Poštnina plačana v gotovim. Maribor, sreda 2t. julija 1937 Štev. 165. Leto XI. fXV0SI.) MARIBORSKI N&s&iy Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo i» uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredu. 21!10, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Meuede$ik&v iucideui WI1M» HBMMmMBB—■ Potem, ko je prosvetni minister Stošo-vič odklonil nujnost predloga narodnega poslanca Lazareviča, da se ukine celi-batni amandman finančnega zakona, ki predstavlja dejansko omejevanje državljanske svobode in škodo šoli ter prosveti je prešla narodna skupščina li obravnavanju ponedeljskega itteidenta v Knez Mihajlovi ulici. Razpravljanja o ponedeljkovem beograjskem incidentu sta sprožila narodna Poslanca Rista G r d j i č (JNS) in Mihajlo P i u r o v i c (staroradikal) z nujnim vpra sanjein na skupščinskega predsednika č i r 1 č a, ki je med drugim izjavil, da je to zelo delikatna zadeva, radi česar naproša narodne poslance, naj mirno poslušajo njegova izvajanja, saj je vsem do tega, izvemo pravo resnico. Radi tega poslušajmo mirno vsakega govornika in smatrajte kot mojo dobro voljo, da takoj odgovorim na postavljena vprašanja, ker želim narodno skupščino o vseh dogodkih vsestransko obvestiti. Na prvo točko vprašanja g. G r d j i č a odgovarjam, da so mi ti dogodki znani, tako po izpovedbah raznih prič kakor tudi po avtentičnih podatkih uprave mesta Beograda. Ko pa govorim o avtentičnem prikazu uprave mesta Beograda, ni tu nikakšne tendence, ampak hočem samo trditi, da je to službeno poročilo, za katerega resničnost jamči uprava mesta Beograda. Če je bila ob priliki teh dogodkov kršena imuniteta narodnih poslancev, potem je jasno, da bo predsedstvo narodne skupščine zahtevalo popolno satisfakcijo od onih, ki so to imuniteto kršili. Na vprašanje, če riio-re narodna skupščina v takšni atmosferi delati in obravnavati tako važen zakon, kakor je konkordat, odgovarja skupščinski predsednik Čirič, da ne samo, da tega ne veruje, ampak smatra celo, da je |° njena dolžnost. V zvezi z vprašanjem, N ie napotilo vlado, da prepove zborovanje in procesije do 1. avgusta, je skupščinski predsednik Čirič odvrnil, da je on Sloboko prepričan, da je kraljevo vlado vodila pri tem misel, da se s tem osigura delo narodne skupščine. Ko sta zatem spregovorila oba inter-Pelanta, je skupščinski predsednik Čirič nadaljeval svoja izvajanja in med drugim naglašal, da je za dogodki politično ozad-ie in da obstoja vprašanje, če je ta reakcija na to politično ozadje bila utemeljena ali ne. Ne morem s tega mesta, tako je nadaljeval skupščinski predsednik, soditi če je bilo potrebno, da se na dan. ko se na dnevnem redu narodne skupščine nahaja razprava o konkordatu, vrši procesija po beograjskih ulicah. Navajam, da je patrijaršija v času, ko so merodajni či-. nitelji opozorili činitelje pri patriarhiji, da more priti do usodnih posledic radi takšnih molitev in procesij. uyidela. to in vzela prepoved procesije na znanje. Ne morem se spuščati v nadaljnji tok dogodkov, ker verujem, da bo ministrstvo notranjih zadev dalo izčrpno poročilo o teh dogodkih. Apeliram na vas, da pokažete vsaj toliko strpljivosti, da počakate na merodajno poročilo. Apeliram na poslance. da pri glasovanju o konkordatu ravnajo po svojem političnem prepričanju' in po svoji vesti. Značilno je, da so pri včerajšnjem obravnavanju o ponedeljkovih beograjskih dogodkih pritrjevali interpel»ntoma v tej zadevi tudi številni poslanci vladne večine. Po končani razpravi o ponedeljkovem incidentu v Knez Mihajlovi ulici je predlagal narodni poslanec dr. B a r i č e v i č. se razprava o konkordatu za nekaj Časa odgodi, kar pa je minister C v e t- Askari kot preoblečeni Marokanci Borbe pred Madridom se pretvarjalo v pekel PARIZ, 21. julija. Havas poroča: Kakor se doznava so republikanske čete obkolile popolnoma mesto Majadonja in so popolnoma zlomile odbor frait-kovcev. Južno od Taja so nadaljevali frankovci s srditimi napadi na višine Alija. Republikanske čete pa so cdbite te napade in se iiin je posrečilo, da so svoje položaje popravile. Včeraj so se, petem ko so frankovci dobili izdatna ojačenja, razvile v srednjem delu madridske fronte strahovite borbe, ki so najsrditejše od pričetka državljanske vojne. Frankovci so uvideli usodni pomen izgubljenih položajev pred Branetom, Las Rozas in V>Ha Nueva, pa vse tja do učiliških naselbin. Frankovci skušajo z neprekinjenimi napadi na novo osvojiti izgubljene položaje. Dosedanji poskusi so prinesli frankovcem manjše zmage, vendar pa so bili ponovno potisnjeni na prvotne položaje. Sedaj se priznava v frankovskih krogih fatalnost kratkega premirja po prvi ofenzivi republikancev, ker so republikanci izrabili to premirje za utrditev strateških položajev na severozapadnem in zapadnem delu madridske fronte. Ves prostor tod Brinete pa do Ville Nueve se je pretvori! v pravi pekel. Teren pred rovi je posut z mrtveci, mestoma nakopičenimi v kupe, spremešane z belci in črnci iz vseh krajev Afrike. Sedaj se pojavljajo na madridski fronti tudi italijanske Askare, znani iz abesinskih bojev, ki so preoblečeni v španske Marokonce. Za trjuje se, da so bili republikanci radi tega tako besn1, da so v boju s črnci postopali silno brutalno. Borba jev toku in se vsebolj osredotoča okoli Boadille Del M<>nte, kjer skušajo frankovci ugotoviti najslabše republikanske položaje, da bi prodrli fonto. Doslej poročajo iz republikanske strani, da so bili vsi napadi odbiti ob strahovitih izgubah na frankovski strani ter da je bilo sestreljenih več nemških ter italijanskih letal. Po frankovskih vesteh so frankovci zasedli nekatere postojanke na madridski fronti. SAN SEBASTIAN, 21. julija. Veliko pozornost je zbudil članek generala Franca v listu »ABC«, ki izhaja v Sevilli. V tem članku ©menja general Franco novo kraljevino, zatrjujoč, da bo nova španska monarhija različna ot’ one, ki se je zrušila leta 1931. Razlikovala se bo od prejšnje po vladarjevi osebi in bistveni vsebini. Tretji sin Alfonza XIII., kraljevič Don Juan, se je večkrat ponudil, da bi se boril v naši armadi, kar pa smo odklonili, kajti, kadar bodo v bodoči Španiji zOpet samo Španci In kadar bo Španija zopet klicala svojega vladarja, potem mora priti ta kralj k nam kot nosilec miru, ne pa kot zmagoviti osvajalec. loftm so me^om'Mi !to$M km vojne PMetki Incidenta fcftfmedi LONDON, 21. julija. Reuter poroča iz Tokia, da je mikado podpisal ukaz, s katerim je poklical pod orožje skoro pet milijonov mož. Vpoklicanih je bilo tudi 800 višjih že vpokojenih generalštabnih častnikov. Pričele so se že prve večje sovražnosti in so po poročilih agencije Djomej pripele japonske čete bombardirati Vamping. Ta topniški boj je trajal okoli 40 minut. Havasov dopisnik sporoča, da je na kitajski strani samo letalstvo nevarno in da bo, kakor se., doznava, storila Japonska vse. da doseže v tem Kitajsko. Ni verjetno, da bi sovjeti posegli v ta - spor radi notranjepolitičnih trenj, pač pa bodo Kitajski prodajali orožje in ijtunicijo, kar bodo delale tudi druge države. Tudi se doznava, da bodo japonski diplomati in konzularni zastopniki zapustili Kitajsko dne 23. julija. ŠANGHAJ, 21. julija. Maršal Čangkaj-šek je izdal vsem poveljnikom armadnih zborov povelje, da se pripravijo za borbo. 29. kitajska armada, ki' brani Peking, je dobila nove okrepitve dveh kitajskih di vizij. Japonske čete so pričele ob 14.37 bombardirati Vang Ping. Kitajske čete so pričele obstreljevati Japonce in so napadle ob 2. po kitajskem času japonske položaje pri Papaosana Lukusiou. Japonci so sprejeli borbo. General Kacuki, vrhovni poveljnik japonskih čet kovic v imenu vlade odklonil. Sledilo je nadaljevanje obravnavanja konkordatne-ga predloga po narodnem poslancu d r. K u m a n u d i j u (JNS), ki je med drugim dejal, da zbuja konkordat vsestransko pozornost, kar se je manifestiralo na razne načine z brošurami in interpelacijami s predstavkami in resolucijami. Podrobno je analiziral konkordatni predlog s pravnega in političnega vidika. Zlasti je v svojih izvajanjih omenjal vprašanje Katoliške akcije in njeno delovanje, ki je v koliziji z obstoječim stanjem. Katoliška akcija uživa popolno svobodo v svo.«m verskem, moralnem in obče političnem delovanju in je stvarno odvisna le od katoliške hierarhije, delujoč izven oblasti državnih organov. Po sedanjih izkušnjah je pričakovati, da bo legaliziranjc konkordata še bolj škodovalo interesom ju-goslovenskega naroda. S konkordatom se spravlja katoliška vera v sokolske organizacije in zajema vso moralno in kulturno vzgojo brez ozira na to, ali so v Sokolu katoličani ali ne. Na ta način bo Sokol mnogo izgubil od svojega značaja »Del. politika« poroča v št. 58: »Na pobreškem pokopališču je zadnje čase pri šlo do neljubih incidentov ob priliki dveh pogrebov. Neko dijakinjo so pokopali četrt ure pred napovedanim časom, tako, da niti oče, niti mati nista bila pri pogrebu navzoča. Pri nekem drugem pogrebu Šj pa imel neki frančiškanski pater nagovor, ki je sina umrle pokojnice tako razdražil, da mu je sredi govora zakričal, naj neha govoriti...« Jeklo »Ljublj. Pohod«, poroča v št. 27: »Le tem dejstvom se moramo zahvaliti, da imamo danes v naši ožji domovini strnjeno in prekovano fronto jugoslovenskih na cijonalistov, ki je pripravljena vsak tre-notek brez posebnih pozivov stopiti na plan ter manifestirati v najtežjih okoliščinah pripadnost jugoslovenski ideji in za to idejo sprejeti nase vsako, tudi še tako težko borbo. Eno leto težke borbe je prekovalo to fronto in napravilo iz nje jeklo, kakršno niso bili sposobni niti iz daleka skovati naši toliko opevani politični kovači, še več! Globoko smo prepričani, da je to jeklo postalo tako trdo in nezlomljivo vsled tega, ker so pri njegovem kovanju bili ti politični kovači daleč v ozadju. Danes je to jeklo dokovano. čaka samo onega, ki je vreden in sposoben, da mu da obliko orožja. Naj pa sc ne varajo oni, ki s poželjivostjo upirajo oči v to jeklo, da bo kdajkoli pelo kot orodje v njihovih rokah. To jeklo je sposobno prenesti vsak napor in najtežje delo, ni pa sposobno prenesti nevrednih rok.« Evangelij mržnje >Kmetski list« piše v št. 28 a: »Evangelij mržnje pa bo svojo senco vrgel na tiste, ki ga oznanjajo. In že gredo prva glasna znamenja preko dežele, oznanjajoč, da narod spregleduje, napovedujoč zopetno ločitev duhov. Pohod množic v tabor sohjca se pričenja; beg pred svobodo, včeraj še najbolj gotovo trdnost v računih gospode, se spreminja v pohod v svobodo.« Ali si nabavil za pot /i/# bonbone Bilo kod ^ povsod! nacionalno patriotičnega združenja. Narodni poslanec Cvetič (JNS) se je pečal z onimi točkami konkordata, radi katerih je poslanski klub JNS sklenil, da bo glasoval proti konkordatnemu predlogu. Povdarjal je, da je treba konkordat gledati s stališča splošno nacionalnih in državnih interesov. Potem, ko so sledili še drugi govori, se je skupščinska seja nadaljevala do 21.30. Pričakovati je. da ne bo načelnega glasovanja o konkordatnem predlogu pred četrtkom zvečer. Borba^^a^pro^or^na^DalnJem^j^zHoclu Tudi iam so v ozadju Melikih dogodkov premog, železo im druge rude Svojčas smo izčrpno poročali o gospo- darsko-finančnih ozadjih španske državljanske vojne. Tudi sedanji kitajsko-ja-ponslci konflikt ima svoje počefke V izrazito gospodarskih interesih, ki jih zasleduje Japonska, predvsem v rudnem bo gastvu severokitajskih pokrajin, za katerimi imajo Japonci vse večje skomine. V . Kg lij M. Hirota: japonski zunanji minister. ozadju so pač grobi interesi japonske industrije. Japonska industrija, zlasti tekstilna, je upala, da bo s svojimi nizkimi cenami izpodrinila zlasti na azijskem trgu vse druge industrije. Ta namera se ji ni po- Kitajski trg je bogat, dosedaj pa Japonska ni mogla na tem trgu plasirati mnogo svojega blaga. šele z osvojitvijo severne Kitajske se je položaj za Japonsko zboljšal. Japonska tekstilna industrija je konjunkturo, ki je nastala s prodiranjem japonskih čet na sever, dobro izkoristila. Ustanovila je šte vilne tekstilne tvornice na Kitajskem. Te so imele leta 1935. okoli 520.000 vreten, do konca letošnjega leta pa se je njih število povišalo že na 1.35 milijona. S tem dobiva japonska tekstilna industrija velikansko prednost pred drugimi industrijami, ker ji ni treba plačevati nobene carine. Pa tudi druge japonske industrije skušajo prodreti na Kitajskem, ker jim Mandžurija, ki jo že popolnoma obvlada- Toda med tem je tudi moč Kitajske zelo narasla in današnja Kitajska ni več tista, kakor leta 1935., ko je morala Kitajska sprejeti vse japonske zahteve. V zadnjih dveh letih se ni Kitajska samo vojaško zelo okrepila, temveč tudi gospodarsko. Severna Kitajska je bogata na premogu, in sicer ima zelo dober črn premog. Premogovne rezerve severne Kitajske cenijo na 350 milijard ton. Poleg tega ima severna Kitajska tudi velika ležišča drugili rud, železnih, antimona, Wolframove rude itd. A tudi druga naravna bogastva ima severna Kitajska. Nankinški vladi se je v zadnjem času posrečilo, da je za ta bogastva zainteresirala evropski in ameriški kapital. Zato sili japonska industrija v vojno in jo, ne zadostuje več. Ker je protijaponsko zato je Japonska mobilizirala že tri mi- gibanje na Kitajskem vedno močnejše, | lijone rezervistov, da si bo mogla osvojiti morejo Japonci prodreti na kitajski trg j kitajski trg in velike naravne zaklade sesamo s politično močjo. ' verne Kitajske. pred nedavnim reševali vprašanje letošnjega naslova najelegantnejše žene na svetu. Nepregledna je bila vrsta lepili in c^gantnih dam, ki so šle na tehtnico presoje pred strogimi sodniki za ta visoki naslov. V letošnjem tekmovanju elegance ie dosegla prvo mesto gospa, ki je vam , vsem prav dobro poznana. Je to gospa Wallis, vojvodinja Windsorska, bivša gospa Simpsonova. Vojvodinja Windsorska je zmagala in si s tem priborila častni naslov najelegantnejše dame na svetu. Ostala mesta so zasedle naslednje dame: princesa Karam pl. Kapurthalska, vojvodinja 1 Marina Kentska, gospa Harrison Willi-ams, Senora Martinez de Roz, Beguni Aga Khan, baronica pl. Krieger, gdč Gilbert Miller, kneginja Jan Poniatovvski in baro nica Eugen Rothshildova. Prvenstvo, ki ga je dosegla gospa \Vai-lis VVmdsorska, ni bilo za svet nikakšno iznenadenje. Znano je namreč, da ima >❖-3 jte immk Nove razprtije v dr. Kukovčevem „gibaniu“ Poročali smo že o razpokah, ki so zazijale v mariborskem dr. Kukovčevem gi banju. Današnja »Delavska politika« pa prinaša pod naslovom »Nova težka nesoglasja v KDG« sledeče poročilo o novih razprtijah v tem »gibanju«: »V gibanju dr. Kukovca je prišlo do tež kih nesoglasij. Dva člana uredniškega odbora »Neodvisnosti« gg. Zagorski Cvetko in Babič Branko, sta izdala letak, v katerem čitamo: »Podpisana člana uredniškega odbora sva bila 7. julija 1937 izključena. Postala sva člana uredniškega odbora kmalu potem, ko je sklenil lastnik (lista op. ur.) g. Hiti z vodstvom KDO dogovor, da bo list zastopal idejo našega gibanja. Za predsednika uredniškega odbora je bil imenovan g. Golouh. Najino sodelovanje pri listu je bilo strogo v smislu KDG, vendar sva pri tem delu nale-tala kmalu na nerazumevanja, predvsem od strani gg. Hitija in Golouha. V redakcijskem odboru predvsem ni vladala demokracija. G. Golouh ni smatral za potrebno udeleževati se sej redakcijskega odbora in se je zadovoljil le z vršenjem cenzure, pri čemur je mnogokrat črtal važne dopise naših somišljenikov. Tako je na pr. zavrgel dopis, v katerem se •dopisnik izjavlja za sodelovanje pristašev KDG a pristaši SLS. — Prepovedal je objavo dopisa o pomenu aktivnosti slovenskega delavstva pri demonstracijah proti Zivkoviču. Nadalje je g. Golouh svo jevoljno spreminjal smisel člankov naših sodelavcev. Tako je članek o razmerju med KDG in socijalisti v 25. št., ki je bil pisan v duhu prijateljskega sodelovanja s socialist spremenil in mu dodal napad na socialistične voditelje. Ker se midva s tem nisva strinjala in ker sva dosledno vstrajala, da mora priti po načelu demokracije do izraza mnenje vseh naših somišljenikov, da se mora boriti za skupnost vseh demokratičnih sil, sta nama gg. Hiti in Golouh dne 7. julija prepoveda la sodelovanje v uredniškem odboru in pri listu. S tem je postala nevarnost, da list ne bo več izražal teženj svojih čita-teljev in vsega slovenskega ljudstva. Kako je ta nevarnost utemeljena, kaže štev. 25, da bi pozivali na skupnost vseh demokratičnih sil v Sloveniji, te skupine razdvajata z ostrimi napadi na socialistične voditelje." Sf kto&iesiuu ieue Dr. Vančunghuj: kitajski zim. minister. srečila, čeprav je mogla s pomočjo svojih nizkih mezd nastopati na velikih trgih z naravnost dumpinškimi cenami. V zadnjem času pa so se surovine tako zelo podražile, da Japoncem tudi nad vse nizke mezde ne pomagajo in da so se morali podražiti tudi japonski izdelki. Poleg toga pa so tudi evropski in ameriški industrialci našli sredstva proti japonski konkurenci. Tako je nastala hiperprodukci-ja japonskega blaga in neprodane zaloge blaga so se v japonskih skladiščih kopičile. Vso to izgubo na drugih trgih hoče sedaj Japonska nadomestiti na Kitajskem, V prekmursko metropolo V zadnjem času se prirejajo izleti v razne kraje naše domovine, nikjer pa ne beremo, da bi se izleti prirejali v naše lepo Prekmurje. Dolgo je Prekmurje ječalo pod tujo oblastjo, ki mu je tudi pritisnilo svoj pečat, če je sedaj osvobojeno, se mu žal ne posveča ona pozornost, ki jo po vsej pravici zasluži. Saj Prekmurec ni le dober, pošten in priden delavec, nego tudi zaveden Slovenec in Jugoslovan. Zato bi bilo zelo umestno in potrebno, da ga državna oblast bolj upošteva; naša dolžnost pa je, da bolj nego doslej stopamo z njim v stike, da ga obiščemo in mu izpričamo svojo skupnost. Kar preseneči so bili Prekmurci, ko jtb ie v nedejjo prišlo obiskat lepo šte- VVindsorska vojvodinja je naielegantnejša dama na svetu Na vprašanje, kaj najbolj zanima ženski svet, ni težko odgovoriti, Samo dvoje stvari stoji v tem pogledu prav v ospredju zanimanja vsega ženskega sveta in sicer lepota in eleganca žene. O lepoti in lepotnih tekmah smo že toliko čitali in slišali, da so te tekme po- stale v pravem pomenu besede nekaj i »staromodnega«. Naslov najlepše žene ; se je takorekoč izživel v stoternih in tisočernih lepotnih tekmah, ki so se uprizarjale že po vseh mestih in je ta »bolezen« zašla celo v podeželje. Povsem nepristranska presoja ženske lepote je tako težaven posel, da jc težko vilo Mariborčanov z novim mestnim tram busom. Najpreje so si izletniki ogledali prekmursko metropolo Mursko Soboto, ki je bila v vrvenju gasilske slavnosti. Nato je mestni trambus zavil pod zvoki godbe gasilske čete v največje podjetje ne le Murske Sobote, nego vsega Prekmurja, t. j. podjetje narodnega poslanca gospoda Josipa Benka. Pod veščim vodstvom lastnika podjetja g. Benka ter g. inž. Večerjeviča, mariborskega tržnega nadzornika, so si Mariborčani ogledali to velezanimivo ogromno podjetje. Ogled se je začel pri tako-zvani smrtni celici, kjer živina pod skrbnim krmljenjem čaka, da jo odvedejo v klavnico. Nato sledi slavnica za govejo živino in teleta, nadalje oddelek za klanje prašičev, ki morajo biti skrbno odbrani, ker si le s takim blagom utrjuje gospod p-nko svoj sloves. Zraven klavnice je črevarna in na drugi strani prostor za odločiti prvenstvo tej ali oni dami. V presoji smo vsi ljudje več ali manj pristranski, ker smatramo za lepo vse ono, kar nam je všeč, dasiravno to za druge morda ni lepo. Pojem lepote je potemtakem relativen in ga menda ni na svetu foruma, ki bi zmogel objektivno, to jc nepristransko, prisoditi eni izmed svetovnih lepotic prvo mesto. Znatno lažja je presoja žene v pogledu elegance. Gospodje, ki usmerjajo današnjo modo, takozvani »modni kralji«, nam lahko priskočijo na pomoč. Pariški modni umetniki, ki so mednarodno priznani kot cenilci in modni sodniki, so razteleševanje in osnaženje že zaklanih prašičev. Sledi dvorana za hlajenje in obešanje zakola. Veš obrat je elektrificiran. Najbolj*zanimiva je klobasama, kjer so sc gotovi izletniki bali teh modernih novih strojev, češ, da je to za ljudi. Tu se izdelujejo vse vrste klobas in salam razen ogrske. Tu poleg nam je prijetno zadišalo po prekajenem, saj je tu blizu prekajevalnica. Ker nas je ta-le duh začel dražiti in so postale nekatere in nekateri prevroči, je sledil takoj ogled res moderne hladilnice, kjer se vrši konzerviranje vseh tovarniških proizvodov. Poleg navadnih lesenih kadi sta najzanimivejša cementna bazena, kjer se vrši vsoljevanje produktov, ki so v prvi vrsti namenjeni za Angleško. Nato smo si ogledali aparata Hirschmann, ki sta namenjena za hitro vsoljevanje gnjati; kajti navadna gnjat potrebuje za svojo zrelost več mesecev. Z aparati Hirschmann se pa -• S 1 ; m sriiMfflR mšmsmm ■ .,:.y vojvodinja Windsorska pravo zalogo najmodernejših toalet. Dva meseca pred svojo poroko je naročila v pariških modnih salonih nič manj kakor 100 različnih oblek in 40 klobukov, vse iz najboljšega blaga, ki ga sploh morejo razvajeni dami nuditi pariški modni saloni. Vse le obleke in klobuke in poleg tega še celo grmado primernih čevljev je izbrala tako, da tvorijo z njenimi očarljivimi modrimi očmi harmonično celoto. Kar se torej tiče garderobe, jc. vojvodinja Windsorska na vsem svetu najpopolnejša dama in bo le težko našla enakovredno konkurentinjo. Njej sledijo vse druge zastopnice ženske mode in elegance. V tem vrstnem redu je zastopana predstavnica Daljnega orijenta, ki je znana po svojih razkošnih toaletah in črnih očeh, dalje vojvodinja Kentska, ki je bila v času šibkejše konkurence še na prvem mestu, ki jc pa sedaj zdrknila na tretje. Vsakoletno tekmovanje v eleganci svetovnih dam da vsakokrat novega vzpona in poguma mlajši generaciji, ki doslej še ni imela prilike, da bi se udeležila tekme in poskusila svojo srečo. Boj za prva mesta jc, kakor na vseh poljih, tako tudi na tem, vedno ostrejši. Zahtevki komisije za presojo elegance so vedno večji in je prvenstvo v eleganci iz leta v leto težje dosegljiva čast. vrši hitro vsoljevanje s pomočjo intravenoznega vbrizgavanja solnih raztopin. Nato smo si ogledali še Lindejevo napravo za dobavo umetnega ledu ter s tem zaključili ogled te zelo zanimive, vzorno urejene nad vse čiste tovarne. Sledilo je okrilje gospe Benko, ki je s svojo prekmursko gostoljubnostjo presenetila vse. Želodčki, ki so bili prej v slabem stanju, so se naenkrat dodobrega opomogli. Pri kosilu je mariborske izletnike prisrčno pozdravil gospod Benko. V imenu izletnikov se mu je iskreno zahvalil vodja ekskurzije g. inž. Večerjevič, ki je napil na zdravje g. Benka in prospeh njegovega podjetja ter na dobrobit prekmurskega ljudstva. Popoldne je bil g. Benko tako ljubezniv ter nam poleg rodovitnega prekmurskega polja pokazal še goriški del. Peljali smo se v Mačkovce, kjer ima g. Benko krasno urejeno posestvo s prav tako V M a r i b o r u. dne 21. VII. 1937. eviar Vpisovanje v Legaiov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru zopet vsak dan tudi ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnila brezplačno. Da Ti koža rjavi - uporabljaj Tschamba-Fii ! Glavno zastopstvo drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5 Ne pozabi naročnine! Učiteljski dom r. z. z o, z. v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 7. avgusta 1937. v penzijona.tu U. d. v Mariboru, Kosarjeva ulica in sicer ob 10. uri. Načelstvo. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru priredi v petek 23. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma na-rodno-obrambno predavanje. Predava g. dr. Peter Medved o temi: »Naša največja narodna manjšina«. Vstop prost. Jutri četrtek od pol 21. do 22. ure večerni promenadni koncert v mestnem parku. Igra vojaška godba pod vodstvom ! kapelnika kapetana g. Jmincka. I Luksus, ki si ga lahko vsakdo privošči ELI DA MILA ELI DA • Ze deset iel ljubljenec vsake lepe žene m jMiii Mmm -tjs.* jMuaaaaaansBg«. > i ctni trohnela, zakopana v mme Tajinstvena smrt Kristine Gselmanove h Bresternice Xrtev razbojniška ? Obiščite V Bresternici je našel danes zjutraj hlapcc, zaposlen pri gospodarju hiše št. 135, ko ;e nameraval krmiti živino, pod zakopano truplo 51 letne pose»tn> ‘:e Kristine Gsehnanove, ki jo pogrešajo od 1|. iuii}a |937_ Po izpovedih nekaterih prič ja Gsel-manova dne 10. julija baje nekaterim ■' isneern dejala, ria pojde v Dravo in jo . tesa časa res niso več videli. Ko je ‘ va dni ni bilo na spregled, so sc zanjo rnceij zanimati orožniki, ki pa so našli ' domačijo zaklenjeno. S silo so nato br-zeli na mesto tragičnega dogodka, vendar je bila vsaka pomoč zaman. Na mesto nesreče je prispela tudi policijska komisija, ki je dognala, da gre za 54 letnega Nikolaja Peperja, po poklicu industrij-ca jz Reke. Komisija skuša ugotoviti tudi podrobnosti dogodka in vzroke, ki tre-nutno še niso povsem pojasnjeni. idena, kakor tudi komisijski ogled doma-ičije Gselmanove, ker je podan sum, da ' je Gselmanova postala žrtev razbojni-štva. To domnevo potrjujejo tud] nekatere okoliščine in izpovedbe nekaterih prič. Tajinstvena smrt pokojne Gselmanove, ki je bila vdova, je zbudila v Brer sternici veliko ogorčenje in sočutje, ker je bila znana kot dobra, varčna in pridna gospodinja. Orožniki so že pričeli z zaslišanjem sosedov in drugih oseb in ni izključeno, da bo preiskava spravila na dan sen/.acionelrte podrobnosti, ki bi mogle biti v zvezi s smrtjo pokojne Gselma nove. cionar g. Jože Povodni k. V svojih be sedali je povdarjal požrtvovalno delo dosedanjega načelnika, ki je šlo za tem, da bi čimbolj povzdignilo sloves in ime našega štajerskega Merana in našega zelenega Pohorja, ki naj postane in ostane privlačna točka našega tujskega prometa. od 31. julija do 8. avgusta 1937 (50 % poousfa na železnicah od 39. tulila do 10. avgusta 1037) NEUKA GO$PODAR$KA m KULTURNA REVIJM! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina -Kmetijska razstava - PrvaJjtopalološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Modna revija Akvaristična Kuncerejska' - Goiobarska razstava -Razstava malih živali - Kongresi -Konceiti - Gledališke predstave • na prostem -razstavišču Šport - Veselični park na M&hmska m mdm imM , Realna in hvalevredna zamisel napele žične železnice na Pohorje je že !?rcd leti združila v zadrugi »Pohorska zcleznica« iniciativne in požrtvovalne Ma Sorčane, ki so si stalno prizadevali povzdigniti sloves in ime našega obmejne-Sa »štajerskega Merana« in našega zelenega Pohorja. Dvigniti sloves Maribora čim bolj poživiti zanimanje tujcev za uaš Maribor in naše Pohorje, to >2 bila vodilna misel in želja pri ustanovitvi te zadruge. Te misli je razvija] zaslužni načelnik »Pohorske vzpenjače« g. Gjuro Val jak na včerajšnjem zadruginem letnem občnem zboru. S tolikim elanom in idealizmom započeto delo pa je žal naletelo na krasno urejenim vinogradom. Vse to smo si ogledali ter občudovali razgled, ki se nudi raz vrh vinograda. Sledil je ogled kleti. Med res veselim kramljanjem smo pozdravili v svoji sredi gospe Benko, ki je bila poprej preveč zaposlena z urejevanjem naših želodcev. Sledila je nad vse duhovita napitnjca gospoda inž. Jelenca, Pri kateri je omenil izredno velikopoteznost g. Benka in nazval prekmursko ljudstvo elito Slovencev. Po res prijetni zabavi je prehitro začel legati mrak na prekmurske gorice in moralo je priti slovo od preljubih goric. Nadaljevanje je bilo zopet na prijetni verandi Bcnkove gostilne Razpoloženje je bilo odlično, potni maršal je pa ostal neizprosen ter dal znak za odhod. Težko snio se ločili s prijetnimi spomini na Prek mu rje. milite se CNDi nezadostno razumevanj; širše javnosti. .Pri dogovorjenem in malodane že sklc-neraem posojilu, ki ga je bila ponudila neka švicarska družba pod izredno ugodnimi pogoji, je pa zadruga zašla na mrtvo točko, preko katere si prizadeva danes priti, da bi kljub dosedanjim neprilikam vendarle našla izhod za dokončno realizacijo tega načrta. Gosp. Gjuro Valjak, eden izmed prvih pobornikov te ideje, je žel za svoja izvajanja toplo priznanje vseh navzočih. Revizijsko poročilo ljubljanske zadružne zveze je prečital marljivi tajnik g. Ferdo Soršak. Iz njegovega nadaljnje ga tajniškega in blagajniškega poročila posnemamo, da šteje zadruga danes 352 članov z 2.090 vplačanimi deleži v izno su Din 195.000, medtem ko znaša pri mestni hranilnici naložena imovina Din 209.000. Postavka aktive je dosegla Din 236.307.95. Po trgovcu Jašu predlagana razreš-nica je bila soglasno sprejeta, nakar so se vršile dopolnilne volitve, pri katerih je bil za novega načelnika enoglasno izvoljen g. K or dik. V upravni odbor pridejo v smislu teh dopolnilnih volitev gg.: Šerec J., Kumperščak, Weixl V., Tomše in Kocbek, medtem ko se mesto sreskega načelnika izpopolni s sedanjim načelnikom g. dr._ Šiško. V nadzorni odbor pridejo gg.: Škrabi Feliks, Jarc Viktor, Štraus in Markovič Slavko. Na predlog g. YVeixla je občni zbor pooblastil novi odbor, da v teku 12 mesecev, to je do prihodnjega občnega zbora, skuša realizirati načrt pohorske vzpenjače, v nasprotnem slučaju pa da izvede likvidacijo. Ob zaključku zbora je naslovil na odstopivšega načelnika g. Valja-k a tople zahvalne besede zadrugin funk- Novj mestni poveljnik general Čeda Stanojlovič je nastopil svoje mesto in prevzel posle. Starši otrok, ki so v počitniški koloniji Podmladka Rdečega kriaž v Kaštel Luk-šiču pri Splitu, naj pridejo v nedeljo dne 25. t. m. ob pol 7. uri zjutraj, po svoje varovance na glavni kolodvor. 3-1. kaznovan! je bil danes dopoldne pred tukajšnjim okrožnim sodiščem 51-letni Franc Breznik iz Slemena. Obsojen je bil na 14 mesecev robije, ker je dne 21. junija .1937 v Pesnici ukradel viničarju Alojziju Trabosu suknjo in telovnik v vrednosti 200 dinarjev. Kazen jc bila radi tega tako huda, ker je bil Breznik žc 33krat predkaznovan in je večji del svojega življenja prebil za »švedskimi gardinami«. Obsojeni požigalec. Mali kazenski senat mariborskrga okrožnega sodišča jc obsodil v tajni razpravi 20letnega kovaškega pomočnika Aleksandra Vaša na leto dni zapora, ker je dne 15. februarja t. 1. v Čikečki vasi zažgal skedenj posestnice Irme Kuharjeve, ki trpi radi požara 4000 dinarjev škode. Soobtožena je bila tudi 53 letna prevžitkarica Jožefa Balajčeva, češ da je Vaša nagovarjala k Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji - Zeleno, romantično Pohorje - Gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO! požigu. Radi pomanjkanja dokazov pa je bila oproščena vsake krivde in kazni. Upravni odbor JugOslov. šumarskega udruženja v Zagrebu je delegiral za svet nika v Kmetijsko zbornico dravske banovine v Ljubljani inž. Sotoška kot zastopnika ljubljanske podružnice, za namestnika pa inž. Franja Sevnika, uradnika državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani. Svetilnik« nadaljuje svoje delo. Letošnji redni občni zbor raziskovalcev sv. pisma, združenih v društvu »Svetilnik«, ki se je vršil ie dnj, jc nudil številnim navzočim članom izredno živahno sliko. Društvo ie bilo v preteklem letu razpuščeno, o čemer smo že poročali, in je njegovo pritožbo proti razpustu rešil državni svet v prilog društvu. Na predsnočnji skupščini je imel dosedanji in na novo izvoljeni predsednik g. Džamonija izčrpen govor, v katerem se je dotaknil uspešnega društvenega delovanja povdarjajoč pri tem plemenito in filantropsko delo »Svetilnika«, ki zasluži vsestransko podporo javnosti. Ob koncu zborovanja se je izvolila nova uprava z dosedanjimi društvenimi funkcionarji izvzemši dosedanjega podpredsednika g. Edmunda Stropnika. leduje Mefomtte vesli Japonci gospodaril Tieneina — 72% devaivadia /ena! stori vse potrebne ukrepe za obrambo japonskih interesov. Senzacija dneva je tudi napoved razvrednotenja jena. Japonska vlada jc dala na novo oceniti vrednostne zaloge japonske banke ter je ugotovila kot osnovo 1312 milijonov jenov, kar pomeni praktično devalvacijo jena za 72%. Kot prebitek se izkazuje S00 milijonov jenov. Od te svote bodo vporabhi polovico za nakup vojnega materiala, dočim pojde druga polovica za kritje stroškov vojnih operacij v Kitajski. Za nedeljo je sklicana seja parlamenta in senata, da odobrita ukrepe vlade v kitajski zadevi. ŠANGHAJ, 21. julija. Kakor poročajo iz Tieneina so se Japonci polastili tamkaj vsega administrativnega in prometno tehničnega aparata. Pošta, telegraf in železnice so v njihovih rokah. V pristanišču Tanhu so izpraznili vse bližnje prostore, da se lahko takoj pričnejo transpOr ti čet. Računajo, da bo v teku današnjega dne izkrcanih v tem pristanišču 35.000 mož. TOKIO, 21. julija. Japonska vlada se je sestala včeraj ob 15. uri k seji, ki je trajala do 22. ure. Seja je vodil ministrski predsednik princ K®noye. Po seji je izšel kratek komunike, ki pravi, da je dala vlada vojnemu ministru pooblastilo, da Sftottoa fitonje Za naslov juniorskega prvaka LNP se bosta borila v nedeljo 25. t. m. v Ljubljani SK Železničar in SK Ljubljana. Prva tekma, ki se je preteklo nedeljo vršila v Mariboru, se je končala kakor znano, z zmago SK Železničarja in je pričakovati, da bodo Mariborčani tudi drugo finalno tekmo odločili v svojo korist. Davisov pokal, v Wimbledonu se je včeraj zaključila finalna tekma v med-pasnem srečanju za Davisov pokal. Zmagala je USA proti Nemčiji v razmerju 3:2. USA se je s to zmago kvalificirala za finalista v glavnemu finalu, ki ga mora koncem prihodnjega tedna odigrati v Vvimbbdomi z Anglijo, lanskim zmagovalcem in •braniteljem Davisovega pokala. Meduar” >n' '-oksarska tekma bo v soboto 24. t. rn, na unionski verandi. Nastopili bodo boksarji B. K. Gradec in boksarji, včlanjeni v PSK Maribor. Velik čebelnjak zgorel. V nedeljo je orožniku in posestniku Pečniku Jožefu zgorel velik moderen čebelnjak, ki je obsegal več ko 60 panjev. Po vseh znakih sodeč je nastal ogenj v čebelnjaku po tuji krivdi. Orožniki poizvedujejo za storilcem. Zgorelo je vse s čebelicami vred. Škodo cenijo strokovnjaki na 40.000 Din. Šport. Ptujski Športni klub »Drava« je niel preteklo nedeljo v gosteh SK Grad-ianski iz Čakovca, proti kateremu je podlegel z rezultatom 6:2 (1:2). Mladina Drave pa je v predtekmi premagala mladino SK Ptuja z rezultatom 1:0. Pok. proi. Hinka Vodnika so v ponedeljek ob ogromni udeležbi ljudstva in uijaštva od blizu in daleč pospremili k večnemu počitku na ptujsko mestno pokopališče. Pred odprtim grobom so se od nepozabnega pokoinjka poslovili njegovi stanovski tovariši, nadalje ptujski prošt in g. dr. Šalamun v imenu Sokola. Poslednje slovo so izrekli svojemu dobremu profesorju tudi njegovi bivši učenci in pa zastopniki ptujske godbe in Glasbene Matice, katerih vneti in neumorni sodelavec je bil pok. prof. Vodnik ves«čas svojega bi-vanja v. Ptuju. ŠUsMkoVG Spored Putntkovih izletov z modernimi avtokari: A v g-u-sd: V Slovenske gorice 1 dan, Din 75.—. 7.—9. Grollglock-uer, popolen aranžman 3 dni Din 850.—. 14.—15. Mariazell. vključno vizum 2 dni Urn 200.—. 15.—21. Visoke Tatre {Bratislava, Novi Smokovec, Pristyan, Brno) 7 dni. 22. Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Laško, Celje 1' dan, Din 85.—. 22.— 25. GroBglackner-Salzburg popolen aran-žinan 4 dni Din 1,000.—. Prijave: Rutrrik Maribor-Celje. JtoiveaAte Iz občinske pisarne na Pobrežju. Ob- čins-ka uprava razglaša, da so od 15. julija naprej spremenjene uradne ure ter naproša stranke, da se striktno drže novih uradnih ur. Uradni dnevi so vsak popoldan v tednu razven soboto popoldne, nedeljo in na praznik in sicer od 14,30 do 18. ure. Ob dopoldnevih se uraduje samo za izrecno dopoldne povabljene stranke, dočim se bodo izplačila iz občinske bla- gajne vršila vsakega 10., 20. in 30. v mesecu. Občinski urad apelira na stranke, da se točno drže odrejenih uradnih dni in ur. Nabori za občino Pobrežje bodo v sredo dne 28. julija 1937 ob 7mi uri zjutraj v Gambrinovi dvorani. Zaščitni pas v rajonu smodnišnice je odpravljen. Občinska uprava razglaša, da je odpravljen zaščitni pas znane privatne smodnišnice na Brezju v smeri cerkve in šole v brezjanskem gozdu in je v smislu rešenja upravnega sodišča v Celju, dovoljena zazidava parcel v okolišu smodnišnice. S tem odlokom bode prizadetim posestnikom pač v mnogem ustreženo, saj je segal sedanji zaščitni pas do Ptujske ceste. Občinska seja bo drevi ob 8mi v dvorani Renčelj na Pobrežju, Aleksandrova cesta št. 29. Neznani zlikovci so te dni razbili električno svetilko in napeljavo na križišču Nasipne in Aleksandrove ceste pri Zornikovi hiši ter trpi občinska uprava 250 Din škode. HodfUUtSlte M?Vit€ ■■■——gnanem jjuhijjih nimf Otrokovo trupelce najdeno. Poročali smo, da je v soboto utonil 6 letni fantek Jože Lovec iz Sp. Laž. Kljub dolgemu iskanju, ga v soboto niso mogli najti. V pondeljek je šel oče sam ponovno ob potoku in preiskal sleherni kotiček. Res se mu je naposled posrečilo najti trupelce pri Čadranski vasi. Zapleteno je bilo v vejevje drevesa. Fuzija... Lesno industrijsko podjetje »Šipad«, »Durmitor« in tovarna celuloze v Daruvaru se bodo združile. Akcijski kapital teh podjetij je znašal doslej 20,12 in 5 milijonov dinarjev. Povišani kapital bo znašal skupno 65 milijonov dinarjev in ga bo vplačalo ministrstvo za gozdove in rudnike. S tem bo omogočeno plačati »Šipadu« dolžno gozdno takso v znesku 45 milijonov dinarjev. Dividende. Tvornica Mautner je imela 1936 čistega dobička z manjšim prenosom iz prejšnjega leta Din — 4,064.225. Glav-niški kapital znaša 20 milijonov dinarjev, dočim znaša bilančna vsota 79,227.850 dinarjev. Občni zbor je odobril dividendo po 15 odstotkov. JUuutevesii Železničarski kongres v Splitu je lepo potekel. Obravnavalo se je delavsko vprašanje, zakon o državnem prometnem osebju, o povečanju staleža osebja, o progovnem delavstvu, o rečni plovbi itd. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor z g. Djuričem kot predsednikom. Kongres je lepo uspel in je izkazal kompaktno soglasje našega železničarstva. V Rimu je umrl včeraj zjutraj znani ■izumitelj brezžičnega brzojava senator tauglielmo Marconi. Romunski kralj Karol je iz Pariza-od-potoval v London. V bolezni patriarha Varnavo niso nastopile vidnejše spremembe. Včeraj se je njegovo stanje nekoliko poslabšalo. — Pred patriarhovo vilo se stalno zbira mno žica, ki čaka obvestila o patriarhovem zdravju. Za našega novega dunajskega poslanika je na mestu pokojnega Nastasijeviča imenovan g. Branko Lazarevič. Qfyaue fkatitotskepa tedna Prijavite stanovanja! Z ozirom na veliko povpraševanje naših int ujih obiskovalcev VI. Mariborskega tedna po stanovanjih, naproša stanovanjski urad M. T. vse one, ki razpolagajo s sobami ali prenočišči, da, to javijo v pisarni Mariborskega tedna na Aleksandrovi cesti 35 (Putnik). Stanovanjski urad Mariborskega tedna posluje dnevno od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, in sicer od 24. tm. pri Putniku kasneje pa v pisarni na veseličnem prostoru. Higljenska razstava na VI. Mariborskem tednu. Novost letošnjega VI. Mariborskega tedna bo velika in nadvse zanimiva higijenska razstava, ki ima namen prikazati obiskovalcem grozote kužnih bolezni in sredstva ter navodila, kako se teh obvarovati. Mnogi naravni in voščeni preparati bodo nazorno pokazali notranje in zunanje učinke raznih infekcij. Drugi del te razstave je namenjen ženam. Hi-gijenska razstava bo nameščena v velikem paviljonu na veseličnem prostoru. Mlekarska in sirarska razstava. Kakor lani, bo tudi letos priredila tukajšnja Kmetijska podružnica mlekarsko in sirar-sko razstavo. Letošnja razstava bo prirejena v mnogo večjem obsegu. V. razstavnem paviljonu bodo prireditelji obiskovalcem po nizkih cenah prodajali mleko in mlečne izdelke ter razne krepilne in hladilne mlečne pijače. Namen te razstave je, prepričati najširše sloje o cenenosti in zdravilnosti mleka ter njegovih Jizdeikov. in sveto S plesom jih skušajo spravil na pravo pot Iz Amerike prihaja senzacionalna vest, kakršne doslej še ni bilo slišati. Ameriška vlada, ki se stalno trudi, da bi spravila vse one ženske, ki žde danes za zapahi, zopet na pravo življenjsko pot, sc je odločila, da nudi izbranemu številu teh kaznjenk udobnejše življenje. Ameriške ženske kaznilnice so stalno dobro zasedene, bodisi radi strogosti tamkajšnjih zakonov ali morda prevelike temperamentnosti ai...iških zastopnic ženskega stanu. Med njimi so povečini mladenke, ki imajo vse življenje takorekoč pred seboj in bi lahko bile koristne članice človeške družbe. Za vse te mladenke je izdala ameriška vlada novo naredbo, s katero se vrača tem ženam, ki so prišle v navskrižje z obstoječimi zakoni, vsaj delna prostost. Zaenkrat so izbrali v ženski kaznilnici v Teh-musehu, v državi Oklahama, 38 mladenk za ta svojevrsten poskus. Tem mladenkam bo dana prilika, da se lahko sestajajo s slušatelji tamkajšnje univerze, ki jih bodo nato spremljali na plesne in druge zabave. Ameriška vlada upa na ta način spraviti mlade ameriške kaznjenke na pravo življenjsko pot. Pred odhodom na letovišče . A1 Srečno pot in glejte, da se lepo popravite! (Iz »Ošišanega ježa«.) Prodam KRASEN BERNHARD1NEC čistokrvni, na prodaj. Restavracija »pri Idavnici«. Birtič. 3994 DOBRE MARELICE za vkuhavanje po Din 7.— ikupi hotel »Orel«. 3993 Sobo odda LEPO OPREMLJENI SOBI, velika in mala, v mirnem delu mesta, sončni, oddam takoj, odn. s 15. julijem. — Kopalnica. Naslov v upravi. 3611 LEPO SOLNČNO SOBO oddam 2 gospodoma, tudi s celo oskrbo. Vprašati: Sloven ska ul. 36-L desno. 3996 Sobo Uče Iščem opremljeno mesečno SOBO s kopalnico ali souporabo kopalnice v Tomšičevem dre voredu ali bližini. Ponudbe na telefon 25-81. 3964 Stanovanje Cenena lepa STANOVANJA, elektrika, vodovod, park, vrt, blizu mesta, 15 minut od kolodvora, oddam. Graščina Gallenhof, p. Slovenjgradec. 3990 IFOTO AMATER Za Vaš dopust na morju ali na planinah ter povsod, kupujte izrecno samo isochrom S m Isopan i Kvalitetno najboljši material | i ( Razvijanje, kopiranje, povečanje !! Hitro in strokovno.! J | ► Foto-kemikalije Svas? Pečar, Gosposka ulica 11. | ®* V B* RtH ■ 4P BJ in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših V I M ITI 8 sbi E stanovanjih uničuje Sesinsekcifski odd. M P Orožnova ul. 2/1, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 Kdor slika ima več od življenja toda samo: KODA K F ! L M deopmi a Maribor, Gosposka 33 Prvovrstna Izdelava! ■■ y •« • pri naših inseren- kUPUjte *er oglašultei O Sodoma in 48 »Kdo mi je mogel to storiti?« To je bilo zdaj vprašanje, ki Angeliku ni šlo iz glave. »Nikomur nisem nič storil. Ali so me ovadili kapucini, ker sem jih lepo popisal na policiji, ali pa kdo, ki mi je hotel Adelgundo ukrasti. Zakaj, če ni nobena priča ničesar proti meni povedala,, potem nisem tudi jaz nič slabega rekel. Trpel sem po krivici. No, tistega bom že dobil, ki mi je to napravil. In gorje mu. Ustrelil ga bom in oči mu bom izkopal, ali mu bom pa klobuk vzel. Če ga pa ne dobim? Oh, potem naj se mu vname pod nosom večna luč, da se mu bodo saje de- lale v nosnicah, iz ušes naj mu teče goreča smola in žeblji naj se mu v trebuhu zr~ede . . .« Kar ustaviti se je moral Angelik, da se je oddahnil, tako je bil razburjen in v lju-ti jezi je dvignil pest in zagrozil z njo neznanim sovražnikom, da so ga ljudje za čudeno pogledovali. Tega pa Angelik ni mogel prenašati, in ker je bil itak na svet jezen, se je mogočno razkoračil in začel radovedneže oštevati, kakor je svoje čase ošteval trdovratne grešnike, ki niso ho teli ničesar odriniti za duše v vicah. »Zijala neumna!« je kričal. »Kaj me gledate? če nimate nič opravila, pojdite h kapucinom po vrvi in obesite se nanjo. Kdor se na to vrv obesi, temu pade duša iz hl^č naravnost v triindvajseti pekel, kamor se steka samo prelatski smrad. Tja spadate vi vsi, zijala zijalasta!« In ker so se ljudje temu oštevanju le smejali, se je Angelik še huje jezil. Hoteč nekega posebno drznega paglavca po za-služenju zlasati, je skočil za njim. V tistem trenutku pa je zaslišal sumljiv šum, kakor bi se kaj trgalo in čutil, da se je nekaj zgodilo za njim. Kakor okamenel je obstal in z obema rokama segel nazaj in strahoma začutil, da so se mu hlače raz trgale. Nem samega obupanja, je stal sredi ceste. Z rokama je zakrival razpoklino svojih hlač in debele solze so mu tekle čez lice zaradi viharnega smeha vseh gledalcev. Iz daljave je zaslišal tudi vesel smeli, k; mu je bil znan, le predobro znan. Ni se upal ozreti, a čutil je, da se mu bliža Adelgunda in ves iz sebe je umaknil roke z odprtine svojih hlač, prijel svoj klobuk in bežal med občnim posmehom, kar so ga nesle noge, samo da je ljudem prišel izpred oči. Ko je Angelik videl, da je srečno utekel svojim zasmehovalcem, je planil v naj bližnjo vežo, da pride zopet do sape in da preudari, kaj naj stori. Njegova duša je bila polna žalosti, zakaj rekel si je, da L usoda nezaslišano hudo preganja, odkar je zapustil kapucinski samostan, in v njegovi notranjosti se je začelo nekaj oglašati. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jtotna« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inserattii del odgovarja SLAVKO REJA’. Tiska Mariborska tiskarna d. d., Predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.