Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 7. februarja 1929. 7 Ji. 122 Stev. 26. Letnik LX1X. ¡¿ol. leto 1928/29J ielfsKi Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjetiištvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. ČLANSTVU! Z nekim obotavljanjem srno se odločili za poziv, ki terja od vas novih žrtev. Vemo kaj to ob sedanjem gmotnem položaju učiteljstva pomeni in le globoko prepričanje o nujnosti in1 upravičenosti stvari nas je napotila k temu koraku. Priznajmo, zadnje čase smo skoroda pozabHi na svopi socialni ustanovi: »a Učiteljski dom v Ljubljani in Mariboru. Nič več ne beremo pogostih izkazov o darovih zanju. Koliko sil posveča učiteljstvo drugim ustanovam in namenom, nase pa pozablja! Ali smo res obsojeni, da ostanemo sredi pota d!o cilja? Roko na srce! Koliko veljajo razlogi, ki jih navajamo v opravičilo? Ni-li bila beda stalen gost v učiteljskih domovih, v prejšnjih časih nič mani kot danes — in vendar je učitelj rad! žrtvoval svoj obolus v prid skupne stvari? - Pa čemu naj žrtvujem, ko ne bom deležen ugodnosti? — Ne tako! Pojmujmo tovarištvo nekoliko globlje. Ali smo se kdaj obotavljali sprejeti sadove dinevnega truda idealnih naših stanovskih delavcev! — Čast tovarišicam, ki v tem oziru marsikaterega tovariša prekašajo v širokosrčnem pojmovanju stanovskih dolžnost;. Ne pozabljajmo', tudi, da domova ne bosta služila le učiteljskim otrokom. Ali ne čutimo prav živo vsi potrebe po nekem: domu kot središču stanovskega življenja, kot shajališču in zavetišču učiteljstva, ki bi tudi na zunaj bil častna priča naše moči in solidarnosti? Ali naj ostane vedno tako, da iščemo ob prilliki tečajev, sestankov, prireditev gostoljubja vsepovsod, ali pa trosimo denar v gostilnah, ker nimamo lastne strehe? Čim realnejši postajamo v pojmovanju svojih poklicnih nalog, tem živeje se poraja želja po raznih strokovnih tečajih. S Specializacijo bo rastlo vsako leto njih število. Prznajte, lasten dom bi nam omogočil marsikako koristno akcijo, ki brez njega ni izvedljiva. Zato vsi in vsak na delo! Tovariši, tovarišice! Stavimo si kot dilj, da v dobi enega leta omogočimo realizacijo projektov, ali se ji vsaj odločno približamo. Leftoi 1929. naj bo posvečeno najživahnejši akciji v prid obeh d;c-rnov. Letos naj stoji v društvenem in stanovskem življenju ta misel povsod v ospredju. Naj ne mine prilika, da se je ne bi spomnili. Podpi-rajmo čim izdatneje gospodarske akcije obeh društev in odpirajmo jima s tem nove vire dohodkov. Zgodovina našega stanu priča, da smo z združenimi silami in z enotno voljo dosegli marsikaj, kar se nam, je sprva zdelo nemogoče. V veliki veri je zmaga! Skeptiki naj umolknejo. Kjer je dvom v začetku, je ideja že pokopana. Da preidemo čimprej od besed do dejanj, da v samem začetku celi akciji izvojujemo odločen uspeh, izdajamo ta apel na vse članstvo, ga poživljamo »in prosimo, da se ob priliki izplačila »razlik« spomni naših domov. Verno., da si je marsikateri tovariš že naročil najnujnejše stvari na račun te »razlike«, vemo pa tudi, da je večina od nas že obupavala nad njenim izplačilom, znano nam je nadalje iz premnogih izkušenj, da oni, ki ima malo, dostikrat raje in več da od onega, ki živi v izobilju. Ni res, da bii idealizem že bil izumrl v naših vrstah. Zato smo prepričani, da naš poziv ne ostane brez uspeha. Nočemo pa enega: da bi se odzivali zopet le eni in isti, si mogoče od ust odtrgavali, dočirn b; večina stala ob strani. Deviza naša bodi: Rad dam in dvakrat toliko dam, ako vem, da dajo tudi drugi, da moj dar ni le slučajen kamenček v skupni zgradbi, ampak važen in potreben donos. Zato predlagamo članstvu sledfeče: Zavežimo se, vsak posameznik s posebno zaveznico, da ob izplačilu razlik (v dveh obrokih) darujemo Učiteljskemu domu v Ljubljani, oziroma v Mariboru po 100 Din, 200 Din, ako se najde v vsaki oblast; vsaj 500 tovarišev in tovarišic, ki storijo isto. Obveznost za vplačilo zneska bi stopila torej šele v veljavo, ko je doseženo označeno število podpisov. Vsaka oblast zbira za svoj dom. Prijave bii sproti izkazoval »Učiteljski Tovariš«. Plemenito' tekmovanje naj bi se začelo med obema oblastima, med posameznim; okraji, društvi, šolami in članfi, med tovariši in tovarišicami. Ai? je preveč, kar zahtevamo, ali se bomo yarali v svojih upih? - Prepričani smo, da bo odziv častno izpričal upravičenost naše vere v stanovsko zavednost slovenskega učiteljstva. Računamo trdno vsaj na odziv onih, koiih razlika znaša 1000 Din in več. Oni pa, 'ko jih razlika dosega 3000 Din, naj' bi podpisali, ako le količkaj mogoče, obveznico za 200 Din. Prihodnji številki »Učit. Tovariša« bo priložen obrazec obveznice 'za vsakega člana. Vsaki šoli, kjer se je priglasil vsaj en'obveznik, se dopošljeta dve položnici Učiteljskega doma v Ljubljani oziroma v Mariboru. Tovariši, tovarišice! Storite vsak svoje, da akcija čim lepše uspe. Vplivajte na sotovariše in jih pridobite za stvar. Smatrajte stvar kot častno zadevo našega stanu. Dbkažite, da idealizem, s katerim se je nekdaj ponašal naš stan, še živi, živi tudi v vrstah mlajše generacije. Dokažite, da nejeverniki nimajo prav in da učteljska solidarnost, tovarištvo, stanovska zavednost niso fraze, ampak realna sila. Po sklepu seje ožjega sosveta Pover.eništva UJU — Ljubljana, dne 31. januarja 1929. Pred ustanovitvijo „Učiteljske gospodarske poslovalnice" v Ljubljani. Pravila „Učiteljske gospodarske poslovalnice" v Ljubljani registrovane zadruge z omejeno zavezo. Andrej Skulj. poverjenik. Josip Kobal, tajnik. I. Tvrdfca in sedež zadruge. § L Tvrdka zadruge se glasi: »Učiteljska gospodarska 'poslovalnica, registrirana za» druga z omejeno zavezo«. Zadruga ima svoj sedež v Ljubljani. II. Namen zadruge. § 2. Zadruga ima namen izvesti koncentracijo vsega gospodarskega snovanja svojih članov. To bo dosegala zlasti s posredovanjem med člani in tvrdkami s šolskimi potrebščinami, z organiziranjem naročil svojih članov; / ureditvijo stalne razstave učil in uomih po« trebščin konkurirajočih tvrdk v Ljubljani i.n Mariboru; z lastnim zalaganjem knjig, tU skovin in šolskih potrebščin; s pridobitvijo tiskarskega podjetja v svrho pospeševanja pridcibdtka svojih članov; z ustanovitvijo za* družnih razprodajalnic v Ljubljani in Mari» boru in z organizacijo, peslovalnega urada v Ljubljani in Mariboru med člani in tvrdkami. III. Članstvo. § 3. Član je vsak organiziran ud Udruže* nja jugoslovenskega učiteljstva in pover* je.ništva Ljubljana. Zadružnikov sprejem pa dobi šele tedaj pravno moč, kadar ga je spre* jelo načelstvo in kadar je zadružnik podpis sal pristopnico k zadrugi in plačal polni delež. §■ 4. Kadar je sprejem piravomočen, sprejme zadružnik od zadruge člansko legitimacijo, ki obsega: natančno ime in naslov, potrdilo vpisa v imenik zadružnikov in potrdilo vpla* čil deležev in vpisnine, § 5. Članstvo preneha s smrtjo ter z • izsto* pum ali izključitvijo iz učiteljske organiza» cije. Kdor hoče izstopiti, mora vsaj 6 mese» cev p:red potekom leta pismeno prijaviti iz* stop, a članstvo preneha šele konoem leta. Načelstvo lahko izključi člana, kateri krši pravila ali sklepe občnih zborov ali če škoduje koristim ali ugledu zadruge. Izklju» čeni se lahko pritoži zoper izključitev na nadzorstvo, ki o tem 'kononoveljavno odloči. § 6. Umrli, izstopivši in izključeni člani ka* kor tudi njihovi pravni nasledniki nimajo do plremoženja zadruge /nikakih pravic. Viplat čan.i deleži pa se jim izplačajo po poteku jamstvene dobe, kolikor jih .izkazuje bilanca za leto. v katerem je prenehalo članstvo. IV. Zadružni deleži. Vsak zadružnik mora vplačati vsaj en zadružni delež v znesku 5 Din. Zadruga ima za svoje člani register, v katerega zapisuje članovo ime, stan, bivali* šče in dan pristopa. Zadruga deležev niti ne obrestuje niti ne izplačuje na nje dividendo. V. Zaveza zadružnikov. § 8. Zaveza zadružnikov je omejena v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70. Zadruga jamči za vse svoje obveze v prvi vrsti s svojim lastnim imetjem. Če bi pa za poravnanje vseh zadružnih obvez ne zadostoval opravilni dobiček tekočega leta, rezervni zaklad in drugo zadružno imetje, se seže na zadružne deleže. Če pa vse to ne bi pokrivalo zadružnih obvez, se nadaljna pla* čila razdeli na posamezne zadružnike v okvi* ru njihovega jamstva. § 9. Vsak zadružnik jamči ob konkurzu ali likvidaciji zadruge za njene obveze ne le s svojimi deleži, temveč š. z nadaljnim zne* skom v enaki višini. Bilanca, dobiček in izguba. § 10. Na koncu vsakega upravnega leta, ki se šteje od 1. januarja do 31. decembra, sklene upravni svet račune in sestavi bilanco na ta način: med aktiva se vpiše gotovina, vred* nostne listine po kurzu 31. decembra, nepre* mionihe, premičnine ter aktivne teirjatve za» druge. Med pasiva se vpišejo: zadružni de* ležii, zadružni dolgovi, pasivne terjatve in rezervni zaklad. To, kar ostane aktiv po od* bitku pasiv, je čisti dobiček dotičnega leta. S 11. Račune in (bilanco izvede upravni svet vsako leto do konca aprila. V začetku maja predloži elaborat članom po učiteljskih dru* štvih v pretres ter končno v odobritev obč* nemu zboru. § 12. Razdelitev čistega (dobička je zadeva občnega zbora. Od čistega dobička so pri* piše 50% rezervnemu zakladu, 50% po ena* kih delih »Učiteljskima domovoma« v Ljub* ljani in Mariboru. Rezervni zaklad je last zadruge in ga v nikakem primeru ne sme razdeliti med člane. § 13. Zadruga upravlja svoja opravila samo* stalno s sodelovanjem zadružnikov. Njeni organi so: 1. Upiravni svet. 2. Nadzorstvo. 3. Občni zbor. 1. Upravni svet. § 14. Upravni svet nastavlja in odpušča po* trobile uradnike in druge uslužbence, določa njihovo področje in jim odmerja plačo. Le* gitimirajo se vsi uslužbenci po pismenem dekretu, ki ga sprejmejo pri imenovanju, odnosno po primernem pooblastilu, ki ozn a* čuje: njihove morebitne pravice, zastopati zadrugo na zunaj (§§ 16., 26. zakona z dne 9. aprila. 1873, drž. zak. št. 70.). Noben zadružni uslužbenec no sme spre* jeti nobene provizije niti v lastnem imenu, 'lin na lasten račun skleniti nobenega trgov* skega opravila, s kakršnim se bavi zadruga, pa tudi ne sme biti v nikaki osebni poslovni zvezi s kaici-m drugim podjetjem iste smeri. § 15. Upravni svet sestoja iz petih članov, k: jih voli občni zbor izmed zadružnikov / aibsolutno večino, oddanih glasov za dobo treh let. Ako se pri prvi volitvi ne doseže absolutne večine, se mora vršiti ožja volitev med onimi, ¡ki so dosegli relativno največje število glasov. Ob enakem številu odloči žreb. Vsako leto izstopi ena tretjina- članov upravnega sveta in se voli na novo. Prvo in drugo leto določi žreb dotične člane uprav* nega sveta, ki izstopijo, v zadnjem pa izstopi ostali. V nadaljnjih letih izstopijo tisti, ki so že tri leta člani upravnega sveta. Izstopivši člani upravnega sveta se smejo na novo voliti. Člani upravnega sveta ne prejemajo na* grad ali tantijem. § 16. Upravni svet ¡izvoli( Izmied .tipravnih svetnikov predsednika in njegovega namest* nika z absolutno večino glasov. Glede ožje volitve veljajo ista določila kakor pri volitvi upravnega sveta (§ 17.). LISTEK ALBIN ČEBUL AR: K Bregantovi „novi čitanki". Nova čitanka, ki ji pravzaprav polaga Bregant ¡smernice v svojem delu »Elemen* tarni razred«, (naj omenimo, da nam odpira ta nova šola nova pota na podlagi 'krepkega nazora v smislu delovne šole), hodi po glo* bokoumevajočem načelu: od lažjega do tež* jega., torej stopnjevanje po učenčevi zmož* nosti. Kdor mu bo sledil z vso ljubeznijo do dela, bo žel brezdvomno velike uspehe, in to — brez učenčeve muke. Koliko solza je bilo prelitih že ob »Abecedniku« in »Mojem prvem berilu« in to, ker se stvaritelji teh knjig niso spustili tako globoko v dušo učenca prvega razreda, da bi zidali od spo* daj navzgor. Zidali so od zgoraj navzdol, po načelu: taka je tiskana črka »A« 'in zapomni si to, trda butica. Učenec si je moral hrez naizora utepati v glavo te čudne spake, kateri posamezni nismo predočili niti najmanj življenja. Ne» kaj časa je že šlo, potem se je pa naveličal utepati učenec v glavo to brezbrojno sodrgo, odpovedal je, onemogel, skratka: lenoba se ga je lotevala kakor jdesen, lenoba — kakor pravijo — je pa vseh pregreh grdoba — in taiko je koncem leta Janezek obsedel, obse* del drugo leto. dasi je šel na pot z navdu* šenjem, ki mu ga je navdahnila ob i/ačetku leta gospodična učiteljica. Zal, to navdušenje se je izrabilo ravno ko je prišel do one črke, kjer je lani odpo* veda!; morda je še zmogel, dai je pridobil letos par črk več. Če bi precej v začetku leta, ko je bil svež in poln navdušenja, pri* čeli pri tisti črki, kjer je zastal in potem dalje, bi še zmogel abecedo, ali 'kje se mo* rejo o/irati tako nanj, ker je pa 35 novin* cev. Koncem konca — Janez večno v prvem razredu, kjer je dobil že domov, pravico. Vse to se je pričelo uvidevati. Po Bre* gantovi smernici naj bi se spremenila dose* danja pot razvrstitve abecede, in to pisane 'Kakor tiskane oziroma obratno, v učencu dostopnejši obliki. Cilj mu je isti, kakor vsem metodikom, toda pot, ki do cilja dove* de je drugačna. In ta: pot je ravno tisto večno gibanje, ki ji rečemo način podavanja, učiteljeva last, katero si je usmeril potom večletnega uglabljanja v potenco učenčeve zmožnosti, v duševnost in rokotvornost, da se spusti v nižine učenčevega razvoja ter previdno izpopolnjuje učenčevo' znanje, ga usposablja v vedno samostojnejšega!, da se zna učenec tudi kasneje sam izpopolnjevati na vseh poljih ter postati koristen član 5Io* veške družbe. Tov. Bregant dokazuje s svojim delom, da se je jako približal učencu. Delo je pred* vsem pozdraviti, ker je prišlo od strokov» njaka podeželske šole, saj vidimo, da teme* lji na strogi podlagi: vse učence dovesti po najlažji poti do dobrih rezultatov. On vidi, koliko se brigajo podeželski starši zal uče» nje. Ko pride deček iz šole, ga pošljejo z bratom na pašo, deklico pa k detetu, da ga varuje; učenec je prepuščen samemu sebi. še posebno, če se zatakne zai katero črko. Zato tudi ni čudo, če je v prvem razredu največ ponavljalcev. Učitelj, opazuj učence, kje so se «ataknili in pomagaj jim z vso gorečnostjo, da jih rešiš mordai večne pro» pasti, tako bi rekli. Ali pomislimo: utepamo jim še vedno po sedanji metodi črko v gla» v o. Učilnica je tudi! natrpana: | glava pri glavi, ta zna, drugi zopet ne, pouk je morda direkten na dan samo pol ure. En sam za* ostali ptič ti vzame četrt ure kakor da bi mignil, in takih je dosti, dosti — časa malo, črk pa še .veliko... Najstarejši upravni svetnik skliče sojo upravnega sveta v svrho konstituiranja ter predseduje do izvolitve predsednika in nje» govega namestnika. § 17. Člani upravnega sveta se morajo takoj po izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni re» gister; v dokaz izvolitve se predloži volilni zapisnik, ki ga marajo podpisati (predsednik občnega zbora in dva zadružnika. § 18. Upravni svet je načelstvo zadruge v zmislu § 15. zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, z vsemi v tem zakonu določenimi pravicami in dolžnostmi. Upravni svet podpisuje ime zadruge na ta način, da se podpišeta predsednik in še en upravni svetnik pod zadružno tvrdko. § 19. Upravni svet rešuje v svoje področje' spadajoče zadeve na sejah, na katerih pred» seduje predsednik; navzočna morata biti po» leg predsednika še dva uipravna svetnika, da so sklepčni. Sklepa se z absolutno večino glasov. Ako je en oliko glasov, odloči pred» sednik, ki vsekdar glasuje. O vsaki seji upravnega sveta se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzočni upravni svetniki. § 20. V slučaju stalnega zadržka, izstopa ali smrti posameznega upravnega svetnika ,se mora upravni svet sporazumno z nadzor» stvom za čas do prihodnjega občnega zbora dopolniti s kooptacijo. Upravni svet mora skrbeti, da se .novi član upravnega sveta vpiši' v zadružni register. § 21. Upravni svet kakor tudi vsak posamezni upravni svetnik se more po sklepu občnega zhora tudi odstaviti, preden poteče poslovna doba. Isto velja tudi za člane nadzorstva. § 22. Predsednik upravnega sveta vodi za» drugo, jo reprezentuje na zunaj ter jo za» stopa sodno in izvensodno; sklicuje seje upravnega sveta in izvršuje njegove sklepe. Pisma, s katerimi se zadrugi ne nalaga .nikaKe obveznosti, podpisuje predsednik sam. Pogodbenih obvez za zadrugo pa pred» sednik sam ne more prevzemati. V ta namen je treba sklepa upravnega sveta, za obvez» nost na zunaj pa formalnega podpisa tvrdke v zmislu § 20. Vsaj vsake tri mesece se mora predsed» nik prepričati o blagajničnem stanju, o stanju obvez in terjatev zadruge, o rednih vknjiž» bah in mora ob kakem neredu takoj ukreniti, kar se mu zdi primerno; to poroča tudi upravnemu svetu. Komercijske posle zadruge upravlja pod nadzorstvom predsednika za to nameščena sposobna Jmoč. § 23. Kadar je predsednik zadržan, ga nado» mešča njegov namestnik. Področje predsed» nikovega namestnika je v tem slučaju v vsa» kem oziru enako predsednikovemu področju. 2. Nadzorstvo. § 24. Nadzorstvo obstoja iz petih članov, ki jih voli občni zbor z absolutno večino gla» sov za dobo treh let; izvoliti se sme vsak zadružnik razen članov upravnega sveta. Vsako leto izstopi ena tretjina članov nadzorstva in.se voli-na novo. Prvo in drugo leto določi žreb dotične člane, ki izstopijo, v zadnjem pa izstopi ostali. V nadaljnjih letih izstopijo tisti, ki so že tri leta člani nadzor» stva. Izstopivši člani se smejo na novo voliti. Nadzorstvo voli iz svoje srede predsed» nika, njegovega namestnika in zapisnikarja. Sklepi so veljavni, če so navzočni najmanj trije člani. Predsednik vsekdar glasuje, pri enakosti glasov pa odloča. Člani nadzorstva jamčijo za škodo, ki jo povzroče, ako ne izvršujejo svojih dolžnosti ali pa jih izvršujejo malomarno. Člani nadzorstva ne dobivajo nagrad ali tantijem. ' § 25. O nekaterih zadevah sklepata upravni svet in nadzorstvo na skupnih sejah, na ka» terih predseduje predsednik upravnega sveta in na katerih mora biti večina članov uprav» nega sveta in nadzorstva navzočna. Sklepa se z navadno večino glasov. Na skupnih sejah se določuje: 1. Določitev An ^sestavljanje poslovnega službenega in disciplinarnega reda za urad» nike in dnuge uslužbence (§ 16.). 2. Najemanje posojil. 3. Nakup, obremenitev in prodaja ne» premičnin. 4. Nabava in prodaja premičnin v vred» nosti nad 5000 dinarjev. 5. Sestavljanje poslovnika za upravni svet in nadzorstvo (§§ 24. in 26., 7. odstavek). 6. Kooptacija članov upravnega1 isveta (§§ 22. i.n. 26., 2. odstavek). 3. Občni zbor. § 26. Redni občni /bor se skliče ob zborovanju delegacije Udruženja jugoslovenskega uči» teljstva — poverjeništvo Ljubljana, sicer pa najpozneje do 30. julija. Izredni občni zbor sei skliče, če se po» trebno vidi upravnemu svetu ali nadzorstvu, ali če to zahteva od upravnega sveta ena tretjina zadružnikov v posebni pismeni vlogi, v kateri se morajo navesti predmeti posve'» tovanja in sklepanja. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora se razglasi vsaj 14 dni prej. v »Učitelj» skem Tovarišu«. Ako bi ta list prenehal, se sklicujejo občni zbori v Uradnem listu, ki izhaja v Ljubljani. '§ 127. Predmeti sklepanja občnega zbora .so: 1. Izprememba pravil. 2. Razdružba in likvidacija zadruge. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Razdelitev Čistega dobička. 5. Izvolitev upravnega sveta in nadzor» stva (§§ 17. in 26.). 6. Odstavljanje upravnega sveta i.n. nad» zorstva. 7. Odločitev o pritožihah, vloženih proti poslovanju in sklepom upravnega sveta in nadzorstva (§ 6. c). § 28. Vsak zadružnik ima na občnem zboru le en glas. § 29. Občni zbor sklepa veljavno ob navzoč» nosti vsaj l/to članov. Ako bi tega ne bilo, se vrši M ure po» zneje -na istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno skle'» pati. Sklepa se z nadpolovično večino gla» sov; ob enakosti glasov odloči predsednik. § 30. Občnemu zboru predseduje predsednik 'upravnega sveta. Voli se z listki, z vzklikom pa samo tedaj, če ni ugovora. Predsednik sme zahte» vati, da se predlogi pismeno formulirajo in njemu izroče. § 31. 0 občnem ziboru se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo .predsednik in zapisnikar in dva overovatelja, ki ju izvoli občni zbor. Razglasila zadruge. § 32. Zadruga objavlja svoje razglase potom »Učiteljskega Tovariša«. VII. ^Zadružno poslovanje. § 33. Poslovni, ..službeni in {disciplinarni red sestavita upravni svet in nadzorstvo. Usluž» benci zadruge so neposredno podrejeni pred» sedniku upravnega sveta, oziroma onemu, ki ga določi v to upravni svet. VIII. Razdružitev zadruge, § 34. Zadruga se razdruži: 1. Ako to sklene občni zbor. 2. Ako pride v konkurz. 3. Ako to odredi upravna oblast. Po sklepu občnega zbora se sme zadruga le tedaj razdružiti, ako se je za ta sklep skli» cal posebni občni zbor in sta bili navzočni vsaj dve tretjini zadružnikov. Da je sklep veljaven, morajo glasovati zanj tri četrtine navzočnilT zadružnikov. Če pa pri takem občnem zboru nista zastopani dve tretjini zadružnikov, Sse skliSa h treh 'tednih drug občni zbor, ki je brez ozira na udeležbo sklepčen s tričetrtno večino. Način glasovanja jo razdružitvi določa občni zbor /, absolutno večino. IX. Likvidacija zadruge. Glede likvidacije veljajo §§ od' 41. do 52. zakona z dne 9. aprila 1873. leta. Morebiti preostalo čisto imetje zadruge se izroči Uči» teljskima domovoma v Ljubljani in v Mari» tboru. in sicer vsakemu polovico. X. Razsojevanje prepirov. § 36. Prepire iz zadružnega razmerja, bodisi med zadružniki ali pa med zadružniki in upravnim svetom, razsoja nadzorstvo. Zoper razsodbo nadzorstva je dopustna pritožba na občni zbor, ki razsoja končno in nepri» zivno. Če zopir razsodbo nadzorstva ni pri» tožbe, je ta razsodba neizpodbitno pravo» močna. Prepire, pri katerih sta prizadeta nad* zorstvo samo ali 'kak član kot stranka, raz* soja neprizivno občni zbor. XI. Prehodna določila. Člani prvega upravnega sveta, ki pre-» skrbe za vpis teh pravil v zadružni register in ki se legitimirajo s temi pravili so: 1......... 2 3. 4. Ljubljana, dne Na novo Je izšla v založbi Oblastne zaloge šolsk ih knjig in učil v Ljubljani karta zoodoviDskega raz¥0ia kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev 1604—191B v priročni izdaji (43X50 cm) za srednje, meščanske, osnovne in strokovne šole. Dobiva se pri Oblastni zalogi in po vseh knjigarnah za ceno 8 Din. Pokreft učiteljic. ŽENA ŠOLSKI NADZORNIK — DR. LJUBICA JOVIČIČ. Po dolgi borbi »Organizacije Učiteljica in Zabavilja« ter s pomočjo »Narodnega Ženskega Saveza« je bila zopet imenovana žena za 'šolskega ^nadzornika. Dr Ljubici Jovičič se je s tem imenovanjem dalo pri» znanje za njeno dosedanje delovanje na šolskem polju ter se ji nudi možnost za na» daljnje koristno udejstvovanje. Doktorirala je pred vojno v Švici. Ves čas svojega delo» vanja se je bavila s problemi delovne šole. V to svrho je tudi prebila prošlo leto v Nem» čiji ter preučavala raznovrstne tipe nove šole. Njena predavanja na univerzi so poka= zala, da je izvrstna šolnica. Mladinska Malica. Te dni razpošiljamo bloke za nabiranje naročnikov za Mladinsko Matico na vse šole, ki niso lansko leto imele, nobenega na» ročnika med šolsko mladino. Takih šol je v Sloveniji ena cela tretjina. Vzrok temu dej» stvu je iskati v pasivnosti od strani učitelj» stva na dotičnih šolah. Kakor že omenjeno v prejšnjih številkah našega lista, je bila ta pasivnost v lanskem letu deloma razumljiva, če upoštevamo dejstvo, da 'učiteljstvo ni moglo z zaupanjem zreti na to prekoristno akcijo naše organizacije, ker ni imelo iz prejšnjih let dokazov za resnost in uspešnost tega prizadevanja, na katere bi oprlo svoje zaupanje in vero. Že takoj prvo leto dela Mladinske Matice je pomenilo pravcato pre» senečenje. celo. za najbolj optimistične tova» riše in tovarišice. Letos bo stopila Mladinska Matica ko» rak dalje na poti svcrfega prizadevanja. Štiri ilustrirane knjige bo predložila še pred kon» cem šolskega leta svojim mladim naročni» kom za bajno nizko ceno 1050 Din. Mladin» ska Matica hoče poskrbeti, da bodo njene knjige, ki naj polagoma postanejo isloven» ska reklamska knjižnica za našo deco, vse» binsko in tehnično : odgovarjale modernim zahtevam mladinske peučne in zabavne li» terature. Dolžnost vs.ga slovenskega uciteljistva jc, da podpira to plemenito stremljenje po svojih najboljših močeh. Februar in marec bodita posvečena ži» vahni propagandi za Mladinsko Matico po vseh šolah Slovenije. Vsak tovariš in vsaka tovarišica naj spo novem za» komu o zaščiti države izdalo sledeči odlok: Po čl. 4. .zakona o zaščiti države je treba vsako društvo (udruženje) prijaviti, ker je po tem členu .pristojni veliki župan dolžan oceniti, ali je društvo političnega ali nepoli» tičnega značaja. Kar pa se tiče zborovanj, kise vrše v svrho razprave o stanovskih vipra» šanjih, ne spadajo pod stalno polici jsko kon» trota in na taka zborovanja oblast ne poši» lja svojega zastopnika, kar je urejeno že z naredbo notranjega ministrstva z dne 7. ja» nuarja 1929, J. B. br. 1071. Tako se ima po» stopati vse dotlej, dokler oblasti ne> opazijo, da se kako društvo bavi s političnimi posli. Istočasno opozarjamo vsa okrajna društva, da najkasneje tri dni prej prijavijo društve* no zborovanje sreskemu poglavarju in ,pri» lože za dovolilnico kolek za '20 Din. — Nova komisija za heodobrene učne knjige. Prosvetni svet je glede slovenskih učnih knjig in učil, ki še nimajo odobrenja prosvetnega sveta, sklenil, da se sestavi se» znam teh knjig in učil ter da se po 1 izvod predloži prosvetnemu svetu. Pregledal jih bo odsek treh članov, ki bo predlagal odobritev. V svetu so dr. K. Capuder, načelnik Ilič in inšpektor Lalelič. — Sestanek delegatov slovanskih učitelj» skih društev se vrši v Beogradu 25. febru» arja t. 1. v svrho sprejema pravil za Savez splošnoislovanskega učiteljskega udruženja. — Vseslovansiko Učiteljsko Udruženje. Sporazum, ki so ga dosegli delegati UJU s čehoslovaškim, ¡poljskim in drugim učitelj» stvom v Brnu leta 1928., bo še ta mesec sankcioniran v Beogradu. Dne 25. februarja pridejo v Beograd delegati iz Čehoslovaške. Poljske, ¿Bulgarije in Podkarpatske Rusije, da skupno z našimi delegati uredijo pravila skupnega udruženja in da določijo dan ve» like skupščine Vseslovanskeiga učiteljstva, ki se ifc.o vršilo letos v Poznanju na Poljskem. Opaža se, da je med gorinavadenimi zastop» niki, ki se udeleže sestanka, prazno eno me» sto, a upajmo, da se bo tudi ta sen kaj kmalu uresničil in da bodo imela učiteljska udru» ženja vseh slovanskih držav skupno udru» ženje. — Tovariši, pripravite se za to skup» ščino. da bode udeležba tudi z naše strani častna za uresničenje te velike ideje. _ »Nemška šola in sporazum med nas Todi« Udruženje francoskih učiteljev (Syn» dicat National des Instituteurs Français) je povabil nemško pisateljico Lujizo Müller na T>redavalno ipotovanje po vsej Franciji. V 12 francoskih mestih, nazadnje v Par.izu, je imela predavanje o važnem predmetu: »Nemška šola in sporazum med narodi«. Po poročilih francoskih listov so imela ta pre* davanja zelo ve'ik uspeh ne samo za preda» vateljico, ki je imela svoje govore v franco» skem jeziku, temveč še bolj za sporazum med narodi, ki se mu je posvetila Lujiza Müller. Na koncu svojih predavanj je čitala lepi predgovor Fritza Stahla k njegovi knjigi »Paris als Kunstwerk«, katerega je sama prevedla v francoščino. Ta slovstvena opo» roka moža, ki je razumel Francijo in ljubil Pariz, je napravila povsod globok vtis. Udru» ženje francoskih učiteljev je prosilo preda» vateljico na bi pozneje svoje govorniške turneje ponovila. — P. V. B. — Novi razredi. Ministrstvo p ros ve te je odobrilo ptvoritev novega tretjega razreda na šoli v Mekinjah pri Kamniku in 4. raz» reda na šoli v Cezanjevcih pri Ljutomeru. — Glede odtegljajev za naturalna sta» novsnja učiteljem in šolskim upraviteljem v srezih Šmarje, Ljutomer, Prevalje in Celje se sporoča po informaciji .na merodajmem mestu, da so se seznami učiteljstva z natu» ralnimi stanovanji poslali računovodstvu s predlogom, da neupravičeno izvršene od» tegljaje (šolskim upraviteljem, ki so zapis» nikarji pri krajevnih šolskih odborih) ustavi in zneske vrne. Pričakuje se, da se še tekom tega meseca ta zadeva uredi. Zato ni po» treba nikomur vlagati radi tega še posebnih prošenj. — t Mira Pucova. V četrtek 31. janu» arja je umrla v Ljubljani tovar.išica (Mira Pucova. Prezgodnja smrt je zopet posegla v naše vrste in nam iztrgala aktivno tovari» šico. Pokojnica je bila rojena 3. avgusta 1882. Službovala je dolgo vrsto let na Šta» jerskem, in sicer v Št. Janžu na Vinski gori. nato v Šmartnem ob Paki ,in v Celju. Leta 1921. je prišla v Ljubljano, a ni ji bilo uso» jeno, da doko.nča svojo službeno dobo. Brid» ka smrt jo je dohitela sredi neumornega dela. Naj mirno počiva v preranem grobu! Njenim sorodnikom naše sožalje! — Praznovanje Strossmayerjevega roj st» nega dne se je v mariborski oblasti izvršilo 4. t. m. zelo različno. Šole nekaterih srezov so imele mašo in prosto pouka, drugi Srezi so imeli pouk. Da, niti v posameznih srezih ni bila proslava enotna, ker so imele neka» tere šole pouk, druge pa prosto. Kljub raz» nim pravilnikom in dodatkom si učiteljstvo še sedaj ni docela na jasnem. Zato prosimo, da šolska oblast jasno in določno odredi, kako ii.n kaj naj se praznuje. Neenotnost, kakor se je pokazala pri proslavi Stross» mayerjievega rojstnega dne, škoduje ugledu. — Karta zgodoviskega razvoja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1804,—1918. Priredil A. Zavrl. Odobrilo ministrstvo pro» svete z odlokom S. N. br. 19.324 od 21. junija 1928. Merilo 1 :1,250.000. V dveh izdajah. Priročna izdaja v cm 43x50, stenska izdaja v cm 25x110. Založila Oblastna zaloga šol» -sikih knjig in učil v Ljubljani, tiskala Jugo» -slovanska tiskarna v Ljubljani. Cena priroč» no izdaje 8 Din, stenske izdaje na platnu s tpalicami 280 Din. Priročna karta je že izšla in se dobiva pri Oblastni zalogi in po vseh knjigarnah, stenska pa izide koncem febru» arja 1929. Karta obsega zgodovinski razvoj samo od leta 1804. dalje, ko je bila po srb» skem vstaniku dana prva osnova za svobodno narodno državo. Tu torej prireditelj začenja in prinaša za Srbijo v posebni barvi takratni beograjski pašaluk, v drugi barvi pridobitve iz let 1833., 1878., 1913. in po letu 1918. Na stičen način ima za Črno goro najprej njen obseg leta 1804., nato pa pridobitve iz let 1859., 1878. in 1913. Na ozemlju bivše Av» stro»Ogrskc ima zaznamovane Ilirske p rov in-» ce, Vojno krajino, Srbsko vojvodino, Av» strijsko»ogrske tkronov.ine, pridobitev iz leta 1878. in 1918. osvobojeno ozemlje. — Na karti so dalje označena vsa važnejša bojišča v tej dobi, sedanja državna meja, meje bivše -kraljevine Srbije in Črne gore ter meje Av» strijsko»ogrskih pokrajin. Karta je vsebin» sko zelo bogata, brez vsakih nepotrebnih po» drobnosti in zelo pregledna. Posamezne pri» dobitve in ozemlja so podana v Srbiji v pol» nih barvah, drugod .so označena- zelo vidno po takratnih mejah. Karta je v prvi vrsti na» men jena šolam: srednjim, meščanskim, osnov» nim in strokovnim kot pomoč pri zgodovin» skem pouku. Vsaj doslej nismo imeli .nobe* •nega takega pregleda, tako da je karta iz» polnila občutno vrzel. Historični atlanti, ki so sedaj pri nas v rabi, so prav z ozirom na našo državo polni nedostatkov in večinoma razvoja preteklega stoletja, za nas najvaž» nejšega, sploh ne upoštevajo. Tudi cena jim je talko visoka, da se ne morejo splošno uva» jati. Vsemu temu odpomore .naša karta. Ozi» ra- se samo na to, kar je za nas najvažnejše:. in cena priročne karte, ki prihaja za učence v poštev je tako nizka, da jo bo zmogel sle» herni učenec kakršnekoli šole. Pa tudi vsem prijateljem domače zgodovine bo karta prav prišla. —lu »Čemu enostavno, ako gre kompli» cirano«. — »Češke šolske knjige«. — Zaradi nujne 'objave pravil (»Učit. lfiosp. posloval» Vc^« smo morali odložiti več člankov, ki so bili namenier.i za današnjo številko. —o Družba sv. Cirila In Metoda je edina družba, ki podpira šolstvo in obmejno učiteljstvo. Ka; ste storili za njo? Ali ste polskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore! Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »ŽIKA«, ki je zakonito zavarovano. Dr. G. PICCOLI — lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah svojo preizkušeno mt želodčno tinkturo n Naročila točno po povzetju Priporočam s« za vsa slikarska in fotografska dela, povečane slike, pokrajinske razglednice, skup ne šolskih otrok, legitimacije i d. Slikat grem tudi na deželo. Učitelji in dijaki popust. Zahtevajte cenik. foioiEKflRDloikfl Imi Ljubljana, Poljanska i\l Učiteljski pravnik. —§ Izračunanje razlik. Odgovor tov. P. S. iz M., ki piše: »Računovodstvo je izraču» ■nalo, da imam po spolnjenih 35. oziroma 37. letih službovanja pravico do sledeče razlike: 7X155050 Din . . . 10.853*50 Din manj 7 X 450'— » ... 3,150'— » 7.703-50 Din 1.600*— Din 6.103-50 Din predujem Prejem čiste cele razlike . Navedlo je letno sistem, plačo dne 1. septembra 1923. 1. 5400 Din, a v tabeli čitam le 5000 Din. Zakaj? Res imam v dekretu kot doplačilo na» vedenih 400 Din, a eden jih prišteje, drugi pa n,c. Dalje razvidim iz tabele, da znaša cela čista razlika za deželo 6339'83 Din, a ne 6103*50 Din, kakor je navedlo v prijavi .ra» čunovodstvo. Ali je v osnov, i.n polož. plači 1. oktobra 1923 v znesku 18.606 Din tudi že vračunanih 15%? Neki upok. tovariš s polnimi službenimi leti celo trdi, da imamo taki z dežele dobiti čez 7000 Din razlike. Kdo ima torej za nas s polnimi (35) leti prav? Ali računovodstvo, ali navedena ta» bela, ali tovariš z dežele? Prosim, da se končno navede čista raz» lika s 15%, do katere ima učitelj t dežele pravico s polnimi (35) službenimi leti.« Odgovor: Prav ima le računovodstvo, ki je vzelo pri izračunanju . razlike v poštev plačo, ki ste jo Uživali 1. sept. 1923, 5400 Din in osn. plačo s 15% 12.006 Din ter polož. pla» čo 6600 Din, skupaji 18.606 Din, ki ste jo uži» vali 1. oktobra 1923. Razlika med staro in novo plačo je torej: (1550'50 Din — 450 Din) X 7,= 7703-50 Din manj predujem 1600 Din = 6103-50 Din na deželi in 5903 50 Din v me» stih, kjer je znašal predujem 1800 Din. Razliko med 6339*83 pravilno 6336-83 Din in 6103-50 Din tvori doplačilo (400: 12)X7 -233-33 Din. V tabeli, ki je bila namenjena za izra» čun razlik v akt. službi se nahajajočih tova» rišev(ic), jc označena le plača 5000 Din, ker nj 'danes jnobenega tovariša več v fiktivni službi, ki bi bil imel na dan prevedbe 32 let službe in ki je užival plačo 5400 Din. V to» liko je tabela pomanjkljiva, ker bi se bil moral vzeti v in je j tudi primer s plačo 5400 Din. ki pride v poštev za izračun raz» like upokojenih tovarišev z 321etno službeno dobo na dan 1. sept. 1923. —§ Zaradi smatranja za siromašno osebo sem se obr.nil na finančno ravnateljstvo in dobil sledeči odgovor: »V zmislu člena 5.. točke: 6., zakona o taksah in pristojbinah se ne smatrajo za siromašne osebe oni, ki plačajo na leto več nego. 10 Din neposrednega davka. Ker je uslužbenski davek neposredni davek, nimajo pravice do taksnih ugodnosti zaradi siromaštva delavci, ki plačujejo na leto več nego 10 Din službenega davka.« Ker znaša najmanjši službeni davek (davek od dohod» kov ncsamostalnega dela in dohodkov) naj» manj '4 Din mesečno, bodo morali otroci delavcev »izkaze« kolkovati. - - A. M. Stanovska organizacija UJU Vabila: == RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČI« TELJSKO DRUŠTVO UJU zboruje v sobo» to dne 16. februarja 1929 na Jesenicah v osnovni šoli ob 10. uri z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Poroči is: " + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA iMA» RENBERŠKI OKRAJ je imelo svoj redni občni zbor dne 12. januarja 1929 v Maren» ibergu. Situacijsko poročilo: Učiteljstva je v okraju 42, včlanjenega je 39, navzočih 22, t. j. 56*5%. (Udeležba slaba radi vremenskih ne-prilik.) I. Tovariš predsednik pozdravi ob otvo» ritvi občnega zbora navzoče, imenoma pa pozdravi novovstopivše člane Podbojevo, Korberja in Miklavca ter jim želi, da se kar najprijetneje počutijo med nami. Posebej pa še pozdravi tovariša Hrena, ki je po dol» gem času zepet prihitel med nas, kjer se je boril ob času prevrata za dobrobit slovenske stvari. II. Došli dopisi so se obravnavali in vzeli na znanje. III. Poročilo o seji širjega sosveta sc odobri, kakor tudi postopanje delegata, ki je med diugim glasoval proti enkratnemu prispevku za zgradbo učiteljskega doma v Beogradu. — Tovariš Hren da svoje mnenje glede tega ter priporoča društvu, da ta pri» spevek plača. Tovariš Jurančič omenja, da je društvo o tem že sklepalo, da tega pri» spevka ne priznava in ga zaradi tega tudi ne plača. Pri glasovanju je večina članstva ponovno odločila, da tozadevnega prispevka ne priznava. (Po sklepu -seje širjega sosveta morajo plačati ta prispevek vsi člani. — Op. pov.). IV. Predavatelj tov. fTerčaik naglasa v referatu nujno- potrebo po reformi našega šolstva, zlasti kar se tiče svobode in prosto» sti učiteljeve pri pouku, zakaj le od te za» visijo res pozitivni uspehi, ker le takrat dobi učenec splošno znanje, ki ga potrebuje v poznejši dobi. Med nas je prišla nova doba, ki zahteva spoštovanje do dela, ker to jc socialna .nujnost. Šola naj vzgaja prvo ljudi v ljudi — poudarja socializacijo šole ter re» formo učiteljišč, ki v 'nobenem oziru ne od» govarjajo duhu časa in mentaliteti .naše dobe. V. Poročilo funkcionarjev. Tajniško poročilo je v odsotnosti taj» niče prečitala tovarišica Vobovnikova. — V zadnjem poslovnem letu je društvo imelo tri cdborove seje, zborovalo se je trikrat, a je tretje zborovanje na Kapli radi vremen» skih neprilik odpadlo. Obisk ziborovanj jc bil povprečno 65*5%; bil bi seveda lahko boljši, čc bi s. vsi člani zavedali svojih sta» novskih dolžnosti. — V preteklem šolskem letu je imelo društvo 45 članov; med letom se jih je preselilo 21, na .novo pa jih je došlo 15, dočim še vodijo trije člani abstinenco. — Za krožke vlada med učiteljstvom premalo navdušenja. Res je, da leži krivda tudi v težkih terenskih ¡razmerah, toda mnenja smo, da je od poverjeništva dirigirana snov nepraktična, dasiravno ne zanikamo, da. bi bila nepotrebna. Zahtevamo svobode in pro» ste roke pri izbiri snovi! — Na rednih zbo» rovanjih se je referiralo: nadzornik Močnik: »Sestava podrobnih učnih načrtov«, tov. Hu» dales: »Reforma šole«, ter tov. Terčak: »Uči« telj in javno življenje«. Blagajnik poroča, da je ibilo v preteklem letu 5166*11 Din prejemkov ter 5607*5 Din izdatkov, torej primanjkljaja 461*39 Din. — Članarina ostane ista kakor v pieteklem letu, t. j. mesečno 17 Din. — Blagajnik še opozori članstvo na to, da se smatra vsakega kot člana tako dolgo, dokler pismeno ne javi izstopa ali preselitve, kar se vzame na znanje. — Pregledovalki računov, tovarišici Poharjeva in Vidmarjeva, sta pregledali ra» čune ter jih našle v -najlepšem redu, nakar sta predlagali blagajniku kakor celokupnemu bdboru absolutorij, ki jei bil sprejet. VI. Sklicatelji samoiizioibražievalnih krož» kov poročajo, da je delo v njih zelo zaostalo, ker je med članstvom premalo aktivnosti. VII. Volitve. Volitev predsednika in pod» predsednika se Ije vršila z listki, medtem ostali odbor z vzklikom. Rezultat je sledeči: predsednik Stane Terčalk, podpredsednik Kari Vollmaier. Odbor: Vidmarjeva, Lešnik, Golob, Pertot in Miklavc. Namestniki: Suša, Vobovnikova in Poharjeva. Pregledovalca računov: Šcti-na in Germovšekova. + SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 12. decembra 1928 pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. V okraju je 47 učiteljskih moči; včlanje» nih je 45 plus 4 upokojenci; radi slabega vre» mena navzočih 15, t. j. 30*6%. I. Situacijsko poročilo: Tovariš predsed» nik prisrčno pozdravi navzoče, ki so se kljub slabemu vremenu udeležili zborovanja ter s tem pokazali svojo stanovsko zavest. Nato čestita tov. Mateliču k premestitvi .ter tov. Vižintinu in tov. Lužarjevi k srečno presta» lemu usposobljenostnemu izpitu. Preide se k čitanju dopisov. O seji širjega sosveta poverjeništva UJU Ljubljana na Zidanem mostu dne 8. decem» bra je poročal tov. Velnar. Sledilo je tajniško poročilo, katero se jc vzelo na znanje. O finančnem stanju društva je razprav» ljal -tov. Baša. Prosi, da pošljejo tovariši in tovarišice mesečno članarino točnio in do» sledno, da ne bo nereda in nepotrebnega dela. II. Samoizobrazba: Tovariš Giolež prosi sklicatelje samoizobraževalnih krožkov, da mu pošljejo svoja poročila o sestankih, ker drugače ne more referirati na društvenih zborovanjih o samoizobraževalni akciji. III. Reforma šole: Pogovorilo se je Ma» zovo računalo. Kar se tiče nabave računala, jo bilo učiteljstvo mnenja, da mu manjka nazornosti, pač pa se goji v veliki meri me» jhamizem in podpira marsikateremu .učencu lenobo. Želeti pa' bi bilo, da bi se izdelalo po istem sistemu veliko računalo, katero bi slu» žilo kot nekaka kontrola. IV. Izvenšolsko delo: Ker ni bil navzoč tov. referent, je poročilo odpadlo. V. Predlogi in slučajnosti: Glede odgo» vora na zadnjo okrožnico poverjeništva UJU Ljubljana, se pooblasti društveni odbor. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, Dflrkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožnokoio). — Pletilni «troji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvelska c. 2. Knjigarna, umetnine, muzihalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin I L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. priporoča bogato zalogo šolskih učil kakor: Slike stenske iz zoologije, zgodovine, zemljepisja, anatomije, matem. geografija, prva pomoč, etnografia, itd. Učila za de-monstriranje iz fizike, optike, mehanike, kemije itd., razne preparate ptic, živali, ' naravoslovstva. Kosmos Baukasten, Elektrotehnika, optika, mehanika, kemija, dalje šolski stenski zemljevidi na platnu s palicami solidno izdelani. Slike našeg Jadrana dve serije po 6 slik napete, serija Din 180. SH/UJiM HHIMIUH «TUJKI-o: L FRANJO PETEK konservatorist JULKA HLADN1K učiteljica zaročena Sv. Jedert nad Laškim 27. januarja 1D29 ¿3 RESTAVRACIJA »NOVI SVET« v ljubljani, gosposvetska cesta št. 14. Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna. "krojaški atelje" Fran Iglii Ljubljana Slomškova ulica št 1 F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Ob izplačilu razlik nakažite „Učiteljskima domovoma" v Ljubljani in Mariboru kak dar ali pristopite kot član! Nove kniige. —k Naše prijateljice. Spisal ¡inž. Ciril Jeglič. (Knjiga o «sobnih cvetlicah). Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celju. 286 strani, 94 slik. Cena knjigi je 'za ude Mohorjeve družbe: broš. 27 Din (za neude 36 Din); vez. 34*20 Din (za neude 45"60 Din). Cvetja in zelenja v naš dom! To geslo je vodilo pisatelja Cirila Jegliča, ki nam je se* daj ped naslovom »Naše pirijateljicc« napi« sal krasno knjigo o življenju in cvetenju sobnih rastlin. Slovenci imamo še z>elo malo vrtnarskih knjig, in posebej o sobnih rast« linah nismo imeli doslej še nobene; prijate« 1 ji sobnega vrtnarstva, ki bi se bili radi po« učili natančneje o lončnih rastlinah, so mo> rali za drag denar kupovati nemške knjige, .v kateirih pa večinoma niso našli vsega tako, kakor so želeli. Ciril Jeglič je kot vrtnarski pisatelj žet dobro znan mnogim bralcem (»Mladi