Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 6. aprila 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 14. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota. Telefon št. 28. Novi državni proračun. V zadnjoj številki smo objavili proračun Dravske (naše) banovine. Komaj so banovine dobile svoje proračune, je finančni minister dr. Šverljuga predložo Nj. Vel. krali tüdi novi državni proračun. Kak je za vsako banovino posebi važen njeni banovinski proračun, tak je važen za vso državo državni proračun, ar je fundament državnoga živlenja i gospodarstva. Novi državni proračun se razloči od prvejšega v tom, da je vekši i to zavolo nove vreditve državnoga živlenja. Proračun znaša 13 miljard 348 miljon 13 jezer 160 Din ino je od lanskoga za 883 miljone 538 jezer 248 Din. vekši. Po novom proračuni je določeno: za pokojnine ino invalidsko podporo 1 miljarda 100 miljon, za šolstvo (prosveto) 872 miljoni, za vojsko 2 miljardi 522 miljon, za kmetijstvo 102 miljoni, za socialne namene i zdravstvo 243 miljone, ostalo pa za drüga ministerstva. Iz podanoga je razvidno, da se izda največ za vojsko, potom za pokojnine, šolstvo i zdravstvo. Državni dohodki so sledeči: neposredni davki 1 miljarda 630 miljon, posebni davki 281 miljona, trošarina 903 miljone, takse 1 miljarda 245 miljon, carinske takse 1 miljarda 546 miljon, monopoli 1 miljarda 816 miljon itd. Največ dobi država od momonopolov (duhan, sol itd). Zvün teh dohodkov dobi država tüdi vnogo od posebnih ministerstev. Iz proračuna je nadale razvidno, da je dohodkov ravno telko, kak izdatkov. Proračunski načrt obsega več važnih točk, med šterimi je velkoga pomena posebno tista, ki govori od toga, da bi dobo dinar stalno vrednost. Ob tretjim „Evangelicsanci verosztüjte!“ Odbor za zidanje Del. Doma v Murski Soboti naznanja vsem tistim, ki so ga potom časopisov napadali, da je dozdaj delüvao i bo tüdi v bodoče vodo posle popunoma nepristransko i negledoč na veroizpoved i to v takšoj meri, ka je nikak ne bilo, niti ne bode potrebno ga opominati na njegovo dužnost. Odbor je zaproso od dobrih lüdi pomoč pa to tak, ka što kaj darüje, naj to včiní z dobre vole, če pa misli v oči metati, te naj bole ne davle nikaj. Vsaki, ki je kaj dao, more znati, ka je ne za štimanja volo dao, nego zato, ka pomaga siromakom delavcom do svoje lastne strehe. Tisti, ki kričijo na vse grlo, ka so tej ali tej darüvali, so gvüšno malo včinoli za delavce i kak se vidi, njim je žao ka zakaj se sploj dela za zidanje Del. Doma, takši lüdje ne vidijo radi dobroga dela i sami nikaj ne pomorejo, samo kvarili bi radi, niti to se ešče ne vidlo, ka bi šteri od teh gospodov prišo gda v Soboto i pogledno, kak se siromacje delavci močijo na dežji, prle kak se odpelajo slüžit svoj siromaški krüh i niti nišče ne odpre svoje marele nad glavov siromaka delavca, ka bi ga obrano pred mokrotov ali pa od prehlajenja. Pa vendar so nevoščeni, ka bi siromak meo svoje pribežališče, gde bi se za silo lehko odpočino, liki mislijo si prisvojiti nekše nadpravice, če pa toga ne, teda pa trbe lüdstvo vkraj zgučati, naj ne darüje, ve pa odbor tüdi tak pravi, ka komi je ne prav, naj ne davle, Del. Dom de vseedno gorpostavleni če gli menši, kak se je prle mislilo no itak de tak velki, ka za silo obskrbi sproti delavske transporte, ka nedo na vulici zmrzavali. V odbori so bile kotrige oboje vere že prle i so tüdi dnes i nišče se naj ne vmešava v njegovo delüvanje, tem menje pa te, če nema do toga pravice pridoblene z dobrim činenjom. Odbor za zidanje Delavskoga Doma v Murskoj Soboti, 2. 4. 1930. KEREC, Ka novoga v Belgradi ? Podpora za vzorna gnojišča. Polodelsko ministerstvo je banskim upravam odobrilo 224 jezer Din. kak podporo za vzorna gnojišča. Podpora se podeli zaslüžnim i sirmaškim poledelcom. Smrt prometnoga inšpektora. Preminoči četrtek je v vojaškoj bolnici vmro generalni inšpektor vsega prometa. Kak inšpektor je dosta včino za pozdigo našega prometa. Banski sveti. V Službenih Novinaj je bio objavleni zakon od banskih svetov. Kotrige bodo zastopniki srezov i vekših varašov. Svet naše banovine bo meo 39 kotrig. Spravišče zveze varašov. Preminočo soboto se je začnolo velko spravišče zveze varašov kralevine Jugoslavije. Spravišče je vodo dr. Srkulj. Svetovna politika. Nova vlada v Nemčiji. Po več dnevnoj vladnoj krizi je Nemčija dobila novo vlado. Sestavo jo je voditeo katoličanskoga Centruma, dr. Brüning. Vogrski kmetje za vekšo sloboščino. Preminočo soboto se je končalo v Pešti velko spravišče malih posestnikov. Na spravišči je bila sprejeta jako ostra rezolucija, v šteroj kmetje zahtevajo za sebe več pravic i vekšo politično sloboščino. Rezelucija je bila poslana ministerstvi. Polska je dobila novo vlado pod predsedstvom poslanca Slavika. Dete v ognji. Vancari Nerati blüzi Ljutomera se je zgodila žalostna nesreča. Dedek i babica sta v goricaj delala. V sobi sta püstila 5 letno Milenko. Dete je zaglednolo v peči ogenj. Začnolo se je ž njim loditi. Pri tom je spadnolo vogelje na obleko i ta je začnola goreti. Milenka se je prestrašila i bežala vö. Ar je pihao veter, je taki bila vsa obleka v plameni. Dete je začnolo kričati. Nato sta pribežala starca i sta pogasila ogenj. 2 NOVINE 6. aprila 1930. Kalendar. april (30 dni) 15. teden. Židovski: 13. Pessach I. den. Senje: 7. M. Sobota, Sv. Križ, Podturen, 8. Ljutomer, 10. Tišina i Turnišče, 11. Ormož, 12. Nedelišče. Vreme: Nestanovitno vreme bo trajalo naprej. Okoli četrtka napovedüjejo dež. Vozni red: Hodoš: prihod iz M. S. ob 652 i 1524 vöri odhod v M. S. ob 707 i 1540 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 843 i 1716 vöri odhod v Hodoš ob 510 i 1340 vöri prih. iz Ormoža ob 909, 1210,1905,2035 v. odh. v Ormož ob 516, 912, 1412, 1744 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1235, 16, 1939 v. odh. v M. S. ob 726,1024; 1502, 1852 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 623, 1050, 1508, 2236 v. odh. v. D. L. ob 420, 8, 12, 1925 v. Zveze: Što ma opravke v Maribori, Ljubljani ali Zagrebi se naj pela z vlakom, ki ide iz M. Sobote ob 516 vöri, ravnotak lüdi iz D. Lendave ob 524 vöri. Murska Sobota — Smrtna kosa. V pondelek popoldnevi je zatisnola oči k smrtnomi počitki gospa mati g. dr. L. Šömena. Pred par dnevi se je nekelko prehladila. K prehlajenji so se pridrüžile tüdi drüge bolečine, ki so spravile prek 70 let staro gospo v grob. Prilüblenoj i spoštüvanoj pokojnici, ki je bila vzorna mati, naj sveti večna svetlost. G. fiškališ i cela rodbina pa naj sprejme naše globoko sožalje. — Zmaga „Mure“. Preminočo nedelo je igrala hazena Mure proti hazeni ljubljanske Ilirije. Pri igri je dosegnola velko zmago, ar je premagala nasprotnika v razmerji 14:8. Na toj zmagi našoj hazeni častitamo. — Nove telefonske zveze. Sobota je znova dobila telefonsko zvezo s Pragov, Brnom, Budapeštom i Nagy Kanizsov. Eden govor košta pri prvoj 54 Din. 45 p, pri drügoj 42 Din. 90 para, pri tretjoj 46 Din. 20 p., i pri štrtoj 33 Din. — 45 let slüžbe. V tork je minolo 45 let od tistoga časa, da sta stopila Schedl Leopold i Elizabeta v slüžbo g. grofa Szaparyja. Kak se njima je prle dobro godilo, v tak žalostnom stanji sta zdaj. Če se ne bi našli dobri lüdje, dostakrat niti krüha ne bi mela. — Seja cestnoga odbora. Preminoči teden je meo cestni odbor sejo, na šteroj so odborniki razpravlali od proračuna i drügih važnih zadev. — Čüdno prase. V špitali je skotila mlada prasica, ki prascov ne püsti k sebi. Ne je preostalo drügo, kak da so prasce začnoli krmiti. Ednomi ne šlo v glavo, kak je to, da ne bi smeo cecati. Svojo pravico je šteo meti, zato so ga ne mogli prisiliti, da bi jo. Dati so njemi mogli cecek i zdaj ceca mleko iz küfice, kak malo dete. Slovenska krajina Kelkokrat nabiramo na „Dom sv. Frančiška“? Nemamo ešče niedne hiše za naše siromake, kde bi si mogli glave nagnoti i mirno počivati. Mamo pa po vseh občinaj tak zapüščene siromake, da bi se ešče kamen razjokao nad njimi, če bi meo srce! V taligaj je vozijo od hiše do hiše ali nosijo v koritaj, ne češe je nišče, ne pere, krpa jim nišče, spijo po štalaj tüdi v betegi i na smrtnoj postelj tüdi. Tü pa tam se najde smilena düša, štera je po materinsko sprime i njim podvori. Naj se tomi žalostnomi stanji pomore, se je odločo podpisani odbor, da zozida edno sirotišnico, štero bo imenüvao po velkom lübiteli siromakov, sv. Franciški, koga šče protestantje častijo i občüdüjejo zavolo velke njegove lübezni do siromakov za „Dom sv. Frančiška“. Ministerstvo nam je dalo dopüščenje, da lehko po celoj državi pobiramo milodare. Pobiramo je štirikrat na leto. Prvi frtao zdaj ide h konci, najmre od božiča do vüzma. Prosimo vse dobre, smilene düše, ki majo srce do siromakov, šterim je oča Bog, naj dajo, ka premorejo te frtao. Če toga ne bi mogli, naj dajo to kda bodo mogli. Podpisani odbor je skleno, da na Cvetno nedelo i celi velki tjeden nabira i tak dokonča prvi frtao nabiranja. Prosimo zato vse dobre düše, naj na veselje bližajočim se vüzemskim svetkom, dajo, ka prevüpajo. Prosimo dobre düše, ki majo srce za sirote, naj prosijo pooblastilo od podpisanoga odbora, ka smejo pobirati. Pooblastila smo poslali tüdi uredništvi Novin, tam se dobijo tüdi. Ki nemre pokazati pooblastila od odbora, ne dajte nikaj nego ga javite oblasti i odbori! Položnice vsaki dobi pri podpisanom odbori, naj piše po nje i je deli med tiste, ki ščejo naravnost kaj poslati! Naših nabiračov, ki te dneve pridejo s pooblastili za pobiranje k vam, ne zavržite! Velko božo plačo vam nosijo! Pred vsemi nameni smo v prvoj vrsti dužni naše domače podpirati! Podpirajte naše domače sirote! Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih. * — Žalostni glasi od naših iz Francije. En dühovnik, ki ma izseljenike na skrbi na Francuskom, nam pošila jako žalostno poročilo od naših izseljencov, ki tam delajo. To poročilo, da so naši prav slaboga oponašanja i da svoje verske dužnosti zanemarjajo. Se zna, da ne so vsi takši. Ali tožba je takša, da so Prekmurci pokvarjeni na Francoskom. Naj se toj nesreči pride proti, prosimo vse tiste, ki majo koga v Franciji, naj nam pošlejo njihov naslov i naj naročijo za nje Novine i M. List. Vaš zaslüži tri dni telko, ka lehko za celo leto plača Novine i M. List. Plačajte teh 100 dinarov mesto njega i obvarjete svoje domače vnogoga greha i strašne pokvarjenosti, štera je na Francuskom med prostim narodom, med kmeti i delavci jako velika. Tam je gospoda dobra, prosti narod pa slab; ravno naopak kak kde indri. Naj se vam ne mili teh par dinarčkov, duša, poštenje vašega je več; posebno če šče pomislite, ka če pokvarjen pride domo, vam nikdar ne bo na veselje, nego samo na žalost! Kakši hasek bi pa te meli z vašega krajcarov če bo zgübljen za vas i za Boga!? Cena Novin i M. Lista v Francijo je na mesec 8 Din. 50 par. Od 1. aprila tak cena za oboje 75 dinarov. Voščite oba lista svojim vu Franciji! Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 47 — Mate dva dinara!? Meseca aprila i vsaki mesec dobite za dva dinara (decembra za tri) Novine! Za mesec april smo jih dali par stotin više štampati! Dali smo v tom vüpanji, da odidejo tüdi po drügih občinaj, ne samo v Gančanaj, Tropovcaj, Rakičani! Prosimo naše naročnike, naj nam postanejo pomagačje i razširijo Novine tak, ka ta bar dve hiši meli edne! Dve hiši če vküp stopita, plača na mesec vsaka samo eden dinar za Novine; kda je prečteta pa si delita papir. Vsi naročniki delajte na to, ka de bar vsaka drüga hiša čtela dober krščanski list! Eden 6. aprila 1930. NOVINE 3 dinar zmore vsaka! To je pol pipe tobaka na mesec menje skaditi ali na mesec frtao kupice vina menje spiti! Što ne bi mogo toga napraviti? I, što ne bi dužen bio to napraviti? Ne vete ka v Rusiji prek sto milijon lüdi ne sme nikdar nikaj dobroga čteti, nego samo ružne reči proti Bogi, ar drüge kak proti Bogi se ne sme štampati!? Aprila 6. dnes dobite prvo številko Novin i ešče tri, za mesec april tüdi veliko vüzemsko samo za dva dinara. — Pismo gospoda Sakoviča. G. Sakovič Jožef, bivši plebanoš v Turnišči, je svojemi poznanci poslao 27. marca sledeče pismo: Predragi! Zahvalim se ti za reči, s šterimi si v Novinaj omeno moj beteg i si me zročo v molitev vernikov. „Lübezen nikdar ne mine.“ Zdaj sem v Beči v ednom katoličanskom špitali, ar me na kliniki z radij traki probajo vračiti. Ovak sem pa od dneva do dneva slabejši, samo čonta i koža me je. Telko pobožnih lüdi moli za mene, ali kak se vidi, zaman; boži nameni so drügi. „Moje misli neso vaše misli.“ Smrt bi z zahvalnostjov sprejeo, če bi prišla. Ali kak se vídi, dober Bog velko vremenitno zadoščenje žele od mene: „Pravičen si Bog i pravične so tvoje sodbe.“ — S prisrčnim pozdravom Sakovič Jožef. — Lepa igra. Dekliška zveza bo mela to nedelo po večernicaj v sosednom Veržeji v dvorani Marijanišča jako lepo pasijonsko igro: „Stabat Mater“ (Stala je Mati). Igro si naj vsakši ogleda, ki je mogoči. — „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — Smrt deteta v vodi. Pri Škaličovih pod Lipov se je zgodila žalostna nesreča. Oča i mati sta bila pri nekšem deli. Med tem je triletni Vanek hodo po dvori. Po nepriliki je prišeo do jame, v šteroj je bilo vapno gašeno. V jami je bila voda. Dete je mogoče poglednolo v vodo i je tam vidilo sebe. Po nesreči je spadnolo v jamo. Ar nikoga ne bilo blüzi, ki bi je vöpotegno, se je zalejalo. — Javna Borza dela Ekspozitura v M. Soboti naznanja, da je dobila od Ministerstva Socialne politike i narodnoga zdravja v Beogradi, broj 12.043 brzojavno naročilo, da sama zbira polske delavce za Državno imanje „Belje“. Vsi delavci, šteri želejo iti na to delo, naj se kem prle oglasijo pri podpisanoj Borzi dela. Pogodba bo sklenjena med delavci samimi ino Imanjom neposredno. — Dari na Martinišče. Durič Ferdo, tišlar z Rakičana je napravo lepe reme za krizno pot, g. Jožef Krantz župnik na Tišini 250 din., N. N. M. Sobota 35, R. J. iz Satahovec 100, Kreditna zadruga (banka) v M. Soboti 500, Cankovski plohari“ 100, na gostüvanji pri Tkalčovih v D. Lendavi 135, nabrano v Krogi 212 belic, 9 l. olja, 4 kg. masti, v Satahovcih 125 belic, 7 l. olja. 1 kg. masti, v M. Črncih 60 belic, pri sv. Sebeščani 130 belic, v Ižakovcih 31. olja, Tratnjek Lipovci 3 kg. slanine, Gabor Tropovci 1 l. olja, Mencigar Krog pol 1. olja, 10 belic, Titan Krog 2 1. olja, Gumilar Krog 2 1. olja, Bogojina farof 20 belic. Varga Gradišče 2 1. olja, 10 belic, iz Beltinec 21 belic. Bog naj vsem bogato poglača i nam pa da nove darovalce. — Bakovci. Preminočo nedelo se je slovesno zaklüčo drügi letnik Kmečko-nadalüvalne šole. Mi vučenci smo se navčili vnogo dobroga i hasnovitoga za kmečki stan, ka je dnesden jako potrebno, ar človek ne ve, kam ga živlenje pripela. Za vse se mamo zahvaliti našemi g. šolskomi upravitelj M. Deškoviči, ki so se telko brigali za naš prosti kmečki narod v dugih zimskih večeraj. Samo oni, šteri dobro poznajo naše razmere i potrebe, so mogli segnoti globoko v naše kmečko srce, zato nam bodo njuvi navuki vsikdar v spomini. Ne pozableni nam ostanejo zimski dnevi i večeri, da smo se vküper zbrali v šoli i jih poslüšali, samo žao nam je, da je to vse tak hitro minolo. V tolažbo pa nam je, da bomo meli pri pevskih vajaj, kak tüdi pri tamburaškom zbori ešče dosta lepih vöric. G. šolski upravitel, z vašim velkim trüdom i delom ste prenovili našo občino. V desetih letaj vaše slüžbe pri nas ste zadobili tak velko zavüpanje i spoštüvanje, da vam lehko zakličemo „Vi ste naši i mi ostanemo vaši.“ Prosili bomo dobroga Boga, naj vas žive ešče več deset let med nami. R. J. — Kultura naroda se meri po količini vporablene žajfe. Teda ne samo po količini, nego tüdi po kakovosti. Za napredno hišo pridejo v poštev samo Fellerova Elsa-mila zdravja v 7 prekrasnih vrstaj: žajfa z lilijinoga mleka, lilijine kreme, z žučaka, glicerinovo boraksovo, katranovo, brivsko — edna bogša od drüge, ali vsa neškodliva! Po pošti: z lekarne FELLER, Stubica Donja Centrala 146. Ogenj v Moravcih. V nedelo ponoči okoli dveh se je vužgala hiša Červek Franca. Zgorelo je vse, tak ka so ostale samo stene. — Turnišče. Pred mariborskim sodiščom je bio obsojeni Št. Horvat, ki je bujo Barbarič Štefana. Dobo je 3 mesece voze, plačati more sprevodne stroške, zvün toga pa de plačüvao deci mesečno po 100 Din. dokeč ne odrastejo. — Strelo se je v Prdašincih v v goricaj Malačič Ludvik. Ka ga je gnalo v smrt, se ne ve na tenci. — Novi župani i odborniki. Z odlokom kr. banske uprave so postavleni za župane: v Ocinjah Kuger Janoš, v Šalovcih Županek Vilmoš. Zvün toga je v Šalovcih imenüvan za odbornika Matuš Franc, v Šalamoncih Krčmar Štefan i Podlesek Janoš, za podžupana pa Šeruga Matjaš. ZA NEDELO. Pèta v Postl. Evang. sv. Jànoša vu 8. táli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš vnožini židovskoj: što z vás pokára mené za volo greha, či pravico právim vam, zakaj ne verjete meni? ki je z Bogá, reči bože poslüša; záto vi ne poslüšate, ár ste ne z Bogá. Odgovorili so záto židovje, i pravili so njemi: jeli dobro ne velimo mi, ka si Samaritanuš ti, i vragá máš? odgovoro je Jezuš: Jaz vragá nemam; nego poštüjem Očo mojega, i vi ste ošpotali mené. Jaz pa ne iščem dike moje: jesteje, ki jo išče, i sodi. Zaistino, zaistino velim vam: či što reč mojo zdrži, smrti ne bode vido na veke. Pravili so záto židovje: zdaj smo spoznali, ka vragá màš. Ábraham je mro, i prorocke; i ti práviš: či što reč mojo obdrzi, ne košta smrti na veke. Jeli si ti vékši od Očé našega Ábraháma, ki je mro? i prorocke so spomrli. Za koga ti tebé činiš? Odgovoro je Jezuš: či jaz dičim samoga mené, dika moja je nikaj: je Oča moj; ki mené diči, šteroga vi právite, ka je vaš Bog, i ne ste ga poznali: jaz pa znam njega; i či bom pravo, ka ga neznam, bodem prispodoben k vam, lažec. Ali znam ga, i reč njegovo zdržàvam. Ábrahám oča vaš se je veselio, da bi vido dén moj: vido ga je i radüvao se je. Pétdesét let ešče nemaš i Ábraháma si vido? Velo je njim Jezuš: zaistino, zaistino velim vam, prle, liki je Ábrahám bio jaz sam. Popadnoli so záto kaménje; ka bi v njega lüčali; Jezuš se je pa skrio, i vö je šo z cérkvi. Iz sveta. Električna sila na 16 000 km. Preminoči teden je napravo vučenjak Viljem Marconi z elektrikov probo, štera je zbüdila občüdüvanje po celom sveti. V Genovi je pritisno na električno gumbo, s tem je zbüdo električni val, šteroga je sprejela australska postala i ga je oddala v Sidney, kde so se v ednom megnjenji vužgale električne svetilke. Med Genovov i Sieneyom je 20.000 kilometrov duga pot. 150 letni starec mro. V vesi Macin v Rumuniji je mro kmet Ivan Gregorič ki je bio star 150 let. Njegova drüžina ma s sini, hčerami, z vnüki i pravnüki 100 kotrig. Grozen ogenj na Japonskom. V Komacumaši na Japonskom je divjao preminoči petek strašen ogenj, ki je vničo okoli 700 hiš. Pri gašenji je zadela ednoga gasilca smrt, dva sta pa bila žmetno ranjeniva. Ogenj je napravo za 27 jezer Din. škode. Viher porüšo 250 hiš. V Braziliji je pred par dnevi pihao tak močen viher, da je v varaši San Paulo porüšo 250 hiš. Deset lüdi je pri tom zgübilo živlenje, prek 100 pa jih je ranjenih. Žrtve povodni. Iz Pariza poročajo, da je v velkoj povodni v južnoj Franciji zgübilo živlenje prek 200 lüdi, porüšenih je bilo okoli 3000 hiš, 4 NOVINE 6. aprila 1930. prejšlo je 10.000 živine, poplavlene je bilo 143 jezere hektarov zemle. 1500 sabolov štrajka. V Berlini je začnolo štrajkati 1500 sabolov. Govori se, da je to začetek velkoga štrajka vseh sabolov v Nemčiji. Gospodarstvo Dela meseca aprila. Na njivaj. V prvih dnevaj se navozi gnoj, potem pa se začne sajenje krumpišov i kukorce. Za semenske krumpiše je dobro, da se dva do tri dni na friškom zraki malo zgobavijo. V ogradi je celi mesec dosta dela. Poseja i posadi se zelenjava tüdi ugorke. V sadovnjakaj se more čiščenje končati, ar drevje začne poganjati. Paziti trbe na rano sadje (posebno breskve). Če piha mrzeo veter, jih trbe pokriti, kda cvetejo. V goricaj je glavno delo rezanje. Posaditi trbe zdaj tüdi cepike. Za živino so se začnoli vroči dnevi. Den za dnevom je vprežena. Da dobi za delo moč, njoj trbe dobro polagati. Mlada živina se naj püšča s kravami vred na pašo. Pospešüvanje kmetijstva. Banska uprava je posvetila velko pazko kmečkomi pitanji. Za pospešüvanje kmetijstva je določila velke šume i to: za polodelstvo i hmelarstvo: Prispevki za nabavo umetnih gnojil i vreditev gospodarstva z gnojom 100.000 Din. Semenogojstvo 120.00 Din. Zatiranje živalskih škodlivcov, rastlinskih betegov i zaščita koristnih ptic 40.000 Din. Podpora za naküp kmečkih mašinov 120.000 Din. Vreditev vzornih kmetij 120.000 D. Pospešüvanje travništva 150.000 D Pospešüvanje hmelarstva 50.000 D za živinorejo: Licenciranje i premovanje plemenske živine i tekme 500.000 Din. Nabava, krmlenje i vzdržavanje plemenske živine 500.00 Din. Ustanovlenje živinorejskih drüštev, premovanje rodovniške živine i premije 100.000 Din. Vpelanje kontrolnoga krmlenja, mlečne kontrole i živinorejska izobrazba 50.000 Din. Vreditev hlevov i gnojišč 1 miljon Din. Prispevki za povzdigo mlekarstva 50.000 Din. Prispevki za povzdigo rojarstva, svilarstva i ribarstva 150.000 Din. Pripomočki za živinorejsko slüžbo i včenje, kak tüdi živinorejske ankete 25.000 Din. za vinarstvo: Nabava škropilk i drügoga vinogradniškoga i kletarskoga orodja 30 jezero Din. Tečaji za vinogradništvo i kletarstvo 30.000 Din. Prireditev vinskih razstav 30 jezero Din. Nagrade za vzorne vinograde, pobijanje neceplenih trsov, prispevki za nabavo trsov 110.000 Din. Izvajanje zakona o vini 10.000. Trsni sortiment 40.000 Din. Podpore za vrbogojstvo i pletarsko 30.000 Din. za sadjarstvo i vrtnarstvo: Prispevek za drevesnice 40 jezero Din. Premije i podpore za šolske vrte i vzorne sadovnjake 50.000 Din. Sadjarski tečaji, razstava i senje 50.000 Din. Prispevki za sadjarske potrebščine i zgradbe 80.000 Din. Podpore i nagrade za pokončavanje sadnih škodlivcov 50.000 Din. Ustanovitev centralne drevesnice i matičnjaka 100.000 Din. Ustanovitev drevesnice v Rakini 50.000 Din. Pospešüvanje brezalkoholne produkcije 30.000 Din. Izobrazba sadjarskih pomočnikov 30.000 Din. Pospešüvanje vrtnarstva 30.000. (Dale pride.) Cene: Penezi (3. aprila.): dolar Din 56·40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2*20. Zivína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·— (debele do 18 Din.) Zrnje: pšenica Din. 200, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 45, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200. Krojaški pomočnik zmožen bolšega dela se taki sprime. Zglasiti se je pri ANDRAŠI SARJAŠ, krojači v Črensovci. Na Tišini se vrši 10. aprila velko živinsko i kramarsko senje. Küpci i odajalci pridite od vseh strani. V markiševskom hatari se oda prek 3 i 3/4 plüga loga. Več se zvedi v PREKMURSKI TISKARNI v M. Soboti. Delavci pazite! Podpisani sam skleno pogodbo z državnim imanjom Belje za tekoče leto. V mojem imeni se lehko zglasite pri sledečih gazdaj: Horvat Peter i Palatin Aleksander čevlar Pečarovci, Süšlek Franc Tešanovci, Tompa Ivan V. Polana, Žalig Jožef, Tompa Matjaš Črensovci, Nemeth Mihal Čentiba, Gabor Štefan Odranci, Hozjan Štefan Dolga vas. Delavci se lehko vsaki den zglasijo i si naj vsaki priskrbi delavsko knigo s kepom i do 10. aprila naj bodo pripravleni. ANTOLIN KORNELJ Črensovci prevzematelj dela da Državnom imanji Belje. Zdravnik dr. Sedlaček v Slatina Radencih ordinira (sprejema betežnike) od 1. aprila naprej. Kramarsko, živinsko i konjsko senje se vrši na Cankovi po cvetnoj nedeli na drügi den v pondelek to je 14. aprila. Pridite vsi, ki ščete kaj küpiti ali odati. 2 Občinski odbor. Za obiskanje privatnih strank v Prekmurji z manufakturnim blagom se išče potnik 1 vešč v toj stroki pod ugodnimi pogoji. Ponüdbo je poslati na upravo lista pod DOBER ZASLÜŽEK. 6. aprila 1930. NOVINE 5 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. praviš, da je ne smem kaznovati? Povej mi torej, kaj naj storim. Memukam je le za trenutek razmišljal. — Srce me boli. A povem. Poslušaj me, gospod. Življenja ji ne jemlji. Kaznuj jo s tem, da več ne bo smela priti pred tvoje obličje; pošlji jo iz kraljevega dvora, daj jo zapeljati v gozdove in jo pusti na samem. To ti priporočam, to svetujem. In še to, da se dogodek zapiše in ga pošlješ vsem namest- nikom, da ga v lastnem jeziku razglasijo ljudstvu in zagotavljam te, veličanstvo, da bo od tega dneva na prej vsaka žena spoštovala moža, tako velikega ka kor malega! Kserkses je dvignil kraljevo palico. — Bodi! in v palači je onemela struma . . . VII. „Pripravi se“. . . . Le v sobi, kjer je kraljica Vasti počivala je tiho donela. Fajdime jo je spremljala s sladko pesmijo in kraljica je sanjavo poslušala neznatno pesmico o kraljevi hčeri in sužnju. Žalostna je bila zgodba in mehek Fajdimin glas. Harfa je donela tako tiho in nežno, ko da vetrič vzdihuje. Kraljica je nemo poslušala. V očeh so se ji prikazale solze. Še enkrat je hotela slišati lepo in žalostno zgodbo, toda premotili so jo . . . zunaj se je slišal ropot ( . . ko da vojaki prihajajo po marmornatih tleh) in na vratih je nekdo močno trkal. — Kak ropot? — se je stresla kraljica. Vstopil je Šahazgaz. — Prišel sem s Kserksovim ukazom! — je javil hladno. Kraljica je vstala. — Kaj ukazuje njegovo veličanstvo? — To, da takoj odidi iz palače. — Kaj praviš? — Kralj te je izgnal. Kraljica je obledela. — Mene? . . . — Tebe. Slabotno roko je položila na srce. — Šahazgaz, kaj si rekel? — Palačo moraš takoj zapustiti! — Dobri bogovi! Dvorni dami sta začeli jokati, a Šahazgaz je ukazal mir. — Pripravi se! — Kam? — Palačo moraš zapustiti! — In . . . in zakaj? . . . — Kralj te je poklical in nisi ubogala. — Oh, bog! — Pripravi se! — Ne! Roki sta ji bíli podobni dvema sklenjenima, belima lilijama. — H kralju grem! — Ni mogoče. K možu! — Ne smeš! — Kdo mi more zabraniti? — je klicala obupno. — Kserkses? Ljubi mož? — Zakon! Osupnila je. — Kak zakon? — Ki ga je izdala sedmorica vladarjev zoper tebe. — Kdaj? — Ravno sedaj. — Dobri bogovi! — Več nisi kraljica! — Šahaz! Govori . . .! — Nimam o čem. Kserkses te je klical, da bi te pokazal indijskim poslancem in ti nisi šla. Kserkses te kaznuje: loči se od tebe in te izžene, pred njegov sveti obraz več ne moreš iti in palačo moraš takoj zapustiti. To je vse. Kraljičine oči so se začele tresti. — Šahazgaz! — Kaj želiš? — Pamet me zapušča . . . Lopov je skomizgnil z rameni. — Grem k možu! Nimaš moža! — H kralju! — Ne smeš. — Kdo mi brani? — Jaz. — Suženj! — Kraljev maršal sem. Niti trepalnica se mu ni stresla. — Pripravi se! — Poberi se! — Ne grem! Šahazgaz je skomizgnil z rameni in zaklical proti vratom: — Vojaki! Vrata so se odprla in pod sinjemodrimi zavesami se je prikazal Arbatanos, poveljnik telesne straže. Skozi vrata pa je mrko zrla četa vojakov. — Arbatanos! Poveljnik je pozdravil. — Pelji ven tega človeka! — Ne morem. — Toda kaj se je zgodilo? Govori! Kaj ne, ta človek je zblaznel? Arbatanos je široko raztegnil obrvi. — Ne vem. Nič mi ni znano. Kraljev točaj, Mitridat mi je dal povelje, da te izpeljem iz palače, odvedem med hribe in te pustim na samem. Šahazgaz je prikimal: — Pripravi se! Kraljica se ni ganila; od boli se je tresla. — Hodi za menoj! — je dejal Arbatanos sočutno. — H Kserksu . . . — Ne. Šahazgaz je izgubil potrpežljivost. — Nesite jo! Kraljica je zajokala. — Kserkses! Šahazgaz je stopil naprej. — Idi iz palače! Ob kraljičinih nogah sta jokale Fajdime in druga dvorna dama. — Z bogom . . . Sklonila se je in ji poljubila, potem pa se je dostojanstveno vzravnala. Šaházgáza je zaničljivo premerila od nog do glave in se je potem z žalostnim smehljajem obrnila k Arbatanu: — Lahko gremo! (Dalje sledi.) 6 NOVINE 6. aprila 1930. Za naše male. M. Luther — G. Sinic: Bogatec i sirmak. Bogatec je šo na jagrijo. Srečao je siromaka. Siromak ga poprosi naj njemi da, ka največ ma. Bogatec odgovori: „Drügo pri sebi nemam samo pükšo i nekaj patronov, ali žalosti mam največ“. Siromak ga pita: kakša je ta žalost? „Moja žalost je ta, da bi rad meo ženo, ki bi bila samo od matere.“ Jaz ti znam to žalost odpraviti. Daj mi nekaj zlatnikov, konja, kravo i ovco. Potom pa hodi z menov. Šla sta. Prišla sta do velkoga loga; tam je bila krčma. „Hodiva notri“ pravi bogatec: „Ne bova šla notri, ar nama deklica brez oče vmerje.“ „Potom pa hodiva hitro mimo“, pravi bogatec. Za nekaj časa prideta do male kuče. „Hodiva notri“, pravi siromak. Srečata malo dete i je pitata, če je mamica doma. „Ne“, odgovori dete. „Hodiva dale“, pravi siromak. Prideta do drüge takše kuče. Pred dverami srečata malo deklico i jo pipitata, ali je mamica doma. „Odišla je k meši „odgovori ona. Hodiva dale“, pravi siromak. Prišla sta do tretje takše kuče. Ideta notri i srečata deklico brez oče. Kda sta prišla v hi- šo, sta si hitro doli sela. Deklica pita, kam sta namenjeniva, da sta tak trüdniva? „Midva hodiva po sveti iskat takšo deklico, štera je brez oče.“ Deklica odgovori: „Jaz sem tista deklica brez oče.“ Bogatec jo vzeme za ženo. Oba sta srečno živela vnogo let. Siromak je dobo zlatnike, konja, kravo i ovco. Zozidao si je hišo i je tüdi on srečno živo. Mimika Piv: Od ženske i zavca. Ednok je bila edna ženska. Mela je ednoga praščiča. Pravila, je da ga mesari oda. Prišo je mesar i ga je küpo. Ženski je pravo, naj pride po peneze. Ona je šla. Kda je dobila peneze je šla domo. Pot jo je pelala skoz log. Kda je šla po logi, je najšla ednoga zavca na pol zmržnjenoga. Mislila je, da je mrtev, vzela ga je i ga zvezala v robec. Zavec se je v robci segreo, pa se je začno malo gibati. Žena je robec odvezala. Kak je vzela zavca v roke, ka bi ga poglednola, je on skočo i s penezami vred odbežao. Tak ženska ne mela niti zavca niti penez. VGANKE Predzadnja številka. Vseh ugank ne nihče prav rešo. Nagrado dobi K. Vrečič. Poslali smo njemi povest: Planinski kralj. • 1. Ka poprečki v cerkev ide? (Dete, kda je h krsti nesó ) 2. Ma vüha pa ne čüje, nos pa ne voha, v vüstaj pa ma človeče meso? Ka je jo? (Punčul — čevel.) 3. Nema ognja pa itak žge? (Kodriva) (Vse tri poslala M. Piv.) 4. Zdravko Bozin Ka je te mož? Posl. Vogrin št. Rakičan (Zobozdravnik.) 5. Deset božih zapovedi vi I. VI. bi nje II. ga bliž VII. še ga III. pa sa VIII. ga kak IV. mo ga IX. be Lu V. vse se X. Bo Postavi to tak vküp, da dobiš edno zapoved! (Posl. Šeruga Št. Rankovci) (Lubi Boga višega vsega, bližnjega pa kak samoga sebe!) 6. Okenca tak postavi vküp, da dobiš lepi slovenski pregovor. njü pra što be gla o po šü se je vo zno zna vi je sam (Što sam sebe povišüje, prazno glavo oznanüje!) (Poslao: Gjörek I. Martjanci.) Imena rešilcov objavimo v prihodnjoj številki. Nove vganke: 1. Menši kak kos, vsigdar sem bos, hodim pred seov, z očmi nad seov. (Poslao I. Gjörek, Martjanci.) 2. Noge v blati, glava v zlati. 3. Vilice pri sebi nosi, a nikdar ne je mesa, vnogo per pri sebi ma, a pisati ne zna. 4. Dr. Anton Zic Senik (2. 3. vg. posl. Cilka Granfol, Krog.) Ka je te gospod? 5. Razvrsti litere tak, da dobiš vodoravno vkumes iste reči. (Poslao Št. Vogrin, Rakičan.) Eden od tistih, ki pošlejo pravilno rešitev vseh ugank, dobi lepo povest. Za kühnjo. Ocvrte žemle. Dobra postna jestvina se lehko napravi iz žemle na sledeči način: Žemlo vreži na dvoje i jo namoči v sladkom mleki. Kda se napije, jo ožmekni, potem jo povalaj v pseničnoj meli, nato v raztepenom jajci i drobtinaj. Ocvri jo v v zabili, posipli s cukrom i cimetom i jo postavi na sto s kompotom. Medeni krüh. Radi jemo krüh, meda se pa tüdi ne branimo. Medeni krüh pa je bolši, kak sam krüh i sam med. Napravi se etak: Segreje naj se frtao litra mleka, v njem pa se raztopi za 5 žlic meda. Potem se pridene pol žličike cimeta, malo skučenoga janeža, pol žličke pecivnoga praška i telko mele, da dobimo mehko testo. To se spravi v dobro namazano pekačo, se posiple z melov i se peče približno pol vöre. Kotrigam Vodne zadruge. Odbijanje posebnih stroškov od katasterskoga čistoga dobička i vrejüvanje povračila dače za zemlo, štera spada pod vodno zadrugo. Finančni minister i minister za zgradbe sta dala navodilo, štero pove, ka se sme zavolo stroškov, štere so mele kotrige vodne zadruge 80% odračunati od čistoga kat. dohodka i v toj meri na šest let nazaj zahtevati povračilo ednoga dela dače. To uredbo je prinesla 40. št. Uradnoga Lista od 14. marca. Kotrige vodne zadruge naj se informirajo od toga dela v Lendavi pri vodnoj zadrugi. Protestantski pastor zdani v kat. cerkvi. Protestantski dühovnik v Leksingtani v Ameriki je zlübo katoličansko deklico. Šteo jo je vzeti za ženo. Ona ne mela nikaj proti tomi, samo je želela, da bi bila zdaniva v katoličanskoj cerkvi. On je v to privolo. Zavolo toga njemi je protestanski püšpek zabrano opravlati dühovniško slüžbo. Faro bi mogao zapüstiti. Farniki pa ga neso püstili, raj so sprijali to kaštigo, da je püšpek faro izklüčo iz püšpekije. 6. aprila 1930. NOVINE 7 Agrarne zadeve. Dne 6. aprila je občni zbor v Črensovcih popoldnevi ob 3. Ne pozabite, pridite! Odposlanci! Pred občnim zborom pred novov posojilnicov zberite vküp svoje kotrige i je pelajte notri v dvorano na mesto, štero vam bo pokazano. Nikoga ne smete püstiti v svoj šereg; ki neje kotriga zadruge! Vse pritožbe svojih kotrig mejte, odposlanci spisane, ka je te naprej date na občnom zbori. Če kde potrebüjete kukorico!“ Naše kotrige iz Medjimurja so nam ponüdile po nizkoj ceni kukorico. Če bi kde potrebüvali kukorico, naj spišejo odposlanci vküp, kelko bi što potrebüvao i naj vzemejo od njega kaporo pa na občnom zbori naznanijo, kelko de je trbelo i se te tam lehko pogodijo z Medjimurci za kukorico. Ki nema Novin, naj prinese dva dinara na občni zbor; tü si je lehko naroči za mesec april! Delavske zadeve. Delavcom se naznanja, da je delitev pogodb, sprejemanje delavcov za Nemčijo vsaki pondelek. Tisti pa, šteri so lani že bili v Nemčiji, se sprejmejo gda koli, naime gda se dobi dotična pogodba. Zvün toga se vsem ponovno naznanja, da si naj nišče ne prisvoji pravice na to ka bi ga Borza dela posebi na pazki nosila. Delitev i zbiranje delavcov vodi g. delegat sam, zato se naj vsaki sam pobriga za to, da bo sprejeti v delo po delegati. Nešterni lüdje so silno nepotrplivi i začnejo grajati pa izsiljavati. Vsi nemrejo naednok priti na vrsto, nego pomali teden za tednom kak je potreba. Potrebüvalo se bo več ženskih, ka moških delavcov. Priporoča se ženskim delavkam iz gornjih krajev t. j. od Sv. Jürja, Fükšinec i Ocinja itd., da se tiste, ki znajo nemški ne silijo vse v edno ali dve sküpini, nego naj prevzemejo po edna ali dve delavki edno sküpino i te s sebov odpelajo več delavk iz dolnjega kraja, štere ne vejo nemški, tak de pomagano obojim, ar v vsakoj sküpini more biti edna ali dve, ki znate nemški. Takše delavke, štere znajo nemški naj se priglasijo kem prle pri Borzi dela v M. Soboti. Cement Portland Šplit i Vapno zagorsko je zastopstvo i glavna zaloga pri V. BRATINA KRIŽEVCI pri Ljutomeri, ki zalaga tüdi z deskami, latami, tesanim lesom i raznimi cementnimi izdelki. 6 Mlekara z več letnov praksov sprejme s 1. majom t. 1., ZVEZA AGRARNIH ZAJEDNIC v Dol. Lendavi. Ponüdbe z označbov mesečne plače se naj taki pošlejo. Ešče prvle kokot zaspevle, a ravnotak v pondelek i vse drüge dni vala den za dnevom naša najprva skrb razumnoj negi tela. Če želite rešiti to pitanje pametno, t. j. jemati le tisto ka v istini delüje i da pri tom ne škodlivo, teda se morete odločiti za preizküšene Elsa-preparate. Elsa-žajfa i lepote v 7 krasnih vrstaj: žajfa iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i za briti. Po pošti 5 falatov Elsa-žajfe na izbiro košta 52 Din franko, če se penezi pošlejo naprej; po povzetji 62 Din. Elsa-Creme-poma vničüje pojave starosti, odpravla neprijetne falinge (sunčne pege, mozole itd.) Elsa-pomada za rast vlasi, ešče vedno najbogše za vlase. Po pošti 2 glaža edne ali po 1 glaž vsake Elsa-pomade košta 40 Din franko če se penezi pošlejo naprej; po povzetji 50 Din. Elsa-Shampoo krasnih pen i düha 3 Din 30. Elsadont najzdravejša pasta za zobe, 1 tuba 8 Din 80. Elsa-Sachet dišeča blazinica za perilo, 6 Din. Den sa dnevom negüjte telo s Elsa-preparati! To pomaga! Dobiva se povsod! Kde nega, zvolite naročiti naravnost pri : EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Okrogli les (hlode) HRASTOV najmenši premer 40 cm. najmenša dužina 3 m. OREHOV najmenši premer 35 cm. najmenša dužina 3 m. JESENOV najmenši premer 30 cm. najmenša dužina 3 m. vsako vnožino i tüdi posamezne hlode (stebla) stalno küpüje i plačüje najbolše cene AL. NEUDAUER, lesna eksportna drüžba z. o. z. V GORNJOJ RADGONI. Vsaki kmet, šteri ma kakšo drevo na odajo, naj piše dopisnico na gornji naslov. Iščemo Poštene nakűpovalce v vseh krajih. 5 Lepo posestvo obstoječe iz stanüvanske hiše: 3 sobe, kühinja, jedilna shramba, skladišče i klet, gospodarsko poslopje, 7 plügov dobre zemle, večinoma vse okoli hiše z sadnim drevjom 5 minut od kolodvora, 10 minut od farne cerkve, se zavolo drüžinskih razmer po ceni oda. Zve se pri PAVEL ZEMLIČI, Godenince, pošta Središče ob Dravi. 2 K odaji lepo gospodarstvo v Gornjoj Dobravi, fara G. Mihaljovec, Medjimurje; stoji iz 28 kat. plügov zemle, šume, travnikov, hiše, škednja, štale, kukorčnjaka i celoga gospodarskoga poslopja. Küpci lehko vsaki den pogledajo posestvo pri NOVAK VALENTINI, G. Dobrava hš. 32. logarija. Vse ka iščete bodete najšli v novoj ilustriranoj domačoj knigi štero pošle že čez 32 let znana svetovna razpošilalna tvrdka Suttner tüdi Vam brezplačno i poštnine prosto, če jo zahtevate. Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih i oblačilnih potrebščin, glazbil, priprav za rezanje vlasi, škéri, perila, oblek, črevlov, igrač itd. ne küpite Nikde tak po ceni i tak dobro kak pri Suttneri, a poleg toga brez rizika, ar to ka ne vgaja, se zamenja, ali pa se vrne penez. Ogromen promet omogočüje tvrdki Suttner, da vso robo falej odava i da vklüb tomi pošila najbolšo kakovost. Zavolo toga zahtevajte taki zdaj z dopisnicov brezplačno veliko ilustrirano domačo knigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. 8 NOVINE 6. aprila 1930. POSOJILO. PREKMURSKA BANKA D. D. v Murski Soboti je znova vpeljala dolgoročna posojila na zadolžnice (dužna pisma) proti vknjižbi ali poroštvu po zelo ugodni obrestni meri. Posojilo na zadolžnice je najbolj ugodno za kmetovalce, ker ni treba ponavljati, kakor pri menicah, vsakega čert- ali pol- leta in odpadajo s tem vezani stroški. Posojilo-jemalci izrabite to ugodno priliko, ki Vam jo nudi najstarejši in največji zavod Prekmurja. 2 Odam posestvo na Murskom poli obstoječe iz zidane hiše, pokrita s črepom edna prednja i edna zadnja sobaj, kühnja, preklet, štale zidane pokrite s črepom, 5 svinjskih hlevov, pokriti s črepom, hüta pokrita s črepom, drvarnica i žitnica, stüdenec pri hiši, celo gospodarsko poslopje v jako dobrom stanji, šteromi pripada 7 plügov jako dobro obdelane zemle, pri hiši lepi sadovnjak z ogradom i z nasadom izabele, posestvo leži poleg glavne ceste i od železniške postaje kakših 100 metrov. — Posestvo se oda z inventarom pa tüdi brez inventara. K inventari spadajo 3 lepe, dobre vozne krave, 7 svinj i nad 20 kokoši, dvoja nova kola, eden ščista novi plüg za orati i še vnogo drügoga potrebnoga gospodarskoga orodja. — Cena vsemi je 95.000 Dinarov. — Što želi posestvo küpiti, naj se oglasi pri odajalci g. Franci Kristl, davčna uprava v Ljutomeri. (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 47 — Seme Seme vsakovrstno, kak travno, detelčno, repno i vrtnarsko seme (za korine) v najbolšoj kakovosti se dobi pri staroznanoj trgovini M. BERDAJS, Maribor USTANOVLENO LETA 1869. Pišite po cenik i si potem naročite seme. 2 Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC