III. (XI.) H—H-jd IZVESTJE c. kr. državne višje realke v Idriji za šolsko leto 1911-12. Izdalo ravnateljstvo. V Idriji 1912. ■' a, ■, Založila c. kr. realka. Natisnila tiskarna Hinko Sax v Idriji. III. (XI.) IZVESTJE c. kr, državne višje realke v Idriji za šolsko leto 1911-12. =<5S=J>== Izdalo ravnateljstvo. V Idriji 1912. Založila c. kr. realka. — Natisnila tiskarna Hinko Sax v Idriji. Liittlaj» * mo Vsebina. Stran: Vodnikove pesmi. Priobčuje dr. Nik. Omersa................................. 5 Fizikalne drobtine. Spisal prof. Julij Nardin..............................32 Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. A. 1. Učiteljski zbor...............................................34 II. Učila..........................................................37 III. Statistika učencev . . 43 IV. Podpore učencem...............................................44 V. Šolsko zdravstvo ............................................46 VI. Kronika .....................................................49 VII. Važnejši odloki šolskih oblasti...............................50 B. Pouk. I. Obvezni predmeti..............................................51 II. Neobvezni predmeti............................................60 C. Vaje v streljanju..................................................61 Č. Šola in dom .......................................................63 D. Imenik učencev .........................................................65 E. Naznanilo o začetku šolskega leta 1912-13 .... 68 Vodnikove pesmi. Priobčuje dr. Nik. Omersa. Vodniku ni bilo pesniško ustvarjanje le brezposelna zabava, bilo je izraz notranje pesniške sile, del njegovega bistva. Njegove pesmi so važen dokument iz preteklosti našega pesništva, zlasti v metričnem oziru. V njih se zrcali skoro polstoletno borenje za temelje in elemente metrike, ki bi odgovarjali bistvu slovenskega jezika. Pesniške oblike se ne ustvarjajo v trenotku, temveč nastajajo in rasto polagoma ter se neprestano preobražajo. Raziskovalcu Vodnikove pesniške tehnike je najvažnejši vir pesnikov rokopis. Tu najde često isto pesem po trikrat in štirikrat v predrugačeni obliki prepisano, s popravki predelano in z opomnjami razjasnjeno. Ker še nimamo izdaje Vodnikovih pesmi, ki bi zadostila znanstvenim potrebam, hočem v sledečem priobčiti vse Vodnikove pesmi, upoštevaje vse njih natiske in zapiske, popravke in opombe, ki so često ključ važnim vsebinskim in metričnim vprašanjem. Za podstavo, s katero primerjam posamezne natiske in zapiske v kolikor mogoče kronologičnem redu, sem izbral Wiesthalerjevo izdajo Vodnikovih pesmi1), ker je lahko dostopna in med vsemi izdajami najboljša, žal, da je urejevalec izpustil nekaj pesmi, ker niso primerne mladini, kateri je v prvi vrsti knjižica namenjena. Za podstavo onih pesmi, katerih ni v Wiesthalerjevi izdaji, mi služi zadnji zapis v rokopisu.2) Pri primerjanju tekstov rabim znamenja, katerih se poslužuje univ. prof. dr. K. Štrekelj pri urejanju narodnih pesmi.3) Če se loči verz primerjanega teksta od verza podstave le v kaki obliki, je natisnjena poleg številke verzove samo ta oblika; če se loči verz primerjanega teksta od verza podstave v eni ali več besedah, so poleg verzove številke postavljene besede podstave, *) Pesni Valentina Vodnika. Uredil Fr. Wiesthaler. V Ljubljani 1891. Knjižnica Družbe sv. Cirila in Metoda, VI. zvezek. 2) Prim. basen Petelinčka. 3) Dr. K. Štrekelj, Slov. narodne pesmi. Zvez. I., str. XVII. za kljuko ()) pa stoje besede primerjanega teksta; samo verzova številka s kljuko pomenja, da je verz primerjanega teksta drugačen od verza podstave, in sicer tak, kakor je tiskan za kljuko. Popravki so označeni s črko (P) in so navedeni tako, kakor jih je pesnik zapisal. N. pr. Prvi verz ode Veršac se glasi v Wiesthalerjevi izdaji: „Na Veršac stopivši sedi“, ta verz je v Pesmih za pokušnjo drugačen, in sicer se glasi: „Na Veršacu doli sedi“, pesniku ni bil verz v Pesmih za pokušnjo po godu in nadomestil je besedo „doli“ z besedicama „id in“, ta izprememba mu tudi ni dopadla in nadomestil je besedi „id in“ z besedama „stoj, in“; tako popravljen verz je sprejel v rokopis (R 25 a), pa tudi v tej obliki mu ni verz ugajal, zato ga je popravil: „Na Veršac stopivši sedi“, toda še ni bil pesnik zadovoljen, še enkrat ga je popravil in mu dal konečno sledečo obliko: „Na Veršac mi stop’ in sedi“.1) Znamenje (,) pomeni, da na označenem mestu ni ločila. Pesmi, ki se mnogo razlikujejo od podstave, sem ponatisnil cele. Ker Vodnik, posebno v poznejših zapisih, dosledno zanemarja apostrof, navajam ob koncu vsake pesmi one besede, katerim je dodal Wiesthaler apostrofe, da jih ni treba pri primerjanju vsakega teksta zopet in zopet ponavljati; označene so s črko (W). Poleg že omenjenih znamenj se poslužujem še nekaterih kratic: Pis. = Pisanice od lepih umetnosti 1779—1780; V. Pr. = Velika Pratika 1795—1797; Nov. = Ljubljanske Novice 1797 1800; Pzp. = Pesmi za pokušnjo 1806; Pzb. = Pesmi za brambovce 1809; R = Vodnikov rokopis. Kake napake, ki bi se morebiti vrinile, se popravijo ob koncu. Ta spis naj se smatra kot gradivo za študijo o postanku in razvoju Vodnikove pesniške tehnike. Rokopis. Rokopis hrani Slovenska Matica v Ljubljani. Vezan je v trde papirnate platnice v velikosti 26'5 cm X 20'5 cm ter obsega 157 listov, ki so različne velikosti, kakovosti in znamke. Med 15. in 16. listom je vvezan tiskan izvod Pesmi za pokušnjo 1806, med 40. in 41. listom pa tiskan izvod Pesmi za brambovce 1809. Med 13. in 14. listom se je izgubilo nekaj listov. Vsebina rokopisa: L. 2 a: Naslov za M. Kastelčevo izdajo Vodnikovih Pesmi 1. 1839. L. 3 a: Moj spominek (zap. I. V. R.*).') L. 4 a : Moj spominek (zap. 2. V. R.) ; 1. 4 b ; Vinske Mušice (zap. 1. V. R.). L. 5 a : Moj spominek (zap. 3. V. R.). L. 6 a, b: „Vodnikovo življenje, kakor ga je sam na dveh straneh v veliki pratiki za leto 1 795, katera se v c. kr. licealnim bukviši (poprav, bukvarnici) znajde, popisal“. L. 8 a, b; 9 a, b; 10 a, b; 11 a, b; 12 a: „Vodnik’s Lebensbeschreibung gerade so, wie sie Mathias Čop, Lizealbibliothekar in Laibach, geb. in Zerovnic am 26. Jänner 1797, gest. am 6. Juli 1835, aufgezeichnet hinterlassen hat.“’2) L. 14 a, b; 15 a: M Kastelčevi zapiski k Vodnikovim spisom.'1) L. 16 a: Dramilo (zap. 1. V. R.). L. 17 a: Dramilo (zap. 3. V. R.). L. 18 a: Dramilo (zap. 3. V. R.). L. 19 a: Napitek (zap. 1. V. R.). L. 20 a: Napitek (zap. 2. V. R ). L. 21 a: Zadovoljni Kranjec (V. R.). L. 22 a: Novo leto (V. R.). L. 23 a: Nova Pratika (V. R.). L. 44 a: Stara Pratika (V.R.). L. 25 a; Vršac (V. R.). L. 26 a: Predgovor Ljublj. Novic v novo leto 1797 (V.R.). L. 27 a: Novo leto 1799 a, 1800, 1798, 1799b, 1801, 1802 (V.R.). L. 28 a: Kos in brezen (V. R.). L. 29 a: Sraka in mlade (V. R.). L. 30 a: Češki in kranjski konj (V.R.). L. 31 a: Petelinčka (V.R.). L. 32 a: Plesar (V.R.). L. 33 a: Stari pevec (V.R.). L. 34 a: Napis na Ljublj. Novice 1798 (Met.).**) L. 35 a: Voščenje novega leta (Met.)4); Geslo: Naj pesem umetna (Kastelčeva roka). L. 36 a, b: Radovoljni brambovci (V.R.). L. 37 a: Brambovska molitev (V.R.). L. 38 a: Brambovska prisega (V. R.). L. 39 a: Brambovska dobra volja (V. R.). L. 40 a, b: Estrajh za vse (V. R.). L. 41 a, b; 42 a, b: Ilirija oživljena (Met.). L. 43 a: Illyria Rediviva (V. R.). L. 44 a, b; 45 a: Ilirija zveličana (zap. I. V.R.?). L. 46 a, b; 47 a: Ilirija zveličana (zap. 2. V. R.?). L. 48 a, b; 49 a: Ilirija zveličana (zap. 3. V. R.?). L. 50 a, b; 51 a, b: Ilirija zveličana (zap. 4. V. R.). L. 52 a: Vinske mušice (zap. 2. V. R.). L. 53 a, b: Vinske mušice (zap. 3. V.R.). L. 54 a: Vinske mušice (zap. 4. V. R.). L. 55 a: Cvetje (zap. 1. V. R.). L. 56 a: Cvetje (zap. 2. V. R.). L. 57 a: Cvetje *) Vodnikova roka 1) Opazka na čelu lista: „Namesti predgovora.“ je Kastelčeva. 2) Prim. opazko na 1. 6 b spodaj. 3) Zapiski so pisani v nemškem jeziku. **) Zapisano z metelčico. 4) Wiesthaler, Pesni, sti. 35 : Zopet novo leto. (zap. 3. V. R.). L. 58 a: Jeklenice (zap. 1. V. R.). L. 59 a: Jeklenice (zap. 2. V. R.). L. 60 a, b: Mile (zap. I.V. R.). L. 62 a, b; 63 a: Mile (zap. 2. V. R.); 63 b: Koncept za oznanilo glede plačevanja stroškov za likvidacijo dolgov, plačanih od Francozov av-trijskim podanikom. L. 64 a, b: Mile (zap. 3. V. R.). L. 65 a: Moj spominek (zap. 4. V. R.). L. 66 a, b; 67 a, b: Mile (zap. 4. V. R.). L. 68 a: Milica (zap. 1. V. R.). L. 70 a: Milica (zap. 2. V. R.). L. 71 a: Milica (zap. 3. V. R.). L. 72 a, b: Milica (zap. 4. V. R.). L. 74 a: Bohinjska Bistrica (zap. I. V. R.). L. 75 a, b: Bohinjska Bistrica (zap. 2. V. R.). L. 76 a: Mirov god (zap. 1. V. R.). L. 77 a: Mirov god (zap. 2. V. R.). L. 78 a: Brešno (zap. 1. V. R.). L. 79 a: Brešno (zap. 2. V. R.). L. 80 a: Brešno (zap. 3. V. R.). L. 81 a: Brešno (zap. 4. V. R.). L. 82 a: Pomlad (V.R.). L. 84 a: Premaga (zap. I. V.R.). L. 85 a: Premaga (zap. 2. V. R.). L. 86 a: Šole spet avstrijske. Zdruienci. Leto 1814. Kratka pa krepka. (V. R.). L. 88 a: Bohinjska Bistrica (zap. 3. V. R.). L. 89 a: Bohinjska Bistrica (zap. 4. V. R.). L. 90 a: Mladenič samec (zap. I. V. R.). L. 91 a: Mladenič samec (zap. 2. V. R.). L. 92 a: Mladenič samec (zap. 3. V. R.). L. 94 a: 16 štirivrstičnih poskočnic (V. R.). L. 96 a: Otožnemu vina (V.R.). L. 98 a: Napitek (V.R.)1). L. 100 a: Uk") avstrijskih vojakov 1813 (V.R.). L. 101 a: Dies irae (V.R.). L. 103 a, b; 104 a: Iskrice (V.R.). L. 105 a: Naslov Anakrea-tovih pesmi (Met.). L. 106 a: Gosli (Met.). L. 107 a: Ženska moč (Kastelčeva roka). L. 108 a, b: Ljubezen pobič (Met.). L. 109 a: Slabeč (Met.). L. 110 a, b: Golobica (Met.). L. 1 1 I a: Neznana vojska (Met.). L. 112 a, b: Srebrn kozarec (Met.). L. 1 13 a: Vsi pijejo radi (Met.). L. 1 14 a: Ljubezen suženj (Met.). L. 1 15 a, b: Lastovica (Met.). L. 116 a: Ljubezen pičen (Met.). L. I I 7 a, b: Skržak (Met.). L. 118 a, b; Ljubeznove puščice (Met.). L. 119 a: Pomlad (Met.). L. 120 a, b; 121 a, b: Uganke (V.R.). L. 122 a: Sklep komedije „Petelinček“ (zap. 1. V. R.). L. 124 a: Sklep komedije „Petelinček“ (zap. 2. V. R.). L. 125 a, b; 1 26 a, b: Pegam in Lambergar (zap. 1. V. R.). L. 127 a, b; 128 a: Pegam in Lam-bergar (zap. 2. V. R.). L. 129 a, b; 130 a, b: Pegam in Lambergar (zap. 3. V. R.). L. 131 a, b; 132 a, b: Ravbar (zap. 1. V. R.). L. 133 a, b; 134 a: Ravbar (zap. 2. V. R.). L. 135 a, b: Kralj Matjaž (zap. 1. V. R.). L. 1 36 a, b ; 137 a, b : Kralj Matjaž (zap. 2. V. R.). L. 1 38 a, b ; 1 39 a : Kralj Matjaž (zap. 3. V. R.). L. 140 a : J) Wiesthaler, Pesni, str. 60. 2) Uk vrisk. Tekica (zap. 1. V. R.); Ptiček vjet (zap. 1. V. R.); Nagajivka (zap. 1. V. R.); Ptičar (zap. 1. V. R.); Ajdovnik (zap. 1. V. R.); Siroščina (zap. 1. V. R.); Prazna slama (zap. 1. V. R.). L. 141 a: Tekica zap. 2. V. R.); Ptiček vjet (zap. 2. V. R.); Nagajivka (zap. 2. V. R.); Ptičar (zap. 2. V. R.); Ajdovnik (zap. 2. V. R.); Siroščina (zap. 2. V.R.); Prazna slama (zap. 2. V. R.). L. 142 a, b: Tekica (zap. 3. V. R.); Lepa prijazen (V. R.); Ptiček vjet (zap. 3. V. R.); Nagajivka (zap. 3. V. R.); Svatje (V. R.); Pametva (V. R.); Jok (V. R.); Ribič (V. R.); Žlindra (V. R.); Ptičar (zap. 3. V. R.); Miška (V. R.); Premota (V. R.); Ajdovnik in Siroščina, v eno pesem združena (zap. 3. V. R.); Temtemta (V. R.); Godec (V. R.); Prepozen kes (V.R.); Nič (zap. I. V. R.). L. 143 a, b: Tekica (zap. 4. V.R.); Nič (zap. 2. V. R.); Ptiček vjet (zap. 4. V. R.); Nagajivka (zap. 4. V. R.); Ptičar (zap. 4. V. R.); Ajdovnik in Siroščina, združena (zap. 3 V. R.); Slavec (zap. I.V. R.). L. 144 a: Voznik (zap. 1. V.R.). L. 145 a: Voznik (zap. 2. V. R). L. 146 a, b: Nesrečni lovec (Kastelčeva roka). L. 147 a: Slavec (zap. 2. V. R.). L. 148 154 a: Poskočnice 1—67 (Kastelčeva roka). A. Mladostne pesmi. Mila pesem. Pis. 1779, str. 14: Mila pesm pejta p. Marku a. d. za odhodno, kader je v’ lejtu 1775 iz Lublane na Dunej sl. Od W. V*. Strašn, in’ temne je dan, k’tir’ nam naše veselle odterga, Katir’ nam trošte skazy, katir’ nam reke sušy. Slišete! Tihu! -— jest šlišem en glas, k’tir’ od Duneja pride, Kraynske Modrice kaj bo? Marka vaš krayan’k gre preč. Marka vaš krayan’k gre preč! Oh! o! kraynske Modrice jokajte; Njega pokorš’na velly. Gdu je ta, k’tir’ 'ga deržy? On se napravla, on jemle slavü, ter berš rajžati more. Kuj en navošliv vos njega odpellal nam bo. Take besede sem jest tihu kraynskem Modricam povedal; Vergle so citre kje preč, ter zdihuvale toku: Dunej grumeče! Zakaj ti nam našega Krayn’ka jemleš? Ta dan tedej nej bo mejd praznečne dneve dijan. Nekar nobena živina nahodi k’ studencu, nobedn Koker pastir ta dan (dans) s' pašo živino napas’. Kojn! tudi dans ti nahodi na dopadejočo planino, Inu nobeden zvečer čede nagoni na dom. Bodemo v’ černem krylu zavite wejžalle po temneh Gojzdeh, na citrah pak b’do strune nam popokale preč. Kraynske Modrice toku zdihuvale so; ti pak naš Krayan’k Srečn pojd’, srečn tam živ’, srečn tud’ pridi nazaj. Peršl bo tudi en dan, k’tir’ bode te’ zupet perpellal; Pojdi le srečn! ti boš naše bel želle zažgal: Bodemo tebe veliku is vekšem vesellam prejelh, Boš tud’ ti Krayan’k spet naš, bomo štemalli te bel, Boš živel tud’ per perhodnemu svejtu koker en Kray’nek, Buh daj! de Tebe le skor' videjo moje očy. Prošnja. Pis. 1781, str. 1 : Prošna na Kraynsko Modrino. Druži se k’ men’ Kraynske Modrina d’zele, Jen’ zapejt prov cverstu men’ daj povele; Stur’ se vredna v’ meni zažgati žele P^sem pejt Kraynsko. Al se men’ zdy? Al je mordej resnica? lety ta modra prut’ men’ Divica, Men’ poda nje b^la ked sneg ročica Pišvo postransko. Za dar Tvoj vsa hvala bod’ Teb’ Bogina, Daj še spevor^škega pyt’ men’ vina, Ter bom žverglal, dokler ta pišv is drina Se naresköle. V* Kranjske Modrine žalovanje. Pis. 1781, str. 13: Kraynske Modrine žaluvanje nad smertjo Marie Terezije premodre cesarice itdr. Kajzene Černe oblak od polnočy vlfče? Kajzena siva temnota? Kaj kojn teh modreh Divic sem klavornu teče: Drevje se strašnu vse motä? z<£ kojn sem k’ men’ cepeta, Meni naspruti pahtä; Otše, de b’ ’ga zajezdel, kamer popek’tä. Pegazus kam me zdej s’ černem sedlam prenašaš? Dans kam tok’ zmejšanu dirjaš? Zdy se men’, de ti čes brode Dunejske pahaš, Inu na Dunej namirjaš. Je tu TEREZIJE dom? Je tu TEREZIJE thron? Kam s’ me pern^sl? je tu, je tu! Nje vojl’ke thron? Groznu nebu! kam se vojl’ko REZ’NO dijalu? Kaj se tok Njo polomilu? — — Oh! kaj je vse toku preč ročno pobralu, Kar je Njo vseler branilu? Tok zdej sam tukej stojim: Al Njo to noč zapustim? Jest odtod nawejzim. REZE nazap’stim. Oh! kaj je vojl’ka TEREZ’NA se posušila? Oh! kaj je Ona vsahnila? Kaj Njo ni sama Modrina v’ zemlo vsadila? Kaj Njo ni v’ ednu škrofila? Vojl’ka TEREZ’NA leiy, Z? se vse pirje sušy, S’ korenam zderta je, mertva dol’ visy. — Pegazus! dirjaj kje ročnu pruti Parnassu, Ter boš marlivkam naročil, De je verh vojl’ke TEREZ’NE v’ majhnemu čassu Doli na tla se restočil, De je cir Njegove preč: De zdej On nacvede več: De ’Ga odsekal je načloveške meč. Kumej Marlivkam je tu us jihten povedal, Z§ vsa sem množeča teče; Kumej je modre Chor to nasrečo zaslišal, Strune na jamerne zreče: Sonce nej merkne; kjer je Vojl’ka Terezena kje, Zužkasta temma dol’ stop’: noč nej začne. Dost’ za svitlobo, če bomo bakle peržgale, W^le dan ni za klag’vanje, Bl^da svitloba je dost, de bomo zdih’vale: De se le videjo lajne. Ena za drugo sestr^ Grenke točimo solz^; Vsaka zdej svoj’ gorj£ sama nej pov£. Zdej sem objokana stope zv^zdogledarna, Ter je tok njen’ lok permazal: Dokler je verh tvoj stal, se Ti za me bla marna, V’ noči je zvezdam pot kazal, Zdej pak bresglavne lejt§, Križem vse kamer othf. Pijanu nebesa se semterkje v^rte. Tud’ ta Boj^mska, tud’ Nemška skazat’ se otše, Vsaka scer strune navya: Kumej navyta usaka zupet odskoče: Ena to drugo powya. Struna narodnu grenčy: Pišva nauš^čnu wrency; Škripa vse, terga se, gerdü vse gerčy. Vonder, kar more, vsa skup zakrože menožca, Poje po golem gerlu: V’ n^bu vsadena bod’ o Parnassova Roz’ca; Kar Te je tukej izderlu Nej Te tam gorivsady Jen’ kjer Te več per nas ni, S^nca saj Tvoja nam verte nej hlady. Zadneč ob en’ sap’ sem teče kraynska Divica, Ter tud’ to svojo zakrile, Slabu še poje na mojeh goslah ovčica, Al zdej col ona le tule, Kjer se Modrica odšla, K’tira se upanje bla Mojeh tud’ gosi, se mogla past’ na tla. Kniži, in' prosti Gospudji so si lomili Vejce is Tvojeh veršičkov; Modri visokeh naukov so si nar’dili Krone is Tvojeh germičkov: Zdej se njim krancel sušy. Se tu njeh goriderzy, De v’ koreninah tvojeh JOŽEF bersty. Klek. Pis. 1781, str. 51 : Klek. Kader noč se s’ černem krylam Na us volne svejt sprosty: Mejsc se s’ bledem oblačilam Cez plav firmament spusty; Takrat v^šam dan je frek: De imajo jit na klek. Ob ti uri berš Maruša, Kader vse po hiš zaspy, Se na klek napravlat’ skuša, S' maslam vražjem polešpy; Metlo j£zde: v’ luft zlejty: Vrag njo nese, v’ klek hity. Anka vide tu skus šprajno: Kok’ Maruša von sferfrä, Is serblivjam. lejtet’ za njo, Vse ked una tok rovna, Is mazilam se paca; Tud’ njo zlud’ na klek cefra. Kumej ona kjekej pride, Z? nje urnu skuptekč. Kumej njo ta mnoz’ca vide, Z . . . korenäk 47 | Zdej d^lam, zdej baham, 48 ] Zdej piem tobak. Pzp., str. 6: Zadovolni Krajnc. P Zadovoljn I Hravaške 2 Gor sonce P Gor’ 3 | V’ nograde Laške P V’ | Pa v’ 4 J Po poldne zaide; 5 Z’ P Z’ Beneškiga ] Iz Bneškiga 6 poti 7 Štajerca 8 | Per del’ me hladi. P Per del' ] Po lejt 9 brazdio 1 1 ] Netrudni dekliči, 12 belio 15 trebuha 16 Po svetu ] Okoli P Po svetu 22 škarlat 23 Nje . . . jegliče 24 Nje P nodric 25 plešem 26 Z’ peto P Z’ petama 27 vogle 28 v’ 30 drobni 32 v’ 33 tropine 36 dela; P od ] iz 37 P Al | Si 40 okrog 41 povele, ] povele, P | Do vsacga povelja 42 volo 43 P ] Je branit dežela 44 v’ 46 korenäk P čerst P čverst 48 piem. R 21 a: Zadovoljin Krajnc. I stražo 2 Gor P ] Mi sonce izjide, 3 P v’ nograde ] vinograde 4 goro zajide: P Za goro ] Pod večer P Za goro 5 j lz Bneškiga morja 6 čelo poti 7 Štajerca 8 Me v znoju ] Ob košnji P Ob lejt me P J Me v znoju hladi. 12 beljo tančico: 14 za- döst 20 mezlana: 22 P mi škarlat 24 nodric 25 , ]L 26 Z’ . .. dajam 27 Premetem . . .L 28 v’ . . . majam; 32 v’ 36 od ] iz 37 Al’ bodi ] Si bodi 39 vobrača 41 ] Do vsacga povela 43] Je branit dežela, 44 hoditi v’ 45 Povsoti se ] Povsot se prav 46 čerst P čverst 47 delam 48 tabak. W: 2 ’nograde 9 *brazd’jo 12 bel’jo 14 zadost’ 18 Domac’ga 20 prav’ga 22 pir’h 29 Min’ce 31 37, 39, 44 Al’ 38 al' 42 ’Mam. Novo leto. V. Pr. 1796: Novu letu se voši. Navada je novu l^tu vošiti, Al r^ss, al z’ jezikam; more se st’nti, Delovcam nesse bogate dari, Prat’karje v’ časi tud kaj doleti. En srečen konc vošim starim bolnikam, Nerodne dolgove plačat dolžmkam, Arcatam britof pogostu gnojit, Dohtarjam sr^čnu vse pravde dobit. Golufam vsaj nekaj vrednosti plačat. Tim dnarje, ki znajo z’ nimi obračat, K’tera vže dolgu zdihuje, moža; En’ zaročeni ne več, ku engä. Poštenim obderžat njih dobro volo, Sleparjam pometat enajsto šolo, Mladim perženit veliku petič. Babam jezičnim obilnu novic. Priaznost in’ pokoj c^limu sv^tu, Zakonskim lubezen vsaj enu l^tu, De čebelarjam vse muhe roj§, Km^tam, de dež po priatlih negr^. Raztergane norce, al skrite v’ žamet, Želim deb’ jih l^tas srečala pamet, Birtam pokr^dat, tram, steno, inu strop, Pivcam porajtat, pred’n jidejo v’ grob. Gospodi, 'nu km^tam polno mošnico, Deb’ lohha za pratko dali petico, Aku pak ima per vlanskim obstat, More jit trebuh moj k’ herbtu vassvät. 1 6 nos’t’ stopin’ce Pzp., str. 10: Novo leto. 1 ,]L 2 leto 3 res, ... z’ jezikam, 4 | More se striti, P More se | Treba je 5 nese 6 dari 9 ] Pervošim en konec P | Želim tedaj konec 10 bolniku, I 1 Dolgove I 2 ] Lenmu dolžniku ; 1 3 Zdravniku P Zdravniku 1 Likarju P Lekarju 14 Pogosto 15 P Dok-tarju] Besednim 16 dobit I 7 nekej 18 Vrednosti 19|Timdnarje ki znajo, 20 Z’ 21 J Zdiha katira P | Ktira že dolgo 22] Ze dolgo moža, P | Zdihuje, moža; 23 | En’ zaročeni P ] Pa zaročeni 24 k’ enigä P od enga 26 Prav . . . volo ] Njih . . . volo P Njih | Prav 29 perženit 30 petič 33 Priaznost 35 lubezen, 36 v pervim | eno P eno ] pervo 39 ,]L 40 | Priatlih negre P ne gre 41 P norce | šeme 42 v’ 43 , |, 45 ] Birtu pokredat P ] To- čarju skredat P | skredat Točarju 46 še strop ] nu strop 47 ] Pivcu porajtat P porajtat | poplačat, 48 | Predn ide vu grob P | Se prej de ga grob P ga | gre v 50 mošnico 51 Pratko 53 pa kaže | pak ima P pa kaže 56 herbet | rebra P herbet. R 22 a: Novo lejto. 1 Navada 2 Nov lejto 3 res . . . z’ jezikam, 4;]: 7 P včasi 10 bolniku, II Dolgove 12-dolžniku: 1 3 Zdravniku | Lekarjam P Zdravnikam I 5 Doktarju | Besednim 20 Z’... vobračat: P obračat 21 že 23 Zaročeni 28;]: 29 perženit 31 jezični 34 ] Celimu sveto, P svetu 36 v pervim letu; | pervo leto, P v pervim letu, 39 dež P po | mu 40 P Prijathh | Po znancih 41 norce ] šeme P šeme] bebce 42 v’ 43,^ 44;]: 46 steno 47 | Pivcu poplačat, 48 ] Se prej, de bo: lop! P da 52 ; |: 54 ostat 56 vasvat. W. 3 Al’. . . al’ 4 st’riti 7 Prat’karja 8 Tud’ 1 0 Star’mu 11 pobrisat’ 12Len’mu 14 gnojit’ 16 dobit’ 18 plačat’ 19d’narje 20 obračat’ 25 en’gä 25 Ohranit’ 27 pometat’ 29 Mlad’mu perženit’ 42 Al’ 43 deb’ 47 poplačat’ 49 Bogat’mu s’romaku 51 prat’ko 54 ostät’ 56 vas’vat. Nova pratika. Vel. Pr. 1796 (ob robu koledarja): Epigram na ta Mejsc. Prosenc. Kratek je pust; ročnu pobas’te ž^ne; Kratek je pl^ss; kvatre zakonske dolgf. Svičan. Če bo bol pridna po zimi predica, Dal bo rožlala pod pavcam petica. Sušeč. Terte se jokajo, preden rod^, Kter’ ga pit hočejo, naj se pot£. Mali travn. Jablane, hruške, in druge cep§ C?Pi v’ mladosti za stare zob§. Veliki travn. Natura v’ jeseni trudna zaspi, Za to se v’ pomladi vess^la zbudi. Rožencvet, Kresnyk. Lepoto da zemli toplu lejt’, Nedolžnost mlad^nčam rožnicv^t. Mali serpan. K’t^r bodo po l^jtu zgodaj vstajali, Se bodo po zimi za ajdo naspali. Veliki serpan. Okradejo ajdo nedolžni tatj^, Nanossjo čbelarjam debele mošn§. Kirnove. Tarice štrukl, pogačo, potico jedo, Lanovi krajncam rumene cekine nesso. Kozapersk. Grozdje masti vess^li doline, Sladki mošt voz’ bogati gor^nc. Listovgnoj. K§r je vselaj nadelana c^sta, Se z’ blatam ne mažejo p^sta. Gruden, Božičnik. Ce boš po zim’ klobass suhih hranil, Se boš po l^jt muham lahku branil. Pzp., str. 14: Napisi za mesce. P Nova pratika. Proz im ec. P Prosinec. 1 Kratki P Kratek 2 si vzmite žene! ] pobašte žene P pobašte ] zajmite P si vzmite 3 Kratki 4 zakonske 7 Dal S uši c. 10 Potlej ] Predno P Potle 11 hočejo 12!]: 13 Jablane 1 5 v’mladosti 16! j, 1 9 pomladi 20 zbudi Režnicvet. 22 , ] L 23 mladenčam 24 Pravi J Rožni P Pravi 25—28 Kir’ bodo po letu pred zoram vstali, Se bodo po zimi za hajdo naspali. 25 P zoram vstali ] zarjo vstajali Velki serpan. 29 Oberajo ] Okrade mi P Oberajo 30 ] Nedolžna tatica, P Nedolžne tatice, 31 ] Čebelarju nanaša P J Čebelarjam pa nosio 32 J Debelo mošnico. P ] Debele mošmce. Kima vi c. 33, J L 34 Potico 36 Rumence | Cekine P Rmenjäke 38 J Veseli dolenc, 39 Vozi 40 gorenc Listagnoj. 41 ,]L 43 ] Kir po zim klobase hrani P ] Kdor klobas po zimi hrani 44 P poleti. R 23 a: Nova Pratika. 2 ! ]: P si vzmfte J vzamite P si vzamte 6 predica 1 1 Kir’ P Kir’ vin’] Ktiri 12 !]. 13 hruške, 15 v’ mladosti 16 !]. 17 Natvora 19 ] Za to se pomladi P spomladi Ržencvet. 21 Lepoto . . . zemlji 25 Ktir. . . . lejtu P ] Lej ktir bjo po lejtu Velki šerpa n. 29 Oberajo | Obera mi P Oberajo 30 ] Nedolžna tatica, P ] Nedolžne tatice, 31 ] Čbelarju na- naša P ] Čbelarjam pa nösjo 32 mošnice 34 Potvico 36 Rme-njake P Rumence 40 Bogati Listovgnoj. 41 ,]t Gruden. 44 polejti. W.: Dalj’ 8 Pod’ 11 pit’ Vel’ki traven. 22 let’ Vel’ki serpan. 31 C’belärjam . . . nös’jo 38 Dolen'c 40 Goren’c. Stara Pratika. V. Pr. 1797 (ob robu koledarja) : Napiss na ta M^ssec. Prosene c. 1 peče 2 zarodi | obzori 3 ] Rad po cvičik birt poteče 4 1^... zableši S vičan. 5] Kader Petra stol zmer-zuje, 6 | Zima štirnajst dni noruje; 7 ] Ti, kat§r’ so’ opustval’, 8 dersal’ 9 č^šnovcv^d, 10 Tako 11 d’narjov sl^d 12 !]. Mali trav n. 13 | Sušeč suhoten, 14 | Traven mokroten, 15:]; 16 iz s^nam 17 plem^nam 18 | Z’grozdjam dar’van. Velki trav n. 19 | Ak terjaka noč rossi, 20 ] Dobro l^tno naredi. 21 sledna noč] vsaka noč 22 moč Rožencvet, Kresnik. 23 ] Sent Janžov dež hudobno l^t nareja, 24 Nej . . . rajš . . . smeja. Mali serpan. 25] Kader šent Jakob deži, 26 1 Se želoda mal’ dobi. 27 bo storiti? ] bode striti, 27 J Nebo svm z’ česa rediti. Velki serpan. 30 Jes^n c^la .... 31 ] Večkrat z’ en’ga sam’ga dn^va 32 r^va Kimovec. 33 v’ Kimovcu 35 I5 niva je gnojena 36 t^pka zasajena 37 Žerjav ] K’der žerjov 38 ] Se nam zima perbližuje. 39 ] Vsaj leto je v’ pratki r^s, 40 ] Če leža je dosti v’ mfs. Listovgnoj. 41 Na sonce sv^tga 42 ] Prihaja velika zima. 43 ] Deslih dobro začne gr^t, 44 ] Je lf vendar babje l^t. Gruden, Božičnik. 45 48 Ak’ nebo v’ grudnu germi, K’ l^t velik’ vetrov buči. Deb’ I5 hujga nič nestrili, Kakor prave norce brili. Pzp., str. 19: Napisi za mesce. P Stara pratika. Prozimec. P Prosinec. 2 zarodi | zazori P zarodi 3 ] Rad po cvičik oštir teče, P J Točaj rad po cviček teče, 4 li . . . zabliši P le 5, 6 Kader Petra stol mrazi, Zima štirnajst dni nori; P Bo, če Petra stol zmerzova Zima dni še štirideset gotova P Kadar Petra stol ’ma dost ledä P 'ma dost leda ] ni brez leda Zima dni še štirdeset devjä. P Če v Petra stolu je zmerzlina Bo še štirdeset let huda zima 7 Kir’ . .. dopustväl’ P dopustväli 8 dersäl’ P dersäli P ] sušca (?) jajce znesel bo na kolu. 10 ] Tako je terte, P Takšin 11 danarja . . ,L P danarja ] je dnarja 12 ! J. 13 | Sušic suhötni P suhotjn 14 mokrotni P mokrotjn 15 :]; 16 so 19, 20 Ak Trojaka noč rosi, P O Trojäcih noč vlažna Dobro letno naredi; Žita, vina dosti; preja prazna. 21 sledna noč 22 moč Režni cvet. 23 dragotno let’ . . J hudobno let’ . . ., P hudobno let’ ) leto nam P dragotno let’ 24 raj ... Pratki .... 25 ,]L P deži ] je dež 26 ;], P ] Hrast želoda bode teš: 27 sturiti, P bo sturiti ] bode striti 28 | Nebo svine z’ kom rediti? P j Svin ne bode za čem rediti? 29 , ] , P j Kako Jernej vreme da 30 cela P | Se jesen po njem’ ravna. Kimavic. 33 | Kader Kimavca gromi, 35 li niva 36 tepka 39 Saj . . . v’ Listagnoj. 41 Na sonce svetga P Po soncu svetga 42 Zahaja ] Pride P Zahaja 44 li Gruden. 45—48. Gruden bliska nu gromi, Drug let vetrov dost buči; Deb li hujga nič ne strili, Zvunaj zrele norce brili. P Grudna blisk, grom, tresk, bobčt Vetrov dost’ polet ropot: Pameten ne boj se sape, Sej le brie zrele trape. R 24 a: Stara Pratika. 5 ] Če o Petra stolu je zmerzlina 6 ] Bo še štirdeset dni huda zima; 7 Ktir ... dopustvali 8 dersali 9 cvet 12 !]. 13 su- hotjnL P suhotin 14 mokrotjn, P mokrotin 15 Majnek 16 so 17 ,]L 18 darvan 19 ] Noč Trojaka vlažna P | Biva noč Trojaka vlažna P Biva | Bode P Biva P ] Noč Trijaka mlahno vlažna 22 ] Ima svojo moč P ] Ima svojo lastno moč. Ržen- cvet. 23 dež . . . lejt nareja, P Sjnt P Sent 24 Pratki smeja. Mali šerpa n. 25 | Ak šjnt Jakoba je dež P šent 26 ] Hrast želoda bode teš; P | Bode hrast želoda teš; 27 storiti 28 z’ . . .? Velki šerpa n. 29 vremeni, ] vreme da, 30 J Se jesen po njem ravna. 36 zasajena 37 Žerjav leti 39 v’ 40 laža P laži 44 let Grudjn. 45 j Grudna blisk, grom, tresk, bobot P | Grudna blisek, grom, boböt 46 polejt 47 Pametjn, P Pametin 48 ] Sej le brije zrele trape. P ] Sej le zrele brije trape. W. I Ak’ 7 dopust’vali 11 d’narja 18 dar’vän 24 prat’ki 25 Ak’ 31 sam’ . . . en’ga 39 Prat’ki 40 dost' 41 gret’ 46 polet’. Vršac. Rzp., str. 24: Veršac Narviši snežnik za Triglavam. P po Triglavu. I ] Na Veršasu doli sedi, P doli ] id in P stoj, in 2 svet 3 Gledaj, sivih pleš ) Glej med sivih pleš P Glej med J Gledaj P Poglej 4 zelj ] rož P zel P zelj 6 zid 7 Mojster vkazuje 8 les . . .. 1 1 z’ 12 ] Po sneg’ lovic iše sled. P ] Lovic iše v’ snegu sled. 13 valove 14 Beži v’ 15] Stresa votli glas bregove, 18,J; 19 redi 20 v’ 21 ,]L 22 umnosti 23 Jezer . . . si . . ., | Jezer . . . kup . . .L P kup ] si 24 treznosti 25 po- gledaj 26 Kir Triglav kupi v’ P kipi 28 dozre | derži P dozre 29 Tamki . . . Forlaniol 30 zad . ... J tu - - P tu] zad 31 Hra-vatio, 33 Goratäna 35 Bližni 36 plänsar’ca | majerca 38 Breztelesni 40 Menim, de že v ] Menim de na P na ] že v’. R 25 a: Veršac po Triglavu narvišji snežnik med Bohinam in Sočo. 1 ] Na Veršacu stoj, in sedi, P ] Na Veršac stopivši sedi, P ] Na Veršac mi stop’ in sedi, 3 | Poglej, sivih pleš v’ sredi P | Gledaj, v sivih plešah v’ sredi P | Glej, med sivo plešo v’ sredi 4 .]! P žlahtnih] blazih 5 zdviguje 6 ,]; 7 Večjn ... vkazuje P Večin . . . zavkazuje 8 zidar . . . vučit P Prid’] Hod’ P Prid 9 Devja 1 1 z’ I 2 v’ 14 Beži v’ . . . plašen P Zbegne . . . plašjn P plašin 15 P vötjl P vötil 16 J Giba grom ne-bešek strop P nebešjk P nebešek 17 ] Jasno sonce kmal’ zaseje, 18 belši 19 mecesen 20 Vetru ... v’ 21 , J L 22 vüm- nosti 23 , ] L 25 višave 26 Triglav. . . v’ 27 snežnikov goličave 31 Hrovatijo 35 Bližjn . . . Lublana P 36 Bližin plänsar’ca ] majerca P planšarca 37 Bogam 38 Breztelesjn P Breztelesin . . . željim P Breztelesin ] Brezkrimesin, 39 sred P krogam j hlipam P | Cistga hlipa sred mej krogam 40 Menim’ de že v’. W: 2 teb’ 6 kam’ni 8 Prid’ 13 Ak’ 21 zvira 28 nardalj 31 Dol’ 32 gor’ 34 Orat’ 36 T’rolska plänsar’ca 38 bit’ 39 sred’. Predgovor Lj. Novic 1797. Nov. 1797, 4. jan., Nr. 1: brez naslova. 1 Kaša zavrela, 2 kej nit 3 ] Moj sosed kaj d^la? 4 prašati ] barat žq 5 ] Al vumnosti jmajo 6 sv^jti kej . . .? 7 kej 8 Ko . . . zgol’ | Ko’ . . . sam’ 9 t£ga Novice 10 | Lublanske povdö; II ] Za nov l^jt potice 12 blö. Pzp., str. 28 : Predgovor za Lublanske Novice 4. d. Prozimca 1 797. P Predgovor Lublanskim Novinam 4. d. Prosenca 1 797. P Predgovor Lublanskih Novic v’ novo lejto 1797. 1 ? ], 3 dela, 4 prašati 8 | Kö jabuka peč ? P | Ko hruške sam peč? I 1 Za nov let P za ] V. R 26 a : Predg ovor Lublanskih Novic, v’ novo lejto 1797. 3 dela 5 jmajo 6 več 8 zgol’ peč’ ] sam peč P sam | zgol 9 tega Novice 10 ;|, I 1 let 12 blö. W.: 5 Al’ pameti’ ’mäjo 7 druj’ga 8 zgol’ peč’ 10 pov’dö I 1 nov’ 1 2 b’lo. Novo leto 1799. Pzp., str. 30: Vošenje noviga leta, I 799. P Vošitva. I ] Zdravi fantiči, P | Zdravim mladenčam 2 ] Čedne dekliči P ] Čednim dekličam 3 Zeljim ] Majo P Zeljim 4 Vekoma. R 27a: Novo lejto 1799. 2) P 3). I .]L • W.: 3 živet’. Predgovor Lj. Novic 1800. Nov. 1800, 4. jan., Nr. 1. : brez naslova. Na prvi strani Nr. /.: Preteklo je let Oblubim ga sp^t Pervošim po verhi Saj petkrat des^t! Na zadnji strani Nr. I.: Nemorem lagati Ne l^tas ne lan’ Kir neče me brati Naj d^ne na stran! Pzp., str. 30.: Vošenje noviga leta, 1800. P Vošitva 2 Oblubim . . . spet 3 Naradovam | Pervošim na P Jih vošim na P Naradovam. Druga kitica je izpuščena. R 27 a: Novo lejto 1800. 4) 2 Oblubim . . . spet. — Druga kitica je izpuščena. Predgovor Lj. Novic 1798. Nov. 1798, 3. jan., Nr. 1. : Za Novo Leto. 1 Deb’ . . .L 2 nev^m, 3 Lan . . .t 4 ) Al l^tas jo sm§m? Pzp., str. 31: Novo leto v’ Lublanskih Novicah 1798. 2 nevem P vošit ] voljit. R 27 a: Novo lejto 1798. 1) 2 vošit’ . . .; | volit .... P voljit 4 letaš. Predgovor Lj. Novic 1799. Nov. 1799, 5. jan., Nr. 1. : brez naslova, Se vsak veseli Se dobro godi Dolg’ oče živeti? Ves^v naj živi. Novice J799, 12. jan., Nr. 2 imajo sledeči popravek: Per vošenji noviga leta se je stavlavec v’ natiskarii zmotil, on je ene napak besede postavil, katire veliko nezastopnost nared^; zatorej moremo danes popraviti, kar je zadnič kriviga. Vošenje noviga leta: Ob novimu l^ti Se vsak veseli Dolg oče živeti Ves^l naj živi. Pzp., str. 32: Novo leto v’ Lublanskih Novicah 1799. 2 ,] : 3 jih ] let P jih 4 ! ]. R 27 a: Novo lejto 1799. 2) 4 !]. W.: 2 V’sak. Novo leto 1801. Pzp., str. 32.: Novo leto v’ Lublanskih Novicah 1801. 2;l,PNa]V’. R 27 a: Novo lejto 1801. I let . . ,L 2 Na . . ] V’ . . P V’] Smo v’ 3 spet W.: 2 nov’ 4 živet’. Novo leto 1802. Pzp., str. 33: Novo leto v’ Lublanskih Novicah 1802. 1 ] Veselo se kaže 3 laže 4 , ]L R 27 a: Novo lejto 1802. 2 Nov letašen P letašni. Kos in brezen. Pzp., str. 34.: Pravlica.* Kos in Sušic.** *) Fabula. **) Mesec, to je Mlaj, Šip inu zadni kraje mesca Marca. Pripisano: ali podrugöt sušca. 1 Kos , . . znaša 2 | Lepi Sušic gori gre P Sušic ] Brezen 3 ] Nasmeoči kösa praša: P Nasmehläje 4 zgodi 5 ] Kdo bo branil meni peti, P meni ] kosu 6 , ] ; 7 svojo | Lubco 9 prezgödi 10 Veš, ... li II kamer hočeš 12 to le ] li to P to le 13 volje, 14 . j : 15 Mlaja P | Prašal bi o vremen P ] Prašal po vremen bi Mlaja? P vremen’ 16 Sej 17 Breznov šip se ves J Polni mesec se P Sipa Brezen se P Brezen šipa se 18 j Mogle žene, burjo da, P Mogle žene ] Goni megle 21 | Nazaj Sušic mem perderzne : P Nazaj Sušic ] Doli Brezen 22 kos, 24 ! |. P Dansi 25 kamer 26 ] Preveč nagli nimaš bit; P | Preveč nagel ne smeš bit 27 | Stara Pratka se ne zlaže: P se ne zlaže ] ti ne laže P ti | nam 28 j Sušic ima rep zavit. P Sušic ] Brezen. R 28 a: Pravlica* P Basen P Bäsenj. Kos in Brezen.** *) Fabula, bäsjn P to je fabula. Potem Vse prečrtano. **) Mesec Marcij, ki mu pravimo polanci („poland“ pozneje vstavljeno) sušeč; tukaj je sušeova luna, mlaj, oba krajca in šip. Pozneje pripisano: Gorenci mu pravio Brezen za to, ki se tega mesca vse živali brestio in spojajo ali brejijo. P Mesec Brezen, ki se v’ njemu živali brestijo, je Sušeč, Marc. 1,|, 2 P | Brezen lep iz Mlaja gre, 4 že 5 kosu ] meni P kosu 6 včeri 7 svojo | Lubo P svojo 8 Raven Brezen (nad 9. vrsto) 9 prezgodaj 10 Veš . . . grem? P še le gori | zdaj iz Mlaja Kos (nad II. vrsto) 11 P | Mlaja, šipa, kakor hočeš. Kos (nad 13. vrsto) 14 . |, 15 ] Prašal po vremen’ bi Mlaja? 16 ] Sej že violice cveto. 17 j Brezen šipa se preverne P j Breznov šip se ves preverne, P ] Brezen šipa se preverne 18 Goni 19 sneg 21 P Doli ] Krajca 24 Dansi Navuk (nad 25. vrsto) 26 smeš . . .; 27 Pratka 28 rep. W.: 11 Gor’ al’ 16 viol’ce 21 mem’ 26 bit’ 27 prat’ka. Na-Vodnice je dodal W. Sraka in mlade. Pzp., str. 37: Pravlica. Sraka mu Mlade. P ino 1 Mlade 2 ] Preveč blizo hiš greste; P Preveč blizo ] Vse preblizo 4 pametne 5 Kader . . . perpogne 6 ] Ali sega dol na tla, P ] Al pa skluči se na tla P kluči 7 hiter ogne P | Naj se vsaka hiter ogne, 9 reko 1 1 tiho mož | človek tih P tiho mož 12 herbtam 13 svet’ na robe . . ., 15 srota 16 od pute | ku puta. R 29 a: Pravlica. P Basen P Basnja. Sraka ino Mlade. 2 ! 1, 3 pobi)lal 4 Ne ste 6 Al . . . skluči P sključi 7 ] Naj se vsaka hiter vögne, P hitro 9 P reko ] pravjo I 1 bo začeti 11 mož 12 P Nosi 16 ko puta ve. P ko puta | od pute. W.: II Ak’ 15 s’rota. Nemški in kranjski konj. Pzp., str. 39: Pravlica. Nemški mu krajnski kojn. P Ceski konj in pa krajnsjk. P Pemsjk in pa krajnsjk konj. 1 kojn P Nemški ] Češki P ] Pemski konj pa krajnskmu reče: 2 Brate, . . . cest’ 3 ?) , 4 ne lubi jest? P ne lubi 5 v . . . reji | v’ . . . versti P versti ] reji 6 J Men se trikrat ovs pomid’, P | Ovs ponujajo trikrat, 8 ] Vrat nosim ko labiid. P ] Nosim po labudje vrat. 10 jez 12 Lačnimu je ... v | Lačni morem ... v’ P Lačni morem ] Lačnimu je. R 30 a : Pravlica. P Basen P Basenj. Ceski konj in pa krajnsek.* * To jo Pemsek, Pemci sebe kličejo Cehe. 1 | Češki konj pa krajnskmu reče: 2 medliš 3 h ] le 4 lubi P ljubi 5 v’ . . . j maj o 6 Ovs ponujajo P Ovsa nujajo 9 para I I jez P jaz 12 v’. W.: 1 sloven’mu 4 Al’ . . . jest’, 5 'majo 10 Tud’ 1 1 Al’. Petelinčka. Petelinčika. Posneto po zadnjem zapisu. Lepo sta ravnala Pa puta pritekla Petelinčika dva, Ječmence pobrat, Po bratsko zobala, Lubezen ja spekla, Prijatla vsa bla. Sta jela se klat. Pzp., str. 41.: Pravlica. P Pravlica. Petelinčika. 3 Po bratsko | Vkiipi P Po bratsko 4 ] Perjatla sta blä P sta | vsa 5 Pa ] Je P Pa 6 Ječmence | En zerno P Ječmence 7 Lubezen ih P ih | ju 8 Sta jela | Začela. Primerjano z gorenjim zapisom ! R 31 a: Pravlica. P Basen P Basenj. Petelinčika. 7 ja ] ju P ja 8 Sta jela ] Začela P Sta jela. Primerjano z gorenjim zapisom ! Plesär. Pzp.: str. 42 : Plesär. 1 po | v’ P po 2 ] Dobro poznan P Dobro ] Lepo 3 V mestu ) Mestu 4 Še | Nu P Še 10 :], 13] Naj raji spim, 15 Pravim, 16 P Norce | Bebe P] Bebce lovim. R 32 a: Plesär. 2 . ] l 3 ] V Mestu, Predmestam, 5 Jed se m’ ne P Jed se ne P Jest se m’ ne P Jest se ne 8 ] Zajic, in vse. P | Zajic, vse. 9 ,'] L 10 ] Naj je nalit, P Naj ] Kar 13 ,] L 14 vučim 16 Norce | Šamle P Bebce P Bebe. W.: 6 Dol’ 8 v’se 9 Men’ pit’ 1 1 al’ 12 Al’ 14 Plesat’. Stari pevec. Pzp., str. 44: Star pevic ne boj se peti. 1 , J L 2 v’ 5 ] Si letala nizko, 7 Nanašala 8 ! J . 9 cvetka ] roža 10 ?], 12 ] V’ goličave. 13 ] Hitiš prot oblakam, 14 ] Nič ti nemaraš, 15 Nje ] Tvoj P nebešek 16 ] Ti se ne staraš, 17 Neboj . . . pesma 18 ] Ak si globoko, P Ak ] Bod’ 20 ! ]. 21 sivčik 22 Na 23 P lasce rumene ] lasčike zlate 24 | Zapleta svoje. R 23 a: Star pevic ne boj se peti. 1 visoko 2 v’ planine 3 P vupaš 4 ] Snežne na brine? 5 Raj b’ ] Si P Raj b' P Bi 6 cvetje 8 ] Celo poletje. 9 | Kraleva cvetlica? P cvetlica | te cvetka, P te | pa 10 ] Vab’ na višave P Vab’ na ] Vab’jo na P Vabi v' Pred verzom Večkrat prepisano in končno prečrtano: Me, Te II | Te Matica pošle P Te ] Me P Te 12 ] V’ goličave? — P V’ ] Na P Kitico je poizkusil tudi preobrniti: 9—-12 Me matica pošle V’ goličave, Kraleva pa cvetka Vabi v’ višave. P Zadnja verzija se glasi: 9— 1 2 Kraleva pa cvetka Vabi v’ višave? Te Matica pošle Na goličave? — 13 ] Hitiš prot oblakam? P ] Hiti le v’ oblake? P J Hiti nad oblake? 14 | Nič ti ne maraš? P ] Nič pa ne mara P pa ] me P me ] nič 15 Nje . . . nebešek, P nebešjk 18 Bod’ 19 beli 1 sivi P slani P beli 20 ] Stopi visoko! 21 Na . . . poje 23 ] Mej lasčike P Med 24 Zapleta. W.: Čebel ca. Navodnice je dodal W. Fizikalne drobtine. Spisal profesor Julij Nardin. Izpustivši električen tok skozi nekatere žarnice sem slišal brnenje, ki je trajalo precej dolgo. Spoznal sem, da se to pojavlja le tedaj, če se ogljena nitka dotika ene od obeh žic, ki jo držita v določeni legi. Prikazen je slična Trevelianovemu poizkusu in se da tudi razlagati kakor ta. Eden najzanimivejših poizkusov je poizkus z Geisslerjevo cevjo, ki žari, če jo eksperimentator drži v eni roki, z drugo se pa dotika enega pola Teslovega transformatorja. To prikazen sem dosegel s samim Ruhmkorfom, ko sem razmaknil njega pola, da niso mogle iskre skakati in ko sem se dotaknil s kovinsko palico enega pola. Pri tem poizkusu seveda ne izostanejo fizijologični učinki, ki pa niso veliki. Pri kadilnikih za okajanje papirja se izgubi mnogo dima, ki se uleže na bližnje predmete, kar ni ravno prijetno. Ta nedostatek sem skušal odstraniti s pomočjo statične elektrike, kar se mi je deloma posrečilo. Gorilec sem izoliral in zvezal z enim vodilom influenčnega stroja. Za papir pa, ki sem ga tudi izoliral, sem postavil v gotovi višini kovinast izoliran valj tako, da se je dotikal podolgič papirja. Ko sem ta valj zvezal z drugim vodilom influenčnega stroja, je papir privlačeval na se dim od poleg stoječega kadilnika. Največ dima se je uleglo, kjer se je valj dotikal papirja, ki se je polagoma se premikajoč enakomerno prevlekel s sajami. Električni valovi v prevodnikih, ki nastanejo pri izprožanju kakega kondenzatorja, se da pokazati na več načinov, a na vsak znan način dobimo le splošen vtisek zaporednih prikazni, ne spoznamo pa, kako se vrše zaporedne prikazni same, ki so ravnotako zanimive kakor njih splošni učinek. V naslednjem opišem, kako se. da to pokazati vsaj v gotovih slučajih. Najlepše se mi je to posrečilo z uporabo kovinske krogle kot oscilator. To kroglo z 9 cm velikim premerom sem postavil med dve 1'5 cm debeli krogli, ki sta bili na koncih vodil influenčnega stroja. Vsaka krogla je bila oddaljena od oscilatorja za 0'5 cm. Nad tem sem položil elekroforovo ploščo iz trdega gumija tako, da se ga je na sredi dotikala in sicer od strani brez kovinske obloge. Ko je skočila iskra, sem odstranil ploščo in potrosil na njo prah iz minija, pomešanim z žveplom, kakor pri proizvajanju Lichtenbergovih likov. Nata način sem dobil več rumenih in rdečih koncentričnih obročev, ki so jih ločili črni obroči, kazoči kraj, kjer sta se elektriki nevtralizirali. Prvi največji obroč je bil navadno rumen s korono in žarki so se razprostirali precej daleč radialno. Njegov notranji premer je meril največkrat 5 c m in še več. Oscilator je bil v dotikališču tedaj najprej pozitivno električen, potem pa se je njegova elektrika menjala z vedno manjšo napetostjo, kar se je poznalo iz vedno manjših menjajočih se rdečih in rumenih obročev. Bolj komplicirane like sem dobil, če sem uporabil kot oscilator kovinski obroč, ležeč na sredi elektro-forove plošče. Tudi z anteno, pritrjeno na oscilatorju in naslonjeno na elektroforovo ploščo, sem poiskusil in dobil včasih tudi vozle stoječih valov. Ti poiskusi, ki se dajo na lahek način proizvajati, so lepi in poučni, tedaj za šolo primerni. Opozoriti moram, da nastanejo obroči le, če so kondukterjeve krogle v takšni razdalji od oscilatorja, da morejo v tem nastati stoječi valovi, kar se pozna že po poku pri izprožanju. Omenim še en zanimiv poiskus, čeravno ni za šolo bogvedi kako pripraven. Skušal sem namreč uporabiti stereoskopični princip za kazanje gibanja, sestavljenega iz komponent. Na sredi vsake od obeh stereoskopskih slik sem obesil malo nihalo (šibro, obešeno na tanki žici). Nihali sta se nekoliko razločevali v dolžini. Gledajoč v stereoskop sem videl le eno nihalo, ki je začelo nihati, ko sem na lahno sunil. Gibalo se je najprej v vertikalni ravnini; polagoma pa je šibra začela risati vodoravno elipso, ki se je izpremenila v krog. Ako bi naslikali eno nihalo z rdečim tušem, drugo z zelenim in sicer vsako na drugo steklo, da bi se lahko vsako zase nihalo in bi projicirali, videli bi gorej opisano prikazen, če bi gledali z enim očesom skozi zeleno, z drugim pa skozi rdeče steklo. Majhno razmotrivanje nam kaže, da ne moremo dobiti na ta način pravega kroga. V praksi ga lahko dobimo, samo če postavimo nihali v stereoskop tako, da vidimo, kakor bi bilo nihalo daleč od nas. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj dr. Beuk. I. Učiteljski zbor. a) Izpremembe in imenovanja: Koncem šolskega leta 1910-11 je izstopil iz učiteljskega zbora profesor Matija Pirc, vstopil pa profesor dr. Matej Potočnik, dotlej glavni učitelj na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Z dovoljenjem c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 30. marca 1911, št. 1630, sta zamenjala svoji službeni mesti. Profesor dr. Josip Mencej je bil tudi v tekočem šolskem letu prideljen v službovanje c. kr. državni gimnaziji v Kranju (min. odi. 4. julija 1911, št. 12970). — Z zavoda je tudi odšel namestni učitelj Oskar Kamenšek; na njegovo mesto je bil imenovan z odlokom c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 29. avgusta 191 1, št. 32750, pravi učitelj dr. Ivan Pregelj. — Naslov profesorja je dobil z odlokom c. kr. dež. šol. sveta z dne 16. avgusta 1911, št. 5458, Kajetan Stranetzky. Kot namestna učitelja sta bila potrjena za šol. leto 1911-12 dr. Nikolaj Omersa in Ivo Tejkal z odlokom c. kr. dež. šol. sveta z dne 1. septembra 1911, št. 5837, ozir. c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 15. avgusta 1911, št. 32749. Vsled dopusta zaradi bolezni prof. drja. Dragotina Lončarja je bil imenovan za namestnega učitelja Večeslav Kalan z odlokom c. kr. dež. šol. sveta z dne 3. marca 1912, št. 1563. Bivši poizkusni kandidat na zavodu Ivan Knaflič je postal v šol. letu 1911-12 učitelj na c. kr. drž. obrtni šoli v Ljubljani. Za učitelja neobveznega predmeta petja je bil imenovan z odlokom c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 16. nov. 1911, št. 47887, učitelj na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji, Leopold Kerne. Učiteljema, ki sta odšla z zavoda, izreka ravnateljstvo svojo zahvalo za uspešno delovanje na zavodu; bila sta vneta učitelja, preudarna vzgojevalca in ljubezniva tovariša. > s >n 13 zgodovino in zemljepis I.. III., IV.; nemičino I. (do konca I. polletja) 17 5 Dr. Dosip Mencej, c. kr. profesor Prideljen drž. gimnaziji v Kranju 6 3ulij Nardin, c. kr. profesor fizikalne zbirke matematiko in fiziko VI., VII. 17 7 Dr. Franc Novah, c. kr. pravi učitelj IV francoščino III.—VII. 19 8 Andrej Plečnih, c. kr. profesor, veroučitelj veronauk (pripr.,) 1.—Vil.; opravljal šolsko službo božjo in vodil vse verske vaje. 13 (15) (2) 9 Dr. Matej Potočnih, c. kr. profesor zemljep. zgodovin. zbirke zemljepis in zgodovino II., V., VI., VII.; slovenščino II. > 17 . 10 Dr. luan Pregelj, c. kr. pravi učitelj VI dijaške knjižnice nemščino Ul.—Vil. 18 II Kajetan Stranetzhy, c. kr. profesor 111 i «® 2-=:s 'E ft’S o N prirodopis 1., 11., V., Vil.; matematiko, geometrijo in fiziko 1U. 17 luan Bajželj, c. kr. učitelj telovadbe 1 « «s M M l. C -C C .1 llf j - 0 "5 c telovadbo (pripr.) 1.—Vil.; lepo* pis 1. in vodil prostovoljno telo* vadbo ter dijaške šolske igre. 15 (16) > 0> >cn * 13 Dr. Niholaj Omersa, c. kr. namestni učitelj VII slovenščino Ul.—Vil.; nemščino U. 20 14 luo Cejhal, c. kr. namestni učitelj II matem.- gaometr. zbirke opisno geometrijo IV.—Vil.; matematiko 11., V. geometrijo 11. o (N 15 Večeslau Kalan, c. kr. namestni učitelj v 11. polletju do 15. maja: zgodovino in zemljepis 11.—Vil.; zgodovino 1.; od 15. maja do konca šol. leta: zgodovino in zemljepis 1., 111., IV.; nemščino 1. 24 17 Engelbert Gangl, c. kr. učitelj IX. čin. razreda, dež. poslanec, je poučeval v pripravljalnem razredu vse učne predmete razen ve-ronauka in telovadbe; 23 ur na teden. Leopold Kerne, učitelj na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji, je poučeval neobvezni predmet petje; 4 ure na teden. c) Dopusti in nadomeščanja: 1.) Profesor dr. Matej Potočnik je imel iz zdravstvenih ozirov dopust od 18. decembra 1911 do 15. maja 1912 | odlok c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 16. februarja 1912, št. 574, in z dne I. marca 1912, št. 9103). Z dovoljenjem c. kr. dež. šol. sveta z dne 31. decembra 191 1, št. 9080, so ga nadomeščali pri pouku: Dr. Beuk 7 ur, dr. Pregelj 3 ure; ostalih 7 ur je prevzel v 1. polletju dr. Lončar, v 11. polletju do 15. maja pa V. Kalan. 2.) Profesor dr. Dragotin Lončar je imel zaradi bolezni dopust od 5. februarja 1912 do konca šolskega leta | odlok c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 3. aprila 1912, št. 10206]. Do 10. marca so ga nadomeščali člani učiteljskega zbora po 2 do 3 ure na teden, od 11. marca naprej pa je prevzel vse učne ure nam. učitelj V. Kalan. 3.) Med zasedanjem dež. zbora kranjskega od 27. decembra 191 1 do 26. februarja 1912 so nadomeščali odsotnega poslanca Engel-berta Gangla pri pouku v pripravljalnem razredu, kakor je to odobril c. kr. deželni šol. svet z odlokom z dne 11. januarja 1912, št. 43, dr. Beuk 4 ure, Bajželj 12 ur, Kuželički 2 uri in Tejkal 5 ur. 4.) Nadalje so še imeli dopuste: a) Dr. Beuk dne 18. in 19. novembra 191 I [d. š. svet 14. nov. 191 1, št. 8027] in od 22. maja do 2. junija ( d. š. svet 17. marca 1912, št. 1938]. — b) B. Baebler od 27. do 30. novembra 191 1. — c) Dr. Novak dne 4. novembra 191 1. — d) Dr. Potočnik dne 23. oktobra, 3. novembra in 5. do 6. decembra 1911. — e) Dr. Pregelj dne 7. oktobra 191 1. — f) Tejkal od 3. do 16. novembra 1911 fd. š. svet 16. okt. 1911 št. 7352] in od 3. do 13. februarja 1912 [d. š. svet 19. januarja 1912, št. 406], — g) Gangl dne 5. oktobra 1911. Šolski sluga: Mihael Kos. Pomožna slugi: Franc Božič, kurjač in vrtnar; Valentin Albrecht, laborant. II. Učila. A. Normalna dotacija. a) Dohodki: I. Za učila vobče: 1. Blagajniški preostanek iz 1. 1910-1 1 glasom odloka c. kr. dežel. šol. sveta z dne 25. januarja 1912, št. 442 .........................K 48'10 2. Sprejemnina v letu 1911-12 . . K 193 20 3. Dijaški prispevek za učila 1. 191 1-12 „ 462'— 4. Takse za duplikate izpričeval i. dr. „ 4"— 5. Dopolnilo do normalne dotacije glasom odi. c. kr. dež. š. sveta z dne 1 1. novembra 1911, št. 7532 . . . . „ 460‘80 „ 1 120 00 K 1168-10 II. Za dijaško knjižnico: 1. Preostanek iz 1. 1910-11 . . K 34'81 2. Prispevki učencev I. 1911-12 . „ 112'— K 146'81 Skupaj . . K 1314-91 b) Izdatki: I. Za učila vobče....................................K. 938'92 II. Za dijaško knjižnico še pos e b e . ■ „ 146~81 Skupaj . . K 1085-73 c) Preostanek*)..........................................K 229" 18 (Račun je odobril c. kr. dežel, šolski svet z odlokom z dne 19. aprila 1912, št. 905.) *) Po predložitvi računa se je porabilo za kemiški laboratorij od preostanka še K 1912 in K 170'52, skupaj K 189*64; učila so izkazana kot prirastek spodaj pod točko 5. B. Izredna dotacija. C. kr. ministrstvo za nauk in bogočastje je dovolilo z odlokom z dne 19. oktobra 1911, št. 4022, za izpopolnenje knjižnice in učil vsoto K 5000 izredne dotacije in sicer za leto 1912 ter 1913 po K 1500, za leto 1914 pa K 2000. Na leto 1912 odpadli obrok se je z ozirom na potrebo izpo- polnitve razdelil takole : 1. Za knjižnico .............................................K 232'— 2. za fizikalično zbirko..................................„ 270'- 3. za kemiški laboratorij.................................„ 300'- 4. za prirodopisno zbirko.................................n 250'— 5. za matemat.-geometriško zbirko .... „ 198'— 6. za zbirko za prostoročno risanje .... „ 250'— K 1500-— Do 20. junija 1912 se je nakupilo učil in knjig za K 867 98; ostanek se porabi še v tekočem letu, račun pa se objavi v prihodnjem izvestju. Prirastek zbirkam učil. 1. Učiteljska knjižnica. | Upravljal v 1. tečaju dr. Dragotin Lončar; v II. tečaju dr. Nik. Omersa. | a) Kupljeno: Publikacije Slov. Matice za leto 1911. Publikacije Matice Hrvatske za 1. 1911. — Publikacije Slov. Šolske Matice za 1. 191 1. — Publikacije Hrv. pedag. knjiž. zbora za leto 1911. — Čas, 1.1912. Veda, 1.1911, 1912. - Dom in Svet, 1. 1912. — Planinski Vestnik, 1. 1912. — Popotnik, 1. 1912. - Slovan, 1. 1912. Naši Zapiski, 1. 1912. Ljubljanski Zvon, 1. 1912. Carniola, 1. 1912. Verordnungsblatt, 1. 1912 - Himmel und Erde, 1. 1912. Stimmen aus Maria Laach, 1. 1912. Allgemeines Literaturblatt, 1. 1912. Naturwissenschaftliche Wochenschrift, 1. 1912. Zeitschrift für den physik. und ehem. Unterricht, 1. 1912. Prometheus, 1. 1912. Monatschrift f. d. Turnwesen, 1. 1912. Jahrbuch des höhern Unterrichtswesens, 1. 1912. V. Ribnikar, Popis slavnosti ob štiridesetletnici ce- sarjevi v logaškem političnem okraju. P. Končnik, Slovenska slovnica. - Kos, Gradivo 111. Grafenauer, Zgodovina slovenskega slovstva II. Gerbič, Dvajset moških zborov. — Majaron, Za vseučilišče v Ljubljani. Levstik, Svoboda. - I. K., Velik moment. - Veble, Boj za slovensko vseučilišče. - Ressel, Die Fortbildungsschule. - - Weiss, Apologie des Christentums, 6 zv. Lagarde, La lutte pour la vie. De La Fruston, Echo Francais. Toreau de Marney, Toujours Pret. Zepf, Experim. Einführung in die Grundlehren der Chemie. - Vogler, Lehrbuch der prakt. Geometrie I., II. Wasmann, Die psych. Fähigkeiten der Ameisen. Müller, Die bedeutensten Kunstwerke I., II. Lecky, Geschichte der Aufklärung in Europa. Rein, Anschauungstafel für den Glockenguß. Tluchor, Elternkonferenzen und Elternabende. — Reko, Sprechmaschine beim franz. Unterricht. — Reko, Spracherlernung mit der Sprechmaschine. - Reko, Les Quatres Saisons. — Müller, Lehrbuch der darstell. Geometrie. — Schmidt, Unser Körper. Cathrein, Der Sozialismus. Krose, Die Ursachen der Selbstmordhäufigkeit. Müller, Der Galilei-Prozeß. Rauchberg, Osterr. Bürgerkunde. Springer, Geschichte Österreichs, 2 zv. Charmatz, Österreichs innere Geschichte, 2 zv. Skene, Slav. nationale Bewegung in Böhmen und Mähren. Pillersdorf. Handschriftlicher Nachlaß. Pesch, Der Gottesbegriff. — Denifle u. Weiß, Luther und Luthertum, 3 zv. Gramofon s 5 ploščami za pouk v francoščini. b) Podarjeno: I.Rode: Weber, Weltgeschichte; Mignet, Geschichte der franz. Revolution; Karpe, Theoretische Philosophie; Mendelsohn, Phil. Schriften, 2 zv. M. Thaler: Schematismus f. Steiermark und Kärnten. D’ A. Bezecny: Bezecny, Thronreden d. Kaisers Franz Josef I. Založništvo Tempsky: Rauchberg, Politische Erziehung. C. kr- zaloga šol. knjig: Stütz, Behelf f. d. freiw. Schießwesen. Ravnatelj dr. Beuk: Poljanec, Črtice iz slov. pol. dela in boja. Dr. Hinterberger: Hinterberger, Unser Gymnasium. 813 inventarnih številk. 2565 šolskih izvestij. 1 gramofon, 5 plošč. 2. Dijaška knjižnica. (Upravljal dr. Ivan Pregelj.) a) Kupljeno; Knjige Družbe sv. Mohorja za 1. 1 91 I. Dom in Svet, 1. 1912. — Ljubljanski Zvon, 1. 1912. Vrtec, 1. 1912. — Zvonček, 1. 1912. — Der gute Kamerad, 1. 1912, 25. Folge. I. Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva, L, II. — Aškerc, Balade in romance. Aškerc, Lirske in epske poezije. — Aškerc, Akropolis in piramide. — Gregorčič, Poezije II. — Gregorčič, Poezije, (Celovec). Govekar, Le-gijonarji. — Kette, Poezije. - Kristan, Samosvoj. — Medved, Poezije L, II. Meško, Na smrt obsojeni. — Milčinski, Pravljice. — Stritar, Zbrani spisi II. do VII. — Trdina, Bajke in pripovesti I. do IV. — Anzengruber, Der Sternsteinhof. — Hebbel, Nibelungen 5 izv. — G. Keller, Die Leute von Seld-wyla I., II. C. F. Meyer, Novellen I. Rosegger, Die Schriften des Waldschulmeisters. Sienkiewicz, Quo vadis. Styria. — Mentor III. b) Podarjeno: Ravnatelj dr. Beufc: Knjige Matice Slovenske zal. 1911; Knezova knjižnica XVII.; Detela, Pegam in Lambergar; Mentor II. — Prof. dr. Nova)j; Oberländer, Lehrbuch der franz. Sprache; Herlet, The hundert Jears war; Kippling, Three stories from the second jungle book; Longfellow Evangeline a tale of Cove in Acadia; Seven Tales by american authors; — Tajni svet. min. i. s. Julij Derschatta pl. Standhalt: 75 Jahre Osterr. Loyd. - Župnik Josip Fabijan: Rimski katolik I. do III.; Mahnič, Več luči. — Prof. dr. Pregelj: Remec, Veliki punt; Pregelj, Romantika Hölderlins Werke; S. Lagerlöf, Eine Gutsgeschichte; Graeser; Klassiker Nr. 90 — 94. — Učiteljska knjižnica je odstopila; Clas-sische Cabinettsbibliothek 10 zv.; Dante, Die göttliche Komödie 5 zv.; Schiller, Werke, 34 zv.; Levne svazky novel, 5 zv.; Pivko, Zgodovina slov. naroda I.; Gruden, Zgodovina slov. naroda I. 574 invetarnih številk. 3. Zemljepisno-zgodovinska zbirka. (Upr. dr. M. Potočnik.) Predsedstvo c. kr. okr. šolskega sveta v Logatcu je podarilo Ju-vančev Zemljevid logaškega okraja in Zaznamek sodnih okrajev, šolskih okolišev, krajevnih občin in župnij v logaškem okraju. 199 inventarnih številk. 4. Fizikalna zbirka. (Upravljal J. Nardin.) Kupljeno: Lanejeva merska steklenica (2). Tyndalov aparat za dokaz, da nastane pri trenju gorkota. — Radiometer. Deska za niveliranje. — Merske palice (4). — Stativ za teodolit. Normalni termometer (2). — Akumulator (4). — Lecherjeva cev. — Izpraznjena krogla. Podstavna mizica, premakljiva (2). — Go-rilec na špirit, meden. — 5 kg živega srebra. 227 inventarnih številk. 5. Kemiški laboratorij. (Upravljal B. Baebler.) a) Kupljeno: 2 skledici za izparivanje. — 10 čaš brez izlivka za kuhanje. 10 čaš z izlivkom za kuhanje. — 6 gorilnikov iz medi. — 10 krtačic za epruvete. — 10 okroglih steklenih ploščic. — 5 steklenic za kuhanje. — 2 retorti z grlom. — 4 porcelanasti talilni lončki. — Pila iz karborunduma. — Mreža iz železne žice. — 100 epruvet. — 10 epruvet s stojalom. —- 5 držal za epruvete. — Okrogla pila. Svinčnik za pisanje na steklo. — 2 steklenici iz rujavega stekla. Zlata pena med steklenima ploščama. 20 prevrtanih zamaškov iz kavčuka. 24 celih zamaškov iz kavčuka. — Velika steklenica za kuhanje. - 5 krat prevrtan zamašek iz kavčuka. Steklenica z grlom. — Predložek z dvema grloma. 4 krogličaste cevi. — 2 platinasti elektrodi. Železen talilni lonček. Mala mizica s stojalom. Lij za kapljanje. Aparat za dobivanje klorovega pokalnega plina. Skledica za kristalizo-vanje. Aparat za elektrolizo klorovodika in amonijaka. Difuzijski aparat po Ripplu. Dermatol. — Indigo. — Indigotin. — Kobalt. — Mangan. Woodova zlitina. — Molibden. -Nikelj. — Titan. Termit. — Zmes za užiganje termita. b) Podarjeno: Učenec V. razreda Vladimir Slavik'- Zbirko rudnin. 6. Prirodopisna zbirka. (Upravljal K. Stranetzky.) a) Kupljeno: Hermelin (nagačen). — Ročni goniometer. Trdotna lestvica. — Polarizacijski mikroskop s 4 objektivi in s 4 okularji; ploščica iz gipsa in sij ude'; kremenov klin; pokrovec. — Tankoreza: kalcit in sienit. — Skledice za kristalizacijo. Skledice za izparivanje. Gorilec na špirit, meden. — Steklenice za preparate. — 25 najvažnejših fosilij. Knjiga: Weinschenk, Die gesteinbildenden Mineralien. b) Zamenjano za idrijske rudnine: 74 rudnin. 30 fosilij. — 15 tankorezov in sicer: gips, epidot, flogopit, muskovit, flogopit z asterizmom, žlindra, granit s turmalinom, pikrit, kremenov porfir, mineta, andezit, sodalit-tefrit, nefelin-bazalt, andezit z rogovačo, fonolit. c) Podarjeno : Pl. Zierenfeld, c. kr. gozd. eleve v Idriji: Kremenjak s kristali, bakreni kršeč s sfaleritom, arzenopirit, muskovit. Fran Vidmar, gostilničar v Idriji: 3 plošče apnenca s fosilnimi rastlinami. A. Rupnik, rudar v Idriji: Vipera ammodytes. — Varih: 30 raznovrstnih tankorezov. inventarnih številk za zoologijo. „ „ „botaniko. „ „ „mineralogijo. „ „ „ priprave, orodja, knjige. 7. Matemat. geometr. zbirka. (Upravljal I. Tejkal.) Kupljeno: Krogla, prodrta s piramido. — Stožec, prodrt s stožcem. — Model za senco stožca. — Mreža poševnega stožca. — Model za senco otle polkrogle. — Model za senco prizma- 380 60 503 62 tičnega križa. — Model za senco sfenčne dolbline. Pravilni poli-edri iz žice. — Otel val] z vloženo ravnino. — Hiperboloid, enoplaščni. Hiperboloid, dvoplaščm. 27 inventarnih številk. 8. Zbirka za prostoročno risanje in lepopisje. (Upravljal J. Kuželički.) Kupljeno: Doprsni kip „Glasba“. Konj, anat. model. Slike: Geyer, Jesen, Spomlad, Jezero; Günter, Večer. Kuntz-feld, 12 posnetkov po naravi (sadje). Doprsni kipi: Voltaire, Goethe, Grillparzer. Beneški lev. Reliefi: Cesar Jožef, Schwind, Liszt, pater Peter, stara žena. — Doprsni kip cesarja Franca Jožefa. Kanji v boju, nagačeni. — Sova, nagačena. Divja raca, nagačena. Divji zajec, nagačen. 97 inventarnih številk. 9. Telovadno in igralno orodje. (Varih J. Bajželj.) K u p 1 j Polna Popravila. Kupljeno: Drevo. — 2 žbgi za tamburin. Žoga za lučanje. Polna žoga. Železna krogla. — Omarica za magnezijo. - 53 inventarnih številk. Ü 1. II. III. II). Ü. Ul. UH. co > - L število učencev koncem šol. leta 1911-12 18 34:i 332 393 26- 29 24 24' 209'1 Število učencev v začetku sol. leta 1911-12 26 30' 26:i 23- 33:> 22-' 24 24 18211 98 Med iolskim letom vstopilo . — — - I2 1 1 3 a 2 ' Vseh sprejetih je torej bilo . 26 30' 26:i 23‘- 33:i 234 25 25 1851 :l — j j in sicer: Na novo: na podlagi sprejemne izkušnje ■— 91 — — — I2 — I 1 lJ 6 iz nižjih razr. premeščenih 26 — 1 — — 2 1 — j 4 A repetentov — — — 1 — — 2 1 4 L Zopet sprejetih: iz nižjih razredov premeščenih .... — 16 22« 19- 32;l 15- 19 21 144 80 repetentov — 6 3 3 1 5 3 2 23 12 _Med šolskim letom jih je izstopilo 4 5 3 2 O1 2 — — 12' 6 Število učencev koncem šol- skega leta 1911-12 .... 24 26' 23‘ 21- 33- 214 25 25 17412 — II. Po rojstnem hraju: Iz Idrije 18 14' 14- 10- 20' 5:i 9 7 79” 44 Iz idrijskega okraja 3 1 2 1 2 2 2 1 11 5 S Kranjskega sicer 2 6 5 6 3 7‘ 9 8 441 25 S Primorskega 1 3 2 3 6 5 4 8 31 23 S Štajerskega — — — 1 1' 1 1 1 5' 2 S Koroškega — — — — 1 — — 1 'Iz S Tirolskega — 1 1 S Češkega 1 0' — 1 2' 1 III. Dere so vsi rimsHo-HatolišHe. . . 24 26' 23:l 21- 332 214 25 25 17 41 - — III. Po materinščini: Slovenci 23 24' 238 212 311 204 25 25 169“ 97 Nemci — 2 — 2' — — A' 2 Čehi 1 — 1 '2 U. Po bivališču staršev: Iz Idrije ali najbližje okolice . 18 18’ I68 I22 24- 73 10 7 9411 54 Od drugod 6 8 7 9 9 14' 15 18 80' 46 III. Šolnina: Za 1. polletje jih je plačalo šolnino 3 16' 3* 52 3:1 62 7 5 45", 3 26 K . . 60 510 180 210 180 240 210 150 1740 — Za II. polletje jih je plačalo šolnino 1 9 5 10 7' 52 7 5 «* 1 28 K . . 20 270 150 300 240 210 210 150 1550 Skupaj K . 80 780 330 510 420 450 420 300 3290 m * m — H a) Dijaške ustanove. 1) Kočevar Franc, III. r., Janez Thaler pl. Neuthal, I. m. 2) Hladni^ Anton, IV. r., Fr. Hladnik .... 3) Guštin Julij, V. r., Jan. Jur. Weiss, I. m. 4) Uršič Franc, V r., Matija Sever, 1. m................... 5) Pirc Franc, VI. r., M. Lamb in Schwarzenberg II. m. 6) Uršič Julij, VI. r.j Ivan Tomšič........................ 7) Vremšak Emil, VI. r., Adam Schuppe 8) Hammerlitz Rudolf, V'II. r., fond preost. doh. kazni 9) Sonc Stanislav, VII. r., Karol Luckmann, I. m. K 51-61 n 60-- v 453-44 •n 166*— v 186'— v 153 — » 68' - v 300 — v 279 79 K 1717-84 b) Lokalne podpore. 1. Podporno društvo za dijake na realki v Idriji. Društvo je imelo dne 15. decembra 1911 redni občni zbor: za upravno leto 1912 so bili izvoljeni v odbor: Dr. Stanislav Beuk, predsednik; Valentin Lapajne, predsednikov namestnik: Ivan Bajželj, tajnik; Baltazar Baebler, blagajnik. Pokrovitelj društva postane, kdor plača K 100; društvenik K 10; podpornik vsak, ki društvu kaj daruje. Zaznamek pokroviteljev, društenikov in podpornikov v tekoči upravni dobi (sklep junija): a) Pokrovitelji: C. kr■ ministrstvo za javna dela K 300, mestna občina idrijska K 300, O kraj. hranil, in posojilnica v Idriji K 200, dežel, odbor vojvodine Kranjske K I 50, Slapenska posoj. v Vipavi K 100, f maturant Milan Medica K 100. b) Društveniki: Antlo ga Jakob, Baebler Baltazar sen., Baebler Baltazar jun., Bajželj Ivan, Dr. Bsuk Stanislav, Ciniburk Franc, Dežela Josipina, Didič Franc, Gangl Engelbert, Goli Franc Ksav., Harmel Dragotin, Helmich Vaclav, Kenda Ivan, Kenda Peter, Kobal Alojzij, Kobal Matevž, Kuželički Juro, Lapajne Dragotin, Dr. Lončar Dragotin, Nardin Julij, Novak Alojzij, Dr. Novak Fr., Novak Julij, Dr. Omersa Niko, Dr. Papež Milan, Pegan Alojzij, Penco Klemen, Pirc Danilo, Pirnat Mohor, Potočnik Rudolf, Pre-lovec Franc, Primožič Andrej, Sax Hinko, Slavik Bohumil, Stra-netzky Kajetan, Šepetavec Josip, Šinkovec Fran, Dr. Štverak Jan J., Sotola Jaroslav, Tavzes Franc, Tejkal Ivo, Turk Ivan, Vidic Filip, Živic Josip. c) Podporniki: Babin Miloš I K; Buh Pavla I K; Burnik Josip 2 K; Burnik Lina I K; čisti dobiček koncerta, ki so ga priredili realci pod vodstvom g. c. kr. učitelja Leopolda Kernca, KI86'I6; Danihelka Anton 2 K; Gostiša Ferdinand IK; Gruden Josip I K; Hlebec Fran / K; Kavčič Franc 2 K; Kavčič Marija 2 K; Krapš Anton / K; Lapajne Helena / K; Lapajne Marija 3 K; Lipušček Andrej I K; Lunder Franc I K; Mačkpvšek. Andrej I K; Murnik Anton 1 K; Nagode Franc 1 K; Narodna čitalnica V Idriji namesto venca na grob g. Jana Grudna 10 K; Notr. posojilnica V Postojni 20 K; Novak Otmar l K: Novak Rajko I K; Okr■ hranilnica in posojilnica v Idriji, namesto venca na grob g. Jana Grudna 25 K ; Pleskovič Rudolf i K; Dr. Pregelj Ivan 2 K; pl. Premerstein Kajetan I K; Rupnik Josip 2 K ; Seljak. Josip I K; Sojka Josip 2 K; Souvan Marija 1 K ; Sabec Avguštin 2 K; Štros Leopold I K; Straus Ivan 2 K; Štravs Marija 2 K; Šuntar Ana 2 K; TreVen Ignacij I K ; TreVen Karel 2 K; Vončina Franc X. I K ; Vončina Marija 6 K ; Voj aško veteransko društvo namesto venca na grob g. Jana Grudna 10 K; Zadruga trgovskih in svobodnih obrtov namesto novoletnih daril 96 K; Žagar Janko 1 K. Račun podpornega društva za dijake na realki v Idriji upravno leto 1911. ILüjL Dohodki K vin. > v >(75 Izdatki K vin. | i Saldo iz upravnega leta 1 Za nove knjige .... 515 79 1910 2 16 2 Za obleke in obuvala 611 50 j 2 Dar c. kr. ministrstva za 3 Za vezavo in popravo i javna dela 300 — starih knjig 81 46 3 Dar idrijske mest. občine 200 — 4 Za pobiranje članarine in : 4 Dar okrajne hranilnice in podpor 27 — posojilnice v Idriji 100 — 5 Prispevek k stanarini ! 5 Dar „Notranjske posojil- dvema dijakoma . 72 — nice“ v Postojni . 20 — 6 Denarna podpora dija- i 6 Dar „Slapenske posojil- kom 34 — nice“ v Vipavi . . . 50 — 7 Poštnina, papir in dr. 5 — 7 Ustanovnik maturant 8 Za kolek 1 26 _ + Milan Medica 100 — 9 Vložil v hranilnico . 508 54 ! 8 Cisti dohodek javne dija- ške telovadbe .... 297 38 9 Dar trgovcev in obrtnikov \ nam. novoletnih daril . 122 — \ 10 Za prodanih 25 izvodov \ Pirčeve zgodovine 20 — \ 11 Članarina, ozir. podpora idrijskih dobrotnikov . 640 70 V 12 Podpore zunanjih dobrot- nikov 10 — Skupaj . 1862 24 1856 55 Če se odštejejo izdatki 1856 55 Ostane v blagajni saldo 5 69 Vrednost hranilnih knji- , žic je znašala koncem leta 1910 8598 76 Vrednost hranil, knjižic znaša koncem leta 1911 9533 37 Torej prirastek v letoš- njem letu 934 60 Društvo je nakupilo v začetku šolskega leta 192 novih šolskih knjig za 51 5'79 K. Med 224 učencev je bilo razdeljenih v posojilo 1968 šolskih knjig iz društvene knjižnice. 30 učencev je „Podporno društvo“ obdarilo z obleko, in sicer je dobilo 17 učencev popolno zimsko obleko, 3 učenci pelerine in 1 1 učencev čevlje. 2. Idrijsko prebivalstvo je kazalo v dejanju vedno in povsod blago srce in radodarne roke za realčno mladino in z veseljem podpiralo vsako akcijo v pomoč ubožnim dijakom. Več jih daje potrebnim učencem hrano, nekateri tudi stanovanje ter prispevke za nabavo obleke in učnih pripomočkov. Gg. zdravniki so v mnogih slučajih lečili brezplačno bolne realce. Poročevalec se zahvaljuje vsem dobrotnikom kar najtopleje: C. k/. ministrstvu za javna Jela, odnosno c. k/- rudniški direkciji v Idriji, mestni občini idrijski, O/ff. hranilnici in posojilnici v Idriji, Notranjski posojilnici V Postojni, Slapenski posojilnici v Vipavi, p. i. sorodnikom pok■ maturanta M. Medice, vsem p. i. članom ter podpornikom „Podp. društva" za njih denarne prispevke. Iskreno se zahvaljuje dalje g. c. kr- učitelju Leop. Kerncu kot prireditelju dijaškega koncerta v prid „Podp. društvu“, kakor tudi bi. gospodičnam Leni Lapajnetovi, Zinki Pečirerjevi in Anici Pečirerjevi za prijazno sodelovanje ter gg. H. Saxu in Fr. Ciniburku za brezplačno nabavo lepakov, vabil in vstopnic. Naj bi blagi mladinoljubi ohranili še nadalje svoje gorko srce naši mladini ter dobili kar največ posnemalcev. V. Šolsko zdravstvo. Zdravstveno stanje učencev je bilo v preteklem šolskem letu primeroma še prav zadovoljivo vkljub temu, da se je dolgo časa pojavljala v mestu škrlatinka. Nastopila ni ravno epidemično, vendar je obolelo precejšnje število mladih ljudi na tej bolezni. Izmed realcev sta obolela dva; eden jo je prebolel, drugega pa je spravila morilka v prezgodnji grob. (Glej v kroniki!) — Šolskih zamud zaradi bolezni je bilo manj kot prejšnja leta, več pa zavoljo kontumacije. Najvažnejše zdravstvene uredbe so bile naslednje: a) V šolskem poslopju. Po učnih sobah, stopnicah in hodnikih so nastavljeni higienični pljuvalniki, stranišča so. prirejena za po-plavljenje z vodo, urinoarji se namažejo večkrat s posebnim oljem. Tla učnih sob in telovadnice se napoje trikrat na leto z oljem zoper prah. Ob daljšem odmoru ob 10. uri zapuščajo učenci učne sobe, da se med tem dobro prezračijo. V tem času se izprehajajo po prostornem realčnem dvonšču in po velikem travniku za realč-nim poslopjem. V vseh nadstropjih je učencem na razpolago izborna pitna voda iz vodovoda. — Dve učni sobi sta se po predpisih desinficirah. •— V začetku šolskega leta se prečita v nižjih razredih navodilo: Kako je ravnati z razpokljivimi in lahko vnet- ljivimi snovmi, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju, ob koncu šolskega leta pa se je učencem vnovič priporočilo, da si nabavijo knjižice: L. Burgerstein, Zdravstvena pravila, Določbe glede odvračanja jetike (odlok c. kr. min. predsed. z dne 24. aprila 1902, štev. 29949) in Dr. Lamberg, Die erste Hilfe bei plötzlichen Unglücksfällen. V telovadnici sta obešeni Eschner-Esmarchovi na-stenski sliki o prvi pomoči v nezgodah, v kabinetu telovadnice pa je za vsak slučaj pripravljena „domača lekarna“ s potrebnimi zdravili in obvezami. Na pravilno negovanje telesa :n posameznih udov se opozarjajo učenci pri telovadbi, lepopisju in izletih, še posebe pa o škodljivem vplivu alkohola na človeški organizem pri pouku prirodopisa in kemije. Za slučaj ognja na realki prirejeni poizkusi so pokazali tudi letos, da je za ta primerljaj narejeni načrt odhoda iz poslopja popolnoma primeren. b) Dijaška stanovanja je pregledala posebna komisija tekom prvega polletja. Stanovanja odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Kjer je bilo treba, je komisija nasvetovala izpremembe, v poedimh slučajih pa naročila učencem, oziroma njihovim staršem, da si poiščejo druga stanovanja. Tudi sicer je šlo ravnateljstvo, kakor tudi učiteljstvo rado staršem na roke pri izbiranju stanovanj. c) Telovadba, dijaške igre, športi. Upoštevajoč ministrske odločbe glede telesne vzgoje, se je izkušalo po možnosti tudi v tekočem šolskem letu oblažiti s primernimi telesnimi vajami slabe vplive, ki jih provzroča bivanje v šoli na telesno zdravje. Poleg obvezne šolske telovadbe so imeli učenci zavoda priliko obiskavati prostovoljno telovadbo, ki jo je vodil učitelj telovadbe. Prostovoljna telovadba se je gojila v dveh oddelkih. V prvem, nižjem oddelku so telovadili učenci priprav., I., II. in III. razreda vsak ponedeljek in četrtek od 5. do pol 7. ure popoldne. Ti učenci so bili razdeljeni v 3 ali 4 vrste ter so telovadili večinoma iste vaje, ki so predpisane v učnem načrtu za nižje razrede. Kot predtelovadci so pomagali učenci višjih razredov in sicer: Albert Ant., Slavik Vlad., Martelanc Avg., Tauber Jos. in Vremšak E. Telovadilo se je 38 krat in je bilo navzočih skupaj 904 učencev; največ telovadcev v eni uri je bilo 43, najmanj 6, povprečno 23‘8. V drugem, višjem oddelku so telovadili učenci od IV. do VII. razreda. Telovadili so v 2 ali 3 vrstah ob sredah od 5'. do pol 7. ure in ob sobotah od pol 6. do 7. ure popoldne. Vadili so vaje po učnem načrtu za višje razrede, boljši telovadci so se urili tudi v težjih vajah Posameznim vrstam so predtelovadili učenci: Ostanek Fr., Levstek Bož., Uršič Jul., Dominco Fr., Seljak Ant., Vončina Drag. in Lapajne Dimit. V 55 telovadnih urah sta bila navzoča 802 učenca, največ jih je bilo 26, najmanj 6, povprečno 14'6. Od začetka šolskega leta pa do ugodne jeseni in od pomladi do konca šol. leta so se gojile tudi dijaške igre pod milim nebom. Učencem je na razpolago lepo in obsežno igrišče ob sredah in in sobotah popoldne od 2. do 5. ure. Igrali so naslednje igre: tamburin, kroket, balin, boj za trdnjavo, žogo biti, žogo čez vrv, rokomet, nogomet in metalno žogo z ročajem. S posebnim veseljem so igrali večji učenci nogomet; priredili so v nedeljo dne 19. maja tudi medsebojno tekmo, katere rezultat je bil 6 : 2. Skupaj se je igralo v 28 popoldnevih 86 ur. Zal, da za plavanje in kopanje pod milim nebom ni primernega kopališča, ki bi bilo za dijake, kakor tudi za prebivalstvo mesta Idrije neprecenljive vrednosti. Sicer je ob Idrijci nekaj prostorov, ki so primerni za kopanje, a niso uporabni za plavanje, ker so premajhni. Vremenske razmere pretekle zime so bile tako neugodne, da ni bilo prilike niti za drsanje niti za sankanje. Zaraditega tudi niso izkazani v prvi razpredelnici sankači in drsalci. -o OJ hrt N cC tevilo ičencev Obvezno telovadno le obiskovalo Prostovolino telovadbo ie obiskovalo Igralci Plavalci i ♦ Obvozne telovadbe začasno oproščeni Obvezne telovadbe vse šolsko leto oprošieni cc •tn štev. °!o štev. % štev. °o štev. °fo štev. % štev. °)o Pripr. 24 24 100 V7 70'8 14 58-3 5 20'8 — — — — i. 25 23 92 13 52 15 60 9 36 i 4 i 4 n. 23 17 73'9 11 47'8 13 565 7 304 2 86 4 17'3 m. 21 17 809 9 42'8 12 57'1 3 14-2 1 47 3 14-2 IV. 33 27 8I'8 18 545 15 454 15 45-4 5 15-1 2 6 v. 21 18 857 11 523 16 76’1 10 47'6 1 47 2 95 VI. 25 21 84 9 36 15 60 12 48 3 12 1 4 VII. 25 23 92 8 32 9 36 21 84 1 4 1 4 Shupal 197 170 86'2 96 487 109 55-3 82 41-6 14 71 14 „ Obisk prostovoljne telovadbe. Oddelek Dnevi Telo- vadci Največ Najmanj Pov- prečno nižji 38 904 43 6 23'8 vižji 55 802 26 * 6 14'6 Skupaj 1 93 1706 43 6 18'3 1 VI. Kronika. 1911. 12., 12. in 14. julija: Ustne zrelostne izkušnje v glavnem terminu. 15. septembra: Vpisovanje v pripravljalni in 1. realčni razred. 16. septembra: Sprejemne izkušnje v 1. razred. 16. septembra: Ponavljalne, dodatne izkušnje; sprejemne izkušnje v višje razrede. 18. septembra: Vpisovanje učencev v 11. do VII. razred. 19. septembra: Slovesna služba božja. 20. septembra: Pričetek rednega pouka 1911-12. 25., 26. in 27. septembra: Pismene zrelostne izkušnje v jesenskem terminu. 3. oktobra: Maturant Milan Medica umrl. ■}* Milan Medica je bil rojen 2. septembra 1891 v St. Petru na Krasu. Na zavod je vstopil v šol. letu 1903-04 in dovršil v š. 1. 1910-1 1 sedmi razred. K zrelostni izkušnji se je javil v jesenskem terminu in je prišel zaraditega z velikih počitnic septembra meseca v Idrijo. Tu se ga je polotila škrlatinka, ki mu je pretrgala nit življenja. — Pokojnik je bil skromen, tih značaj in je imel posebno blago srce; od doma imovit, je podpiral svoje tovariše, kjerkoli in kolikor je mogel. Imel pa je tudi druge duševne vrline, ki so ga omilile vsem sošolcem. S svojim prikupljivo-vljudnim vedenjem in s svojo izredno marljivostjo si je pridobil srca svo jih uči-teljev. — Zavod in sošolci ga ohranijo v blagem spominu, „Podporno društvo“ pa ga je hvaležno vpisalo v imenik svojih ustanovnikov. N. v m. p.! 4. oktobra: Slovesna služba božja na god Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. 16. in 17. oktobra: Učenci gredo k izpovedi in k sv. obhajilu. 18. novembra: Spominska maša za Nj. Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto. 23. debembra do 2. januarja 1912: Božične počitnice. 1912. 10. februarja: Sklep I. polletja s sv. mašo in razdelitvijo izpričeval. 14. februarja: Pričetek rednega pouka v II. polletju. 4. in 5. marca: Učenci gredo k izpovedi in k sv. obhajilu. 30. marca: Dijaški koncert v prid „Podpornemu društvu“. 3. do 9. aprila: Velikonočne počitnice. 7. maja: Ravnatelj da na ta dan prosto. II. maja: Francosko predavanje profesorja Georgesa Louvriera. 25. do 29. maja: Binkoštne počitnice. 30. maja: Izlet Mornariškega društva, krajevna skupina Ljubljana, v Trst; udeležilo se ga je iz Idrije 42 oseb; 33 dijakov, 4 profesorji. 3., 4., 5. in 7. junija: Pismene zrelostne izkušnje. 6. junija: Zavod se udeleži procesije sv. Rešnjega telesa. 10. in II. junija: Učenci gredo k izpovedi in k sv. obhajilu. 10. junija: Strokovni nadzornik za risanje, profesor L. Pasdirek, nadzoruje pouk iz tega predmeta. 22. junija: Zavod se udeleži cerkvenega obhoda na praznik sv. Ahacija. 6. julija: Razdelitev letnih izpričeval za šol. 1. 1911-12 po slovesni zahvalni službi božji. VII. Važnejši odloki šolskih oblasti. C. kr. ministrstvo za nauk in bogočastje: a) 1. januarja 1912, št. 31068 iz 1. 191 I : Učne knjige, ki nimajo natisnjenega datuma in števila aprobacijskega odloka, se ne smejo rabiti v šoli. b) 17. januarja 1912, št. 32907 iz 1. 191 I : Hospitantinje se pod pogoji za javne učence smejo oprostiti plačevanja šolnine. c) 25. januarja 1912, št. 41566 iz 1. 191 1 : Gimn. ravnatelj dr. Josip Tominšek imenovan za strokovnega nadzornika telovadbe za Kranjsko, Primorsko, Dalmacijo in Tirolsko (italj. sr. šole). č) 16. aprila 1912. št. 15126: Na dan izpovedi se konča pouk dopoldne že ob 11. uri. B. Pouk. I. Obvezni predmeti. a) Učni načrt. V šolskem letu 1911-12 so se poučevali obvezni učni predmeti po normalnem učnem načrtu za realke, objavljenim z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 8. aprila 1901, št. 14741, oziroma po prehodnih določbah k temu razpisu. Le za pouk slovenščine in francoščine ima zavod poseben načrt, ki ga je odobrilo ministrstvo z odlokoma z dne 7. junija 1901, št. 13152, in z dne 5. julija 1905, št. 23775. Glede števila tedenskih ur za jezike je zaradi tega nastala razlika med normalnim učnim načrtom in načrtom za idrijsko realko. Za učni jezik velja odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 71. julija 1910, št. 4470, ki se glasi: C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je dovolilo z odlokom z dne 26. junija 1910, št. 24156, da se poučuje na zavodu nemščina v vseh razredih, zgodovina in zemljepis v višjih razredih, oziroma na višji stopnji, dalje kemija in opisna geometrija v višjih razredih z nemškim učnim jezikom, za ostale učne predmete pa da se uvede, če so na razpolago aprobirane učne knjige, slovenski učni jezik. Terminologija naj se podaja v vseh učnih predmetih v obeh jezikih in naj se tudi od učencev zahteva. — Od nemškega učnega jezika na slovenski jezik se mora prehajati sukcesivno. — Na podlagi tega in prej omenjenih odlokov so se poučevali v preteklem šolskem letu obvezni učni predmeti, kakor kaže nastopna preglednica, ki pomenijo v njej števila tedenske ure, oklepaji pa nemški učni jezik. Predmet IC «J I. II. III. IV. V. VI. VII. ■y a 1 » a- “■ r a z r e d jt cn Verouk 2 2 2 2 2 2 (2) (D 13 Slovenščina 4 3 3 3 3 3 3 3 21 Nemščina .... 12 (5) (5) (4) (4) (3) (3) (4) 281 Francoščina — — — 5' 4 (4) (3) (3) 19 Zemljepis .... - 2 2 2 (2) (D (D }(3) 10 Zgodovina .... — 2 2 2 (2) (3) (2) 16 Matematika 4 3 3 (3) 4 4 (4,3) (5) 26, 25 Prirodopis .... — 2 2 — 1 3 2 2.3 (3) 11, 12 Kemija — — — — J 3 (3) (2) — 8 Fizika —- — — 3 2 — (4) (4) 13 Geometrisko risanje — 2 (2) (3) (3) (3) (2) 15 Prostoročno risanje . 2 4 4 4 3 3 2 3 23 Lepopisje .... 1 1 — — — — — — 1 Telovadba .... 1 2 2 2 2 2 2 2 14 Skupaj . 26 26 27 32 34 33 33 33 218 V šolskem letu 1912-13 se razširi slovenski učni jezik na zemljepis v IV. r., na matematiko v III. r., geometrijo v III. r. in morda še na nekatere druge predmete, oziroma razrede. Vsled odloka c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 29. maja 1912, št. 22169, se bo veronauk poučeval od šol. 1. 1912-13 naprej v VII. razredu po 2 uri na teden. b) Učne knjige za šolsko leto 1912-13 se naznanijo pravočasno na črni deski. c) Šolske in domače naloge. Iz slovenščine: V. razred. 1. Iz počitniškega dnevnika. 2. Voda in zrak. — 3. Meč in plug. 4. V zimskem solncu. — 5. Lepa Vida. — 6. a) Snežinke naletavajo . . . kot da metuljčki beli na beli cvet po sladki med bi rojema hiteli (O. Zupančič), b) Polna svetlih sanj noč sloni nad zemljo . . . (O. Zupančič). — 7. V čem nam koristijo in škodujejo bakteriji. — 8. Deseti brat. — 9. Značaj našega mesta. — 10. Pokrajinsko ozadje „Krsta pri Savici“. VI. razred. 1. Oj, dom ti naš, ti krasni svet, Bog čuvaj te na veke let! (A. Funtek). — Jesen in pomlad. — 3. Popotovanje. (Z ozirom na Levstikovega in Strelovega „Popotnika“), — 4. a) Oljka, miru podoba, b) Kmetiška hiša — domovja steber častit. — Korist gozda. (Zimsko razmišljanje). 6. Pomen vode za lepoto pokrajine. - 7. Uporaba ogljikovih hidratov. — 8. Pastir in lovec. — 9. Pesem nas spremlja v zemskem življenju, vanjo izlivamo radost, bolest, v upanju, strahu, veselju, trpljenju pesmi odmev ostane nam zvest. (A. Medved). — 10. Mark Brut. VII. razred. 1. Rudar. — 2. Umreti, bratje, težko ni, pustiti nade, to boli. (S. Gregorčič). —- 3. O važnosti tiskarstva. — 4. Roka in stroj. — 5. Izrabljanje vodnih moči. — 6. Moje barke so razpele jadra, zapustile varne so pristane, moje barke plavajo v brezbrežnost. ■— Ah, vi cilji, moji zlati cilji, kak bliščite v daljni se krasoti! (O. Zupančič). 7. Kemijska industrija. 8. Prešernova elegija „Slovo od mladosti“. Iz nemščine. V. razred. 1. a) Die hauptsächlichsten Motive in der deutschen Ursage; b) Göthes „Erlkönig“ — eine Musterballade. —- 2. Die Herbststimmung in der Natur und in der Seele des Menschen. —- 3. Ist zwifel herzen nächgebür, daz muoz der sele werden sür. (Die Schicksale Parzivals.) 4. a) Und Friede auf Erden . . .; b) Eine Tragödie am Weihnachtsabende. (Nach Fontanes „Die Brück’ am Tay“.) — 5. Der Gedankengang in Schillers Gedichte „Die Kraniche des Ibikus“. — 6. a) Luthers Bedeutung für die deutsche Literatur; b) Wie sind Luthers Worte, man solle den Leuten aufs Maul sehen, zu verstehen? 7. Betrachte und genieße die Natur, doch lerne auch von ihr. 8. Hermann und Dorothea, eine Idylle, ein Heldengedicht. 9. Auch Mißerfolge sind ein Weg zum Ziel! — 10. Die Vorzüge und die Schattenseiten des „Messias“. VI. razred. 1. Klopstock, Wieland — zwei Gegensätze. — 2. Welke Blumen reife Garben. 3. a) Was erfahren wir von der Vor- geschichte des Dramas in den zwei ersten Aufzügen Lessings „Minna von Barnhelm“? b) Just und Franziska — zwei Typen in der Geschichte des Dramas. 4. Die südslavische Mutter. (Nach dem „Klaggesange von der edlen Frau Asan Agas“) — 5. a) Das Volkslied und Herder; b) Herder ein kritischer, Herder ein schaffender Geist. — 6. a) Was unterscheidet Götter von Menschen? (Frei nach Goethe.); b) Wie begründet Goethe das Thema: „Nur allein der Mensch vermag das Unmögliche“? — 7. Götz, der geliebte und verehrte, der gehaßte und verkannte Mann. — 8. Aber die Treue . . . (Weislingen). — 9. Der Karlschüler. (Ein Tag aus dem Leben des jungen Dichters der „Räuber“.) — 10. Goethe, Schiller und die Griechen. 1. a) Wie ward der Mensch zum Menschen? (Gedanken Schillers in dem „Eleusischen Feste“.); b) Freiheit ruft die Vernunft, Freiheit, die wilde Begierde. (Mit Anschluß an Schillers „Spaziergang“.) 2. Wenn die Heimat zu ihren Toten zu Besuche kommt . . . (Alleg. Schilderung.) 3. Die klassischen und christlichen Momente in Goethes „Iphigenie auf Tauris“. — 4. Ein Abschied und ein Gruß. (Betrachtungen eines Septimaners in der Neujahrsnacht.) 5. Grillparzer, der dritte im Bunde mit Goethe und Schiller. 6. a) Inwieferne ist Geibels Gedicht „Der Bildhauer des Hadrian“ ein Bekenntnis des Dichters selbst? b) Das Menschenherz hat keine Stimme im finstern Rate der Natur. (Lenau). — 7. a) Wer ist ein unbrauchbarer Mann? Der nicht befehlen und auch nicht gehorchen kann. (Goethe); b) Die Sterne, die begehrt man nicht, man freut sich ihrer Pracht. (Goethe). — 8. Natur und schöne Literatur. (Ansichten über das Verhältnis der beiden in der Geschichte der deutschen Kunst.). — 9. Als ich Abschied nahm ... 10. Maturitätsarbeit. Prebrana slovstvena dela. Iz slovenščine. V. razred. Jurčič, Deseti brat. — Cankar, Hlapec Jernej. — Aškerc, Stara pravda in izbor iz Jadranskih biserov. VI. razred. Izbor iz Prešernovih, Gregorčičevih, Stritarjevih, Levstikovih in Zupančičevih pesmi. Shakespeare, Julij Cezar. Iz nemščine. V. razred. Goethe, Hermann und Dorothea. Wieland, Oberon. VI. razred. Lessing, Minna von Barnhelm. — Goethe, Götz von Berlichin-gen. — Schiller, Balladen. VII. razred. Goethe, Iphigenie auf Tauris. Schiller, Wilhelm Teil. — Grillparzer, Die Ahnfrau. Prosta predavanja. Iz slovenščine. 1. Ideje in zastopniki starejšega panslavizma. (Slavik). — 2. Slovenci na pragu dvajsetega stoletja. (Sevnik) 3. Oton Zupančič. (Peteln.) Iz nemščine. 1. Schiller und seine Balladen. (Rarnor.) — 2. Raimunds Verschwender. (Punčuh.) — 3. Von den Anfängen der Entwicklung der Musik. (Turk Vladislav.) — 4. Die Radioaktivität der Substanz. (Krulc.) 5. Der moderne Ingenieur. (Uršič.) — 6. Irrsinn und Genie. (Hammerlitz.) — 7. Kurze Übersicht der Entwicklung von Ackerbau und Viehzucht. (Dominco.) 8. Etwas über die Erhaltung der Energie. (Sancin.) 9. Die Weltbildung. (Sone.) — 10. Zur Entwicklungsgeschichte des ärztlichen Standes. (Bonča.) -— 11. Der Mensch und das Tier. (Terpin.) — 12. Bewohnte Welten. (Pahor.) 13. Die Bedeutung der Schmetterlinge im Haushalte der Natur. (Pribil.) 14. Das Wandern der Vögel. (Dekleva.) 15. Volkswirtschaftliche Systeme. (Tomec.) 16. Etwas über die Flugtechnik und Schiffahrt. (Eržen.) 17. Teil und sein Mythos. (Kristančič.) 18. Uber das Leben der Tiere in Höhlen. (Jereb.) 19. Uber den „Stein der Weisen“. (TurkV.) •— 20. Maskerade in der Tierwelt. (Ferjančič.) 21. Die Bewe- gung der Pflanzen. (Dominco.) d) Uspeh pouka. /. Pregled klasifikacije koncern šolskega leta 1911-12. S 1 II III 11) 11 111 lili ra co >! Število učencev Koncem šolshoea leta 23; 26 23 21 33 21 25 25 174 — Vedenje prav lepo . 15 6 4 4 8 4 12 5 43 25 lepo 8 15 19 15 22 11 10 18 110 63; primerno — 4 — 2 3 6 3 1 19 " neprimerno — 1 1 2 1 brez reda Skupaj . 23 26 23 21 33 21 25 25 174 100 lošni napredek -7 . odlično sposobnih \ ...Pr °j i odličnim uspehom / 6 1 2 - 2 2 3 10 5*1* v viiji razred ::l ■ sposobnih \ J ' z dobrim uspehom / 17 17 13 15 25 10 15 15 110 63 vobče sposobnih Razred je — 4 — 2 — — 6 3', dovršilo nesposobnih 1 z nezad. uspehom \ — 8 4 5 1 5 3 — 26 15 Neklasifikovanih je ... Ponavljalni izpit jih ima — 1 5 4 5 7 22 13 a en Dodatni izpit jih ima . - Skupaj . 23 26 23 21 33 21 25 25 174 100 ;§ 1. 11. 111. II. Ü. Ul. lili. OO C > Ponavlj. in dodat, izpitov 1 ' 4 1 1 6 4 3 20 9 Izmed teh uspeinih — 1 3 1 1 3 4 3 16 80 * Splošni napredek je tedaj končno bil: odličnih . 2 31 3 2' 4 2 2 1 172 8 sposobnih 16 20- 222 25- 15' 20 18 21 141” 66 vobče sposobnih 5 — 5 5' — — — I51 7 nesposobnih — 7 8 7 4 6 5 2 39 17 neklasifikovanih 1 1 — 2 2 Skupaj . 18 35» 34- 39:i 282 26 25 24 214" Male številke poleg večjih pomenijo zasebne učence (učenke). e) Zrelostne izkušnje Šolsko leto 1910-11. a) Poletni (glavni) termin. O pismenih izkušnjah se je poročalo v lanskem izvestju. Ustne izkušnje so se vršile 12., 13. in 14. julija 1911 pod predsedstvom c. kr. dež. šolskega nadzornika Franca Hubada. Ustne izkušnje je delalo 20 maturantov; izpraševalna komisija je pripo-znala enemu kandidatu zrelost z odliko, 5 se je pripoznala zrelost soglasno, 12 z večino glasov, 2 pa sta bila reprobirana, in sicer eden na pol leta, drugi na celo leto. Imenik maturantov, ki so dobili izpričevalo zrelosti: Rojstni kraj .Študij Je izjavil, da se posveti in leto čas kraj flccetto Viktor Ljubljana 1890 190-/3—I910/n Ljubljana Idrija tehniki Bon£a Ludovik Idrija 1893 1904/5—I910/n Idrija montanistiki • Ime Rojstni kraj Študij Je izjavil, ji da se posveti in leto čas | kraj Bratina Josip Otlica 1892 1904/5— 1910|U Idrija geodeziji | Brzin Dragotin Ljubljana 1891 190*/4—1910 ji Idrija geodeziji Burnik Franc Idrija 1893 1903,4— 1910m Idrija montanistiki j Gabrovšek Franc Idrija 1893 1 904/ö—1910/xi Idrija davkariji Kandare Franc Dane 1891 1903/4—19I0/n Idrija geodeziji Kanduč Valentin Idrija 1891 190:i/4—1910/n Idrija geodeziji Kunc Josip Logatec 1893 1904/&—1910/n Idrija železnici THakuc Franc Idrija 1892 1903/4— 19I0/n Idrija davkariji TTIolka Viktor Kamnik 1891 190-/3—1910/u Ljubljana Idrija tehniki' Prelovec ßenrik Idrija 1894 1 904/b—1910Jn Idrija tehniki F^anzinger Ignacij čoplice pri Zagorju 1890 1903/4-19 >0|n Ljubljana Idrija montanistiki Šinkovec Viktor Idrija 1893 l904/5— I910/u Idrija montanistiki Cavzes Ivan Idrija 1893 1 904/b—1910/n Idrija zavarovalni tehniki čeršar Josip Logatec 1890 1903/4—1910/n Idrija železnici Vončina Ferdinand Idrija 1894 1 904/b—1910/u Idrija davkariji Vončina Josip Ljubljana 1892 1902/a—1910/n Ljubljana Idrija eksportni akademiji a) Jesenski termin. K zrelostnim izkušnjam so se priglasili trije javni učenci zavoda. Pismene izkušnje so se vršile dne 25., 26. in 27. septembra. Naloge so bile sledeče: 1. Iz francoščine: Les Peches. (Raconter le morceau en abrege.) 2. Iz nemščine: Na izbero: a) Viel gilt das Schwert, noch mehr der Pflug. b) Die Chemie als zerstörende und aufbauende Wissenschaft, c) Warum erregen unter den zahlreichen Feinden Österreichs die Türken unser besonderes Interesse? 3. Iz opisne geometrije: a) Beleuchte das hohle Prisma, das sich über A B C D E als Grundfläche erhebt und dessen durch A gehende Seitenkante A F ist, wenn die durch F gehende Deckfläche entfernt wird und der Punkt F seinen Schlagschatten auf Pj nach Fj wirft! A (x — 0, y 0, Z — 6); B (4, 0, 3); C (7, 0, 6); D (6, 0, 10); E (2, 0, 10); F (3.5, 6, 5); F, (6, 4, 0). b) In Pj liegen die Kreise K /0(3, 8, 0); r = 2'2l und K /M(7'3, 8'5, 0) r 1'5J, über denen sich Zylinder mit den Achsen OO und MM erheben. Suche die Schnittlinie dieser Flächen! O (&ß, 3 5, 6); M (2-5, 3 5, 6). c) Lege in einem Punkte eines einschahgen Drehhyperboloides an dieses die Berührungsebene! 4. Iz slovenščine: Pismena izkušnja je odpadla zaradi določbe odstavka II. i; 6. predpisa o zrelostnih izkušnjah z dne 29. februarja I 908, št. 10051. Ustne izkušnje se niso vršile, ker so vsi trije kandidati od njih odstopili. b) februarski termin. V tem terminu ni bilo na zavodu zrelostnih izkušenj. c) Poletni (glavni) termin. Pismene izkušnje so se vršile dne 3., 4., 5. in 7. junija, ustne pa 5., 6., 8. in 9. julija 1912. Maturanti so dobili v izdelavo sledeče naloge: 1. Iz opisne geometrije: a ] Gegeben sind drei nicht in einer Geraden liegende Punkte a (x=0, y = 3, z — 5), b (2,1, I), c (5,4, I); man bestimme jenen Punkt, welcher von allen drei Punkten gleich weit entfernt ist und in einer Ebene A (x = — 2, y = 2, z = — 1) liegt. b) Es ist der im Innern eines hohlen Drehparaboloides, welches die erste Projektionsebene im Scheitel a (3,4,0) berührt, bei Parallelbeleuchtung enstehende Schatten zu bestimmen; hiebei sei r = 2'5 der Halbmesser jenes Parallelkreises, der die Entfernung z = 4 von Pj besitzt. Zur Bestimmung der Lichtstrahlen ist der Schatten des Mittelpunktes m (5, 2, 0) gegeben. c) Gegeben sei ein Drehzylinder, dessen eine Basis in der Ebene A (3,7,8) liegt, ihr Mittelpunkt sei bestimmt durch m (x = /, z = 3), r — 2'5, h = 10. Von einem zweiten schiefen Zylinder kennt man die Richtung der Erzeugenden, welche zur Strecke p (II, 5, 4) q (13'5, 2, 0) parallel sind; als Basis dieses zweiten Zylinders ist ein in Pj liegender Kreis mit dem Halbmesser r — 3 so zu wählen, das die Durchschnittskurve einen Doppelpunkt besitzt. 2. Iz francoščine: Napoleon Bonaparte. 3. Iz nemščine: Na izbero: a) Inwiefern beeinträchtigen die Türkeneinfälle die ruhige Entwicklung der Kultur Österreichs und Europas überhaupt? b) Der Selbsterhaltungstrieb bei der Pflanze, beim Tiere und Menschen. c) Schuld und Sühne im Geschicke der Völker. 4. Iz slovenščine: Na izbero: a) Grško nam je dalo modrost in lepoto, Rim moč, kršanstvo pa je prineslo ljubezen. H. Sienkiewicz. b) Pomen leta 1848 za razvoj naše monarhije. c) Pomen kemije v vsakdanjem življenju. Podatki o ustnih izkušnjah in imena aprobiramh maturantov se objavijo v prihodnjem izvestju. II. Neobvezni predmeti. a) Petje. (Poučeval L. Kerne.) Petje se je poučevalo v dveh tečajih po 2 uri na teden. V prvem tečaju je služila za podlago pevskemu pouku H. Druzovi-čeva pesmarica, 11. in lil. del. Obravnavale so se note, intervali, takti, dur-škale, dinamiška znamenja 1. t. d. Pele so se dvoglasne in triglasne narodne in umetne pesmi. V drugem tečaju se je gojilo čveteroglasno narodno, umetno in cerkveno petje. Udeležba 1. tečaja: v prvem polletju 25, v drugem 23 učencev. Udeležba 11. tečaja: v prvem polletju 29, v drugem 27 učencev. b) Vaje v kemiskem laboratoriju. (Vodil B. Baebler.) I. Prvi tečaj za V. razred; obisk. • 7 učencev; dve tedenski uri. Predelana tvarina: Navodilo o uporabi navadnih kemičnih pri- prav. Vaje v topljenju, precipitaciji, filtraciji, kristalovanju, destilaciji l. t. d. Določevanje specifične teže trdnih in tekočih snovi. Določevanje parafmovega tališča. Disociacija kislin. Analiza najvažnejših anionov in kationov v anorganskih spojinah. Spektroskopsko določevanje nekaterih elementov. Poizkusi vzporedno z obligatno, v razredu predelano tvarino: Eksperimentalno izvajanje nekaterih osnovnih kemičnih zakonov, plamen, poizkusi z vodikom in ogljikovim dioksidom i. t. d. Tehnični poizkusi, n. pr. dobivanje pepelike iz pepela, proizvajanje žveplene kisline, katalitični upliv rujavega manganovca i. t. d. II. Tečaj za VI. razred; obisk: 7 učencev; 2 tedenski uri. Predelana tvarina: Določevanje vrelišča in tališča. Kvalitativno določevanje ogljika, vodika, dušika, žvepla, fosforja in halogenov v organskih snoveh. Kvalitativno določevanje najvažnejših organskih spojin. Nekaj gravimetričnih in volumetričnih analiz, med drugim določevanje trdote idrijskih voda. Vaje vzporedno z obligatno, v razredu predelano tvarino : Metan, parafin, alkoholno vrenje, določevanje alkohola v pivu, ocetna kislina in acetati, formaldehid, aceton, kloroform, jodoform, oksalna kislina, mlečna kislina, tolšče, vinska kislina, grozdni sladkor, trsni sladkor, škrob, celuloza, berlinsko in turnbulsko modrilo, benzol, nitrobenzol, fenol, trinitrofenol, hidrokinon, resorcin, anhidrid, fta-leinove kisline, tanin, naftalin. Tehnični poizkusi: Dobivanje etra, proizvajanje alkohola iz slada, izdelovanje mila, dobivanje nekaterih mineralnih in organskih barvil, barvanje z mineralnimi in organskimi barvili i. t. d. Učenci V. in VI. razreda so si ogledali 28. maja t. 1. pod vodstvom strokovnega učitelja za kemijo žgalmco za živo srebro v Idriji. C. Vaje v streljanju. Kakor v preteklem šolskem letu, so se tudi v tekočem letu vršile na zavodu vaje v streljanju, ki so se jih udeleževali učenci VI. in VII. razreda s hvalevredno vnemo. Streljanje ima za mladeniča posebno privlačno moč, zakaj skoraj vse druge telesne vaje in športe izvaja srednješolec lahko sam, če ima do njih veselje, za vežbanje v streljanju pa ima le malokdo priliko in potrebna denarna sredstva. Z veseljem porabi tedaj priložnost, ki mu jo nudi šola, da se brez stroškov izvežba v streljanju pod strokovnim vodstvom. Vaje v streljanju imajo dvojni pomen: Mlademu strelcu krepe telo, utrjajo voljo in pogum; obenem pripravljajo na vojaško službo, zbujajo zanjo zanimanje in veselje ter vnemajo ljubezen do domovine. Strelne vaje je posečalo 32 učencev: 19 iz VI., 13 iz VII. razreda. Ker so učenci VII. razreda obiskovali strelne vaje že v šol. letu 1910-1 I in zadostili zahtevam prvega tečaja, so tvorili ti učenci drugi, učenci VI. razreda pa prvi strelni tečaj. S strelnimi vajami se je pričelo 18. oktobra 1911. Vaje so se vršile kolikor mogoče natančno po „načrtu za fakultativni pouk v streljanju in za strelne vaje na srednjih šolah in sorodnih zavodih“, kakor ga je izdalo c. kr. ministrstvo za deželno brambo. Pri pouku sta še posebe prav dobro služili knjižici: Anleitung für den Schießunterricht an Mittel- und Fachschulen in Stütz, Behelf für das freiwillige Schießwesen. Čas za pouk v streljanju in za strelne vaje je bil določen ob sredah popoldne praviloma od 1. do 3., oziroma od 2. do 4. ure, in sicer za oba tečaja skupno. Do 6. marca 1912 so se vadili učenci v realčni telovadnici, od 13. marca nadalje pa pod milim nebom. V prvem strelnem tečaju se je poučevalo po naslednjem vzporedu : a) Popis puške, delovanje posameznih delov, vstop strelca, prijemi, basanje, izpraznjenje, streljanje. b) Sola za streljanje: 1. Razlaga poti krogle, priprave za viziranje, vizirne premice, način merjenja. 2. Vaje v merjenju in izproženju. Ustoj za streljanje v raznih telesnih ležah brez puške in s puško. Vaje v napolnjevanju na- bojnika z naboji, jemanje nabojnikov iz nabojnjače; vaje v basanju in izpraznjevanju puške. Snaženje in konserviranje puške in muni-cije. Opis priprave za streljanje s čepki, c) Vaje v streljanju: 1. Od dne 29. novembra 1911 do 1. maja 1912 streljanje s čepki na krožno ploščo. 2. Od 15. maja do konca (15. junija) streljanje z ostrimi (strelskimi) naboji. V drugem strelnem tečaju so se v prvih urah vadili učenci v že znanih ustojih in prijemih na mestu in med korakanjem. Dne 15. novembra 191 1 so začeli streljati s čepki na železne podobe v različnih ležah in razdaljah, 3. aprila 1912 pa z ostrimi (strelskimi) naboji na predpisane tarče. Kadar so streljali pod milim nebom, so se vadili učenci spotoma . v določevanju razdalj, v izrabljanju terena za kritje i. t. d. Za predvajo v ostrem streljanju so parkrat streljali s slepimi naboji; pri tem so bili učenci razdeljeni v dve sovražni stranki s posebnimi nalogami. Dne 6. decembra 191 I in 21. februarja 1912 je bilo tekmovalno streljanje s čepki, dne 15. junija 1912 pa z ostrimi (strelskimi) naboji. Kot najboljša strelca sta se izkazala prvič Likar Franc v prvem in Turk Viljem v drugem strelnem tečaju; drugič pa v prvem tečaju Lindtner Friderik, v drugem pa Dominco Franc. Za nakup dobitkov pri tekmovalnem streljanju dne 15. junija je darovalo c. kr■ poveljstvo deželne brambe v Gradcu vsoto 30 K; k dobitkom sta še prispevala Valentin Lapajne, trgovec V Idriji, in poročevalec. — Streljali so na tarčo: nekrita ležeča podoba, razdeljena na 11 krogov; razdalja 120 korakov. Vsak učenec je oddal pet strelov. Največ možnih točk je bilo tedaj 55. Dosegli pa so (s pravico do dobitkov): 1. Vončina Josip, VII. r.: 51 točk; 1. dobitek (šestilo). 2. Jereb Franc, VII. r.: 51 točk; 2. dobitek (denarnica z gotovino). 3. Eržen Anton, VII. r.: 49 točk; 3. dobitek (črnilnik). 4. Dominco Franc, VII. r,: 49 točk; 4. dobitek (žepni zapisnik). 5. Punčuh Ludovik, VII. r.: 48 točk; 5. dobitek (pis. papir, pisalo). 6. Starec Vladimir, VI. r.: 48 točk; 6. dobitek (žepni nož). Najboljši strel (8 mm od središča) je oddal učenec VII. razreda Eržen Anton in dosegel nagrado 10 K. Kot reditelji in zapisnikarji so delovali z veliko vnemo in pravilno resnostjo Seljak Anton, Punčuh Ludovik, Peteln Anton in Šotola Jaroslav, v dosego smotrov pa, ki jih imajo strelne vaje, so pripomogli vsi udeleženci s svojim vrlim zanimanjem in z izredno poslušnostjo. C. Šola in dom. Skupno delovanje šole in doma po enakih načelih je neob-hodno potrebno za pravilno vzgojo in zadovoljive učne uspehe. Zato stremi šola vedno za tem, da bi bili starši in njh namestniki z njo nepretrgoma v ozkem stiku. V ta namen imajo učitelji določene posebne ure za osebni razgovor, so pa posebno staršem, ki ne stanujejo v Idriji tudi sicer pripravljeni dati potrebnih pojasnil in navodil. Ravnatelj je na razpolago strankam vsak delavnik dopoldne, če ni uradno zadržan. Po vsaki cenzurni konferenci se obveščajo starši s posebnimi naznanili*), če učenec ni dosegel povoljnega učnega uspeha ali če se je grajalo njegovo vedenje. Dnevi cenzurnih konferenc se naznanijo začetkom šolskega leta na črni deski. — Če nanese potreba, se starši ali stanodajalci celo pozovejo, da se zglase osebno na zavodu. Dasi je bilo tudi v preteklem šolskem letu občevanje med šolo in domom precej živahno in zaupljivo, je bilo vendar opažati v tem oziru nekako nazadovanje v primeri s prejšnjim letom. Nihče naj ne misli, da se smatra morda nadležnim, če pride pogostokrat po nasvete in poizvedovat po napredku svojih otrok ali gojencev. Učiteljem je naravnost ljubo, če vidijo, da je domu resna skrb za napredek, in da se starši in nadzirala dijakov obračajo z zaupanjem do njih. Ravnateljstvo poživlja zato starše in gospodarje (gospodinje), naj se pridno poslužujejo prilike, pogovoriti se osebno z učitelji in vzgojevalci svojih otrok in varovancev. To naj store redno in pravočasno; tik pred koncem polletja ali šolskega leta je prepozno in brez prave vrednosti. Da pa bo tako redno medsebojno občevanje uspešno, je treba predvsem, da upoštevajo starši dane nasvete in da se drže danih nasvetov. S samimi besedami se ne doseže mnogo, ampak treba je dejanja. Starši in stanodajalci morajo skrbeti za to, da izpolnjujejo učenci v izvenšolskem času vse dolžnosti svojega poklica in da se pokore vsem odredbam šolskih oblasti. Zato naj natančno preuče „Disciplinarni red“ in naj pazijo z vso strogostjo na to, da izvršujejo učenci vse predpise kar najbolj natančno. Vsak dijak imej za izvenšolski čas poseben urnik, ki naj se ga drži kar najvestnejše. V takem urniku naj se natančno določi čas za učenje, *) Starši imajo pravico odreči se tem naznanilom; morajo pa to seveda javiti ravnateljstvu. f>rivatno berilo, pa tudi za počitek ter okrepitev duha in telesa. Če hoče srednješolec uspešno napredovati v šoli, se mora doma učiti najmanj I do 2 uri na dan, v višjih razredih tudi več. Starši, odnosno nadziralci naj nikari ne verjamejo navadnim izgovorom površnih dijakov, da se nimajo za prihodnji dan ničesar učiti. Dasi se podaja na srednji šoli učna tvarina v kolikor mogoče lahko umljivi obliki in dasi se učitelj vedno prepričuje, so ga li učenci dobro in prav razumeli, ter izkuša učencem učno snov za trajno vtisniti v spomin, je vendar neobhodno potrebno doma še prav vestno vzeto tvarino ponavljati, se navaditi proučeno snov lepo povedati in v nalogah pravilno porabiti. Tudi izgovor, da učenec nima potrebnega razumevanja ali zmožnosti za ta ali oni učni predmet, navadno ne velja. Pridnost privede dostikrat prej do smotra kot zanašanje na nadarjenost. Nadziralci pa naj skrbe tudi za zdravje svojih učencev. Potrebnega gibanja pod milim nebom in v svežem zraku naj jim ne kratijo. To pa naj ne bo leno postavanje ali postopanje, ampak pravilen izprehod v naravi in pa telesne vaje, ki jih nudijo šolske mladinske igre. Spi naj mladenič 8 do 9'h> ur; sicer pa naj ne bo nikdar brez dela, opravila. Kdor pridno dela, temu tekne jed, sladko zaspi in zdrav zbudi se spet.*) Alkoholnih pijač in kajenja naj se zdrži mladenič popolnoma. Če bosta delovali šola in dom roko v roki, bo to delo rodilo mnogo dobrega sadu: šoli v zadoščenje, domu v veselje, učeči se mladini pa v veliko korist. *) Prav toplega priporočila vredni sta knjižici drja. Leona Burgersteina: Zdravstvena pravila za učence in učenke ter Kako je skrbeti doma za zdravje šolske mladine. Na Dunaju. V c. kr. zalogi Sol. knjig. Cena snopiču 10 h. D. Imenik učencev v šol. letu 1911-12. (Debeli tisk znači odličnjake, oklepaji pa med letom izstopivse učence.) Pripravljalni razred. Berčič Karel. — Burnik Ladislav. — Jereb Avguštin. — Jereb Franc. — (Kogej Vincencij.) Kokalj Franc. Kolenc Karel. — Ogrič Josip. — Petrič Stanislav. - (Podobnik Anton.) Poljanšek Alojzij. — Primožič Franc. (Puhar Ivan.) Rejc Matevž. — Rupnik Adolf. — Sedej Franc. — Šabec Avguštin. — Šolar Viktor. — Štros Franc. Stveräk Jan. — Tratnik Ivan. — Velikajne Franc. — (Vojska Franc.) Vončina Anton. Vončina Bogomir. Vončina Josip. Žagar Otokar. — Želko Josip. Realčni razredi. I. razred. (Čuk Ivan.) — Didič Franc. — Eržen Rafael. — Hvala Slavko. Jelinčič Zorko. Jurjavčič Ivan. — Kavčič Josip. (Kobal Franc.) Kogej Ivan. — Kolenc Viktor. Lapajne Ivan. — Pečirer Štefan. — (Pelhan Franc.) — Penco Franc. — Pirc Danilo. — Pirc Josip. Pirnat Vladimir. Pivk Viktor. Poniž Rajko. Rupnik Josip. — Schuller Stanislav. — Sedej Karel. Štros Leopold. Šinkovec Alojzij. — (Šinkovec Franc.) Tomič Vladimir. Uršič Stanislav. Vončina Albin. — Vrč Ivan. — Žnidaršič Franc. P ri v a t i s t i n j a: Šepetavec Natalija. II. razred. Bernik Franc. — Čopič Ivan. — Didič Jožef. Gregorčič Vladimir. Hauptmann Viktor. — Jelinčič Ciril. — Jurjavčič Alojzij. Kenda Peter. Klemenčič Stanislav. Kobol Ivan. — (Kokalj Valentin.) — Kumer Filip. — Lukežič Franc. — Podobnik Ludovik. — Poljanšek Franc. — Prelovec Ivan. (Prelovec Leopold.) — Rudolf Ivan. (Šinkovec Josip.) — Tavzes Kajetan. Treven Anton. Velikajne Ivan. Vončina Viktor. — Zafred Albin. Žumer Leopold. •— Pr i vati st inje: Bloudek Božena. Burnik Mara. Lapaine Vlasta. III. razred. Albreht Franc. — Čok Anton. — Čuček Josip. — Furlan Andrej. — Helmich Vaclav. — Kočevar Franc. — Kogej Rudolf. Kunstelj Vincencij. — Lapaine Dušan. — Lapajne Cveto. — Likar Josip. Mohorič Franc. Novak Kajetan. (Oblak Karel.) (Petrič Viktor.) Podobnik Jožef. •— Poljšak Franc. — Punčuh Ivan. Šolar Ludovik. — Štrekelj Leopold. — Vončina Andrej. Vončina Ciril. — Žele Andrej. — Privatistinji: Kenda Marija. Novak Milena. IV. razred. Bercar Ivan. Dežela Stanislav. Ferjančič Stanislav. — Flajs Franc. — Gabrovšek Anton. Garlatti Miljutin. — Gregorač Ivan. — Hladnik Anton. Kenda Maks. — Kolenec Franc. Kovač Anton. — Lapaine Dimitrij. Lazar Ciril. — Manfreda Ivan. Mikuž Matej. — Penco Avgust. — Penco Klemen. — Pivk Josip. Plešnar Franc. Podobnik Franc. Poniž Evgen. Rejc Ivan. — Rejic Franc. Šepetavec Boris. — Šinkovec Bogumil. — Šinkovec Ivan. Štrekelj Vladimir. — Štrempfel Josip. Terpin Karel. Vončina Dra- gotin. Zazula Rafael. — Žagar Bogoslav. — Privatistinji: Meißner Katarina. Pivk Julijana. V. razred. Albert Anton. Brenčič Ignacij. — Česnik Milan. — Dežela Viktor. —- (Firm Edvard.) —- Gruntar Ignacij. — Gustin Julij. — Hainrihar Vincencij. — Hribarnik Adalbert. Hrovatin Ivan. — Kacin Dominik. — (Leban Henrik.) — Mačkovšek Franc. — Novak Gabriel. — Pavletič Franc. — Ponikvar Emil. — pl. Premerstein Ivan. Rihtar Ciril. Sevnik Franc. — Slavik Vladimir. — Turk Janko. Uršič Franc. Živic Maks. — Privatisti: Del Linz Peter. — Kenda Marija. — Pečirer Terezija. — Vončina Dragica. VI. razred. Čretnik Viktor. — Eržen Josip. — Kenda Henrik. — Kenda Ivan. — Lapajne Mirko. - Likar Franc. — Lindtner Mirko. -— Marc Josip. — Martelanc Avgust. — Mlinar Leopold. Ostan Franc. — Ostanek Franc. — Peteln Anton. — Pirc Franc. — Pivk Leopold. Plevnik Ivan. — Sedej Franc. — Skušek Franc. -- Starec Vladimir. — Šinkovec Ferdinand. — Sotola Jaroslav. — Tauber Iosip. — Uršič Julij. Vončina Anton. — Vremšak Emil. VII. razred. Bonča Ivan. Dekleva Vladimir. Dominco Franc. — Eržen Anton. — Ferjančič Franc. Hammerlitz Rudolf. — Jereb Franc. — Kristančič Božidar. Krulc Ivan. — Kumer Alojzij. — Levstek Božidar. — Negode Bogdan. — Pahor Ivan. — Pribil Ivan. — Punčuh Ludovik. — Ramor Ivan. — Sancin Ernest. — Seljak Anton. Sonc Stanislav. Terpin Franc. — Tomec Janko. — Turk Viljem. — Turk Vladislav. — Uršič Viktor. Vončina Josip. Tm twy»V"3 E. Naznanilo o začetku šolskega leta 1912-13. Šolsko leto 1912-13 se prične dne 21. septembra s skupno sv. mašo v župni cerkvi sv. Barbare ob 8. uri dopoldne. Za sprejem učencev veljajo tele določbe: a) Učenci, ki želijo vstopiti v pripravljalni razred, naj se oglase s svojimi starši ali njih namestniki dne 16. septembra od 11. do 12. ure osebno pri ravnatelju ter naj z rojstnim (krstnim) listom dokažejo, da so že izpolnili deveto leto svoje starosti ali ga še izpolnijo v letu 1912, nadalje, da so dovršili z dobrim uspehom vsaj 3. razred ljudskih šol. Citati in pisati morajo znati slovensko in nemško. Sprejem bo za vse začasen; pri komur se razvidi v prvih šestih tednih, da ne more uspevati, bo moral zapustiti pripravljalni razred. b) Učenci, ki želijo vstopiti v prvi razred, naj se oglase s svojimi starši ali njih namestniki dne 16. septembra od 9. do 10. ure osebno pri ravnatelju ter naj z rojstnim (krstnim) listom dokažejo, da so že izpolnili deseto leto svoje starosti ali ga izpolnijo še v letu 1912. Oni, ki so doslej pohajali ljudsko šolo, naj se izkažejo z izpričevalom, obsegajočim rede iz veronauka, učnega jezika (slovenskega in nemškega) in računstva. Vsi vnanji učenci se oglase lahko tudi pismeno, poslati jim je le pravočasno gori navedeni listini. Sprejet je učenec v 1. razred šele tedaj, ko je prebil z dobrim uspehom sprejemno izkušnjo. Sprejemne izkušnje v I. razred se bodo vršile dne 17. septembra ob 9. uri dopoldne. Ponavljati sprejemne izkušnje v istem letu ni dovoljeno. Učenci, ki so bili sprejeti meseca julija v 1. razred, naj pridejo šele k slovesni otvoritvi dne 21. septembra. Tisti učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom pripravljalni razred na državni realki v Idriji, prestopijo brez izkušnje v I. realčni razred. Oglase naj se z izpričevalom dne 16.septembra dopoldne od 9. do 10. ure. c) V vse ostale razrede se bodo sprejemali učenci dne 20. septembra, in sicer: II. — IV. razred dopoldne od 8. do 12., V.—VII. razr. pa popoldne od 2. do 5. ure. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj prineso zadnje šolsko izpričevalo; oni pa, ki vstopijo na zavod nanovo, se morajo izkazati z rojstnim (krstnim) listom in z zadnjim šolskim izpričevalom, ki je na njem zaznamovan pravilno javljen odhod. č) Ponavljalne in dodatne izkušnje se vrše dne 18. septembra, sprejemne izkušnje v višje razrede pa dne 1 9. septembra. d) Vsak učenec plača pri vpisovanju 2 K 10 h prispevka za učila, nanovo vstopajoči pa še 4 K 20 h spre-jemnine; nadalje je prispevati po 1 K za dijaško knjižnico in 40 h za igralno orodje. e) Z ozirom na važnost dobrega stanovanja si pridržuje ravnateljstvo pravico, da sprejme le one učence, ki so na takem stanovanju, ki ga je odobril učiteljski zbor, ozir. ravnatelj. Zato naj ne sklepajo starši ali njih namestniki s stanodajalci nobene obvezne pogodbe, preden si niso dobili od ravnateljstva dovoljenja za dotično stanovanje. f) Redni pouk se prične v ponedeljek, 23. septembra. Dr. Stanislav Beuk, c. kr- ravnatelj. Zaznamek znanstvenih člankov v dosedanjih izvestjih. L. 1901-2: Ustanovitev zavoda. Spisal ravnatelj Karel Pirc. Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Spisal Makso Pirnat. L. 1902-3: Kje naj postavimo mejo psihiškemu življenju v organiški prirodi? Spisal dr. S. Beuk. Pripravniški tečaj v Idriji. Spisal Makso Pirnat. Kratek popis novega realčnega poslopja. Spisal ravnatelj Karel Pirc. L. 1903-4: Začetni pouk v prostem risanju na realkah. Spisal Vinko Levičnik. •f* Ivan Rode. Nekrolog. Napisal M. Pirnat. L. 1904-5: •{• Ravnatelj Karel Pirc. Nekrolog. Napisal dr. S. Beuk. Bernoullijeva lemniskata. Spisal dr. S. Beuk. Rudniško gledališče v Idriji. Spisal Makso Pirnat. Govor ob stoletnici Schillerjeve smrti. M. Pirnat. L. 1905-6: Nekaj fizikalnih poizkusov. Spisal Julij Nardin. Učni načrt za telovadbo v realkah. Napisal Iv. Bajželj. L. 1906-7: Radioaktiviteta in razpadanje atomov. Spisal B. Baebler. L. 1907-8: Mestna realka v Idriji 1901-1908. Napisal dr. S. Beuk. Donesek k vprašanju o koncu sveta. Spisal Julij Nardin. Praktiške vaje v kemiji. Spisal B. Baebler. O domovini in naseljevanju južnih Slovanov. Poročal dr. Dragotin Lončar. Pozabljen pesnik. (J. Cimperman). Sestavil E. Gangl. L. 1908-9: Integracija racionalnih ulomkovih funkcij. Spisal Ivo Tejkal. Poljudna razlaga indukcijskega toka. Spisal J. Nardin. L. 1909-10: Varovalna barva in podobnost v živalstvu. Spisal dr. S. Beuk. Nekaj poizkusov iz fizike. Spisal Julij Nardin. Kristalizacija gipsa ob mikrokemični analizi. Spisal Kajetan Stran etzky. L. 1910-11:0 nevarnosti kemičnih poizkusov. Napisal B. Baebler. Izpopolnjeno samodelno električno menjalo. Spisal J. Nardin L.1911-12: Vodnikove pesmi. Priobčuje dr. Nik. Omersa. Fizikalne drobtine. Spisal prof. Julij Nardin.