GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION. & P
CHICAGO, ILL. 4. APRILA 1929
LETO—VOL. XXIV
VEČJA OBLIKA
*
Svojega znanja more nihče pomnoži * ugibanjem, ampa* le z učenjem.
Citajte "Proletarca* *


rrfffffffrfff JJIJ * .
"Proletarec"' je razširjen med najrazum-nejšimi čitatelji slovenskega ti&ka v Ameriki. Citajte ga tudi vi.
I *
Spremembe je tukuj~in tedaj I	igitacija!
••Proletarec" je jj> desetih letih, od kar je izhajal v obliki revije, postal s k> števiko zopet časnik. Spremem-je sedaj na bolj«. L. 1918 je bil prisiljen vsled dra-je papirja ter naraičajočih tiskarskih stroškov zmanj-ii obseg. Izhajal je nekaj časa na 16 straneh v obliki revije, brez platnic. Pftem je do.bil platnice, in \tfasi je bil povečan osem stnuii. Bil pa je ves čas manjši kakor poprej, razen kadar izšel posebno povečan, kot izdaje z zapisniki naših zborfv ter prvomajske številke.
V tako velikem obsegu kakor je ta številka, ni "Proletarec" redno še nfbenkrat izhajal. Je osem kolon večji kot je bil do decembra 1918, ko je še izhajal v obliki časopisa na 8 straneh, toda je imel le šest kolon širine. Ta jih ima sedem. Eia stran je angleška, torej je slovenski del ie vedno eno lulono večji, kakor je bila posamezna številka "Proletarca" do 1. 1918.
"Proletarec" v tqj obliki na 8 straneh je povečan od prejšnje trinajst straii, kar znači skoro še enkrat tolikšen list Kot je bil dozdaj. fo pomeni več čtiva ter več ilustracij, in nadalje to povečanje znači, da gradivo ne bo zastajalo kakor je dozdaj, ko jf bil "Proletarec" za potrebe našega pokreta res premajhni.
• Prinašal bo članke, pisane v istem duhu kakor dose-daj, nadalje vse isto fradivo, le da ga bo več. Oblika je spremenjena, a KProl*tarec" ostane po duhu to kot vedno od kar izhaja. Bil je in bo socialističen Hat.
Niti ne znači ta sprememba, da se bo list posvetil presečno novicam. - Te dandanes bere vsakdo v dnevnikih. Beležil pa bo pregled važnejših dogodkov in jih komentiral. Priobčeval bo več povestnega gradiva ter drugih zanimivosti, ki čitateljem med širokimi ljudskimi sloji u-gajajo, pri tem pa se bo skrbno ogibal, kakor doslej, vsakemu šundu. "Proletarec" je bil in bo delavsko prosvetno in agitatorično glasilcr. Kot tak je bil ustanovljen iz potrebe, ki se ni še nič zmanjšala in se ne bo.
Povečan list potrebuje tudi sorazmerno večje dohodke za pokrivanje povečanih izdatkov. Uprava "Proletar-ca" se zanaša na stotere sodruge ter somišljenike, enako na čitatelje lista v splošnem, da se bodo potrudili razširiti list v toliki meri, da bo njegovo povečanje trajno. "Proletarec" potrebuje več naročnikov, delavci pa potrebujejo "Proletarca". Izhaja radi njih, v njihovvem interesu, in povečan je edino s tem namenom.
Na kratko: "Proletarec" je list delavcev za delavce. Tisti, ki so priporočali, da naj izhaja naprej kot revija, so rekli: "Smo za revijo, ker nam je všeč, toda če je večina za spreknembo, bomo ZA "PROLETARCA" negledo na obliko." To je duh agitatorjev, in če se jim pridružijo še o-ni, ki dosedaj niso bili med prvimi v agitacijskih vrstah, se bo izpolnilo prerokovanje tistega dopisnika, ki je v končani razpravi o obliki dejal: Mi imamo za agitacijo veliko polje, in če ga hočemo uporabiti, bomo imeli ne le "Proletarca" na osmih straneh časniškega formata, ampak mu bomo dohodke s časoma toliko zvišali, da bo lahko izdajal še mesečno revijo, posvečano leposlovju ter člankom o znanstvenem socializmu."


j
NARISAL FRANZ MASAREEL
Zveza tovarnarjev v lllinoisu proti starostnemu zavarovanju delavcev.
Triumfalne" Mus$olinijeve volitve
v Italiji.
Naročnikom, prijateljem in agitatorjem.
Naprej v agitaciji za povečanega "Proletarca"!
To številko je dobil v roke marsikdo, ki ni naročnik. Ce mu ugaja, naj si zasigura <redno prejemanje lista s tem, da se nanj naroči. Ako še ni gotov, da-li mu bo všeč, naj ga naroči le za četrt leta. Stane $1. Potem, ako z njim ne bo zadovoljen, ga lahko odpove.. Ampak s "Prole-tarčevimi" čitatelji je tako: Kdor - sačne resno citati, ostane njegov naročnik. Eni ga imajo od kar izhaja, in ostali ponavljajo naročnino, od kar so ga prvič naročili.
Toda še je tisoče naših delavcev, ki ga nimajo—in nasi agitatorji se bodo zavzeli, da jih pridobe ne samo v krog naročnikov, ampak čitateljev. Kajti nam je na tem, da naročniki list čitajo. Delavsko glasilo ne izhaja radi profita, ker ga ne kuje, ne radi zavajanja, ker NE zavaja, ampak izhaja zato, da delavce-čitatelje dviga, da jim oznanja resnico ter širi obzorje. In to je delo, ki ga je "Proletarec" vršil neglede v kaki obliki je izhajal.
Ko je Mussolini spremenil Italijo v Mussolinijo, je sporočil svetu, da je demokracija bunk in da je parlamentarizem hrom tako zelo, da ne more stati niti na bergljah. "Dokazal vam bom, da je to res," je dejal. Eden izmed "dokazov" je bil umor socialističnega poslanca in voditelja Matteotija, razbitje kluba socialističnih poslancev, aretacije poslancev in tako naprej brez konca in kraja. Končno—italijanskega državnega zbora ni bilo več. v
Ko je že izgubil svoj ponlen, ko je toliko oslabil, da niti za berglje ni bil, je Mussolini iz-previdel, da bo nekakšen parlament vendarle potrbeen. In je spisal novo postavo ter jo sprejel in potrdil, kakor je potrebno in postavno pod fašizmom. Fašistični parlament ima 400 poslancev. Nominira Jih vrhovno vodstvo fašistične stranke toliko in toliko, in sindikati delavcev, profesorjev, industrialcev, kmetov itd., smejo nekoliko izbirati ter priporočati. Potem gredo imena nazaj pred Mussolinijev tribunal, ki izbere 400 izbranih in razpiše volitve. Na glasovnici ni nič imen, ampak je samo rečeno: Da ali ne. Kdor pravi da, glasuje za vseh 400 kandidatov hkrati, in kdor pravi ne,
glasuje proti vsem. Take volitve so se vršile v Italiji v nedeljo 24. marca. Nič strank razen fašistične, nič protikandidatov, nič opozicionalne kampanje, toda fašisti so zapo-
vedali ljudem: Glasujte! Če ne—mi bomo pazili. .. Ljudje so šli in so vsi v strahu volili kakor jim je bil° ukazano. Vsaki je dobil dva listka. Na enem je bilo zapisano "da", na drugem "ne". Skoro vsakdo se je potrudil, da se ni zmotil ter je napravil križ ali kakršna znamenja že rabijo v Mussoli-niji, poleg "da", in to je dal v sikrinjo, drugo pa je vrgel v zaboj za odvržene glasovnice. Zelo enostavne volitve, kakor nalašč za analfabete in fašiste. Drugi dan je fašizem naznanil svetu: Skoro 90% volilcev je
glasovalo I Velikanska zmaga fašizma!
Nad osem in pol milijona jih je glasovalo za 400 Mussolini-jevih kandidatov v državni zbor, in le 136,198 proti—eni pomotoma, eni vsled maščevalnosti, ostali pa zato, ker imajo tudi v teh časih dovolj poguma pokazati svojo barvo, dasi je to silno težko in nevarno.
Italija je torej dobila parlament, ki po sposobnosti morda ne bo zastajal za drugimi, toda bo le avtomat, brez vsake samostojnosti.
"SPOMINSKA PLOŠČA"
V NEDELJO 7. aprila ob 8. popoldne v dvorani CSPS., 1126 W. 18.
St., Ckic«#o, 111.
IZDATKI FEDERALNE
VLADE RASTEJO.
V prvih sedmih mesecih tekočega fiskalnega leta so na^ rasli izdatki zvezne vlade od prej&njega leta za isto dobo 134 milijonov dolarjev. Zvezni izdatki od 1. julija 1928, do 31. januarja 1929 so znašali $2,407,710,136.
TUDI V FRANCIJI IMAJO BOGASTVA LE NEKATERI.
Polovico dohodninskega davka v Franciji je v prošlem davčnem letu plačalo 8,199 oseb, katerih čisti letni dohodki so bili v ameriški veljavi od $12,000 naprej.
ALI VAM PROLETAREC UGAJA.
Če ste dobili to številko na ogled, in vam list ugaja, si ga naročite čimprej, da si zasigu-rate redno prejemanje.
Meseca marca je prišla pred legislaturo države Illinois predloga za starostno zavarovanje, ki sicer ni nikak idealen načrt, toda Je vendar stopnja naprej, je korak v splošno socialno zavarovanje» ki mora priti prej ali slej—čimprej, toliko bolje za delavce. Načrt, ki ga je predložil poslanec So-derstrom, določa, da dobe oni, ki so prekoračili 70. leto starosti, $260 letne pokojnine, ako sov potreb L V spodnji zbornici je glasovalo zanj 84 poslancev in 50 proti. Potem je bil poslan senatu.
Za starostno zavarovanje v lllinoisu agitira večina unij ter njihovi odborniki potom svoje illinoiske delavske zveze, nadalje takozvani socialni delavci ter socialisti, proti pa je II-linoiska zveza tovarnarjev in
veletrgovoev ter privatni interesi v splošnem.
Privatni interesi so bili doslej proti takim predlogam v lllinoisu še vselej uspešni, in letos je prvič, da je bila v nižji zbornici sprejeta. Pod vodstvom zveze- tovarnarjev so dvignili proti nji veliko kampanjo, poslali v Springfield visoko plačane lobbyiste in porinili v dnevno časopisje članke ter poročila, v katerih argumentirajo, da se bore proti tej predlogi v interesu davkoplačevalcev.
"Če bo ta predloga sprejeta tudi v senatu in jo governer podpiše," pravi illinoiska zveza tovarnarjev in veletrgov-cev, "bo to začetek v socialni zakonodaji, in ako hočete, da vas davki runirajo, petem lahko dopustite sprejem predloge." Tako "svare" ljudje, ki so obogateli na fizične, duševne in denarne stroške delavcev. V svojem sovraštvu do zaslužene pokojnine starim delavcem strašijo "davkoplačevalce", da bo letna pokojnina znašala od trinajst do 25 milijonov dolarjev. "Pomislite, kaj še bo!" vzklikujejo.
Edino en argument gospodov kapitalistov je na mestu, ker pravi, da se ne izplača delati teh stroškov tudi zato, ker je podpora $260 na leto nezadostna. Niso pa toliko "dobri", da bi predlagali—večjo, pač pa naj se prepreči še to.
Socialna zakonodaja je najvažnejši problem ameriškega delavstva. Zavarovanje za starost in onemoglost je stvar, za katero se bi morali boriti vsi, ki niso v zvezi tovarnarjev in ki ne žive od dela drugih. Delavec, dokler je zdrav, že
kako zmaguje članariimo, ki jo plačuje eni ali dvema podpornima organizacijama, in tudi zavarovalnici plačuje redno, toda kaj pa, ko ga odslove vsled starosti? Člani zveze tovarnarjev danes odslavljajo delavce že ko dopolnijo 40. leto, ker jih smatrajo v teh letih že za izrabljen maiterijal. Tak delavec, če ni preveč izčrpan, si potem še dobi delo tu in tfun do kakega 50. leta, potem pa j mu začne starost žugati ter za-, hteVa, da si vzame počitek. In
če si ga ne vzame sam, mu ga da delodajalec. Kje naj sedaj dobi denar za podporne organizacije in za zavarovalnice?
Ne more plačevati in ga brišejo. Starost pa je doba, ko človek podporo najbolj potrebuje.
In tukaj je človeška družba pozvana, da skrbi zanj, da nni vrača od onega, kar je v življenju s trdim delom produci-ral. Edino na ta način bo delavec siguren podpore na starost
O predlogah za socialno zavarovanje—večinoma za starost—razpravljajo že razne zbornice ameriške Unije, kar je znamenje, da prodira vanje bolj in bolj spoznanje, da so dolžne skrbeti za one, ki so na starost brez sredstev.
S par stotaki pokojnine na leto, ki jo določajo sedanje predloge, seveda ne bo dana nikomur izdatna pomoč. Toda če se zgradi pameten, pošten zavarovalninski sistem, bi država lahko zavarovala vse delavce ter prevzela funkcije podpornih organizacij in zavarovalnic, asesment, vpLačevan pri davkih, pa bi bil lahko mnogo manjši kakor je sedaj, ko je celo število insurance kompanij, katere kujejo milijone dobička, in cela /rata podpornih organizacij z dragimi upravami in neekonomsko razdeljenostjo. Zveza tovarnarjev v lllinoisu argumentira, da bi bila taka postava novo sredstvo za graft, toda delavci vemo, da so kapitalistični interesi tista "postava", ki je v ameriških zbornicah udomačila korupcijo. Kadar hoče kako predlogo poraziti, in je treba v ta namen podkupovati, podkupuje. Kupuje sodnike, šerife, župane in aldermane. Nominira poslance in jim plačuje kampanjske stroške. Socialna zakonodaja sama na sebi ne pomeni prav nič povečanje korupcije, pač pa nasprotno. Korupcija je namreč svojstvo sistema kakršen je, in ta sistem je nasproten tudi socialnemu zavarovanju za delavce.
FRANCOSKA ZBORNICA VRAČA MENIHOM CERKVENO LASTNINO.
V Franciji so bili po znanih bojih za ločitev cerkve od države odvzete raznim "samostanskim" redovom velikanska bogastva, ki so si jih nakupiči-li tekom stoletij, in ob enem so bili razpuščeni. Ostati so smeli le tisti, ki so se pečali izključno z misijonarstvom med "pa-gani" in "krivoverci" v tujih deželah. Sedaj pa, ko je začel Mussolini konkurirati s pomočjo misijonarjev Franciji, in ko se je začela s takimi "spreob-račanji" pečati na debelo tudi Amerika, so v Parizu izprevi-deli, da je najboljše* ako se bogastva misijonarskim redovom vrne. Znašajo le okrog milijon dolarjev ameriške vrednosti, in poslanci so glasovali dne 29. marca s 331 glasovi proti 258, da se jim te milijončke frankov vrne.
O ci so d i iz IHaicga ^ibcinjci
Pregled aktivnosti kluba št 1, J. S. Z. v L 1928
Klub št 1 v delovanju na^kultumem polju med slovenskimi organizacijami prvi v
Chicagu in med prvimi v Ameriki.
Klub št. 1 J. S. Z. je najaktivnejša slovenska kulturna in politična organizacija v Chicagu. To priča njegovo delo v prošlem in v prejšnjih letih.
V članstvu 1. 1928 ni napredoval, beleži pa porast v aktivnostih. Imel je uspeh tudi v gmotnem oziru in njegova imovina je narasla vzuc precejšnji podpori, ki jo je dal iz svoje blagajne socialističnemu tisku, za agitacijo v volilni kampanji, v kulturne svrhe. itd.
Članstvo.—Dne 31. decembra 1928 je imel klub 103 aktivne člane in članice, dočim jih je imel 31. dec. leto poprej 108.. Nazadoval je torej za 5 članov. Trije člani so vzeli tekom leta prestopne liste k drugim klubom, pristopilo je osem novih, štirje pa se prišli s prestopnimi listi. Deset jih je tekom leta prestalo plačevati članarino. Odstopili so le taki, ki so bili člani "kar tako", in niso počakali, da bi se poglobili v delo, ki ga klub vrši, in v principe katere zastopa.
Ob koncu leta je imel v gornjem številu 17 članic, in nekaj takih, ki so prenehale plačevati članarino bodisi v začetku 1. 1928 ali še prej. Zelo potrebno bi bilo, da pridobimo v klub več članic.
Klub št. 1 ima za agitacijo v Chicagu veliko polje in število članov lahko zelo pomnoži. V .ta namen ni potrebno drugega, kakor da bolj agitiramo, ali vsaj večina članov in članic. V prošlih par letih se je naselilo v Chicago mnogo premogarjev z družinami in še vedno prihajajo. Razmere so jih primora-le zapustiti svoj poklic ter jih pognale v mesta, da si poiščejo delo v industriji. Vsled mnogih stavk ter dolgostrajnega boja v poslednji stavki, ki je končala za premogarje lansko leto neugodno, so postali več ali manj apatični in obupani. Mnogi izmed njih so bili pred leti aktivni v naših klubih, mnogi so bili naročniki našega glasila, in večinoma so sodelovali na en ali drug način pri vseh akcijah naprednega delavstva. Zelo priporočljivo je, da se potrudimo med te ljudi in jih pridobimo za pristop v klub. Mi razumemo njihov boj, ki so ga vodili v premogovniških revirjih, razumemo njihove sedanje tež-koče, in ker to razumemo, smo v stanju tudi delati skupaj z njimi. Razmere, ki so jih pognale iz njihovega poklica v novo negotovost in v nove napore, so razmere, ki tepejo vse delavce. Interesi nas vseh so enaki. In delujmo, da jih bomo branili vsi skupaj pod okriljem naše skupne organizacije.
Najvažnejše delo, ki ga vrše, ali bi ga naši klubi morali vršiti, je izobraževalno. Potrebno je, da obdržujemo kolikor največ mogoče predavanj in diskuzij/in da uredimo vse delo v klubih tako, da bodo seje zanimive za vse člane in privlačne tudi za nečlane. V klubu št. 1 se skušamo ravnati po tem pravilu kolikor je v naših močeh.
Drugo važno delo je agitacija med mladino. Vsaka organizacija, ki hoče živeti, mora skrbeti za dotok novih članov. Mi imamo v tem oziru največ prilike med mladino, toda ker je tukaj rojena, se od one, ki je pristopila v naše organizacije pred 10, 15 in 20 leti v marsičem razlikuje. Tukajšnja je vzgojena v drugačnih razmerah kakor smo bili mi, in ima tudi v marsičem drugačne pojme. Zelo je nagnjena k športu; za politične organizacije—razen seveda za "politiko" in stranke, o katerih bere v listih, se pa ne zanima posebno—večinoma nič. V nobeni deželi se ne napeljuje misli in ambicije mladine na šport v toliki meri kakor tukaj. Razne organizacije prispevajo za gojitev športnih aktivnosti med, mladino ogromne vsote, katere prihajajo večinoma od bogatašev. Zato pa v ameriškem športu ni nič delavskega idealizma, pač pa je ali džingoistična, ali pa strogo komercialna stvar. Tukajšnja mladina je takorekoč preobložena s športom in z zanimanjem zanj. Tako ji ne preostaja nobenega časa, da bi se zanimala za socialne probleme, ki so zanjo življenskega pomena, ne da bi se tega zavedala. To resnico mora mladini nekdo predočiti, in to je naloga, ki pripada socialistični organizaciji ter njenemu tisku.
Klub št. 1 je aktiven tudi med mladino in v svojih vrstah ima že prilično članov iz vrst v Ameriki rojenih Slovencev. Ali to je še vjpeeno malo, in zato je klub v poletju prošlo leto izvolil poseben odsek, katerega naloga je agitirati sa klub in naio stranko med mladino.
Navadno objavi klub št. 1 tudi svoje finančno poročilo, ker podaja naši publiki v Chicagu in članstvu v splošnem sliko, iz katere je razvidno, kako dobivamo sredstva in kako jih porabimo.
Finančno poslovanje kluba št. 1 je bilo v letu 1928 sledeče:
DOHODKI.
Prispevki članov----------------
Priredbe:	1
Dramskega odseka...............<2,346.04
Pevskega odseka "Sava"---- 2,184.86
Razni drugi dohodki_____—---------------------
Skupni dohodki_____________________
IZDATKI.
JSZ. sa članarino in Izobmievalno akcijo....
Delnice doma JSZ.----------------------
Podpora Proletarcu m tiskovni sklad angleške priloge ..............................——--------
Prispevki za volilno kampanjo_________________
1,000 izvodov majske izdaje Proletarca — Podpora delavskemu domu v Lawrence, Pa.
Stroški dramskega odseka (priredbe)----------
Stroški pevskega odseka "Sava" (priredbe,
učitelj, nabava pesmi in glasovir)----------
Najemnina dvorane SNPJ. za seje. vaje in
predavanja --------------------------------------
Plače odbora kluba in posameznih odsekov
Potrebščine za klub ______________________________
Razni drugi stroški_________... ,..__________________
$446.10
4,630.90
627.66 $5,604.56
$362.50 671.80
115.16 175.20 100.00 15.00 1,519.03
1,900.23
240.00
82.00 600.40
291.28
$5,862.59
Skupni izdatki _______________1___________
Račun v skupnih vsotah.
Dohodki v letu 1928 ^..............................$5,604.66
Prenos od 13. decembra 1927 (gotovina)— 570.01
Izdatki v lotu 1928
Gotovina 31. decembra 1928 ____
Druga imovina:
Deinice doma JSZ._____________
Knjižnica, igre, pesmi in drugo_____
$6,174.67 5,862.59
$311.98
3,571.80 1,562.68
čisto pr.rnoi.nj« kluba 31. doc. 1928______ $5,456.46
Iz teh računov razvidite, da je klub1 prispeval preteklo leto $405.35 v agitacijske namene. Na delnice doma J. S. Z. je plačal $571.80, vsega skupaj s prejšnjimi vplačili pa ima v delnicah doma J. S. Z. $3,571.80.
Prebitek od priredb dramskega odseka je znašal $827.01, od pevskega odseka pa $284.63, skupaj $1,111.64. Od te vsote je odšteti najemnimo dvorane za vaje, ki je znašala $110, in pa potrebščine za veselice, v katere je vložil klrub $455. čisti prebitek pri" redb je torej znašal le $546.66.
Iz klubove blagajne je bilo v prošlem letu izplačanega $258.03 več, kot pa so znašali dohodki, to pa vsled tega, ker je bilo izplačanega $122.70 za račune iz 1.1927 in pa ker je kluib prispeval v agitacijske svrhe $226.35 več kakor leto poprej.
Omenil sem že, da ima klub skoro vso svojo imovino v stavbinskem fondu J. S. Z. Nas pokret rabi svoj dom, in ta dom bo lahko služil vsaj enim potrebam tudi klubu št. 1. Tega se klub zaveda, zato prispeva v stavbinski fond kolikor more, da pridemo čimprej do svojega poslopja.
Priredbe.—'Klub je imel 1. 1928 trinajst večjih priredb, in sicer, štiri dramske predstave, dva koncerta "Save", prvomajsko slav-nost, Silvestrovo zabavo, maškarado "Save", dva piknika itd. Pevski odsek "Save" je tudi aranžiral prvi Šubljev koncert v Chicagu.
Dramski in pevski odsek sta gostovala tudi na drugih odrih, na našem pa je vprizoril opereto "Gypsy Rover" waukeganski Samostojni izobraževalni klub.
Seznam priredb kluba št. 1 in gostovanj njegovih odsekov na drugih odrih je za 1. 1928 sledeči
DRAMSKE PREDSTAVE.
Poročna noč '(Ivan Molek), socianla drama v treh dejanjih, uprizorjena v Waukeganu v nedeljo 8. januarja pod avspicijo kluba At. 45 JSZ. v Slov. nar. domu.
"Gypsy Rover" (Dodges), opereta v treh dejanjih. Uprfeoril jo je v nedeljo 29. jan. v dvorani ČSPS. waukeganski Samostojni izobraževalni kl<ub pod avspicijo kluba št 1.
"Zdravnik proti svoji volji" (Moliere), komedija v treh dejanjih, v nedeljo 8. aprila v dvorani ČSPS.
"Kamnolom" (Seliškar), tragedija v fcirih dejanjih, v nedeljo 1. oktobra v dvorani ČSPS.
"Tho Socond Story Man" (Sinclair), igra enode-janka, uprizorjena na prvomajski priredbi v dvorani SNPJ., na kateri j« sodeloval pevski zbor "Sava" s pevskimi točkami in tamfcuraAki zbor srbskih sodru-gov z north side.
"Ženite* radi promošanja", komedija v dveh dejanjih. Vprizoril jo je naš dramski odsek za društvo "Delavec" št. 8 SNPJ. v So. Chicagu v nedeljo 18. novembra y Hrvatskem domu.
Silvostrova sabava kluba št. 1 dne 31. dec. v dvorani SNPJ. Drsmski odsek je uprizoril ob polnoči tri iive slike socialnega pomena.
PRIREDBE SOCIALNEGA PEVSKEGA ZBORA "SAVA".
Malkarada "Savo" v soboto 11. feb. v dvorani SNPJ'
Koncort v nedeljo 20. maja v dvorani SNPJ.
Anton šubljov koncort 29. aprila v dvorani SNPJ., ki ga je aranžiral zbor "Sava".
Koncort 30. maja v Waukeganu pod avspicijo kluba it. 46 JSZ. v Slov. nar. doma.
RAZNO IZ DETROIT A.
Detroit, Mick. — Detroitska naselbina postaja v marsičem, posebno na kulturnem polju, ena najaktivnejših v Ameriki. Iz enih naselbin se pritožujejo, da postajajo udeležbe na predstavah in koncertih marjše. Tukaj nimamo takih pritožb. Udeležba je navadno prvovrstna.
Priredb imamo precej in različnih. Koncertna prireditev za Cankarjev spomenik j« dobro uspela. Ga. Lovšetova in Tone Šubelj sta imela tukaj operni koncert. V nedeljo 17. marca je vprizorilo dr. "Bled" slovito Cankarjevo- dramo "Kralj na Beta j novi". Dne 19. maja bo uprizorjena tride-janska komedija "Cigani". V nedeljo 21. aprila bodo imeli tukaj koncert najboljši slovenski ameriški pevci in aktorji Louis Belle, Frank Plut in'Anton Eppich, ki nastopa v vlogah komika. Teden dni pozneje bodo imeli koncert v Chicagu pod avspicijo pev. zbora "Sava", kakor čitamo v listih.
"Proletarec" je imel pred par tedni precej obširno poročilo o volitvah delegatov v tukajšnjih društvih SNPJ. Druš. št. 121, v katerem sta bila 17. fe»b. izvoljena za delegata L. Spoljar in J. Latin, je volitve razveljavilo in imelo 17. marca ponovne. Pronašlo se je, da so pri prvih volitvah glasovali tudi taki, ki ne bi smeli, in to jih je napravilo neveljavne. Vdru-gič se je volilo vsakega delegata posebej. Za prvega sta kandidirala L. Spoljar in J. Latin, Spoljar je bil izvoljen. Za drugega delegata je ponovno kandidiral Latin, in razen njega še. Urbas, Junko in Jurca. Zanimivo je, da so bili poslednji trije kandidatje iz enega tabora, medtem ko so komunisti vedno imeli samo enega kandidata. Vzlic temu ni dobil večine in je šel na ožje J volitve z Junkatom, pri katerih
na glavni urad in napove svoje silo že nad dvajset dobrih pev-stalfeče, da (bi se volitve ne cev. Vaje bodo tedensko v smele vršiti, nego naj bi bile Slovenskem domu na HoLmes kar prve veljavne. Toda Latin Ave.	i
je vendar priznal neveljavnost Delavci, zadružna podjetja prvih vohtev s tem, da je po- so vam v korist. Oklenite se novno kandidiral hi to pri vo-. tukajšnje zadruge, da napra-litvah obeh delegatov. Druš. | vite iz nje eno prvovrstnih in št. 121 bosta torej na konven-. velikih trgovskih podvzetij, ki ciji zastopala L. Spoljar in L. | bo v ponos ne le nam, ampak
Junko, oba sposobna in poštena delegata.«—Poročevalec.
O "VIHARJIH" IN ZADRUGI V COLLIN VVOODU.
ColKnwood, O. — Tukajšnja naselbina je postala znana vsakemu, ki kaj čita, če že ne vsled drugega, pa radi viharja, ki nastane od časa do časa in je celo hujši kot burja na Krasu. Tudi reže tako, da se včasi človek kar ne sme pokazati izpod strehe. Dobra stran teh viharjev pa je, da jih imamo vsaj pod kontrolo, medtem ko take kontrole na Krasu nimajo.
Kadar se nam zljubi, napravimo veliko burio, in ko hitro se uvidi, da postaja nevarno da kdo zmrzne, pa "zaštapamo" viharno tuljenje.
Izven viharjev imamo tudi razne ustanove, ki se vse izboljšujejo. Ena teh je Slovenska delavska zadružna zveza, ki je v tem letu napravila že več korakov naprej. Npr., pridružila se je k ameriški Zadružni ligi; '^organizirala je ženski agitacijski odsek, ki obeta za zadrugo mnogo koristi. V soboto 6. aprila priredi domačo zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ženske bodo posetnike dobro pogostile z jedili, za katere se dobe potrebščine v zadrugi. Kot vsa-kikrat, ko zadruga prireja bodisi izlete ali veselice, bo tudi ta priredba dobro obiskana.
Vzrok, da ženskega odseka toliko časa nismo ustanovili, je pač naša nevednost. Od kar nam je s. Anton Kristan stvar priporočal ter razjasnil njen veliki pomen, smo se začeli zanjo zanimati ter jo končno u-resničili. Tako je zadružnik A. Kristan 4 pripomogel s svojimi
kooperativnemu gibanju v splošnem.
John Groielj, član direkto-rija.
nasveti tudi naši zadrugi, in le je dobil Junko 14 glasov veči-' škoda, da ne bo mogel biti pri-ne. Potem pa se je začel vrišč, šoten na tej prvi prireditvi na-kajti Latinovim ljudem ni šlo vših zadrugaric. ki bi ga gotovo glavo, da on ne bi mogel biti j lepo pogostile. Ga bodo pa Nato so začeli z go- drugič, ko pride med ameriške
izvoljen, voranc^mi, v katerih je padla marsik&ka huda beseda na glavni odbor.
Ko je Latin prišel domov in se je začel mirneje posvetovati, so sklenili, da naj se obrne
zadruga rje.
Na prošlem občnem zboru je bilo tudi sklenjeno, da si zadruga ustanovi svoj pevski zbor, ki bo delal v njeno ko-
ČE POTREBNO, ALI STE ZA POVIŠANJE NAROČNINE?
Bellaire, O.—V prošli razpravi o formi Proletarca smo čuli vsakojake sugestije; vsi so bili za povečanje lista neglede v kaki obliki bi izhajal, nihče pa ni pisal ali kaj svetoval k gospodarski strani tega vprašanja.'
Za naročnino $3 dobimo mnOgo gradiva, ki je res vredno, da ga čitamo. Sam roman, ki sedaj izhaja v Proletarcu, je vreden te vsote. V povečanem listu je gradiva toliko več in to gotovo pomeni tudi večje izdatke.
Prijatelji naročniki, če smo za večji list—ali smo tudi za povišanje naročnine, če bi bilo treba? Npr. en oent za številko več se ne bi posamezniku dosti poznalo, list pa bi dobil 52c. (da bo vsota bolj prikladna za računanje, recimo 50c.) na leto več in pri par tisoč naročnikih bi to že nekaj izdalo. Če pa smo za ohranitev sedanje naročnine, tedaj je treba energično agitirati za pridobivanje novih naročnikov, in kjer je prilika, mu zbirajmo prispevke v podporo. Če smo za večji in boljši list, moramo tudi skrbeti za več agitacije, ki mu bo povečala dohodke.—Louis Pavli-nich.
J memtt, ako ne bi bile cent list n 8 straneh toliko v< kakor za revijo, da je bila velik« ovira spremembi. V slučaji je deloma odstranj« in grdvse priznanje eksel ter uJravnemu odboru tarča,ker sta upoštevala pi log kfba št. 27 v toliki m< ga dala na razpravo >ili klubi o tem tudi obveščeni. Klub št. s svojim kora/kom a pokret ¿n za list dol
nam bodi pozdravljen, Prol^arec", v svoji novi obliki in stran, je an tudi t sled le bo ta JSZ. mnog< Sod
POZDRAV NOVI OBLIKI
"PROLETARCA"! _
Chicago, III.—Nad'deset let je Proletarec izhajal v obliki revije in nad polovico te dobe, če ne takorekoč od začetka, so se pojavljale želje in zahteve, da spremeni obliko nazaj v časniAki format. Posebno na prošlih par zborih JSZ. je opozicija delovala v prizadevanju, da pridobi vodstvo in večino za spremembo. Tako so zbori izgubljali svoj dragoceni čas z debatami o obliki lista, namesto o predlogih, kako povečati agitacijo. Zdi se mi, da bi se na enemu ali drugemu prošlih
rist. Za prvo vajo se je prigla-, zborov dobilo večino za spre-
24. junija v Willow Springsu pri 26. avgusta v istem kraju kot prej-
Piknik "Saro' Stf ržinarju.
Piknik "Savo"
Koncert v nedeljo 25. novembra v dvorani SNPJ.
Razen na svojih koncertih je "Sava" nastopila na par dramskih priredbah kluba St. 1, nadalje na klubovi priredbi dne 1. maja, na slavnosti 25-letnice društva "Slavja" it. 1 SNPJ. itd.
Klub JSZ. je sodeloval tudi na piknikih socialistične stranke okraja Cook.
PREDAVANJA IN DISKUZIJE.
Leta 1928 so bila v klubu St. 1 sledeča predavanja in diskuzijet
Razprava o dramatiki 18. januarja. Zaitz, Bemik in Olip so imeli referate, potem je bila diskuzija.
"Argumenti nasprotnikov evolucije", predaval 27. januarja Ivan Molek.
"Akcija ta dom JSZ. in Proletarca", referirala o nji Pr. Zaitz in V. Ločnikar 16. februarja, potem je sledila razprava.
"Ameriika zakoni o doeol javen ju in naii priseljenci". Predaval 16. februarja Etbin Kristan.
Razvoj naših pevskih zborov v Chicagu". Predaval Fr. Alesh dne 24. feb., potom je sledila diskuzija.
"Razvoj dramo". Predaval dne 213. maroa Andrew Kobal.
"O pravilni negi sob" predaval dne 80. marca dr. Andrew Furkui.
O starem kraja predaval 24. avgusta John Olip.
"Moji vtisi iz Minnesote". Predaval 28. sept. Fred. A. Vider,
"Jugoslovanske podporne organizacijo, politika in Volitlka'," referiral dne 26. oktobra Fr. Zaitz, potem je sledila diskuzija.
"O moderni amerilki literaturi", predaval dne 28. novembra Ivan Molek.
"Ali moro biti dober socialist ob enem dober katoličan In obratno?" Diskuzija dne 18. decembra. Referenta I. Molek in F. Godfna.
Torej dvanajst predavanj oziroma razpravi Udeležba na enih predavanjih je bila, vzeto po našem čikaškem merilu, dobra, a
želeti bi bilo še boljše. Povprečna udeležba je bila 60 oseb.
Povprečna udeležba na koncertih in dramskih predstavah je bila, računano po prodanih vstopnicah, 400. Najboljše obiskana je bila opereta "Gypsy Rover", na kateri je bilo nad 550 oseb.
Prvi piknrk "Save" v prošlem letu, ki bi imel biti vrtni koncert, je pokvarilo slabo vreme, kajti deževalo Je neprestano^ves popoldan. Gmotni uspeh je bil vzlic temu zadovoljiv.
Iz števila teh priredb je razvidno, koliko deia je bilo treba l Člani in članice Kluba št. 1 delajo, in to ga je napravilo za eno prvih slovenskih organizacij v aktivnostih ne samo v Chicagu ampak v splošnem. V Chicagu je prra, in to priznanje ji daje tudi občinstvo s svojimi poseti. Upamo, da nam ostane naklonjeno tudi v tem letu, klub pa mu oblju-buje, da bo na polju prosvetnih in drugih aktivnosti storil, kolikor bo največ mogel.
v Peter Bernik, tajnik kluba št. 1 J. S. Z.
Ll- ...... ■.....—I
Papagaj pravi
Preklicano so letos slabi časi. Skoda, ker ni bil izvoljen Smith, bi vsaj slabše ne bilo.
(Če bi bU izvoljen Smith, tedaj bi ta nai papagaj valil krivdo za slabe ¿ase na "demokrate".)
cilj najbol je raz mu b
i a osmih straneh. En» kot je bilo naznanjeno, eška, in upam, da bo imelo zelo ugodne po« za naše gibanje in da ngleški del lista pridobil ned tu rojeno mladino prijateljev.
ugi, ki ste vodili propagando za spremembo forme lista—i ipeli ste, in sedaj je po»-trebn< dokazati, da se bo list v tej < >liki res laglje razširilo. V agi iciji so obljubili sodelovati ti ii zagovorniki revije, in tako s 10 vsi enotni, da je naš zširiti naš list kolikor mogoče. In mogoče ga riti v toliki meri, da bi omogočeno izhajati dvakrA na teden, ali pa bi izdajal >oIeg tednika že znan" stven i esečnik, ki bi bil istota» ko dob r učitelj v interpretira*» nju socialnih vprašanj ter znanstvenega socializma.
Ker Imo pristali v spremembo, je iikaj še vprašanje oglasov. Jez sem mnenja, da naj; bi se sprejemalo vse oglase, razen sefeda oglase od kandidatov kapitalističnih strank ter one, ki so stoprocentno švind"-^ lerski. Kot razumem, je pri proletarcu pravilo, da se odkloni fnarsikakšen oglas dvomljive fli zavajalne reklame, ki jih dHigi slovenski listi sprejemajo. In čemu naj bo ravno Proletarec na škodi.?
V naselbinah lahko mnogo storite, da dobi Proletarec več oglasov. Delavci, zahtevajte od trgovcev in profesionalcev, katere patronizirate, da oglašajo v Proletarcu.
Ako bomo delali na polju agitacije vsi in skupno, in če bomo listu pridobili oglasov, pa bo rešen tudi njegov gmotni pioblem, toda da se to zgodi, mora imeti tolikšne dohodke, da bi pokrivali stroške. Ta cilj se da doseči, in zanašam se, da ga bo dosegel Proletarec v tej obliki, medtem ko ga v prejšnji ni mogel.—Anton Vičič.
VESELICA DRUŠTVA ŠT. 126
SNPJ. V CLEVELANDU.
Cleveland, O.—V soboto 6. aprila zvečer priredi društvo "Cleveland" št. 126 SNPJ. ▼ spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair ave. veliko plesno veselico, na katero je vabljeno članstvo SNPJ. in drugo občinstvo. Vstopnina je 50c. za osebo. Igral bo popularni godbeni "Trio". Pripravljalni odbor zagotavlja vse, da bo zabave obilo in postrežba najboljša.
OKROŽJU JOHNS-TOWNA, PA.
Park Hill, Pa.—Klub št. 5
JSZ. priredi v soboto 4. maja majsko slavnost z obširnim sporedom, na katero opozarjar-mo vse tukajšnje organizacije in jih ob enem prosimo, da tega dne ne bodo imela svojih priredb. Slavnost se bo vršila v Slov. izobraževalnem domu na Franklinu. O programu več prihodnjič.—Adolf Krasna.
ALI VAM PROLETAREC UGAJA.
Če ste dobili to Številko na ogled, in vam list ugaja, si ga naročite čimprej, da si zasigu-rate redno prejemanje.


PRIHODNJA VZHOI O-OHIJSKA KONFEREF^ K JSZ. SE VRSl 23. JUl JA V BRIDGEPORT
GUncos, O.—Klub*» ii iru-itva Izobraževalne akcij SZ. že sedaj opozarjam, da i vr&i prihodnja konferenca i iali-stičnih klubov ter druSU Izobraževalne akcije JS! za vzhodni Ohio in West V rini-jo v nedeljo 23. jur i v Bridgeportu. To zborova e bo kot običajno v slovenski orani v Boydsvillu. Prične > ob 9:30 dopoldne. .1
"Proletarca" imamo p eča-nega in v novi obliki, s rugi obljubujejo, da bodo ag cijo za list in JSZ. povečali, i *ko je upati, da pride prei enje za naše gibanje tudi v t kraje. Dasi je naša prihodnj con-ferenca tedne pred na . je vendar želeti, da se nanj čim-boljde pripravimo, da <1 res konferenca, kakor je še i bilo v teh krajih. Ob enei apeliram na sodruge, da < Arže klube v aktivnem stanju ia i-majo pogosto kako pri dbo, pa četudi v maliem krož i, in da si na vsaki seji izbere, kak predmet za diskuzijo.
Potrudimo se tudi z n očili za majsko številko. Eni drugi se res na vso moč true o za list—posnemajmo jih!
Nace Žlecnberj nr.
AKTIVNOST Č1KASI|H SODRUGOV.
Chicago, 111.—V nedel ► 24. marca se je vršila konfc enca članstva socialistične št tnke okraja Coofc, ki je bila pi ično dobro obiskana. RazpoU enje je bilo jako dobro. Po F roči-lih funkcionarjev je bil ;pre-jet predlog, da se začne i irati organizatorični fond $2,( »0, v svrho, da se omogoči v < trajnem strankinem uradu s ilne-ga tajnika in pa enq pisaiiško moč. V ta fond je bilo libra-no na seji $225. Rabiti ne sme, dokler ne bo mi na vsota dosežena. Za stroške je znašala nabr ta $17.50.
Piknik socialistične tega okraja se vrši v ned^jo 9. junija v Riverview parli na No. Western Ave., tor istem prostoru kakor vsa to.	■■
V nedeljo 5. maja zveč bo vršil v Douglas Park toriju velik banket ob p ko bo v Chicagu zborovaliek-sekutiva socialistične stnike, v kateri so med drugim Vitor L. Berger, Morris Hilliuit, James H. Mauirer, James Oleal in milwauški župan Hoan. Vsi se udeleže banketa, poleg pa so povabljeni delegat j J in odborniki konvencije podporne organizacije Workmens CiScte in mnogi somišljeniki v unijah. —P. O.	1
KAKO JE KONVENCIJA KOMUNISTIČNE STRANKE ODPRAVILA FRAK-CIJSKE BOJE.
V New Yorku se je par dni prošlega meseca vršila konvencija Workers (Communist) stranke, kjer je bilo dirndaja in ringaraja kakor že dolgo ne. Reševali so namreč "frak-cijske spore" in jih "docela iztrebili", kakor dosedaj vsako leto od leta 1920 naprej.
Poročali so, da je bilo prisotnih 300 delegatov. "Militant", glasilo komunistične o-pozicije (Trockijevci), pravi, da je bila to konvencija "izbranih", subvenciranih delegatov, toda ker sta v stranki od kominterne favorizirani več ali manj obe frakciji (razen tretje, ki ^o predstavljajo izključeni Tiickijevci), je bilo vendarle mnogo nesoglasij in borbe za tajniški ter druge urade. Končno se je le dosegel "sporazum" na ukaz dveh odposlancev iz Moskve, in obe frakciji sta se izrekli za Stalinovo taktiko in proti Trockijevi ter vsaki drugi, ako jo Stalin ne odobrava. Vieme pa le ni bilo prijetno, in ko so bili "frakcij-
ski boji" že zopet desetič docela iztrebljeni in je bilo le Še par ur do zaključitve konvencije, se je začel pretep. Dele-
gatje obeh frakcij co si začeli voščiti dober večer prav po "fantovsko", kakor je v običaju v Rovtah. Tedaj pa je planila pokoncij pripravljena skupina "pevcev" in zaorila "In-ternacionalo". Vroči "frak-cijski" drugovi so se pomirili, kajti vsakdo mora vstati in peti» ali pa poslušati to himno stoje in molče. Ko hitro je bil zadnji verz gotov, je predsednik "v velikanskem navdušenju delegacije zaključil konvencijo". (Pripomba: Frak-cijaki boj se nadaljuje. Kakor poroča "Militant", so šli zastopniki obeh v Moskvo, da pojasnijo vsaki svojo stran ter vprašajo za podporo ali za odvezo, kakor bo že zahteval položaj.)
ANGLEŠKI TRGOVCI PROU-CAVAJO RUSIJO.
Iz Anglije je koncem marca odšlo v Rusijo petinpetdeset industrijalcev in trgovcev v svrho proučavanja ekonomskih razmer v Sovjetski Uniji ter zbližan j a med njo in Anglijo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsled premembe tiskarne smo morali v prejšnji tiskarni porabiti gradivo, ki ga je imel list v rezervi, in taiko je čakalo precej onega, ki bi že moralo biti priobčeno, na to selitev ter spremembo oblike. Radi obilice oglasov in pa ker se je nabralo mnogo gradiva, tudi v to številko ni še šlo vse, kar je nujnega. Čaka še par zapisnikov, ki bodo zaeno z drugimi prispevki priobčeni v naslednjih izdajah.
Majska številka. — Majska številka izide letos v tej obliki, toda bo zelo povečana. Papir bo enak kakor smo ga rabili za prejšnje majske izdaje, in gle-1
de vsebine in ilustracij se bomo potrudili enako kakor doslej.
Sotrudnike prosimo, da pošljejo svoje spise za majsko številko kmalu, vsekakor najpozneje do 18. aprila.
JUGOSLAVIJA IN GRČIJA ZA MIRNO IZRAVNA-NJE SPOROV.
Jugoslavija in Grčija sta sklenili pogodbo, s katero se zavezujeta, da bosta vse svoje medsebojne spore, Če jih ne bo mogoče rešiti med njima, predali v rešitev mednarodnemu razsodišču. Vojno med seboj absolutno odklanjati in vsled tega sta slovesno sklenili, da je med njima nikoli ne bo. *
tnke
"PROLETAREC" V NOVI TISKARNI.
V prošli številki smo poročali, da se "Proletarec" ne bo več tiskal v Narodni tiskarni, v kateri je bil dvajset let. V bodoče ga bo tiskala Atlantic Printing & Publishing kompa-nija na So. Crawford in 27. cesti. To je tiskarna, katero je prvotno ustanovil pokojni Martin Kanda za svoj "Glas Svobode", katera je sedaj last enega Slovenca ter par čefikih tiskarjev. Dala je ugodne po-ffoje, razen tega je v bližini "Proletarčevega" urada. Vodita jo Albin H. Skubic in James Korecky.
KOOPERATIVE MED AMERIŠKIMI FARMARJI.
V letu 1928 je delovalo med ameriškimi * farmarji 11,400 farmarakih nakupovalnih in razpečevalnih zadrug, ki so štele nad dva milijona članov.
NAŠA PRVOMAJSKA ŠTEVILKA
Ker je "Proletarec" spremenil obliko, izide letos prvomajska številka v novi formi, da se slovenske in druge jugoslovanske delavce po naselbinah z njo čimbolj seznani.
Upravni odbor smatra, da je za nas sedaj najvažnejše, da koncentriramo agitacijo za razširjenje "Proletarca" v obliki kakršno ima sedaj. Prvomajska številka — četudi letos ne izide kot revija — bo zelo povečana, bo tiskarna na boljšem papirju, bo ilustrirana ter bo vsebovala prispevke raznih so-trudnikov kakor naše prvomajske izdaje dosedaj. T
Cene so letos ZNIŽANE, in sicer velja posamezen iztis le lOc, kar je 15c manj kakor prejšnja leta. Vzrok temu zniianju je, ker hočemo, da izide prvomajska številka Proletarca v obliki časopisa ne manj kot v« deset tisoč izvodih.
Poskrbite za naročila. Če ne morete več, tedaj naročite vsaj kakih 5 iztisov, ako jih naročate kot posameznik.
Cene so : Posamezen iztis ..$ .10
10 iztisov.........95
25 iztisov........ 2.25
50 iztisov........ 4^50
100 iztisov ............8.00
250 iztisov ............20.00
500 iztisov ......38.00
1000 iztisov............70.00
Sodrugi, obljubili ste, da boste delali za razširjenje "Proletarca" z vso močjo, ko hitro izpremeni obliko. Tu je ena prilika. Mnogo ljudi ne ve,
kakšen je "Proletarec", kako je urejevan. Naročite jim prvomajsko številko, ki jim bo sigurno ugajala, in marsikdo bo postal naročnik. Poskrbite za naročila v klubih in društvih. Sporočite upravništvu čimprej, koliko izvodov želite. Če morete dobiti kaj oglasov, jih pošljite. Ako želite v tem podatke, pišite upravništvu.
Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov JSZ. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v "PROLETARCU".

Socialistični Pevski Zbor
"SAVA"
(odsek kluba št. 1, J. S. Z.)
Chlcego, lil.
V NEDELJO 7. APRILA 1929
V DVORANI t S. P. S. 1126 W. 18th St. (blizu Racine Ave.)
"ZADRUŽNA BANKA V LUBLJANI' H
JUGOSLAVIJA, EVROPA	____
V LASTNI HlSl. MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA VSEM ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, f-A»TI'
1.)	d.«., .. ¿uv.nj« k* vlog. n. hranila. Iu.ji*l«. M t.k«& r.žun, pr.ll ».,b.l,i«n- ob«-
«.) p^r!!u""n".'jc.n.ji. do*t..o d.n.rnih p.Mik I» Am.rlk. T	I» obr.fo.
3.) po«r*duj« . TMk (Mpod.Mkih I. fln.ninlk i.d.*.k kitro m po »«i.
IW. ki §e nune r&v. podrti t .Uro domovino, naj »e nok.le «. «iun Zadruln, ^n^ n. Th. .Ud Bank .» N.. Y.rfc, lTlS U.i.a s,..r., N.w Y«k. N. Y., «toč«««, naj M Zadruino banko o Um ob-
_	J. h nuiogj prUnalnth ptem n. ra^ol^o. Obn>l.)te M T v»eh potrrbah xa .Url
te, rr.ffiftfirtft.i .V??,'-,",', nmmVHM ...............................

SPOMINSKA
PLOŠČA
Narodna spevoigra v štirih dejanjih s predigro
Spisal J. Špicar.
Začetek točno ob 3.
VSTOPNINA: V predprodaji 75c—pri blagajni $1.00
Dvorana odprta ob 2:30 pop.
Spremlja orkester.
Bnsambeli
v PREDIGRI.
Boitjan Novit», kočar
Ivan. njegov tin —____
Marjetic», sirota
. Jotaph Gcrbajs .Louis Žal. .Alica A rt ach
Patar, prisUvnik----------------------C bas. Poforalac
Boltaiar, hlapec_____________________ C has. Ranar
Micka. Franca, Ančka, Lojsa.
dekle
V GLAVNI IGRI*
Župan Pisar Učitalj
Gostilničar Matija__________
Patar, pristavnik Boltaiar, hlapec Micka, dekla Franca, dekla Ančka, dekla Lojsa, dekla
Marjatica, v službi pri Matiju _______
Canka, pomožna natakarica pri Matiji
Ivan Novin ................—...—.................
Sluga okrožnega urada _________________
1.	svatovalac
2.	svatovalac
Mary Udovich Christina Ranar Mirni Rojina Anna Mihaliiž Hlapet In dekle
.Anton Andras Andrew Miiko Donald J. Lotrich Frank Udovich
pri županu
Chas. Pogoralac
Chas. Ranar .. Mary Udovich Christina Ranar / Mimi Rojina Anna Mihalžiž .... Alica Artach
_____Katharina Bauk
_____Louis Žala
______Joseph Zupane ich
John Rak _______Joseph Golob
Občinski svetovalci, hlapci, dekle, godci, pevci, ljudstvo, otrdci.
Dejanje se godi v starih, dobrih časih, ker bi kaj takega dandanes seveda ne bilo mogoče.
Režiser ANDREW MlSlCO.
Zborovodja JACOB MUHA.
Sodeluje MRS. MARY MUHA.
Petje spremlja KOLUDROV ORKESTER.
Po igri prosta zabava in ples.
Prihodnje priredbe kluba St. 1, J. S. Z.: V nedeljo 28. aprila koncert elevelandskih pevcev L. Belle, A. Eppich in F. Plut v dvorani S. N. P. J. — V sredo 1. maja običajna prvomajska proslava z obzirnim programom i sto t am.

0
"PROLETAREC'
NAJ POSTANE NAJBOLJ RAZŠIRJEN JUGOSLOVANSKI LIST
STO ŠTEVILKO "Proletarec" ni več revija, kajti prišel je pred vas v časniškem formatu—obsežen kakor v regularnih izdajah še nikoli ni bil. Želji onih, ki so se za to spremembo trajno potegovali, je končno ugodeno. A uprava lista HOČE, da bo s spremembo ustreženo VSEM naročnikom, in zato se bo potrudila, da stori od svoje strani kolikor ona more. Ostalo pa je odvisno od vas.
"ProleU&ec" je s to itevilko povečan za 13 strani dosedanjega formata, kar znači
A4	4	'
676 STRANI PREJŠNJE OBLIKE POVEČANJA NA LETO, AKO GA OHRANIMO V TEM OBSEGU.
I
676 dodatnih strani pomeni, da dobite štiriintrideset številk obsega kakor je bil Proletarec dozdaj VEC na leto, kar je resnično povečanje lista.
"Proletarec" v tem obsegu je OSEM KOLON VEČJI kakor je bil do decembra 1918, ko je spremenil obliko iz časopisa v revijo.
Osem kolon vsak teden več pomeni v teku leta povečanje sedem številk obsega kakor ga ima ta izdaja in poleg tega še 26 kolon.
"Proletarec" je povečen v toliki meri, ker so bile okolščine pri tej spremembi za list u-godne, vprašanje pa je, če bomo mogli to povečanje tudi ohraniti.
BOMO, če izpolnimo obljubo, da se vsi lotimo z vso močjo agitacije za razširjenje lista takoj, ko mu bo oblika spremenjena.
"Proletarec" bo v bodoče prinašal redno tudi ilustracije in mnogo več gradiva kakor dosedaj. Čimlaglji bo njegov boj za obstanek, toliko več pozornosti bomo lahko posvetili nalogi za izboljšanje lista.
Pridobite mu naročnikov. V svrho, da bo klubom agitacija olajšana, jim priporočamo, da naroče večje število izvodov ter jih razdele in tako seznanijo nenaročnike s Proletarcem. Cena listu od deset izvodov ftaprej za razdajo je samo 2c iztis. Torej deset iztisov 20c, 50 iztisov $1 itd. Naročite jih takoj, kajti ta znižana cena ostane v veljavi le nekaj tednov.
"Proletarec" bo v tej kampanji za svojo razširjenje potreboval tudi gmotno pomoč. Ako nimate prilike, da bi mu pridobili novih naročnikov, mu lahko pomagate v agitaciji s kako vsoto, katere izkazujemo pod rubriko "Listu v podporo". Vprašajte za prispevke v ta namen tudi druge naročnike in somišljenike.
Pomoč listu so tudi oglasi. Pridobite trgovce, profesionalce ter razna podjetja, s katerimi imate opravka, da bodo oglašali v "Prole-tarcu".
Oblika lista je spremenjena, poleg je, kot navedeno s številkami, povečan. In sedaj, ko je debata o formi Proletarca končana,
N
1
in se je večini ustreglo, pojdimo VSI na delo, da postane Proletarec hajbolj razširjen jugoslovanski list
I
PROLETAREC
Liât ma informé* dmlavtkmga l j ud »t va 1 shaja Tlak četrtek
Izdaja Jugoalovanaka Delavska TUkovna Druiba,
Chicago, 111.
Glaaîlo Jugoalovansk« Socialirtižn« Z«<
NAROČNINA m Zedinjene driave in Kanado, *a celo leto 3.00; *a pol leta $1.76; za četrt leta $1.00 — Iaosesnstvo: z» celo leto $3.60; u pol leta $2.00
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za ptfoMitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Woifcmen's Publishing Co., Inc. Established 1906
Editor ~ Business
er.
_____Frank Zaitz
Charles Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year 3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
Address*
PROLETAREC
3639 W. J6*k St., Chicago, III.
Rockwell 2664
Dobre In ilabe {spremembe
Človek si želi izprememb. Enoličnost je umoma. Vedno enako delo napravi iz delavca avtomat, ki se premika pri svojem poslu natančno kot stroj. Je del stroja. Zato si človek vzlic svoji prirojeni konservativnosti želi raznoli6nosti—potuje, išče kje bi kaj novega videl ali slišal, izboljšuje dom, kmetijstvo, stroje in sebe.
Nekateri dopisniki so v razpravi o spremembi oblike Proletarca argumentirali, da so spremembe potrebne tudi za liste—in da jo glasilo JSZ. nujno rabi. Dosedanja forma se jim je zdela preveč monotona, in vsled tega ni imela moči, da bi apelirala na širše kroge naših delavcev, ki še niso naročniki Proletarca. Toda tudi revijo se lahko spreminja ne da bi se ji spremenilo obliko. Treba pa je sredstev. Lep magazin stane. In zato ni bilo mogoče izdajati revijo z apelujočimi slikami na prvi strani, ni bilo sredstev za boljši papir, ne za ilustracije. Gradivo pa je čitate-Ijem ugajalo, in v tem oziru Proletarec v prejšnji formi ni bil slabši kot so druge ameriške politične revije. Ako bi ga spremenili v mesečnik, bi lahko izhajal na 68 straneh in imeli bi res lep magazin. Toda našemu pokretu je potreben v prvi vrsti tedniik in to v taki obliki, ki napravi že na prvi pogled vtis propagandistične publikacije.
Nekateri naši prijatelji imajo bojazen, da pomeni ta sprememba konec Proletarca. Ce bi bila uprava kaj takega domnevala, se ne bi odločila zanjo. Spremenila je listu obliko v prepričamju, da bo to korak k razširjenju Proletarca. In ni se motila, kajti Proletarec bo rastel v cirkulaciji in vplivu, in z njim J. S. Z. Sprememba za katero smo se odločili, je sprememba na bolje, in to je, kar šteje.
Kai smo? Samo Slovenci?
Velikokrat se socialističnemu gibanju med ameriškimi Slovenci očita, da je zanemarjalo "narodnost"—to je, da je pozabilo gojiti med naseljenci čut ljubezni do materinščine ter naroda, iz katerega izhajajo. Taka trditev je neumestna in ne soglaša z resnico.
Slovenski socialisti *v Ameriki so storili iž-med vseh faktorjev največ za slovenstvo, pa bilo v J. S, Z., v podpornih organizacijah v katerih so aktivni, ali na prosvetnem in kulturnem polju. Storili pa so mnogo zato, ker se niso opajali s frazami takozvanih "patriotov", narodnjakov in "narodno kipečih" rodoljubom, pač pa so delali med svojimi tovariši delavci kot DELAVCI. Nihče ni toliko storil za razblimjenje teme med ameriškimi Slovenci, kakor slovenski socialisti, in nihče nima na polju kulturnega udejstvovanja v naši javnosti toliko zaslug, kakor slovenski socialisti.
Predno si mogel Slovenca dvigniti iz "av-strijanstva", si ga moral zbuditi duhovno. Moral si mu dopovedati kaj je, pripraviti si ga moral v človeški ponos, v razredno zavest, da se ni tresel pred vsakim bossom. Moral si mu pomagati v borbi proti krvosesom, moral si ga ščititi pred pijavkami, ki so Be vse-savale vanj ter mu srkale težko prislužene cente.
Kdor prihaja s trditvami, da so slovenski socialisti v Ameriki v slovenstvu kaj zagrešili, dokazuje le, da ali ne pozna razmer ter razvoja našega naseljeništva, ali pa, da si želi "narodnjaštvo", ki bo služilo njim v ožjem smislu ter "dolarskemu patriotizmu" v širšem. Mi nočemo ne enega ne drugega. Mi ostanemo socialisti in kot taki bomo šli s svojim delom naprej neglede na ovire ter "o-pozicije".
Kadar je vino v butici, je pamet v steklenici.
* t
Bolje vedeti in boljše vedeti je dvoje. Na bajonete se da opreti, ne da se pa na njih sedeti.
O novi obleki.
Anton Garden.
Sprememba in raznoličnost je krasota življenja. Človek je čudna žival: navadno se drži starih tradicij, navad in običajev z vso močjo svojega bitja in ob enem si v dnu duše želi raznoličnosti in sprememb! Posebno je to resnica pri človeku s širšim duševnim obzorjem, katero ga tira s holma na holm, sem in tja, naprej in zopet nazaj. V vsakdanjem življenju se človek ne počuti zadovolajega, ako ni ta njegova želja po spremembi—lahko povsem psihologično urgiranje—vsaj delno zadoščena. In kljub ti splošni človeški lastnosti, ki je med civiliziranci univerzalna, se vzlic temu boje in bore proti novotarijam. Ta paradoks ima razliko le v načinu in bistvu z ozirom, kaj si človek želi in česa se boji. Eden si želi to, drugi ono; eden se strese pred tem drugi pred onim. Človek si želi nove obleke ali novih čevljev; toda kljub tej želji, ki lahko izvira iz faktične potrebe ali pa radi "mode", se njegova noga bolj dobro počuti v rabljenih čevljih kot pa v popolnoma novih.
Glede spremembe forme "Proletarca". 2e štiri a]j pet let vsi trdimo, da to vprašanje ni važno, oziroma ne toliko kolikor to prikazuje periodična pojava tega vprašanja. Za mojo osebo mi to že toliko preseda, da bi o njem rajši molčal kot pa eno samo besedo o tem spregovoril. Ker pa urednik želi, da še enkrat (upam, da zadnjič) spregovorim par besed o tem, evo vam! Na zboru J. S. Z. leta 1926 je vzela diskuzija o vprašanju, ali naj se Proletarca spremeni v formo časopisa ali • naj ostane še nadalje revija, precej ur. Rezultat je znan vsem, ki se zanimajo za naš pokret. Na zadnjem zboru smo bili bolj "tolerantni" in se tega vprašanja ni tiralo v ospredje, vsaj ne z vnemo od strani zagovornikov spremerfibe. Zgleda vse preveč malenkostno. Na obeh zborih so zagovorniki stare forme trdili in za to trditev navajali tudi številke v prilog njih stališča. Po zadnjem zboru je pisec teh vrstic pričel sam računati in meriti ter je pronašel, da se dajo vsi argumenti zagovornikov stare forme, z ozirom na ekonomijo lista, definitivno ovreči in na glavo postaviti. Namreč, da obsega stara forma revije približno velikost štiri strani sedem ko-lonskepa časopisa; nadalje, da so stroški časopisa enake velikosti manjši kot pa stroški revije. In ko je zadnjič tajnik zveze objavil proračune raznih tiskarn, je to poročilo glede cen tudi potrdilo dognanje pisca teh vrstic.
To je bil glavni vzrok, da je klub št. 27 ponovno zavzel akcijo za spremembo forme. Pisec je bil seveda instigator te akcije. Drugi vzrok, vsaj kar se moje osebe tiče, da se je ideja zopet sprožila je bil tudi ta,, ker se mi je videlo, da je Proletarec tekom zadnje predsedniške kampanje padel ob cesti. Proletarec je in mora biti v prvi vrsti agitacijski list. Ne v ozkem in dogmatičnem pomenu besede temveč v širšem smislu. In prva potreba agitacijskega lista je, da je agitacijski. To pomeni, da mora biti urejevan tako za oči kot za čustvo in intelekt. Lepše kot je urejevan s stališča tipografične tehnike bolj privlačen je za oči in tem prej ga bo povprečen človek pnčel čitati. Ocenjevati estetišen čut čitatelja kot za nevažno vprašanje, je to na škodo vsakega lista. In s tega stališča, naj se odkrito izrazim, ni Proletarec v Gtari formi imel nikakega apela za mojo osebo.
In ko sem tekom zadnje kampanje opazoval čitatelje Proletarca z ozirom v koliko jih bo list priklenil na platformo in kadidate socialistične stranke nisem bil z rezultatom prav nič zadovoljen. Lahko bi naštel redne čitatelje Proletarca pri katerih je Smith našel gorkejsi kotiček v njih srcu kot pa Norman Thomas. In delni odgovor ti čudni situaciji sem našel v neatraktivnosti Proletarčeve forme. Mislil sem si: Ako bi imel list format časopisa, imel lepo tipografijo, prinašal atraktivno sestavljene kampanjske članke in gradivo z vabljivimi naslovi, katerih namen je pritegniti pozornost čitatelja, bi se magičnost kandidata Smitha gotovo ne vsadila v srca tistega dela Proletarčevih čitateljev, ki stoje na obronku socialistične misli. In rečem brez obotavljanja, da ako bi bil v teku zadnje kampanje Proletarec izhajal v formi časopisa bi bil z ravno istim čtivom vsaj petdeset procentov bolj efektiven z agitacijskega stališča kot je v resnici bil. To je seveda le moje mnenje, katerega nikomur ne usiljujem.
Sedanja Proletarčeva številka osmih strani in sedmih kolon je blizu polovica večja od prejšnjega Proletarca. To znači veliko povečanje lista. Ce je to povečanje lista, brez povečanja delavnih sil v uredništvu, tudi dobro, je seveda drugo vprašanje.. Moje mnenje je bilo, da je bil urednik že prej preobložen z delom. Resnica je, da je Človeška delavna in duševna sila ekspanzivna. Resnica je pa tudi, da v obeh slučajih obstajajo gotove limitacije, posebno pri duševnem delu, katere se udej-stvujejo na svoj način prej ali slej. In ako kvaliteta lista ne bo s tem povečanjem trpela, toliko boljše za Čitatelje in za naš pokret. Majska številka, koledar, precej obširno ko-respondiranje poleg urejevanja povečanega Proletarca, to, se bojim, bo imelo -le posledice za urednika kot za list. Sest strani s šestimi kolonami, kar bi bilo prilično povečanje, bi po mojem mnenju v obstoječih razmerah zadostovalo. Boljše je napredovati korak za korakom kot pa v enem zamahu narediti večji skok kakor ga je mogoče prenesti.
PREMOGOVNIK KINL0CH, V KATEREM JE EKSPLOZIJA UBILA 4 RUDARJEV
VHOD V PREMOGOVNIK, KATEREGA JE 21. MARCA RAZDEJALA EKSPLOZ
Eksplozija v Ki n loch premogovniku, kateri je posest Valley Coal kompanije, blizu Parnassuja mogarjev, nad 200 pa se jih je rešilo. — Prošlo leto je bilo ubitih v ameriških premogovnikih 2, pa je bik) poškodovanih. Januarja t. 1. je bilo ubitih 177 premogarjev.
vščipci

"Slabi časi.*'
Vsepovsod slabi časi! "Slabo delamo, plače nižajo, še slabše se obeta," pripovedujejo poročila. Zakaj pa imamo prospe-riteto ter njenega Hooverja? Kajne, če bi izvolili socialiste, bi nastali "slabi časi". — A. Dermota, Pa.
I načel, in poskrbe naj, da dobi samozavestno, sposobno in energično vodstvo.—C. K.
Aleksander in Hrvatje.
Kralj Aleksander bi rad pridobil Hrvate in jih tolaži. Povišuje nekatere v važne službe, pripoveduje jim, da se preseli za nekaj časa na Hrvatslko, in pa, da bo bodoči otrok kraljeve dvojice rojen na Hrvatskem, kamor se kraljica preseli pred porodom. Jako "preudarno" in "pametno"—da se pridobi "seljažiko" politiko.—I. Pme-
Volitve so končane—
Ali ste opazili, sedaj, ko je že mesece po novembrskih volitvah, kako izpolnjujejo izvoljeni gospodje svoje obljube? Kazni poostrujejo, z ljudi se norčujejo, nove ječe grade, električne stole instalirajo in iz 1 prohibicije kujejo Še večjo farso za še večje krivice in še večji graft. Doli z umazano kapitalistično politiko!—J. Demšar.
v»c.
Ali je Lindberg zatemnel ?
Lindberg — mmmm — tako zal fant, tako mlad; pa ledek je tudi! Tolikšno zanimanje zanj, pa gre in si ga pokvari. Zaljubil se je v Morrowo hčer, ki ima veliko doto in njen ata je vpliven diplomat. Tako je Lindberg izgubil svojo mag-netičnost, ne pa popularnost. Ko postane «*ta, se najbrž zgodi tudi to. Te vrste heroji so oboževani le če so lepi in mladi ter led i k in frej.—Slab humorist.
Trockij, deportacije in revolucija.
Leon Trockij bi šel rad v kako deželo, kjer ne bi bil na poti in bi imel družbo ter bi za silo pozabil na nehvaležnost sveta. A se ga vse branijo. Komunisti v Nemčiji pravijo: Trockij ne sme sem, in sekun-dirajo jim kajzerjevci in drugi realkcionarji. _ Čudno — včeraj še nezmotljiv papež, danes izobčenec ! V diktaturah ni nobene logike, pač pa samo komanda! V komunističnih strankah je toliko prismodarije ter la-kajsikega papagajstva, da so z njim napravili delavskemu gibanju izven Rusije veliko več škode kot koristi.—Arhivar.
"Kretanje na lijevo."
Cikaški "Radnik" ponavlja za "Daily Workerjem" o stalnem kretanju američkega rad-ništva na lijevo. Da, ako so arene, v katerih se vrše "prize-fajti" na "lijevi strani".—I. Pi-nevic.
Obupna prošnja, naslovljena na starokrajske urade.
Kadai* pošiljate organizacijam v Ameriko dokumente ali | kar že, obupno prosimo, napišite poleg svojih nečitljivih podpisov tudi čitljiva imena.— R. K.
Dr. Korošec poslanik na 105 akrih.
Ne vem če je bila tista vest resnična ali ne, ampak vseeno, dr. Korošec je postal srečno poslanik pri papežu, ki ima sedaj tudi posvetno oblast in vlada nad 105 akrov veliko državo. Je pa mnogo večja kot to, kajti tudi Slovenija, Poljska, Italija, Slovaška, večina Madžarske in ameriški Irci, nekaj Slovencev, Nemcev itd. v Ameriki pripadajo papeževi državi. Korošec je torej prišel vzlic državi sto petih akrov na važno drplomatično mesrto, kjer uživa zasluzeni (ali pa nezas&uženi) počitek.—Janez Spoznavalec.
"Ne vlačiti 'starokrajske politike' v SNPJ!"
Tukaj ni stari kraj—tukaj so drugačne razmere, zato proč s starokrajsko politiko in staro-krajskimi špetiri. To se pravi -—tukaj ni potrebe za delavsko politiko, ker se delavcem dobro godi. Ni stavk, ni sodnij-dkih prepovedi, policijski količki ne padajo po delavskih glavah, in ječe niso za stav-karje, ker stavk sploh ni. Tukaj so vendar "drugačne razmere"! Torej—ampak šalo na stran. Kobal, Drozina, Tekauc ete., 4iar poglejte v razprave^ pravilih, pa boste videli, kakšen veter brije "proti plačam" glavnih uradnikov, dasi niso nič "extra"! Le poslušajte jih: Nam se godi od hudiča slabo, skoro nič ne zaslužimo, trdo delamo, smo zbiti do smrti, denarja ni—na kratko se to pravi: Godi se nam skrajno slabo, pa naj se še vam, se bomo vsaj boljše počutili!
Tukaj je polje za vas—pomagati tem ljudem, ki so prišli iz naših malih vasi, k izobrazbi, k večjemu ponosu, k popolnejši organizaciji in s tem k boljšemu kruhu. Izobrazba teh delavcev pa mora biti delavska, če hoČele, da kaj zaleže, in upam, da me vsakdo razume, kaj mislim.—F. Z.
, Pa., je ubila 48 pre-1 rudarjev, nad 20,000
Adil, vnet frančiškan, ki res, kar ori za večjo čast in slavo] bož. . V pridigah so posebno cika na Prosveto, Proletarca in S PJ. Potresa ni bilo, ker' ta k ij ni vulkaničen. Druga-; če j tieba tukaj težko delati in d o se težko dobi; plače so zelolalike.—Krivoverec.
N gres cam Sepi —d
Nova SNPJ.
fs je glavno mesto pro-nega bloka, s podružni-v Chicagu i n Detroitu. pravi, da bo že pckazalj je tudi Lewisu pokazal in 3 da konec tiranstva v SNPJ. tre u ne "zmaga", weli,i>f| mora po vzgledu razkola v! UM napravil razkol tudi v SNF . Nekaj društev se bo gotovo 'odcepilo'* tudi v teh krajih, e se bi z njimi hotel odcepi : milijon ali dva dolarjev od $ upne blagajne. Cepitev brez ikase bo pa težka stvar, j Vsee 10, pazite na tiste delegate, k/ne bodo reprezentirali fn-tereJov SNPJ., pač pa "blokov-skei—A. D.
United Front.
V kampanji za občinske volitve v Duluthu, Minn., so naši workerašiki prijatelji v imenu "united" fronte manevrisali, nominirali in argumentirali, vse s stališča "edino prave revolucionarne taktike". In ker so otročji, vselej vse izgube, poleg pa še škodujejo ostalim delavskim skupinam.—Reporter.
Proč • socialisti!
Proč s socialisti iz SNPJ., kajti to je "slovenska podporna organizacija, nepristranska po svojih pravilih in nestrankarska". To je geslo, okrog katerega se združujejo švigašva-ge, malovaški politišni, kompa-nijaki špijoni in tolmači, kru-hoborriki aspiranti za urade, polovičarji in maščevalni tipi. Eni, ki so zavedeni vsled vpliva teh tipov, mislijo pošteno, in tudi nekaj razredno zavednih* petičnih konservativcev ima poštene misli delavski duh iz SNPJ. pošteno iztrebiti. Zavedenim svetujem, naj pogledajo po svojih zaveznikih v "progresivnem bloku", kakor so pogledali v Waukeganu, ter poskrbe, da «rtane SNPJ. tudi v bodoče organizacija zdravih
Propaganda za "neatrankar-stvo" v prid sitrankaratva.
. Math Tekauc od druš. št. 53 SNPJ. v Collinwoodu propagira v dopisu, da naj postane SNPJ. striktno brezbarvna in breznačelna, brez duše—in če bi bili tisti dopis napisali v col-linwoodskem farovžu, ali pa frančiškani v Lemon/tu, bi ga ne mogli nič boljše. Propaganda, kakor se jo oprijemajo razni tekavci, je voda na mlin na-zadnjaštva, reakcije in kleri-kalizma.— Jerry Pengov.
Besede, besede, besede.
Nekdo je nekoč dejal "bese-de, besede, besede", morda je bil Shakespeare, in to mi je prišlo na misel na slavnosti 5-letnice S. N. D. v Clevelandu. Človek mora nekaj govoriti, pa govori o slogi, o delavskem trudu in stoterih lepih rečeh, ki jih imamo na take praznik«, kakor v starem kraju potico na božič in velikonoč ter špehov-ko na pustni torek.—Filozof.
Misijon v New Duluthu.
Misijona v New Duluthu so se udeležili vsi napredni in ne-napredm rojaki razen štirih. Napredna misel napreduje.— Reporter.
Misijon na Elvju.
(Zapoznelo.) Na Elyju je v postnem času klical grešne in dobre rudarje ter njihove žene in otroke k iz pokor j en ju sveti misijon. Vodil ga je father
G »razni prašek in general
Živkovič.
C meral Živkovič je v imenu dik iture v Jugoslaviji prepoved 1 dijakinjam pudranje ob-raziv. * VRadnik" se s to odredbo ne strinja, a jaz pravim: a odredba, toda veljaiti bi morala za vse ženske. To bi bity le njim v prid ker taka od-a najboljše protektira njihovo nežno kožo.—Cleveland-
Jm
Grdina in predavanja.
Na konferenci 6.-7. marca v S. N. D. v Clevelandu je dejal predsednik KSKJ., da je za izobraževalna predavanja. "ImsH mo velik avditorij, pa nič predavanj v njemu! Tiščimo se le v mali sobi Narodne čitalnice."1 Grdima se moti, kajti v avdil riju so se že vršili shodi in davanja, toda morda jih on m smatra za izobraževalne, k< jih niso vodili frančiškani pobožnjaki kakor je gosj Lojze Pire.—Clev. osa.
Zanimiv del "Proletarca" i dopisi. Pristopite v krog na tik dopianikov ter aotrudnikov tudi vi.
OBE NOGI DBL ISTEGA KOSA
J
(Jugend. Munich).
'Bolečin« na vaši deeni nogi prihajajo od atarodti!" 'Nikakor ne! Saj je moja leva noga ravno toliko star*.'
"ZARJIN" KONCERT V NE DELJO 7. APRILA V CLEVELAND U.
Novost na prihodnjem koncertu "Zarje", ki ee vrli v nedeljo 7. aprila ob 7. zvečer ▼ Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., bo prizo»- iz "Desetega brata" s petjem. Nad Bppich bo Martinek—deseti brat. Ves koncertni programi obsega deset točk. Vsakdo bo zadovoljen z užitkom, kajti "Zarja" ne verjame ▼ "razočaranja", pač pa v—u-ipehe.
Zavzela se je, d|tVvprizori veliko slovensko opero, komponiral rojak, njen zborovodja—in bila Je triumf! "Zarja" je izvajala že mnogo težkih pevskih skladb, imela je že mnogo koncertov s "pisanimi" programi, da se ogne enoličnosti, in tej tradiciji zvesta bo tudi na koncertu prihodnjo nedeljo. Spored je naveden v oglasu v tej Številki.
Najtežje je večno "vabljenje" na prireditve. "Pridite, zbor zashiži vašo naklonjenost,"—pisati tako je n*"Tx>dnn in neprijetno, človek bi rad na kratko povedal, pridite vsi, koncert "te dober. A m pak ne gre, v Ameriki—-pravijo, se ne
FAMOUS RUSSIAN STANDING RIDERS with
101 RANCH WILD WEST A CIRCUS
At new Chicago Stadium starting March 30.
Wlien the Miller Bros. 101 Ranch
Real Wild West and Circus opens its iS day engagement at the new Chicago Stadium, on West Madison St. and Warren, on March 30th, Chicago will have an opportunity of witnessing, for the first time, the greatest wild west show and circus ever put m tour.
More than 1100 people and 600
animals ara carried with this tremendous organization and every feature offered during the tented season
opravi nič brez reklame. In zato pisarimo in oglašamo, se učimo na vajah, tekamo iaka-joč pripomočke, in ko pride dan koncerta—gledamo. "Ali jih je že mnogo v dvorani?"— MNe áe—začeli so počasi éele prihajati."
Odgovor prihodnjo nedeljo naj se glasi: "I>vorana je bila P°l"na, 'Zarja' je pela izborno, občinstvo pa je bilo tako zadovoljno, da se Je zabavalo še dolgo po koncertu v spodnji dvorani."
Koncert, kot rečeno, bo ob 7. zvečer. Po programu bo plesna veselica v spodnji dvorani, na kateri bo igral Ivanu-orkester. Vstopnice na korícert^so 75c. in $1.—Prijatelj 4>Z£rje".
KAKO JE DOMOVINA SPREJELA UMETNIKA, KI JE POSTAL SLAVEN V TUJINI.
"Spominska plošča, narodna spevoigra v štirih dejanjih s predigro. Uprizorjena bo v Chicagu v nedeljo 7.
aprila.	t
will be presented at the new Stadium.
Cowboys, Indians, riders, ropers, Mexican vaqueros and Russian Cossacks will view with the crack European cavalry troops; a galaxy of •Otstanding European equestrians and gymnasts will present a picture of the old world from the time of Julius Caesar down, even to the holding of a thrilling chariot race in «Mch four horse teams battle for first place.
"Suicide" Ted Elder, holder of the title of World's Champion Cowboy will be on hand and this year will do his famous two horse, Roman standing hurdle over an automobile.
Three herds of elephants are carried by the 101 Ranch and they will all be teen in action in the huge arena at one time.
Performances will be given twice My at 2:15 and 8:15. P. M.
A downtown ticket office has been •pened at 78 West Madison street opposite the Morrison Hotel where ticket« may be secured at prices no higher than at the box office.
Fant, ki ni hotel biti hlapec, ne pastir v rodni vasi, se je poslovil od dragega mu dekleta in od očeta ter odšel v svet. "Nič ne bo iz njega," so ugibali ljudje, ki neprestano brskajo s svojimi metlami pred tujimi pragi. Je nekaj ljudi v naši vasi, ki so pametni, ki se ne strašijo reči besedo ali dve za resnico, ampak množica—ta grabi seno, poje, opravlja in si mrcvari dneve kakor najboljte '^zna in more".
Človek ambicij pa se muči v tujini za kruh in si kleše pot navzgor. Spoznajo njegov talent, in svetu je odkrit nov vir-tuoz. Rodni trg izve za slavnega sina, in občinski možje se spomnijo važnosti, ki jo ima spominska plošča. "Uzidamo mu jo," so sklenili. Občinski pisar, važna glava—ta skrbi, da se vse lepo zapiše, posebno še sklep, da bo na tem slavlju velika pojedina. Dobre pojedine so v takih trgih in vaseh redke—in čemu se bi človek ne veselil nove maše ali pa povrat-ka velikega umetnika v domovino! Morda bo dal celo za pijačo! Naš umetnik—tako gre glas o njemu od ust do ust, je v tujini postal ne le slaven, nego tudi bogat. Zato pa je tujina tako spoštovana! Človek se poslovi od domačih in gre z upanjem, da bo v širokem svetu bolje—da bo več kruha, kakor pa ga je bilo doma. Pa se
komu posreči, da v tujem svetu kaj postane, ali da obogati—in vsi doma se vesele njegovega uspeha in sreče.
Tudi v rtašem trgu so se veselili. Njihov sin se povrača bogat in slaven. In ibo slavnoSt, skoro kakor pri novi maši, in bo veselo, skoro kakor na velikem žegnanju. Toda nekdo je z nesrečno roko posegel vmes —in kakor bi odrezal—domovina je na mah pozabila svojega sina—kajti sporočili so občinskim možem, da ga jim vračajo iz tujine, ker je v nji izgubil svoje zdravje, roko in vid. Nobena občina ne sprejema rada revežev—in ljudje z metlami so zopet na vso moč opletali z njimi pred tujimi pragi.
Umetnika, pripeljejo—saj ni umetnik, samo ubožec je, ki se je vrnil občini v breme! Je slep, brez roke. Pravijo, da je malo ljudi, ki bi bili, s teboj v nesreči. Naš umetnik ima nekoga—dekle, ki jo je zapustil z obljubo, da je ne pozabi, ga ni pozabila. Zavzela se je zanj v tej bridki uri in je z veseljem prevzela nase breme—da mu bo stregla, kajti ko bo čutil, da ni docela pozabljen, mu bo1 lahko pri srcu.
Je pa ta umetnik človek, ki je prišel, da preiskusi domovino. Ali ga bo slavila samo zato ker je prišel slaven? Bomo videli, si je mislil, in je storil, da je prišel kakor opisano. Vse slavnosti so preklicali—toda ko je bil on sam s svojim dekletom, je odvzel očala, izpulil roko izpod obveze—in pred njo je b»l zal in zdrav—nič slep ... "To sem storil, da vidim, kako bi me sprejeli če bi prišel v takem stanju. In sem videl. "Objel jo je, nekje na skrivnem pa je pazilo nekaj zvedavih oči, in metle so začele naglo delati. "Saj ni slep, ni pohabljen . . in vsi so v zadregi: župan, pisar, vsem je neprijetno, kajti bili so z njim ne samo nevljudni, ampak surovi. Duša umetnika pa je duša človeka. Zaigral je na človeška srca, pomagal je, da so prišli ljudje, ki so si bili dobri in blizu, še bližje— in bilo je sreče in veselja in nad. Razlega se petje, pred gostilno se zbira narod, da ob rujnem vincu in žvenketu čaš počasti svojega velikega sina. Dal je za pijačo, čujejo se go-vorance, in vmes je pesem. Lepa pesem.
Avtor igre pravi, da se to dejanje godi v dobrih starih časih, ker bi kaj takega dandanes, seveda ne bilo mogoče.
Godilo se bo zopet v nedeljo popoldne 7. aprila v dvorani
ČSPS. v Chicagu. In godilo se bo prav tako, kakor v dobrih starih časih.—P. O.
O "JADRANOVr PREDSTAVI.
Pevski zbor "Jadram" v Cod-Hnwoodu je uprizoril dne 24. marca v Slov. del. domu A. Medvedovo dvodejanko "Prvi april". Že ime pove, da je U> šaloigra. Kmet Zagorec, župan (Charles Lampe) in Reza, njegova žena (Anna Vodnal) sta dobro igrala. Ančka, ki je vneta pevka, je tudi igralka. Oder ji ne dela, nobenih težkoč. Maks, daljni sorodnik kmeta Lipovca, faliran študent, je komična vloga, ki pripada seveda G. M. Kabayju. On je kot ustvarjen za vloge te vršite. Z izborno mimiko in s petjem (ako ga vloga zahteva), jim da potrebno življenje. Lipovec, kmet in lesni trgovec (Joe Pez-dirc) je prav dobro izvršil svojo vlogo in tudi dobro pel, ni pa bil aklamiran, kakor bi zaslužil. Tudi občinstvo bi moralo soditi po zasluženju in dati kredit vsakemu, ki ga je vreden. Polonica, Lipovčeva hči— Stephanie Cesnik—Tolar in Trne, sin žirpana Zagorea—Anton Novak, sta odnesla krono ta "Večer. Stephanie je znana pevka, Toneta pa sem čul sedaj prvič peti v solu ter dvo-spevu. Zares ima lep glas. Boštjana, hlapca pri Lipovcu, je igral Fr. Stanonik, ki poseduje lep bariton. Pel je dobro in izvršil svojo nalogo kakor treba. V igri je bila še Mary Ogrin v vlogi Lokarice, ter fantje in dekleta v mešanem zboru. Dejanje se godi v neki vasi na Dolenjskem.
Pevske točke je vodil in spremljal % orkestrom John Ivanush, ig. pa je režiral M. Urbančič. .
I To sem opisal kot opazovalec predstave po mojem okusu, ne kot (kritik, kajti v kritikah nisem "expert". — Frank Barbie.
CHICAGO, ILLINOIS
"Spominska
PLOŠČA |
opereta v 4. dejanjih • predigro
VNED ELJ0 7. APRILA OB 3. POPOLDNE
V DVORANI CSPS., 1126 W. 18th St.
Uprizori pavaki «bor "Sava", od»ak kluba it. 1, JSZ. Vstopnica v pradproda ji 7Sc| pri Tratili $1
Kam
prihodnjo
nedeljo
pevski zbor "Prešeren", ki bo to pot prvič nastopil pred publiko.
"Lira" bo izvajala prizore iz opere "Gorenjski slavček". Program se prične ob 3. popol-1 dne. Važno je, da ate sedaj pravočasno v dvorani, kajti kdor pride pozneje, bo ne le zamudil program ampak tudi priredbo, kajti plesne zabave po koncertu ne bo, kakor smo jo imeli na prejšnjih priredit-vah. Vstopnice v pred prodaji so 50c., pri blagajni pa 75c.
"Lira" vas vabi, da pridete na ta njen koncert v velikem številu in ji a tem izkažete svojo naklonjenost, ona pa se bo potrudila, da vam da v zameno
dober 'koncertni program._r
A ima Baska.	|
Veliko Plesno Veselico
'	— priredi —
DRUŠTVO ''CLEVELAND" ŠT. 126, S. N. P. J.
▼ soboto večer 6. aprila 1929. v spodnji dvorani Slov. nar. doma na
St. Clair A ve. in 64th St.
CLEVELAND, OHIO VSTOPNINA 50c PRIČETEK OB 7. ZVEČER.
OBILO ZABAVE—FINA POSTREŽBA.
Vljudno vabino članatvo S. N. P. J. in vae druge rojake ter prijatelje iz Clervelanda in okolice na obilo udeleibo. I«rala bo iivritna godba—TRIO.
Na svidenje na veselici vam kliče
ODBOR.

Potovanje v Jugoslavijo
TRIJE ZBORI BODO SODELOVATI NA PRIHODNJEM KONCERTU "LIRE".
Na koncertu slov. pevskega zbora "Lira" v Chicagu, ki ga bo imela v nedeljo popoldne 14. aprila, bodo nastopili s svojimi točkami trije gostujoči zbori, med njimi veliki poljski zbor, ki je napravil na slovensko publiko tako dober vtis, potem pevski zbor "Slovan" iz Pulimana, ki je na koncertih "Lire" star znanec, in pa novi
skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan dobivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh kra;ev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko.
Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas za potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in
vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam prošnje za povratni "Permit", pomagamo pri dobavi potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem.
Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves čas vašega potovanja.
Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajajo ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke.
Kaspar American State Bank
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO. ILL.
DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH

IT PAYS TO ADVERTISE !
Ob spremembi oblike lista
žali
'PROLETARCU'
najboljši uspeh
ATLANTIC PRINTING 6 PUBLI/HING CO.
2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL.
"Proletarec" se sedaj tiska v na¿¡ tiakami. Ravnotako "Novi Rod" in "Amer. Sport".
&& Ttmj T?'« *
ftfflt&f flt&f./|Vf Mfyt<f	WWW
PIROLETAREC
"čemu se Proletarec ne
tiska v tiskarni SNPJ.?"
i
Som pat am kdo vprašuje, čemu Proletarca ne tiskamo v tiskarni SNPJ. Ker smatrajo, da je ta list v tesnih stikih s SNPJ. ter njenim razvojem, bi se jim zdelo logično, da bi se tiskal v njeni tiskarni.
Včasi zastavlja gornje vprašanje tudi ta ali oni, kateremu ni za SNPJ. in njeno tiskarno, pač pa za sčuvanje. Eden dopisnikov je nedavno v Prosveti zatrjeval, da »e Proletarec ive tiska v tiskarni SNPJ. zato, ker ima višje cene kakor druge u-nij&ke tiskarne. Tiskarne, bile unijs/ke ali neunijske, so dvojne vrste. V enih delajo samo najeti delavci, v drugih, večinoma le manjših, pa tudi lastniki. izmed tiskaren, ki operirajo samo z najetimi tiskarji, ima tiskarna SNPJ. zmerne cene, tiskarne pa, v katerih delajo tudi gospodarji, dajo lahko še nižje, ker ostane plača deloma njim, namesto da bi' jo morali dati vso najetim ljudem.
Drugo je, da je tiskarna SNPJ. najbolj zaposljena iste dneve, na katere mora biti tiskan in odposlan tudi Prodeta-rec. Obligatna številka Pro-svete, kot je razvidno iz poročil, se tiska v 40,000 izvodih, in če bi imela tiskarna SNPJ. tiskati in od poslati isti čas še kak drug list, bi rabila dodatne moči, kar pa se ji ne bi izplačalo, dokler ne bi imela dela za vse naslednje dneve. Prole^ tarec pa mora iziti toliko začasno, da ga naročniki dobe pred nedeljo, in to radi mnogih naznanil ter oglasov* za ' priredbe. .Ce bi izšel šele v petek in bi ga naročniki dobili v pon-delje-k ali torek, bi list izgubil samo na oglasih več sto dolarjev, poleg tega pa bi izgubil agitatorično vrednost za naše priredbe, kajti ljudje ne pošiljajo naznanil in oglasov 14 dni naprej, pač pa le par dni, večinoma zadnji dan, predno mora list v tisk. Kar pa se tiče drugih tiskovin Proletarca in JSZ., jih je izdelovala doslej največ tiskarna SNPJ.
Dr. John J. Zavertnik
ZDRAVNIK IN KIRURG 1 Urad, 3724 West 26th Si. | Stan 2225 S. Rid«eway A»«., < Chicago, 111.
Tel. na domu Crawford 8440, ! v uradu Crawford 2212-2213.
Uraduje od 2. do 4. pop., in 6. ' do 8. zvučer izvzemši srede in nedelje.
♦»♦e...................
lodvor so že sezidani. Kmalu, ko je prišel, je sklical župnik shod interesantov vseh občin v dolini in kot načelnik železniškega odbora je doživel letos veselje, da se je s podporo dežele in države lahko začelo s stavbo. Veljalo ga je sioe^ mnogo potov, skrbi in truda, ali narodu koristi železnica in zjUo mu je bilo lahko vse.
Samo eden se je branil železnice: mlinar. To je bilo čisto naravno, kajti potem ne bo mogel iztiskavati žita in gozdnega drevja od kmetov več za tako nizko ceno kakor doslej. In za to se je imel zahvaliti samo župniku, ki ga je sovražil tembolj: Zaradi železnice pa je izgubil tudi župansko čast. Ker je tako nasprotoval železnici, katero so želeli vsi kmetje, ga niso več volili za župana. In tudi tega je kriv župnik. Ako ne bi bil začel z železnico, bi bil mlinar lahko še danes župan. Ali temu župniku, ki se druži z liberalno železniško sodrgo, namesto s klerikalnim županom, mora priti še dan plačila.
Nova žekeznica, ki naj približa oddaljeno gorsko vas prometnemu svetu, še ni gotova, a na Dunaju poznajo že Gospojno za biser planin. Župnik je namreč objavil v nekem planinskem listu več enostavnih, a resničnih člankov o lepoti Gospojinske doline, ustanovil j«e olepševalno društvo in že so začeli Du-najčani prihajati poleti na počitnice. Boljše sobe v vasi so večinoma oddane za dober denar tujcem, ki se počutijo tukaj bolje, kakor v elegantnih zdraviliščih.
Celo neki Berliroec je letos zablodil sem in ugajalo mu je prav posebno. Bil pa je protestant. Malo da ne bi dobil nikjer stanovanja in vse se ga je plaho izogibalo. Ali ko mu je podal gospod župnik roko, ko mu je prepustil sobo v župni^ču in je šel celo ž njim na izpnehod, se je hipoma izpreobrnilo mnenje in vsak bi ga bil imel najrajši pri sebi. Samoiklerikalni mlinar je sumljivo majal glavo. Kot kaplan imeti luteranski nagrobni govor, kot župnik dati luterancu prenočišče v katoliškem župnišču, to nasprotuje veri; to mora takoj pisati svojemu sinu v Rim.
Najljubši načrt in prava srčna želja župnika je pa bilo novo šplsko poslopje.
V tem oziru je naletaval začetkoma na same trde pečine. Toda tudi trdo skalo izdolbe neprenehoma padajoča kapljica. Tako je bilo tudi v Gospojni kljub mlinarjevemu nasprotovanju, kljub protipotezam kanonika Susterja, ki ni mogel razumeti, da hoče zidati njegov naslednik šolo, katere se je on branil z -vsemi štirimi.	(Dalje prihodnjič.)
wvvvvvvwwww^wwwwwww^vvvwvv.
i HANS KIRCHSTEIGER]	j!
{ftorn* iw, fn>slo ve nil /i. A
XV.
Samo nekoliko let je preteklo, odkar je prišel novi žbpnik v Gospojno, a marsikaj se je i-zpremenilo tekom tega kratkega časa. Toda vse le na dobro za pastirja in za čredo. 2up-nikovi lasje so sicer še bolj osiveli, oko pa je imelo jasnejši sijaj nego takrat, ko je bil tam za kaplana. Župnije je sedaj popravljeno zunaj in znotraj, lepo in prijazno. Zidovi so tako beli, kakor sneg na gorah v ozadju, nova polkna se kaj lepo vjemajo v sveži barvi z zelenimi rebri in solnce je bilo kaj ponosno, kadar je lahko gledalo v ogledala velikih, čistih šip.
Pa hlevi! Dvajset krav najčistejšega plemena je žrlo najboljše seno, ki je moglo rasti le na novo kultiviranih župnijskih travnikih; bik, ki je bil priklenjen z dvema verigama na obroč v nosu, je prišel dvajset ur daleč iz poljedelske šole. Zunaj na polju je bilo žito, kakršno ni še nikoli raslo tukaj; saj je bilo seme celo iz Norveške.
Po pravici je imenoval ravnatelj gospodarske šole, ki je bil župnik vedno v zvezi ž njim, ko je prišel nekoč na obisk, ekonomijo gospojinske župnije pravo vzorno gospodarstvo. In bilo je res vzorno gospodarstvo za celo občino in še mnogo dalje. Kmetje niso hoteli zaostali za svojim župnikom in so posnemali njegov primer; k njemu niso prihajali le po svet, temveč tudi po seme, po teleta in po ščeneta. Da bi povzdignil blagostanje v občim in pospeševal zavest skupnosti, je ustanovil župnik poljedelsko zadrugo, posojilnico, skrbel je za potrebni kredit in kmalu se je lahko opažalo že po zunanjosti hiš, da je bilo tukaj doma blagostanje in zadovoljnost.
Pri poštnem ravnateljstvu je dosegel župnik, da je ustanovilo v vasi poštni urad, in v imenu zadruge je odpošiljal dosti denarja za umetno gnojivo, za poljedelske stroje, centrifuga, za gospodarske časopise in knjige po pošti; ali trojno, četvemo se je vračalo za mleko in maslo, ki ga je vozil zadružni voz vsak dan na kolodvor, dočim je hodila prej ena prekupovalka enkrat na teden z jerba-som na glavi na tedenski trg v Raming.
Sedaj zidajo celo že sekundarno železnico, ki se bo dotikala Gospojne. Temelji za ko-
WW ■■vv'vvvvv-t/^ij
î "NEW LEADER" !
angleški socialistični tednilt
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta.	I -Najboljše urejevan angleški so-	j cialiatični lUt v Ameriki. Mno-	j go slovenskih delavcev ga ¿¡ta.	j Naročite ei ga tudi vi Naroč-	j ftino zanj sprejema "Proletarec"	j
*************************
fencl's RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. LawndaU Ave., !
Chicago» 111.
f i T	1
Tel. Crawford 1382	!
Pristna in okusna domača jedila. Cene šmarna. Potrašba točna. **<hhhht« m « m m m m m ii m m m m m m »»
Spomladanski koncert |
priredi
PEVSKI ZBOR "ZARTA" I
Sodrugom v Clevelandu.
Saja kluba St. 27 JSZ. sa Tria vsak pr-< vi patak ob 7:30 svečer in vsako trat» jo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubo-vih prostorih v Slov. narod. domu. Sod rugi, prihajajte redno na taja in pridobivajte novih članov, da bo motri napraviti čim več na polju socialistične vzgoja in v borbi sa naša prava.
g dr. otis m. walter j
zravnik in kirurg 4002 W. 26th St.,
Uradne ure v uradu: \\ Od 2. do 4. popoldne in od 6. \ j |	do 7:30 zvečer.
TEL.: lawnale 4872. v FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI \\ od 9. do 10. dopoldan ob torkih, i Četrtkih in sobotah.	\
<hhhhhhhhhhhhhm« m m m m m m «»»h
v nedeljo 7. aprila ob 7. zvečer v Slov. nar. domu, 6417 St. Clair a ve cleveland, OHIO
Vstopnina 75c in $1.00.
"Pomlad je tukaj z zelenjem in travo," kakor je rekel Lord Tennyson v eni izmed svojih pesmi. Toda, prvi tedni tega čarobnega časa so ¿e vedno pod vplivom zime, ki wie tako nerada loči od svojega vladarstva.
TRINERJEVO GRENKO VINO
je najboljše zdravilo, ako se hočete izogniti zlim posledicam v teh nagajivih tednih. Ta izvrstna želodčna tonika bo napravila vaše telo nesprejemljivim proti bolezni. Triner-jevo grenko vino vam jredi želodec, pomaga prebavi in poveča tek do jedi. Mr. St. Wilusz nam pile iz West Toronto, Can., 19. febr.: "Ko sem porabil prvo steklenico Trinerjevega grenkega vina, sem se počutil kot novorojeno dete. Imam dober tek do jedi, spim dobro, in ves želodčni nered je izginil." Pri vseh lekarnarjih. Brezplačni vzorec od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
i Slovencem priporočamo v
1 poteča nje	i
I kavarno merkur	j
3551 W. 26th St.	i
Chičago, III.	|
(V bližini urada SNPJ in	! i Proletarca).
DOBRA KUHINJA—	!
! DOBRA POSTREŽBA.	;
KARL GLASER, lastalk	\ WVVVVAAMAAA/VVVVWVVVVVVV
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita si dnevnik
"prosveta"
List stana sa calo lato $5.00, pol lata pa $2.50.
, Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajniitvo je:
2557 S. LAVVNDALE AVE.,
CHICAGO. ILL.
martin baretincic
POGREBNI ZAVOD
royal bakery
SLOVENSKA UNJJSKA
PEKARNA ANTON F. ŽAGAR,
Ü	lastnik.	\\
1724 S. Sheridan Rd.,
!! No. Chicago» HI. h	H
«i Gospodinje zahtevajte v trfcovi- «« nah kruh iz naže pekarne.
* i **************************
324 Broad Street
Tal. 1475. JOHNSTOWN, Pa.
Zborovodja JOHN IVANUSH
FRANK MIVSEK
11 COAL, COKE AND WOOD. ¡i
GRAVEL -______\\
Waukegan, 111.
![	Phone 2726
Po koncertu piss in prosta sabava v spodnjih prostorih.
victor navinshek
331 Graava St.. Conamaugh. Pa.
Trgovina raznih društvenih potrebčin kot regalij, preko-ramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali ame-rikanskjh, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih instrumentov ' vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je: Zmerna cana In točna postraiba
Pižite po moj veliki cenik. 1 Naročila poiiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naroČila se toplo priporočam. '
•Tha MILWAUKEE LEADER"
Največji Amerižki socialistični dnevnik. Naročnina. $5.00 sa calo la* to, $3.00 sa pol lata in $1.50 sa tri maaaca.
Naslovi 535 Junaau Ava. MILWAUKEE, WIS.
POŠLJITE DENAR
POTOM BRZOJAVA!
MILLARD STATE BANK
3643-3645 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, 111.
pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih stroškov sa brsojav, bodi»! v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na poštnem uradu v 3. do 5. dneh, in to brez odbitka.
Mi smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vaio korist Poslu ite se gm in nikoli več ne boste na drugi način pošiljali tvojega denarja v stari kraj.
Naša brzojavne cene so običajno nižje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke. Za pošiljanje večjih vsot, vprašajte za naše posebne cene.
URADNNE URE:
V pondaljek in ¿rtrtak od 0. s ju t raj do 8. «večer; v torek, sredo in patak od s jutra j do 5. popoldna;
v soboto od 9. sjs traj do 3. popoldna.
anton zornik
HERMINIE, PA. * ! Trgovina s meiantm blagom.
Peči in pralni stroji naša * ♦ posebnost. ! Toi. Irwin 2102-R 2.	Ü
Pesmi, poezije, igre.
Angleške knjige »oci« atne in «nanftvene vsebine.
Knjigarna "PROLET ARC A"
3639 West 26th Street, Chicago, III.
ROMANI, POVESTI, ČRTICE j Go"*¡j	«W* P-
.50
| IN OPISI.
Albrecht Ivan. Srce, novele, *ez.
Al^« »lovenakih knjile*nik©v
(uredil dr. Janko Šlebinger), vMbeje opiae in slike do\. književnikov od Trubarja
dalje. Fina vezba-.................I5.°0
Andrejev Leonid« Plat zvona,
noele, ve*. ------------------■—-
Poveat o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tok*e<rau,
.46
ves.
.50 1.60
Arcibašev H.: Sanin ves...........
Asov Vladimir ia Teffi: Humo-reške, groteake in satire, brotirana ...........—.........—.....
Barbudo H.I Ogenj, dnevnik de-•atnije, pove* i» svetovne
vojne, ves. ...............
Beg is Uno: (ruflki pisatelji)
brol. fl, vesana -----------------
Bokinjoc P.» Svetobor, pove* is kanca enajitega stoletja,
broé. ...........—.....................
Bulwor L. E.x Poaledn.u dnevi
Poo*>ejev, L in IL ded, broé. 1.50 Barroufk« Edgar R * Tarzan,
.60
____ 1.25
1.25
.50
sin opice, ves.
_____ 1.00
1.00 1.00 1.00
.65 .76
.50
.65
..... .60
1.60
.75
.75 .»5
2.00
_____1._ 2.00
.50
.50
1.00
.45 .40
Tars&n in svet, vesans--------
Tarsanove živali, veaana........
Tarzanov »n, vesana..............
Tarzanov a mlado* v diungli,
vezana ............—---------------- 1»©0
(vseh pet knjig $4.50) Calco L.. Cerkvene mili, povet*
is sedanjo*!, brol. -............
Caakar l«an: Podobe is sanj.
vezana -------------------------
Moje življenje, vez. —------
Cankar lv»ns Zbrani spisi:
I.	zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja/ 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana -............... 2.00
II.	zvezek: Črtice in povetai ter Kritični in polemični spini, vezana —............... $2.00
III.	zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Niki¿a, Za narodov blagor. Črtice t4jr Kritični in polemični ■pasi, vezana -------------------- 2.00
IV.	svezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vez. 2.00
V.	svezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Čitice, vezana .........-..................... 2.00
VL zvezek: Ob zori, Življenje in «nit Petra Novljana in Hiia Marije pomočnice,
VII. zvezek: Mimo življenja, črtice in novele ter Kri tilni spisi, vezana.
Vseh 7 knjig skupaj -----------.13.00
Caaka r lsidor:
Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, vez.......- 1.25
S poti potopisne črtice, brol. .75
'Cana-* jov zbornik, vez. ---------- 1.00
Čokov Anton P.s Sosedje .n druge novele, broé. ...................
Chesterton G. K.: Četrtek, fan-,
taktičen roman, broé. -----------
Ckocholouiok P.: Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broé.
75c. vez................................
Cigler Janes: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov
fianeookih vojakov, broé------
Coloma Louis: Boy, roman, vez. Coloana-Poljanoc: Kraljica mu-Čenka, zgodovinski roman,
broéirana ..................................75
Cencourt Ed. D«.: Dekle Éliza,
roman, broé............................oO
Dickens Charlo»: Božična pesem
v prozi, broé..........................40
Dolonoc Hinko dr.. Zbrani spisi,
broéirana .............................. ' .60
Dostojevski F. M.j •
Besi. roman v dveh delih, 758
strani, vezana .................... 2.50
Idijot, I., II., III. in IV. del
vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.50
Zapiski iz mrtvega doma, I.
in II. del. vez..................... 2.25
Zločin in kazc«i, roman v
dveh delih, vez .................. 2.00
Bele noči—Mali junak, povesti, broé. ............................
Iralec, iz spominov mladeniča, roman, broé. ................
Duma« Aleksander: Vitez iz rdeče hiée roman iz časov francoske revolucije, 504
strani, broi. 75., vez! ............
Elizabeta, hči sibirskega jetnika
Erjavoc Fran: Povesti, vez.........
Foifel Dsfflíri
Bacili in bacilke, humoreske,
broéirana ............................ «45
Domače živali, vez..................46
Po strani klobuk, humoreske, broé...................—.—
Po4 litra vipavca, vez-----------
Tik za fronto, broé.-----------...
Fsderer Henrik: Patria, povest
1« irske junalke dobe, broé.....
Fedorer-Pol janoc: S isto e Šesto,
povest is Abrucev, broé. Flnžgar F. S .i iz modernega «veta, roman, vez. .....
Fhiifsr F. S.Zbrani spisi, v»e-bina IV. zv.: Dekla Ančka in Srečala «ta ae, vez—--------....
V.	zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve. ............................
VI.	zvezek: Sama, Kakor Pelikan. BoRežar, Nal vsakdanji kruh in Tri črne žene, vez. $1.60, v«« tri knjige skupaj ............................
Flaaben G.. Tri povesti, brol..... Franco Anatole: Kuhinja pri kraljici gosji nolkri, brol.
I , 75c., vesana__________100
l int n»ki otok, ve«.........— 1.00
____________ 1.50
1.50
vest, brol. 50c.. ve«...............75
Golar Cvetko: Prelepa Vasiljica
in druge ruske pravljice, brol. .40 Gorki j Maksim t Deveti januar, črtka i« ruske revolucije
1906, brol. ............................25
Povesti, 210 «trani, brol..........75
Grssa A. K. t Za milijoni, ro-
, man, brol. ................. .i........
Hamsun Knuti Glad, roman,
. brol i rana .........—...................
H*sok J.i Pustolovlčine dobrega vojaka Svejka v svetovni vojni, vezana ........................... 1.50
Jaklič Franc: Ljudske povesti,
brotirana ...........................—
Jelovsok Ernestine: Spomini na
Prelema, brol.......................
Jirasek Alojs: Filozofska zgodba, vezana Jubilejni zbornik. Ob petdeeet-letnici Otona Župančiča, fina
vezba ......................................
Jurčič Josipi Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba):
I.	zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, UboAbvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen
II.	zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova zenite v in Grad Hoj in je ......................
III.	svezek: Kloitrski žolnir in Deseti brat ..................... 150
IV.	zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemški val-pot, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori, Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ........................
V.	av zek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanovanje v Globokem dolu, v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bacto. Bela ruta, Bel denar, Na Kolpakem ustju in Doktor Zober, $2.50. Vseh 5 knjig skupaj ................ 8 00
Kellermann B.: Predor, socialen^
roman, brol...........................
Kersnik Janko. Zbrani spisi broiirani.
I.	zvezek: Agitator .................75
II.	zvezek: Lutrski ljudje, | Testament ...........................
III.	zvezek: Roilin Vrjanko, Jara goepoda in Očetov greli ........................-.......
IV.	zvezek: Gospod Janez, Kmetake slike, Humoreake, Povesti za ljudMvo
V.	zvezek: Peami, Berite no-
.25
.60
.76
.66
.40 .60
.75
8.25
.76
1.50
.35 .40
2.00
1.25
___________ 1.25
Nulič Branislavt Občinako dete,
roman dojenčka, brol............60
Ob 60-letnlci dr. Janesa Ev.
Kreka, brol, ....-----------.............
Oppenheim C. P.i Milijonar brez
denarja, vez. ........................
Oral L. 1. Pseti in zanke, kriminalen roman iz polpretekle
dobe, brol.............................40
Pahor Jeie: Medvladje, socialen
roman, brol. M—------------------
P u gol j Milan: črni Panter, povesti in črtice, brol. --------
Puškin A. S.i Pikova dama, povest, brol. ------------------------.....
Raana poveeti, broiirana ....------
¿andor-Gjalski Ka.t Jurkica Agičova, povest, 357 «trani,
brol. 50c, vezana ..................
Sionk.ow.cs H.: Z ognjem in mečem, povest iz davnih let,
vez., 681 strani —.............
Potop, roman, vez., I. del $3.25; II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani ... 6.00 šenoa Avgust: Zlatarjevo zlatov zgodovinska povest iz 16. rto-
letja, brol. ............................
Strindberg August: Bedakova
izpoved, brol. $1, vez.........
Suchy Jos.: Staroindijske pripovedke, s slikami, broS...........
Tagore Rabindranath: Povestice Tavčar Ivam Zbrani spisi.
IV.	zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika ................ 2.60
V.	zvezek. Izza ^ngresa........ 2.50
VI.	zvezek: 'Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, $2.50. Vse tri knjige skupaj .............. 7.00
Tolstoj L. N.; Kazaki, kavkaika
povest brol., 308 strani ........
Spoved ....................................
Tri povesti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje
. potrebuje človek) brol.....
Ljudske pripovedke, brol........75
Tomic I. E.: Udovica, ppveat, 330 str., brol. 50c., vez..........75
Turgenjev - Stepnjak: Stepni kralj Lear in hiia ob Volgi,
povesti, brol............................60
Trdina Janez: Zbrani spiei, fina vezba, vsebina:
I.	zv.: Bahovi huzarji in Iliri ter Verske bajke rfare in nove ..............-..................
II.	zv.: Bajke in povedi i Gorjancih ..........................
III.	zv.: Bajke in povetrti......|
IV.	zv.: Bajke in povesti........ 2.00
V.	zv.. Izprehod v Belo Krajino .............................-...... 2.00
(Vseh pet knjig ima 2332 strani. Cena za celo zbirko $9.00)
Twain Mark: Mali klatež Tom
Sawyer, povest, vez. ............
Vajenski S. H.: Letele sence, roman, brol...........................
.76
.60
.60
.25
.76
.75
.75
.60
.85 .75
IGRE
Anfisa, (Leonki Andrejev),
broiirana ................—...........- .50
Boaolki trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ......................
Čarlijeva zenitov—Trije ženini (F. S. Taučhar), dv« lalo-
igri, enodejanke, brol............26
Golgota (M. Krlež), drama v
treh dejanjih —...................
Gospa s morja (Henrik Ibsen),
igra v petih dejanjih, brol.....
Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom In
epilogom ....................—.........
Julij Coaar (Wm. Shakespeare),
vezana .........................
Macbeth (Wm. Shakespeare),
vezana ....................................
Othello (Wm. Shakespeare),
vezana ....................................
Očiščenje (Angelo Cerkvenik),
tragedija v leetih scenah........
Romantične duie (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih,
vezana ....................................
Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ......................
Umetnikova trilogija (Alois . Kraigher), tri enodejanke, ki so celota zase. Brol. 75c.,
Poučne in znanstvene knjig«.
Romani, povesti, črtice _in opisi.
letnik 1920. vezan .................66
letnik mi. bro*....................60
letnik 1922, vezan .................75
letnik 1922. brol....................60
letnik 1923, vezan .................75
letnik 1924, vezan .................76
letnik 1925, vezan .................76
letnik 1926, vezan ................ .75
letnik 1927, vezan ................ 1.00
letnik 1928, vezan ............... 1.00
letnik 1929. vezan ................ 1.00
Cankarjeva slika na dopisnicah,
2 za ..................................... .06
(Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Can- ' karjeva itevilka s njegovo
aliko .........................................10
Kros, vezan letnik 1921-22________ 1.60
I Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih drlav ........... .40
O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet Blei-
weis-Trstenilki) ........____... .10
Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak .............................
vezana ..
1.00
.75 .40
.40
2.00
2.00 2.00
.50
.40
vice,
Kritike, Komentar.... 1.50 Valentin Vodnik: Zbrani spisi,
VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. selitek: Leta mladosti in učenja, II. ini III. selitek: Novelist in Politik, $2.50, vseh iett knjig skupaj .....................................
Kmet Marija: Bilke, povesti, in
črtice, brol................
Koder Anton: Marjetica, idila,
broiirana ......................
Keller G.: Don Corea, roman
broiirana .................................85
Valoiska Margareta: Heptame-
ron, povedi ............................
Wells H. G.: Zgodba o nevidnem
človeku, brol.........................
7 001 Zabavna knjižnica: Vsebina: Zločir. i, Madež, Mojster Ro-•451 ba in Mladih zanikarnežev
lastni životopisi, vez.............
.651 Zakrajsek France: Oglenica,
povest, brol..............................40
.40
.35
.85
.40
1.25
.75 .35

Anton Šubelj
Bariton Narodne Opere v Ljubljani, Jugoslavija
l .	PKIKEDI	_
KONCERT
Pod pokroviteljstvom Dramakega društva "SOČA"
V NEDELJO 7. APRILA OB 3. POPOLDNE ' V DVORANI S. N. P. J.
CANONSBURG—STRABANE, PA.
PROGRAM t
1.	Narodna: V doliaci prijetni ...
2.	Gerbič: Pojdem na prejo.
3.	Foster: My Old Koatucky Home.
4.	Mussogoraki: Hopak.
6. Leoncavallo: Prolog iz opere "Pagliacct" (poje v kostumu.)
ODMOR.
Sloveneke narodne pesni.
(poje v narodni noli)
m
3.50
broiirana ..........-........-.........- 26 Željski? Na krivih potih, pove*,
K. S.. Požigalec, povest, brol.....
Kuhar Lovro: Povesti, brol.....
Kveder Zofka: Iz naših krajev, povedi, vez
•25 broiirana .................................40
•501 Zola Emile: Polom, roman iz francosko - nemlke vojne .801 1870-71, vez......................... 2.00
Vladka in Mitka, vez..............50 Zoreč I.. Zeleni kader, povest,
.75
.50
.75
1.00
.25 .50
.76 .50 .60
.35
... .35
____ 1.60
1.00
1.26
8.50 .65
............ 1.30
1.0Ö
.65
.35
.20
.40
2.00
Lah Ivan: Uporniki, povest iz
kmečkih puntov, vez.............
Lermontov M. J.: Junak nalega
časa, povest, brol.................
Levstik Vladimir: Obsojenci, povesti, brol....................
Višnjeva re-patica, satiričen
roman v dveh delili, brol. 2.00
London Jack:
Uoman treh src, vez Železna peta, socialen roman
v dveh deJih, brol.............
Machar J. S.: Konfesije literata,
zbirka spisov, vez.................
Majar H.: Srečolovec, povest,
broiirana ...........................—
Cvtitke, šoipek pravljic za stare in mlade, brol.............
Malograjski Fr.i Za srečo, povest, brol...............................
Maselj Fran-Podlimbarski:
Zbrani spisi, fina vezba.
I	zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovarii
Damjan ..............................
II	zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ............ 2-00
Oba skupaj .............5,7
Melville Whyte G. J.i Gladija-torji, zgodovinski roman^ is prvega stoletja, L in IL del, brol. oba skupaj Metko Ksaver: Dve sliki, brol. Meyring G.« Golem, roman, broa. 50c., vez.........................
Milčinski Fr*n.i Drobiž, vez. ... Gospod Fridolin žolna In njegova druiina, vez.............
Igračke, črtice, vez. ------------
Muhoborci. črtice, vez. .......
Mil I er- S teria j: Zvonarjeva h«,
povest, brol...............
Murnik Rado: Jari junaki, hu-
moreške, vez.........................
Na Bledu, pove*, vez...........
Znanci, povesti in orisi vez. Ženini naie Koprnele, satiričen roman, brol............•
Novačan Anton: Nala vas, brol. SamoeUnik, 10 povedi, broi.
broiirana .................................45
.60 .45
PESMI IN POEZIJE
•Tf5 | Albrecht Fran: Pesmi življenja,
vezana ....................................
•75 | Albrecht Ivan: Slutnje, brol.....
Aškerc Anton:
Akropolis in Piramide, poetični sprohodi po Orientu,
fina vezba .......................... 1.25
Atila v Emoni in Romanca,
broiirana .............................50
Balade in romance in "Stara
pravda", brol......................50
Jadranski biseri, fina vezba 1.25 Junaki, epske pesnitve, fina
vezba .................................. 1*26
Mučeniki, slike iz naše, proti-
reformaclje, fina vezba...... 1.25
Primož Trubar, zgodovinska
epska pesnitev, vez............65
Besruč Peter: Sleske pesmi^vez. .60 Debeljak Ante: Solnce in sence,
broiirana .................................60
Debeljak AAte: Moderna francoska lirika, vez......................75
Glaser Janko: Pohorske poti,
broiirana .................................85
Golar Cvetko: Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, brol. 90c., ve«................ 12o
Fountaine Jean de la: Basni (iz franc. prevel I. Hribar), vez. 1.00
Gregorčič Simon:
Poesije I. zv. vez.................
Poezije II. zv. vez.................
Job in psalem 118, vez.........
Poezije, ilustrirana izdaja, veliki format vez. ...
Kette Dragotin. Poezije vez..... 1.10
Kosovel Srečko: Pesmi, brol......76
Levstik Fran: poezije, vez.........
Machar J. S.» Strup iz Judeje,
vezana .......................
Sel i tka r Tone: Trbovlje, prole-tarske pesmi, brol. 60c., vez. Vodnik Valentini Svojemu narodu, brol..........................
ZupaneiVE Oton:
Mlada pota, brol.................
V ztrje Vidove, pesnitve, broiirana .............................40
.76 .60
.75 .65
.85 .75 .76
.60
.80
.75 .85
.60 1.25 .76
_____ 1.50
.80
... 1.10
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE.
Ali je religija prenehala funk
cionirati? Debata ...................2o
Čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splolno življe-
njeslovje .................................85
Elementi moderne iaobresbe (I.
Molek), broi. 60c., vez..........75
Idejni predhodniki današnjega socializma in komunisma
(Abditus), brol........-............50
Ilustrirana lepa maska, navodi- "
la za Iminkanje, vet............. 150
Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič) s 30 «likami .40 Jugoelavija (Ant. Melik) I. in
II. del. brol. $2.50, vez-------- 3.50
Marl Mar*, njegovo življenje in
njegov nauk, (M. Beer).........50
Kratka srbska gram etika (Dr.
Josip Mencej) -----------------------26
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija
Pire) ...................-.................
M is torij duif (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije,
vezana ....................................
Nai sadašnji ustavni poloiaj
(Dr. Štefan Sagadin)............
Narodnogospodarski eseji ........
O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan),
brol. $1.00, vezana ................
O konsumnih društvih ..............
Osnutek slov. nar. gospodarstva Politika in zgodovina (Dr. Drag.
Lončar), brol.......................
Praktični socializem, brol; ........
Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), brol.
50c., vezana _________________________
Proletarska etika in morala
(Ivan Molek), broi. -------------
Psihične motnje na alkoholski
podlagi, brol. $1, vez.............
Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) Razvoj Socializma od utopije do znanosti (Friderik Engels,
prevel M. Žagar) ...............
Roparftka trojica (Claessens-
Molek) ....................................
Slovenska kuharica (S. Felicita Kalinlek), vez., 666 strani,
ilustrirana .................—........
Smernice novega življenja (Dr.
K. Ozvald), brol...................
Spol ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba
Spretna kuharica, vezana.......... 1.40
Strokovne organizacije v Sloveniji, brol................................
Svetovna vojna in odgovornost
socializma (E. K.), brol.........
Uvod v Buddhisem (Jos. Suchy) Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ........................
V novo deželo (E. K.), brOl.....
Zadružna prodajalna ali konsum Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih
izrazov (J. Bezlaj) ................
Zdravje in bolezen v domači hiši (Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo velkega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana .................... 1.251
Zgodovina slovenskega naroda
(Dr. Josip Gruden), 1088 t
strani, ilustrirana .................. 4.00
Zgodovina socializma v Srbiji
(Fran Erjavec) ....................
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broiirana, I. zv. 85.; II. zv. 75c.; oba zvezka skupaj ..........................................
Živčevja Človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez. ------- 3,50
.85 1.00 .75
.76
.26
.75
1.25 .10 .50
.50 .10
.75
.10
1.50 .75
.35
.35
5.00
.50
.40
.25
.50 .25
1.40 .25 .10
.50 .60
.30
.25
1.60
ALBUMI S SLIKAMI
Tratnik Franc: Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ......................
RAZNO
Ameriški Družinski Koledar,
letnik 1916, vezan ............
letnik 1917, vezan ............
Wtnik 1919, vezan ............
ANGLEŠKE KNJIGE
American Communism (James
Oneal), vezana ...................... 1.50
Anarchium and Socialism (Geo.
Plechanoff), vez.................... .60
Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1318 strani, vezane ...........1....:............. 5.00
Ancient Society (Lewis H. Morgan), vezana ..................-/.... 1.50
Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilaciji, ki ju je poslala na električni stol.
Dve knjigi .............................. 3.50
Brass Check (Upton Sinclair). Slika ko rump i ran osti kapitalističnega žumalizma, vez. .... 1.20 Debs, His Authorised Life and Letters" (David Kaisner),
vezana v platno .................... 1.00
Debs end the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto
na sodilču ...............................25
Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez
zdravil brclirana .................. 1.00
End of the World (Dr. M. Wil-
helm Bolsche), vez............... .60
God anil My Neighbor (Robert
Blatchford), ve«---------------- 1.25
Gooee-Step (Upton Sinclair). Študija ameriikega viaokoiol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesti, vez... 2.00 Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hudred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota........ 1.20
Jungle (Upton Sinclair), povest
iz čikalkih klavnic ................ 1.20
Jimmie Higgins (Unton Sinclair), povest socialističnega
agitatorja med vojno ............ 1.00
Karl Marz, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht)
vezana .....................................60
King Coal (Upton Sinclair), povest iz itrajka coloradskih I premc<garjev 1. 1913-14. Vez. 1.2C Law of Biogenesis (J. Howard
Moore), vezana .....................60
Life and Death (Dr. E. Teich-
mann), vezana .......................60
Money Changers (Upton Sin clair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi, vezana —.. 1.60 Oil (Upton Sinclair), novela,
vezana .................................... 1.50
Outline of History (H. G.
Wells), vez., 1171 strani........ 5.00
Physician in the House (J. H. Greer, M. .). Domači zdravnik, vezana ............................ 2.00
Republic of Plato, Vez.............. 2.00
Right ta be Lazy (Paul Lafar-
gue), /ezana ..........................
Roberts Rules of Order, vez.....
Savage Survivals (J. Howard
Moore >, vezana %...................
Science and Revolution (Ernest
Unterman), vez.....................
Sez Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez. ... Social Revolution (Kar1 Kaut-
sky), vezana*..........................
Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne-
sote, broi..................;............
Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis),
vezana ....................................
They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An-
gelesa, broiirana ................
The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ........................ 2.00
The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ...........................50
'The Sociel Revolution (Karl
Kautsky), vezana ...................60
Universal Kfoship (J. Howard Moore), izredno zanimiv spi«
dokazov evolucije, vez......... 1.25
Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez..........60
Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič),.
vezana v platno .................... .50
Walls and Bars (Eugene V. Debs. Njegova poslednja knjiga, vezana.................. 1.60
Naročilom priložite poltni ali eks-presni money order, 6ek ali gotovino. Za manjia naročila lahko poilje-te polt ne znamke.
Vse knjige poliljamo poStnlne prosto. Klubom in čitalnicatr) pri večjfti n ročilih popust
PROLETAREC
3639 W. 26th Street. Chicago, III.
1. Kje je moj mili dom? 2.1 Trije kovači.
3.	Za Sav'co, za Drav'co.
4.	Plenič'ce je prala.
5.	Oh žena me krega
1.	Popotnik «ridem čez goro.
2.	Vsi so prihajali.
3.	Slepci.
4.	Čez tri gore.
5. En iultar jo je vpralu.
VSTOPNINA 50c, OTROCI 25c.
različnih spisov povestne, zabavne in informativne
-vsebine je v-
Ameriškem družinskem
koledarju L 1929
IN NAD 60 SLIK TER ILUSTRACIJ.
STANE $1
a Jugoslavijo in druge ¡nožem,lce kraje $1.10
Brusilec za britve vseh vrst
Samo $i.oo

fea» •* ) m/W * A- I	\
A '	
	
i	
Rabi se lahko za bruienje navadnitf brivskih nožev, kakor tudi vseh drugih. Dobra kakovost jamčemna. Poiljite $1.00 in z obratno poito vam polijemo stroj. — Navodilo za rabo z vsako po-iiljatvijo.- Iščemo zastopnike.
Henry Steffes
1222 N. CLARK ST., CHICAGO, ILL.

.60 1.50
1.25
.60
.. 1.00
.60
.50
.60
1.00
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
narodna tiskarna
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
C II I C A G O
23 DAYS. STARTING
.50
.40 .50 .60
STADIUM I MSRCH 30
WEST MADISON STREET
RANCH
WILD WEST
and the
MIGHTY SPECTACLE
JULIUS
CAESAR"
AND
■circus
1100 PEOPLE — 600 ANIMALS 3 HERDS OF ELEPHANTS — 60 ACTS World*« Most Mastodonlc Hippodrome
2:15 & 8:15 P. M. EVERY DAY
onon fly. ATS AT 50 CENTS AND fl.00
A Jugoslav (Weekly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jagoelav F odorat »ou, S
NO. 1125
Our English Page
Beginning with this issue Proletarec will publish regularly one or more pages of English reading matter for the benefit of our American born Slovenes and other Jugoslav friends. This especially for our youth. At this occasion we wish to state that this page will be edited for the thinking readers, not in a kindergarten manner, but in a spirit of uplift for our workers. Perhaps this page may not be edited as brilliantly as some of the English Socialist and Labor publications, but we will try our best and aim to improve with each succeeding issue.
Our paper published several articles in English in the past few years. At one time an unusually large section was devoted to English readers. It had been our intention to enlarge Proletarec in its magazine form, published heretofore. Eight additional pages were contemplated, but the additional expense would have been too great. So with this issue, after ten years, we change the form of Proletarec from the magazine style to the Standard newspaper size. In this respect we confirm the wish of the majority of
members of the Jugoslav Federation, Socialist Party, who are the owners of this publication.
Proletarec was established as a Slovene (Jugoslav) Socialist Monthly in January, 1906, in Chicago. Two years later it became a weekly. Until December, 1918, it was published as a newspaper, at which time it was changed into a review in the form of a magazine. Because a large majority of our members are of the opinion that the new paper
size amd style will better serve our needs than the magazine, Proletarec will be hereafter published in this form.
Proletarec is one of the oldest Socialist and Labor publications in the United States, especially among the former. Many were established before 1906 and many in the years following, but few were capable of weathering the stormy seas. As one would discontinue, another would appear. However, only a small number of them were able to struggle successfully from year to year and remain on the battlefield. Proletarec has it* ground for twenty-three years, which is a long period for a foreign language publication of our kind. We are proud to say that Proletarec is the paper of thinking people and is edited as
such. Its readers form the most intelligent group among our nationals in this country.
The Shorter Week
The five-day week may be boosted along by the fact that a half day on Saturday is not very satisfactory to employers. C. Wt. Barron said that it "spoils the day for production and consumption. It is uneconomical from both points of view." If that argument were used for the purpose of going back to the full day's work on Saturday, it would have to be resisted, but if it helps to bring the whole holiday, that's a horse of a different color. The five-day week will help to solve the unemployment problem, by giving employment to more people.
OUR AIM:
EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH
The Two Items of Prosperity
Br J.
Two new« item» reported lately creased wage« and decreased co* of throw a flood of light into the cave living."
of Republican prosperity. Out in Socialist papers pointed out at this North Dakota m a heavyweight time that in the city where Hoover farmer buiK on the model of Chief spoke there were worker» in a laige Justice Taft and sighing 800 rayon plant who were receiving pounds. THbt farmer is a Republican, wages of from $6 to $12 per week. Last year while the orators of hia Now this tragedy of working class party were expounding the myate- ' life in that city if dramatised by the ries of "prosperity" this farmer could lockout of the 2,000 workers in that not afford a new suit of clothe«. He pliant because of a *rike of 800 had to have a »uit. How to get one! against the miserable wages they A good Republican, with faith in j were receiving. Many of theae poor '^prosperity," but unable to purchase i unfortunates are women and how a »uit of clothe»! Is that not an ex-1 many of these workers sre able to
cellent combination of fat, rsgs, and intelligence?
Well, this farmer did get one idea. He called up a Republican congressman who was speaking in the state and asked him if he would not ask Chief Justice Taft for one of Che later'« cast-off suits. The congressman agreed. 1 The sad tale was told to Tail and the latter had one of his old suits sent to this Republican farmer. That is how Republican "Prosperity" came to this North Dakota fsrvner. He voted 'er straight for Hoover and Hokum.
The next item comes from Tennessee. On Oct. 6 last year Herbert Hoover spoke to acres of people st Elizabeth ton and millions in the south who heard him over the radio. Of course a "prosperous" south wss the theme. Manufacturing output had increased over 60 per cent, value of crops over 45 per cent, net income of railroads over 125 per cent and so on. He added that prosperity was also evident "by in-
Worker» own no industries but capitalists do. Socialism would have the industries publicly owned for the welfare of all. Puzzle. Why does the owning class oppose the Socialist program?
V	y
f >	if
	F
l '	" j J J
■ 1	!
V- . •> M	. > i
VA\
Twe paramount quoationa 'for tho now President: Ho worker dioplacod by machinery, tho farmar mined by deflation.
—From tho Mackiniets' Monthly Journal.
Leon Trotzky in Exile Outride the Border
Leon Trotsky is outside the borders of the Russian Union of Soviet Republics. He is in exile, in Turkey for the present. In a series of four articles cabled from Constantinople and published throughout the world by syndicated newspapers Trotzky accounts for the causes that led to his elimination from the leadership of the Soviet State. He allots no small degree of responsibility for the development to Stalin the present factual head of the Russian government. He says among other interest -i ing things that Stalin is nothing more than "a prominent average .man of the Russian Cocnmunist Party." This brilliant remark would hit hard only if it were directed at a man of Trotsky's stature. Then, of course, it would be untrue. Stalin is not st all concerned with being a great, unusual man. Great men are not the material of which politicians are made. And aU Stalin is out to achieve is to stay in power. It is precisely the average man, granted that he possesses certain other, not at all unusual capacities, thst has in him the making of a politician. Concretely speaking, it is the good fortune of Stalin that he is sn average man, due to which, in part at least, he is today where he is. On the other hand, it is the misfortune of Trotzky that fortune chose him to grow head and shoulders above the average man. As such Trotxky was the leading factor in the stormy days of the Russian Re-volution. Creative genius and imaginative ambition were then necessary to pull history out of its rut and to make the mass of people do the things which in normal times they expect somebody else to do for them. Trotzky was the leader of the Revolution when the Revolution was a revolution. When the waters subsided and normalized existence became the immediate ideal of statecraft, the average man was needed, of cource, a prominent man. The genius was then invited to retire to an innocuous shrine of honor, to take a warm- place anywhere he may please, provided he will want to do no more than to live on his past. Not so if he should choose to lead an active life, to atterr^t to force life outside the shores of established routine. Why, this is "rtinring up trouble," snd is not at *U wanted by the mind of the average man. Trotzky is much too much an active, living person to retire on political pension, and since he doesn't wsnt to stay dead, it is the ^ob of the Stalins to krap him down, to exile him, to silence him. It seems, however, as if just that was very difficult to accomplish. Trotzky has not been silenced. And brcause he hss been exiled and freed of the formal obligations of official discretion he talks like a free man. Whether ultimately right or wrong, it is the language of a free man that is worth listening to.
(Advance.)
keep their families on $12 a week is a mystery.
Imagine the sort oi "prosperity" that is the lot of these factory slaves. To this southern city is also coming the familiar phases of all such labor struggles in this country. The, proprietor of the plant has called for special guard» for hi» profit hell while the workers in their desperation are reported to have resorted to some rioting. Unaware of how to use their power effectively, with the public offices in the hands of their enemies, the outcome of the struggle doe» not look fsvorable to the workers.
• • •
Here sre two items that tell the tragedy of working class America, the ragged farmer in North Dakota being of special interest. His is an extreme case, but he certainly represents a type that is unsble to relate his economic distress to foolidi and ineffective voting. He aecepts the "prosperity" ballyhoo and then turns to the chief justice of the supreme court for enough clothing to enable him to look fairly decent. If this farmer had ss much brains as he has fat the Republican ticket would never get his support.
Well this is the sort of humsn world we have to put up with till we rtock up with more brains and when we get the brains the prosperity will no longer be hogged by the exploiters of labor snd their politicians.
»BARCHLIGHT
By Donald J. Lotrlch
Activities of the Socialist Party
WYOMING.
The new State Bulletin issued by the Socialists of Wyoming is very much worth while. It is well gotten up and we like it and hope the Socialists of Wyoming have the same opinion of it. Long may it live to spread the light of Socialism throughout the state. "SPOTLIGHT" is the name of the Bulletin and it costs $1.00 per year; 50c. for six months. Address:' 908 O'Neal Ct., Cheyenne, Wyo.
POTTSTOWN. PENNSYLVANIA.
Pottstown hss s new weekly Socialist paper, called "The Peoples Press." The first issue was placed in the mails under date of March 1st. The paper is well edited and should create a feeling of pride and enthusiasm among the local SocialiAs. Graduallv the Socialist Party of this nation is getting its forces back into practical work. Papers and bulletins are being added to the Party forces and this »hows a determination and desire to build up the local movements, and upon the local activities the Party as a whole will be built.
JUGOSLAV SOCIALIST
FEDERATION.
West Allis, Wis., has a new Jugoslav Socialist Branch with twenty-two new members. - That number joined at the firrt meeting, and at the second five more were added. The Federation's Translator-Secretary, Charles Pogorelec, orders due stamps for' 1929 to the tune of $505.00. This is a live Federation with a live Secretary. May their tribe increase!
This is the first attempt of the Jugoslav Socialist Federation in the United States to publish and afford the young Jugoslavs of this country an opportunity to express themselves politically. These columns will be known as the English Section of Proletarec and are to appear regularly. All reasonable comment on the poll-cies, principles, undertakings, etc., of, any group struggling for the cause of the workers are hereby welcomed. :
ooa
While it is primarily intended for the younger generation, a^e does not bar any one from contributing. Young workers and old workers, both must share their lot in common. Each must learn from the other. And there is no better channel, no better means of learning, than thru our columns. "Practical experience is the best teacher," so it is said, and taken for granted this practical experience passed along may console many a weary heart.
ooa
This coming Sunday afternoon, April 7, 1929, Sara's singers will present "Spominska Plotta" at GSPS. Hall. Admission tickets are selling at 75 cents in advance and $1.00 at the door. It's going to be something new for our people. Our anticipations—perhaps we had better say, I we hope for a big attendance, a • a
Over 2500 teams have entered in the Championship games of the American Bowling Congress this year. They sre just completing their tournament. It seems that each year the entrees are larger as the popularity of the game increases. On April 13th and 14th Ghici«o will have an opportunity to take part in the SNPJ. tournament for the bowling championship. Last year's tournament was very successful and we look forward to a larger entree this year. Milwaukee boys of the SNPJ. were the best last yesr. Cleveland's
PARTY ACTIVITY INCREASES.
Enthusiasm in party propaganda and organization work is on 6he increase. The Nstional Office is continuing its drive for new members and stimulating party activity in the unorganized territory, and the comrades in organized states, from the state and district offices down to the locals and branches, are taking on new life in party work. Pennsylvania, Detroit, Cleveland and Lo» Angeles have their organizers out building for party organization. Our comrades in most aU large cities could Ifrep a man in the field if they would Dut try. State organizations can do the same, so lets keep on expanding our work, comrades.
Spominska Plošča.
To bo presented Sunday, April 7, at CSPS. Hall, Chicago, 111.
Love,—glad hearts, and more. In every walk of life; on the stage; in dramas, songs, in poetry, we 4>eak, sing and play the part—love. We are born with love; we live the part of lovers, and we die loving. Go wherever yo will; do what you may; the spirit of love remains. Love is the cause of all hatreds, all prejudices. Love, in spite of all the struggles and strifes, the turmoils and combats is conceded man's greatest ambition.
As I sit writing these lines, radio waves bring to me tunes of "Until Tomorrow" st one time so popular, which reminds me of what is to happen this coming Sunday, April 7, 1929. Some notice has already been given, but not enough. So I'll begin by telling you that Savs's singers with the help of an orchertra will endeavor to introduce to the Slovenes of Chicago the first operetta ever! attempted in Chicago, by Slovenes. The fuAl chorus, comprising some twenty-eight ambitious students under direction of Mr. Jack Muha, will take part. CSPS. Hall will-be the scene of this presentation.
Many well liked performers will take part in "Spominska ploMa", the synopsis of which can be related as follows. Ivan Novin, musically inclined is obliged to forsake his home in search of a living. He decides to seek his due in a distant Country. Departing, he leaves behind, among his many friends, several who ridicule him because of his venture. | Ivan's closest associates knowing his | possibilities, however, encourage him. Among those is Marjetica, Ivan's boyhood sweetheart. She confides in him and places all her trust in him.
Ivan departs.—Time passes and his home towns people, with the exception of a few, forget him. Marjetica is in communication with him and his aged father receives regular contributions from his son. Faith so decrees that Ivan make» good in the distant land and new» of his success reaches his home town thru the newspapers one certain holiday, causing much confussion. At this outburst the community with its mayor and public officials, harmoniously prepare to honor its hero. "For s town which does not acclaim its srtist is not worthy of him."
During all this commotion snother dispatch is received, contradicting the original story. In place of an idol artist, Ivan returns home sup-
boys coming to Chicago to take part In the championship basketball game will also bring several bowlers along. What is more Johnny Lokar one of the leaders has the sssurance that
the ladies team is coming also.
• • •
What to do to make our Socialist Club livelier and more popular? Comrades Frank Mergole, Vinko Lo£niikar, Angeline Tich, Fr. Alesh and John Rak will try to tell us at the next Socialist Club meeting on April 26th. Following the last meeting Comrades Alesh, Vider, Udovich and Zaitx spoke on "Tolerance". At the meeting previous Comrades Rak Kopach and our friend Oscsr Godina spoke in English. The public is always welcome.
a a a
Illinois is being devastated by its overflowing rivers. The Mississippi is playing havoc in the Southern States. Conditions are bad in the flooded areas and the suffering is unthinkable. Yet our government has only a little money for the protection of lives in these areas, while they are willing to give millions for the enforcement of the dry law, which so many condemn, and proclaim impossible.
a a a
With the setting of the sun each day the Volstead Law is becoming less and less popular. Recent killings, notably the DeKing case of Aurora, 111., and the issuance of an arrest warrant for a Chicago congressman for smuggling liquor, give the mass of people enough evidence to ask for a change. The DeJving case hss been read thruout the world and has caused many to express their opinions, who before were silent.
a a a
Oklahoma's governor has been impeached and removed from office. Three other justices of the peace in the same state face charges. A judge in California is under trial because he could not explain satisfactorily a certain check for $2,500. Many officials of Chicago are under investigation for participation in the frauds snd scandals of the Sanitary District of Chicago. Our papers are full of dastardly grafters who prey and live from the public's funds. Full of political intrigues under the Republican and Democratic administrations. And it's so unusual. Tboy come rig hit out with It where heretofore it was under cover. Yet all this isn't enough evidence to convince the people and the next time they go to the polls they put their crosses in the usual place.
posedly poor and bandaged, because of a serious accident. Immediately, the populace with its mayor become worried. What to do with this poor wretch? Who will care for him, now that he was without money and health? All previously planned receptions sre dropped. Yvhat a contrast in the atmosphere. People who before were »o willing to acclaim their wealthy artiat idol, knew that it was "to good to be true." Much unfavorable comment is spoken.
His dear, loved ones gladly take him back into their home, to find that Ivan purposedly disguised himself . . . News spread like fire on a windy day, that Ivan was not the poor, wretched son but in reality a wealthy artist, who has made good abroad. That he played his town-people to determine whether they were worthy of his talent. But he remembered all his faithfuls with costly gifts, returning to the distant land with Marjetica as his bride.
It is a picture of every day's occurence. As long as one has might and money the world flocks to you. Just as soon as you are poor, you are loft to shift for yourself. A pleas-ent afternoon can be spent by you and your friends at CSPS. Hall Sunday, April 7. We invite you and your friends.
Publicity Committee.
Taught tho Fi»h a Lasaon.
"Johnny," said the minister, reprovingly, as he met an urchin carrying a string of fish one Sunday afternoon, "did you catch those today?"
"Ye-es, sir," answered Johnny. "That's what they get for chasin' worms on Sunday."—The Open Road.
Touching Fklolity.
Mae—Since you have broken your engagement to Jim because your feelings toward him ar°n't the same, why do you keep his ring?
Mabel—Because my feelings toward the ring are still die same aa ever-!—Christian Leader.
Crossing the Bridge
We are living in a highly dynamic social order. From a broader viewpoint, the mode of living, ths ways of making one's daily existence and the nature of our relations with the external world have, withia a comparatively brief apace of time, undergone a complete snd most profound change. More importaat^ still, this process of tranafoimation continues with aa ever greater rapidity and force. "It ia not what it u^ed to be," ia the constant refrain of our older fellow workers. Indeed it isn't; and one doea not have to dig into the recorda of history to senae this fact. For one is living in the midst of the largest uphesval* in human history. However, if one is inclined to undertaloe this fascinating task, and after a study, one will certainly appreciate more deeply the amazing transformation of man's social, economic and cultural institutions within recent times. It is the jiachine, in all its implications and significsnce, that is doing • this. And no country ia being more sffected by it and the dynamic forces it has created and set In motion, than the United States.
That we who have been the late settlers of this country—being one of the last links in the greatest procession into this continent the worl* has ever witnessed—cannot escape the effects, eve. if it were ideal, of the forces which are moulding the American nation must be plain to every thinking person. Ons of the effects of the new situation in which we find ourselves presently is our attempt at aelf-«preservation —a noble gesture—-by reaching after our younger generation. Since our internal societies are our main accomplishment, we have aeen the process of transmutation first taking root in that field. We are now witnessing an extention of this process into the field of journalism. Within the last year or two almost every fraternal organ is being edited both in ths Slovene and English language* And there is even a weekly—The Cleveland Journal—which is edited en-tirely in English for the purpose of Slovenizing our growing offspring—an unenviable undertaking.
With this issue Proletarec is entering this path of our hybrid journalism also. It ia an attempt at crossing the bridge from the present into the future. Ths mission of the English Psge of this organ is somewhat different from the aim of other similar undertakings within our racial group. As workers and socialists ws are not concerned with the question of nationality; as far as this enters into our lives its import to us it purely historical and cultural in a broad sense. Thevs is no difference between a 100 per cent American and the similar type of any other nationalist. Accordingly, the mission oi this psge is riot to make its readers mors conscious as to their nationality but, if we may use the term, more class conscious* Speaking of the latter we should like to remind the readers to use this term in its deeper implication and significance, the sams aa it is being used by those who control our lives and destinies. When its meaning will be as clear to ths American workers as it is to our forty thousand mil-lioner class, the former will then be in a better position to realize a better, richer and more secure lift for themselves than they are at present.
With this aim and spirit the English Psge of Proletarec bows to its readers, both young and old, actual as well as protective. In its limited capacity it will carry forth the message of a New Day in which humanity will finally come to its own; in which ths sciences will serve the mankind primarily rather than to enrich materially and spiritually those that have climbed to the top of the social pyramid, as at present; in which the fruit» of toil will be enjoyed to the fullest extent by all producers; in which one will not live in order to work, but work in order to live and enjoy one'« living; the message of a New Day in which freedom, justice and peace will receive their rightful aha re in the hearts of every human being and upoa which the New Social Order will be based. Even tho this may sound Utopian it is possible of realization provided people strive and work for it. And the army embracing this high ideal is increasing rapidly the world over* Indeed there is no more worthy cause than to work and strive for a better world to lirve in.
Having set forth the criterion which will emanate this page spiritually, there are still a few questions to touch upon. One of them is: What particular need may this English Page hope to serve, considering its obvious limitations? Is it really necessary or advisable? The answer to these question depends from what angle one considers this innovation. The writer is of the opinion that its value lies chiefly in the possibility, first, of introducing to its readers enlightening reading matter, necessarily limited in space, that would not otherwise come to their attention. Then to search for the new and young recruits among our younger generation to enlist them to the aims and aspirations of labor and socialist movement. It is the latter aspect that is the more important. In spite of the common view, quite prevalent among the older generation, that the younger folks are immersed entirely in some inconsequential aspects of our life, there are a number of wide-awake, intelligent young people in our midst who are not satisfied with the things as they are. How to attract these young idealists to the cause of labor is the prime concern of this page. If unable to do so, this innovation is but a futile gesture.
The first essential towards the realization of this aim i» to develop a program of action, the purpose of which should definitely be either the formation of a distinct labor youth movement on the part of our young generation of Slovene extraction or, on the other hand, to win the already existing fraternal youth movement to labor's cause. The setting forth of these two propositions, it is hoped, will not be considered presumptions, since the whole question needs our earnest attention becsuse of its growing importance. However, it is not withirfthe purview of this article to declare for either course of action to be pursued. What the writer desires is to stimulate a thorough discussion of this question. This is necessary in order to arrive at a proper perspective of ourselves, our problems and needs. Accordingly, what is your point of view egarding the questions suggested above? Do you think it would be more advisable in the long run to create s distinct labor youth movement, to be attached in some definite way to the Young Peoples Socialist League, or to pursue a different course of action? Whatever Is your view on this, or sny other proposition, send it to the editor o^, Proletarec. By discussing our problems openly we can make the English Psge interesting and a useful medium.
t