrt, da se s sodelovanjem doseže za storitev sposobno celinsko gospodarstvo, je dovolj širok, da se morejo izpolniti različne posebne želje posameznih narodnih gospodarstev, ne da bi se bilo treba odpovedati načelu polne zaposlitve nemškega gospodarstva. Govor iminiistra Funka dokazuje, da hoče Nemčija s smiselnim sodelovanjem z drugimi evropskimi državami odpreti pot k zvišanju storitvene sposobnosti celotnega evropskega gospodarstva. Ne more se tudi tajiti, da je v okviru zaželene ekspanzije celinskega gospodarstva dovolj prostora tako za razne industrializa-cijske načrte ko tudi za stopnjevanje: kmetijske proizvodnje.
V takšnih razmerah, tako priznava angleški finančni list, si skuša evropska celina veliko bolj priprosto urediti valute svojih narodnih gospodarstev po vojni ko ostali svet. Kajti povojni načrti zaveznikov, tako ugotavlja angleški list, temelje v nasprotju z nemško tezo o potrebi sodelovanja, na vprašanju izvozne konkurence. Iz tega spornega vprašanja se morejo tudi razložiti diference med Anglijo in USA, diference, zaradi katerih samo po sebi umevno Angleži in Amerikanci drugače gledajo na probleme evropske celine kakor pa Nemčija, ki ne vidi v industrializaciji evropskih dežel nezaželene konkurence, temveč pogoj za popoln razmah evropske gospodarske, sile.
Gostilničarski vestnik-
Izplačila strežnemu osebju po kolektivni pogodbi
Združenje trgovcev v Ljubljani nas naproša za objavo naslednjega popravka oz. pojasnila:
V 01. številki »Trgovskega lista« z dne 28. VII. t. 1. se nam je v rubriki Gostilničarski vestnik v članku: »Izplačila strežnemu osebju po kolektivni j>ogodbi< — pod točko 4. pripetila neljuba pomota.
Besedilo glede delovnega časa iz odločbe Vrhovnega komisarja se glasi dobesedno:
Die regebnafiige vvochentliche Arbeitszeit fur\Vachter (Portiers), Feuerwehrleute, Krankenwiirter, Biirodiemer, das Kuchenpersonal usw. betriigt 82 Stunden, fiir Kraft-fahrer, Mitfahrer usw. 60 Stunden. (Redni tedenski delovni čas za čuvaje (portirje), gasilce, bolničarje, pisarniške sluge, kuhinjsko osebje itd. znaša 82 ur, Vozače in sovozače itd. 00 ur.)
Točka 4. bi se praviloma morala glasiti:
Delovni čas za vratarje, pisarniško slu^o in kuhinjski personal...
Odpade torej navedba pisarniških uslužbencev.
K točki 1. iste objave v št. 61 pa izvolite priobčiti pojasnilo, da se v tedenski delovni čas 48 ur ne všteje samo nepretrgani 36-urni počitek, ampak se v delovni čas tudi nei vpačunajo ostali odmori.
Denarništvo
'm zamsfslstvo
i
Priporoča se tvrdka
Robert Goli ▼
Ljubljana
Šelenburgova ulica 3
»
MERKUR
«
tovarna mila in kem. izdelkov
| Ljubljana
STARI TRG 17
Telefon 39-77 [ ■ ■
i■■■■■■■ft■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Nemška trgovinska zbornica v Grčiji
Izšlo je letno poročilo Nemške trgovinske zbornice v Grčiji, ki je bila ustanovljena v jeseni 1. 1942. kot naslednica Nemško-grške trgovinske zbornice v Atenah. V težkih razmerah se je zbornica uspešno uveljavila ter dosegla tudi za Grčijo velike gospodarske: koristi, ki. je položila temelje od leta do leta večje izmenjave blaga med Nemčijo in Grčijo, pri čemer ima sedaj največjo pomoč v Nemško-grški družbi za izmenjavo blaga (Degriges).
Pri nemških tvrdkah j£| podjetnikih je zbornica zbudila zanimanje za grško proizvodnjo in živahna izmenjava blaga se je mogla razviti le na ta način, da je zbornica izvoznikom in uvoznikom dajala vse potrebne podatke ter nu idila vso pomoč. Število članov zbornice se je -že lani podvojilo, delo zborničnih oddelkov in uradov pa je močno naraslo.
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
j Manufakturna in modna trgovina j
A. Žlender
m
| Ljubljana — Mestni trg št. 22 j
j FaSiani & 'Jurjovec
manufakturna trgovina
•	a
j £ju6ljana — Stritarjeva ulica štev. D j
r
: Elektro - podfetle j
1 „BOKO* i
I Ljubljana ■ Bleiweisova $1. 18 j
Palača Kmetske posojilnice ■
Likvidacija obveznosti in terjatev bivše Narodne banke
Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča, da se izplačila zneskov, ki so jih svoječasno industrijske in trgovske tvrdke Ljubljanske pokrajine vplačale v klirinškem računu pri bivši Narodni banki kraljevine Jugoslavije in ki zaradi izbruha vojne niso bili nakazani tvrdkam dobaviteljicam v inozemstvo, zaenkrat ne morejo vrniti vplačnikom. Istituto Nazionale per i Cambi con 1’Estero plačilnih na-' logov ne more trenutno izvršiti.
Podrobna pojasnila daje tajništvo Združiemja trgovcev.
•
Trgovinska industrijska banka v Zagrebu je pri glavnici 81 milijonov kun dosegla lani s prenosom iz prejšnjega teta 8.54 milijona kun čistega dobitka (1. 1942. je dosegla 10.76 milijona kun).
Srbska narodna banka je sporočila, da je dala v promet nove 50 dinarske bankovce z datumom 1. maja 1942. Bankovci z dne 1. avgusta 1941 ostanejo v prometu, da bodo torej v prometu dvojni 50 dinarski bankovci.
Romunsko finančno ministrstvo je z 11 bankami sklenilo dogovor o kupčevanju z državnimi plačilnimi izkaznicami, da se prepreči morebitno razvrednotenje teh izkaznic. Tečaj teh plačilnih izkaznic je bil določen na 95 odstotkov njih nominalne vrednosti, banke pa smejo poleg tega pobirati en odstotek kot svojo provizijo.
Iriivinsli register
SPREMEMBE IN DODATKI:
Gradbeno podjetje G. Tonnies nasl., družba z o. z. v Ljubljani. Z notarskim zapisom se je spremenila družbena pogodba. Družba ima enega ali več poslovodij. Druž-bino tvrdko pravoveljavno zasto-pajo dosedanji dolgoletni sodelavci tvrdke, in sicer: samostojno po-slovodeči družabnik Lojze Cvikl, kolektivno pa poslovodja-namest-nik inž. Marjan Ferjan in inž. arh. Kvgen Cvikl, prokurist pa je stavbenik Vlado Bohinc. Tehnično poslovodstvo obrta stavbenega podjetništva izvršuje kot doslej inž. Marjan Ferjan, poblaščeni stavbeni inženir.
Tovarna kovinskih izdelkov M. Lajovic, družba z o. z. v Ljubljani. Z notarskim zapisom se je spremenila družbena pogodba. Družba ima enega ali več poslovodij. Če je samo en poslovodja, zastopa ta družbo samostojno. Ce je več poslovodij, mora biti med njimi vedno Lajovic Milivoj st., ki zastopa tvrdko vedno s še enim poslovodjo ali prokuristom. — Izbrišejo se poslovodje inž. Bečka Oldrich, He-bek Josip in Ptaček Jaroslav. Vpi-š>etta pa se poslovodkinja Lajovic Mira roj. Štrukelj ter prokurist Lajovic Milivoj ml., oba stanujoča v Ljubljani.
IZBRISI:
Anton Kanc sinova v Ljubljani — zaradi opustitve obrata.
SespiMe vesli
Poglaviiik je imenoval za državnega tajnika v ministrstvu za narodno gospodarstvo dr. Šime Debeliča.
V Slovaški se namerava uvesti državno jamstvo za narodno gospodarski uvoz jn izvoz. To jamstvo naj bi deloma jamSilo za izgube do 70 odstotkov doti finih zneskov. Vendar pa Celotno jamstvo'ne bi smelo presegati luo milijonov Ks.
Špansko kmetijsko ministrstvo poroča, da pričakuje Španija na splošno dobro pšenično žetev. Le nekatere pokrajine kot Granada in Baleari so trpeli zaradi suše. Vendar pa bo tudi v teh pokrajinah žetev srednja.
Iz angleških gospodarskih krogov se vedno bolj pogosto slišijo pritožbe, da so celo vodilni angleški zunanji trgovci izgubili kontakt z inozemskimi trgi. Celo tekstilni tovarnarji no morejo dobiti dovoljenja za potovanje v inozemstvo. Istočasno pa so navezali Amerikanci stike na vseh večjih zunanjih trgih ter uživajo pri tem vso podporo svoje vlade.
USA urad za prehrano je sporočil, da so dobave živil in drugih kmetijskih proizvodov po zakonu o posoji in zakupu v juniju bile za približno 24 odstotkov manjše ko v maju.
V USA primanjkuje papirja in več ko 700 papirnic si mora pomagati s starim papirjem, ker dodeljene količine papirne tvarine ne zadostujejo za ohranitev sedanje proizvodnje.
tcmiGovizmcA
Liudske tiskarne
LJUB1JHNA, Kopitarjeva ul. 6
a) Kmigoveški oddelek:
Vezava vseli vrst od preprostih do razkošnih
Zaloga poslovnih knjig in rastri-ranih papirjev za knjigovodstvo
b) Torbarski oddelek-.
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov Solidno in priznano delo
VAN
KAIT
Dr. Th. & G. BOHME
Ljubljana
Kupujem
suhe gobe
Plačam dobro
M. Čuček
Sv. Petra c. 13
Fiir das Kons*rtiuui »Trgtvski
i liste .to Verlag - Za k.azordj »Trgovski liste kot izdajatelj: dr. Ivan Pless - Schriftleiter - Urednik: Aleksander Zelez.ikar - Fiir die Druckerei >Merkur< A. O. -
Za tiskarno >Merkur< d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.