LETO XIV. LJUBLJANA, NOVEMBER 1973 ŠTEVILKA 11 Z. dipl. ing. Janez Stražišar Veliko naročilo DNE 31. OKTOBRA SMO V LITOSTROJU PODPISALI S CEMENTARNO »SALONIT« — ANHOVO POGODBO ZA DOBAVO DVEH MLINIC CEMENTA IN ZA DODATNO OPREMO V SKUPNI VREDNOSTI 90 MILIJONOV DINARJEV. KER JE TO DOSLEJ ENO NAJVECJIH NAROČIL ZA LITOSTROJ, JE PRAV, DA PODROBNEJE SPREGOVORIMO O TEM NAROČILU. Položaj cementne industrije Proizvodnja in poraba cementa v svetu sta v stalnem porastu in Prav tak je položaj tudi pri nas. Razvoj cementne industrije je tesno povezan s spločnim gospodar- skim razvojem. Običajno je obseg proizvodnje cementa v neki državi precej zanesljivo merilo dosežene stopnje gospodarskega in industrijskega razvoja države. Celo v državah, ki so na vrhu lestvice porabe cementa na prebivalca, ta še vedno raste. Kako pa je pri nas? Čeprav je bilo v zadnjih letih zgrajeno relativno precej novih objektov, smo po porabi cementa na prebivalca še vedno na dnu lestvice evropskih držav. Za nami so le še Albanija, Portugalska in Turčija. Za ilustracijo naj navedem, da sta v letu 1971 imeli naši sosedi relativno potrošnjo cementa na Prebivalca Avstrija 703 kg in Italija 580 kg, Švica pa kar 831 kg cementa na prebivalca. V Jugoslaviji smo imeli leta 1971 porabo 295 kg cementa na Prebivalca. Planiran je porast potrošnje cementa za 22 kg letno na Prebivalca, tako da bi leta 1980 dosegli 502 kg cementa na prebivalca. Medtem ko je bila pred leti Jugoslavija upoštevan izvoznik cementa, pa je izvoz v zadnjih letih popolnoma usahnil; cement smo začeli celo uvažati. Nova cementarna v Anhovem Nova cementarna zmogljivosti ”54.000 ton cementa na leto bo grajena ob bregu Soče severno °d obstoječe cementarne. Surovine, ki jih bo za proizvodnjo cementa potrebovala nova cementarna, so v neposredni bližini. Tako bodo na primer apnenec in fliš vozili iz obstoječega kamnoloma, ki je od sedanje ce-jnentarne oddaljen vsega 300 m, lapor pa bodo vozili iz 3 km oddaljenega kamnoloma Deskle. Kot korekturni surovini bodo uporab- ljali piritne ogorke iz tovarne celuloze v Medvodah in boksit iz Istrskih rudnikov boksita. Celotna proizvodnja temelji na tako imenovanem suhem postopku. Rotacijska peč, ki je pravzaprav osnovni stroj cementarne, bo grajena za maksimalno zmogljivost 2400 ton oziroma za normalno zmogljivost 2000 ton klin-kerja na dan. Rotacijsko peč kot tudi večino ostalih strojev bo cementarna uvozila iz Češke, del opreme pa iz zahodnoevropskih držav. Zanimivo je, da se je cementarna Anhovo kot ena prvih odločila za sistem tako imenovane predhomogenizacije, to je mešanja raznih preddrobljenih surovinskih komponent. S predhomo-genizacijo se doseže razmeroma enakomerna sestava mešanice surovin z minimalnim odstopanjem. Od predhomogenizacije do bunkerjev mlinice surovine bo material transportiran s transportnimi trakovi. Za mletje surovine sta predvideni dve mlinici zmogljivosti po 100 t/h pri finosti 10% R 4900. Potegovali smo se tudi za dobavo teh dveh mlinic, saj smo podobne mlinice, sicer manjših zmogljivosti, že izdelali. Z našo ponudbo zaradi težkih kreditnih pogojev žal nismo uspeli. Za omenjeni mlinici bomo dobavili le posamezne dele. Za končno homogeniziranje surovinske moke sta predvidena silosa za homogenizacijo nad skladiščnimi silosi za surovinsko moko, odtod pa bo sledil transport do rotacijske peči. Poleg cementa uvažamo zlasti iz Italije in Avstrije še klinker, čeprav imamo doma surovin dovolj. Dejstvo je, da slovenska industrija cementa že dolgo ne more kriti drugačnih potreb. Doma smo vezani na dovoz cementa predvsem iz istrskih in celo dalmatinskih cementarn oziroma na uvoz. Danes imamo v Sloveniji dve cementarni; v Anhovem in Trbovljah. Zanimivo je, da so v Sloveniji že leta 1913 uspešno obratovale cementarne v Kamniku, Laškem, Zidanem mostu, v Mežiški dolini, Trbovljah in Dovju — Mojstrani, torej skupno šest cementarn. Tem se je leta 1921 pridružila še cementarna v Anhovem z letno zmogljivostjo 18.000 ton, ki pa so jo povečali do leta 1940 že na 90.000 ton letno. Po drugi svetovni vojni je cementarna v Anhovem intenzivno večala svoje proizvodne zmogljivosti, pri čemer je sodeloval z dobavo ene mlinice surovine in dveh mlinic cementa tudi Litostroj. Vsi trije objekti že leta obratujejo v cementarni. Lahko smo ponosni na pohvalno izjavo, ki jo je ob podpisu pogodbe izrekel za ljubljansko televizijo generalni direktor »SALONIT« Anhovo Milan Vižintin o tej naši opremi. V zadnjem letu se je cementarna »SALONIT« odločila za ponovno povečanje zmogljivosti s popolnoma novim objektom zmogljivosti 854.000 ton cementa na leto. Pri tem objektu bo Litostroj sodeloval z gradnjo dveh Pogled na cementarno »SALONIT« v Anhovem (Foto Betka) Podpisovanje pogodbe za mlinici cementa (Foto J. J.) Gediitamo za dan tepubLike! +********************************************4> mlinic cementa zmogljivosti 70 tiran v jeklene skladiščne silose ton na uro pri finosti 3700 cm2 zmogljivosti 32.000 ton oziroma v /gr/Blaine/. bunkerje dveh mlinic cementa. Ko bo nova cementarna popol- Iz dveh mlinic cementa bo ce-noma gotova, bo skupaj s starim ment transportiran v skladiščne delom sposobna proizvajati mili- silose, odprema cementa pa bo jon ton cementa letno. S tem bo- v vrečah in v razsutem stanju, do zagotovljene zadostne količi- Kontrola celotnega tehnološke-ne cementa za prodajo in za na- ga procesa bo izvedena tako, da daljnje povečanje proizvodnje bo možno takojšnje korigiranje azbestcementnih izdelkov do le- odstopanj v tehnoloških proce-ta 1980. Po letu 1980 pa bo po- sih, avtomatizacija pa bo na taki trebno ponovno povečanje kapa- stopnji, da bo možna priključitev citet za proizvodnjo cementa. procesnega računalnika. Klinker, ki izstopa iz hladilnika rotacijske peči, bo transpor- (Nadaljevanje na 3. strani) Dr. ing. Marko Kos Ob našem uspehu Ob slovesnih občutkih, ki so nas prevevali ob podpisu pogodbe za dobavo mlinic doslej največjih dimenzij za cementarno Anhovo, se moramo zavedati naslednjih treh dejstev, ki nam naj bodo vodilo za orientacijo tudi v prihodnje: Po priznanju vseh, ki so analizirali naš ponudbeni elaborat — in zlasti po priznanju kupčevih ekspertov — je naša projektivna rešitev tehnično izredno kvalitetna. Elaborat mlinice, za nas gigantskih izmer, kakršna v Jugoslaviji še ni bila nikoli proizvedena, saj bosta njena obdelava, transport v podjetju in na teren predstavlja rešitev tik ob zgornji meji možnega, so izdelali naši sodelavci, ki so si nabrali izkušnje v desetletju dela pri cementarski opremi, najprej po tujih vzorih, nato pa vse bolj in bolj samostojno, sami, brez tuje pomoči, zanašajoč se samo na lastne sile in znanje. To je sad našega LASTNEGA RAZISKOVALNO RAZVOJNEGA DELA. Da imamo toliko izkušenj, se moramo zahvaliti kontinuiteti dela pri projektiranju, raziskovanju in razvijanju naprav za mletje v ce-mentarstvu — kontinuiteti v kadrih, razvojni smeri in stikih s cementarnami. To je dokaz, da za uspeh v individualni industrijski opremi ni dovolj samo navdušena odločitev, temveč da je potrebno več-desetletno vlaganje konstantnega razvoja. Tako kvalitetno rešitev projekta mlinic je omogočilo dobro SKUPINSKO DELO sedmih oddelkov, ki so reševali vprašanja samega mlevnega procesa, zobniških pogonov največje moči (2250 kW), elektroopreme in regulacije transportnih naprav in hidravličnih sistemov kakor tudi razvojne tehnologije. Pri tem ne smemo spregledati uspešnega razvoja specialnih jeklenih litin za obloge mlinov, ki so danes dosegli v celi Jugoslaviji izjemno kvaliteto. To je dokaz, da se naš sicer pester proizvodni program medsebojno dopolnjuje ter povezuje v kompleksne industrijske celote. Brez te širine si ne bi bilo mogoče zamisliti tako hitrega, neposrednega in kvalitetnega izdelovanja projektov. Te ugotovitve naj ne veljajo samo za opremo v cementarnah, temveč se njihova zakonitost nanaša na vsa področja, na katerih se udejstvujemo. To bomo skušali vgraditi v vse naše bodoče razvojne načrte. Izpolnjevanje plana v FI V čudeže ne verjamemo. Ce bi, bi še vedno upali, da bomo v novembru in decembru zamujeno nadoknadili. To pa je nemogoče. Pogled na bela in šrafirana polja nas kaj hitro postavi na realna tla. V dveh mesecih bi morali realizirati prek 3.855 ton končnih proizvodov ali prek 1.900 ton mesečno, dosedanje desetmesečno povprečje pa znaša komaj 577 ton. To pa je več kot trikrat manjša količina. Realno pa je pričakovati, da bo količinska realizacija zadnjih dveh mesecev vseeno rekordna oziroma tolikšna, da bo vsaj delno popravila trenutni neugodni rezultat. Toda kljub gornjim ugotovitvam, obljubam in pričakovanjem vseeno visi v zraku vprašanje, kaj se dogaja v FI, zakaj so v le-tu 1973 slabši rezultati itd. In ker se pravkar intenzivno pripravljamo že na poslovno leto 1974, je vredno o gornjih vprašanjih spregovoriti nekaj besed. Prvo vprašanje je vsekakor, ali je bila planirana količina 9.630 ton realna in poslovno pravilna? Kljub nekaterim ugovorom odgovarjamo pritrdilno. Zakaj? Strojne zmogljivosti Litostroja so vsekakor še večje. Približne količine je Litostroj že realiziral. Plan je bil z naročili pokrit. Ob tako močnih argumentih si sploh nismo smeli postaviti nižjega cilja kot 9.630 ton. K temu so nas prisilile tudi naše potrebe, saj vemo, da iz ovrednotenega količinskega plana izhaja finančni plan, ki pa vsebuje pričakovani dohodek, v njem pa tiče naši osebni dohodki in sredstva za nove stroje, stanovanja itd. Torej je cilj pravilno postavljen. Druga stvar pa je, kakšni so pogoji za doseganje tega cilja. Ali smo imeli dovolj sodelavcev, dovolj sredstev (dinarskih in deviznih)? Ali smo obe mogočni be-sedi, planiranje in krmiljenjey proizvodnega procesa, o katerih je bilo v začetku leta toliko besedi, sploh spravili v življenje? O vsem tem tokrat še ne bomo spregovorili, kljub temu pa morajo biti gornje ugotovitve vedno prisotne, ko ocenjujemo rezultate našega poslovanja. Letošnjo manjšo količinsko realizacijo pripisujemo tudi drugim vzrokom. Eden od njih se skriva v specifičnosti posamične proizvodnje. Poglejmo, kakšna so naša naročila v količinskem pogledu — od nekaj kilogramov pa tja do nekaj sto ton. Temu primerni so tudi časi, ki so potrebni za izgotovitev naročil. Zato ni čudno, da marsikdo označi takšno dogajanje na tale način: zaostajanje količinske proizvodnje in močan porast nedokončane proizvodnje. Trenutno je resda situacija takšna. Toda kritiki imajo le delno prav. Stanja »nedokončane proizvodnje« namreč ne moremo preskočiti. Zelo in predvsem je namreč odvisna od strukture naših naročil, predvsem še, če skušamo vsa ali pa vsaj večji del od njih realizirati v pogodbenih izdobavnih rokih. Problematiko posamične proizvodnje tudi strokovna literatura obravnava dokaj skopo. Zato ni čudno, da predstavlja naša proizvodnja dokaj spolzka tla za marsikaterega strokovnjaka, posebno če je od nje preveč oddaljen. i V bistvu pa v proizvodnji ne inastopajo nikakršni znanstveni 'problemi in dostikrat zadostuje Pravda o Litostroju V junijski številki našega časopisa smo objavili krajši zapis o obisku v Litostroju. Naše podjetje si je tedaj ogledal Jurij Aleksan-drovič ŽUKOV, politični komentator sovjetske televizije in moskovskega časopisa PRAVDA, ki ima večmilijonsko naklado. Po razgovoru, ki ga je imel ugledni sovjetski gost s predstavniki uprave podjetja in samoupravnih organov, o vsebini le tega smo že poročali, nam je obljubil, da bo o Litostroju objavil članek v moskovski Pravdi in da nam ga bo tudi poslal. In res, tovariš Žukov je svojo besedo tudi držal in tako v Pravdi z dne 24. oktobra 1973 v članku z naslovom »Sodelovanje — vtisi s poti po Jugoslaviji« beremo med drugim tudi naslednje: »Na svoji poti po Jugoslaviji sem se srečaval z mnogimi inženirji, delavci v neposredni proizvodnji, političnimi delavci in drugimi, ki so vsi pokazali veliko zanimanje za sodelovanje njihovih industrijskih podjetij s sovjetskimi. Tako sem na svojem potovanju po Jugoslaviji obiskal tudi Slovenijo, ki je ena najbolj razvitih industrijskih republik. V Ljubljani, njenem glavnem me-siu, sem si ogledal podjetje Lito- stroj, ki izdeluje turbinsko opremo za hidroelektrarne, talna transportna sredstva, črpalke, dvigala, dieselske motorje, stroje za preoblikovanje, opremo za industrijo itd. Dobro se še spominjam svojega prvega obiska v tovarni leta 1955. V tem letu je bil Litostroj še malo podjetje, saj je bilo več tovarniških dvoran, s katerimi se sedaj ponaša Litostroj, šele v izgradnji, pa tudi delovni kolektiv je štel precej manj članov. Današnji Litostroj je eno največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, ki s svojim visoko usposobljenim strokovnim kadrom ter delavci v neposredni proizvodnji žanje uspehe doma in v tujini. Ob tem naj še posebej poudarim, da goji Litostroj že dolga leta gospodarske stike z našimi podjetji, saj naši državi dobavlja stiskalnice, ladijske dies-lovc motorje ter talna transportna sredstva. V zadnjem času pa smo sklenili pogodbo za dobavo 280 preoblikovalnih strojev. V pogovoru s tehničnim svetovalcem generalnega direktorja, predsednikom delavskega sveta in sekretarjem tovarniškega komiteja sem zvedel mnogo podatkov o življenju članov kolektiva, o novi organizaciji dela po TOZD ter o obilici pogodb, ki jih ima Litostroj sklenjenih z inozemskimi podjetji. Veliko smo sc pogovarjali tudi o tesnih medsebojnih stikih med leningrajskim Metali-českim Zavodom in Litostrojem. Še posebej pa so omenili obisk delegacije leningrajske tovarne kakor tudi lanskoletni obisk lito-strojčanov v Metaličeskem Zavodu.« Informacija o izpolnjevanju količinskega plana Vrsti proizvoda Uto > I n m l iv V £3 lere 25T) | 3T3 4U že skromna merica logičnega mišljenja. Pri tako raznoliki proizvodnji, kot je naša, lahko količinsko realizacijo prikazujemo na dva načina: ali bolj enakomerno porazdeljeno po posameznih mesecih, ali pa tako, kot dejansko zapušča podjetje oziroma jo prevzame naročnik. Leta nazaj je bil v navadi predvsem prvi način. Toda po našem mnenju vsebuje toliko neposlovnih lukenj, da ga v zadnjem času opuščamo in postopoma prehajamo na drugega. Z drugim načinom postane količinska realizacija tudi bolj razumljiva: predstavlja vse tisto blago, ki popolnoma izgotovljeno zapusti podjetje na poti h kupcu. (Izjemoma je lahko kupec-naročnik tudi naš prodajni sektor.) Po tako opredeljeni blagovni realizaciji se bomo sčasoma dokopali do realnih ekonomskih kazalcev, s pomočjo njih pa do nadaljnjih analiz, ki so nujne za vodenje poslovnega procesa. Šele tako opredeljena blagovna realizacija lahko služi kot pravo izhodišče za izračun produktivnosti ali pa merilo uspešnosti vodilnih kadrov. Glede visokega stanja nedokončane proizvodnje pa le to, da bo visokemu stanju nujno sledila tudi večja realizacija. Še bolj važen kot višina nedokončane proizvodnje pa je faktor obračanja v proizvodni proces vezanih sred- stev, o čemer pa sc skoraj nikoli ne pomenimo. Tako smo delno neposredno, delno pa posredno odgovorili na nekatere nejasnosti o stanju v proizvodnji. Dejstvo je, da v letošnjem letu vlagamo veliko dela v večje (turbinske) objekte ali pa v obsežnejša (dieselmotorska) naročila, ki kot količinska realizacija še niso prišla do izraza. Po takšnem »opravičilu«, za katerega pa se zavedamo, da je lahko le kratkotrajen, poglejmo, kakšno je stanje v proizvodnji po desetih mesecih. Letni plan po proizvodih smo izpolnili takole: % cementarne 107,1 žerjavi 94,0 orodje 82,5 preoblikovalni stroji 82,0 diesel motorji 63,8 črpalke 63,7 strojni deli 51,9 talni transport 46,3 turbine 45,9 TOZD FI — skupno 59,9 Merilo za uspešnost po desetih mesecih pa je 83,3 odstotka, po načelu — višja vrednost, boljši rezultat. V. N. Odlikovanja za Litostrojčane Dne 9. XI. 1973 je bila v prostorih Litostroja manjša slovesnost, kjer so podelili odlikovanja predsednika republike nekaterim članom litostrojskega kolektiva. Na slovesnosti je govoril namest- Odlikovanje: red dela s srebrnim vencem so prejeli naslednji tovariši: Maks Papež je s svojo strokovnostjo pripomogel pri izdelavi črpalke, 1300 kilovatov, ki je po t Litostrojčani, ki so bili odlikovani za strokovno opravljeno delo pri TE Šoštanj (Foto J. J.) Ivan Cedilnik, naš vrhunski monter, je zmotiral vse elemente stroja ter jih pripravil za preskus v tovarni in črpalko tudi zmontiral na samem terenu. Odlikovanje dela pa je dobil: Franc Krajnc, ki je poskrbel za strokovno vlitje ohišja in drugih sestavnih delov črpalke. Pisali so... Delo je dne 8. XI. 1973 objavilo vest z naslovom: »Nerešen spor okrog H E«. Združevanje proizvodnje in prenosa električne energije v SR Bosni in Hercegovini je na dobri poti za uresničitev, saj je osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju že dobil ustrezno privolitev. Za zdaj edino obstajajo dileme okrog tega, ali bodo v novo združeno celoto elektro-energijc SR Bosne in Hercegovine vključene inštalirane zmogljivosti hidroelektrarne Trebišnjica zaradi še zmeraj nerešenega spora s TOZD Dubrovnik. nik glavnega direktorja dipl. inž. Darinko Kolbl, ki je omenil delež Litostroja pri gradnji TE Šoštanj. O tem deležu nismo mnogo govorili, ob tej priložnosti pa se nam zdi primerno, da izve širša javnost, da je tudi naše podjetje sodelovalo v izgradnji TE Šoštanj, ki je ključni objekt za preskrbo Slovenije z elektro-energijo. Dobavitelj opreme za celotno TE je bilo sicer resda inozemsko podjetje, in lo Siemens, Litostroj pa je pri opremi sodeloval z izgradnjo hladilne črpalke in kondenzatorja. Po obsegu in vrednosti celotne termoelektrarne je sicer naš delež res neznaten, toda vseeno sta oba izdelka zelo pomembna, saj je od črpalke odvisno hlajenje kondenzatorja; če odpove kondenzator, pride do večjih okvar vse termoelektrarne. Tako črpalko kot kondenzator so izdelali naši delavci brez večjih izkušenj za takšna dela. Naši Litostrojčani so si s svojo vestnostjo in natančnostjo pridobili vso pohvalo in priznanje graditevljev TE Šoštanj, ki so sicer na račun dobave inozemskega partnerja imeli določene pripombe, obenem pa so s svojim delom prispevali svoj delež k razširitvi ugleda Litostroja. svojih mehanskih lastnostih zelo zahtevna. Franc Konjar je kot modelni mizar vrhunske kvalitete s svojim modelom uspel rešiti vrsto tehnoloških problemov. Zdaj na ravni republike iščejo rešitev, da bi se tudi Trebišnjica vključila v novo integracijo. Elektrogospodarstvo BIH bo tako zajelo proizvodnjo, prenos in prodajo. Mladinske vesti V petek, 9. novembra, je bil sestanek aktiva mladih komunistov TZ LITOSTROJ. Na sestanku smo razpravljali o družbenem položaju ZK pred jugoslovanskim in slovenskim kongresom. Sprejeli smo določila o delovanju aktiva mladih komunistov (AMK) in določila o delovanju sekretariata AMK. Izvolili smo tudi nov sekretariat, v katerem so: — Majda Robežnik, Mirsad Ja-ganjac, Nebojša Ardelič, Filip Novak, Branko Vovk, Vojislav Vujoševič, Miro Horjak, Čedo Borak in Danilo Rozman. Za novega sekretarja smo izvolili tov. Filipa Novaka, strojnega ključavničarja iz TOZD FI. V četrtek, 25. oktobra, je bila 6. redna seja predsedstva konference ZMS Litostroj. Člani predsedstva, predsedniki aktivov in gostje smo razpravljali o minulem tridnevnem seminarju na Soriški planini. O novi organiziranosti mladih delavcev v okviru sindikata pa smo kadrovsko dopolnili nekatere stalne komisije pri predsedstvu ZMS Litostroj. V komisijo za pripravo dokumentov in nove oblike organiziranosti smo imenovali naslednje tovariše: — Filipa Novaka, Marjana Krapeža, Mirana Semeta, Miroslava Brečka in Janeza Elikana. Ta komisija bo skupaj s komisijo za organizacijsko-kadrovska vprašanja pri IO sindikata pripravila predlog dokumentov nove organiziranosti sindikatov in mladi- Mladinski aktivi Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in predsedstvo republiške konference zveze mladine Slovenije sta na skupni seji 26. septembra 1973 sprejela tole skupno sporočilo o aktivih mladih delavcev. 1. V organizacijah in organih sindikatov ter zveze sindikatov, prav tako pa tudi v organizacijah in organih zveze mladine, so se že začele priprave za ustanovitev aktivov mladih delavcev. Potekajo tudi priprave za ustanovitev občinskih in republiške konference mladih delavcev v okviru Zveze mladine Slovenije, ki jih bodo sestavljali delegati aktivov mladih delavcev. Ustanavljanje aktivov mladih delavcev v okviru sindikatov in njihovo povezovanje v konference v okviru zveze mladine je skupna akcija obeh organizacij, ki temelji na sklepih 4. konference Zveze sindikatov Slovenije in druge seje konference (tretjega mandata) Zveze mladine Slovenije. Ta skupna akcija bo prispevala, da se bodo mladi delavci še bolj uveljavili kot enakopravni člani delavskega razreda in njihove najširše razredne družbenopolitične organizacije sindikata. V tem svojstvu si prizadevajo, da bi bili njihovi problemi in interesi spoznani kot skupni problemi in naloge vseh delavcev, ki Jih je treba tudi reševati v okviru skupnih akcij vseh delavcev ob neposrednem aktivnem sodelovanju mladih. Ative mladih delavcev ustanovijo mladi delavci v okviru osnovne organizacije sindikata. Konference mladih delavcev pri zvezi mladine formirajo delegati iz aktivov mladih delavcev iz temeljnih organizacij združenega dela. Aktive mladih delavcev pri organih sindikata nad nivojem osnovne organizacije formirajo mladi delegati v teh organih kot v' pbliko dela sindikalne organizacije. Aktivi mladih v sindikalnih vodstvih se s svojimi delegati po-yezujejo v občinske konference m republiško konferenco mladih delavcev v okviru zveze mladine. Na ta način so aktivi mladih delavcev ene izmed posebnih oblik sindikalne organiziranosti in delovanja, obenem pa so tudi ena izmed temeljnih osnov delovanja zveze mladine. 3. Aktivi mladih delavcev na sestanku svojih članov izvolijo vodstva aktiva in po dogovorjenem ključu v občini sami ali skupaj z drugimi aktivi izvolijo delegate v konferenco mladih delavcev v okviru občinske organizacije Zveze mladine Slovenije. Razen delegatov aktivov mladih delavcev in organizacij združenega dela tvorijo občinsko in republiško konferenco mladih delavcev zveze mladine tudi delegati mladih, ki delujejo v okviru občinskih in republiških odborov sindikatov. Vsi sindikalni organi morajo imeti v skladu z delegatskimi na- čeli v svojem sestavu sorazmerno toliko mladih do 27. leta starosti, kolikor je mladih v sestavu sindikalnega članstva. Aktivi mladih delavcev delujejo po programu nalog, ki ga sprejemajo na sestankih aktivov. Or- ganizacije sindikata in sindikalna vodstva v sodelovanju z aktivi odločijo, katere naloge s teh 70 t/h pri finosti 3700cm2/gr po osnovnem procesu sicer ne odstopata veliko od ostalih, ki jih že imamo na naši referenčni listi. Pač pa predstavljata po velikosti in zahtevnosti velik korak naprej. Običajno je del opreme pri milnicah nujno vezan na uvoz. To so zlasti dozirne tehtnice, merilni instrumenti, deli elektrofiltra in podobno. Pri milnicah po pogodbi s cementarno »SALONIT« Anhovo pa Litostroju praktično ni treba skoraj nič uvoziti, vsa oprema po podpisani pogodbi bo izdelana v Litostroju. Del opreme, ki je pri mlinici sicer uvožen bo po tehnični konzultaciji z nami investitor nabavil sam prek ljubljanskega podjetja »Metalka«. S tem da je cementarna »SALONIT« zaupala izdelavo teh dveh mlinic Litostroju, nam je izkazala veliko zaupanje, istočasno smo pa tudi mi prevzeli velike obveznosti. Z omenjenima objektoma se vklapljamo v celotni postopek izdelave cementa pri novi cementarni, katere vrednost znaša nad 100 milijard starih dinarjev. Brezhibnost delovanja mlinic je bistveni pogoj za neprekinjeno odpremo končnega produkta — cementa. Pa si na kratko poglejmo, kakšni sta ti dve mlinici. Njuno velikost bo verjetno najbolje ponazoril podatek o cevnem mlinu. Svetli premer plašča cevnega mlina je 4,4 m, dolžina pa 14,5 m. Teža samega plašča mlina je 110 programov bodo uvrstili v skupni program sindikalnega delovanja. Za uresničevanje tako dogovorjenih nalog zagotovijo organizacije in organi sindikata tudi potrebna sredstva. Akcijo za ustanovitev aktivov mladih delavcev vodita v občini po skupnem dogovoru občinska konferenca zveze mladine in občinski svet zveze sindikatov v sodelovanju z odbori sindikatov, in sicer vzporedno z ustanavljanjem organizacij združenega dela. 6. Predsedstvi RS ZSS in RK ZMS menita, da predstavlja ta skupna akcija pomembno spodbudo in novo organizirano možnost za učinkovitejše uresničevanje interesov mladih delavcev z njihovim širšim uveljavljanjem v sistemu samoupravljanja na osnovi programa zveze komunistov. Predsedstvi sta prepričani, da bodo aktivi mladih delavcev, organizirani po načelih iz tega sporočila, polno zaživeli, kar bo zboljšalo tako delovanje sindikatov kot delovanje zveze mladine v skupnem boju za zgraditev naše samoupravne socialistične družbe. HE FALA Smo neposredno pred podpisom pogodbe za dopolnitev In delno rekonstrukcijo Kaplanove turbine 16,6 MW za 8. agregat te hidroelektrarne. Investitor ga namerava vgraditi v pretočno polje poleg sedanje strojnice. Gre za staro turbino, ki je bila še med zadnjo vojno izdelana pri Voithu v Avstriji za HE Mariborski otok, vendar zaradi povojnih razmer tam ni prišlo do vgraditve. HE MOSTE Odprtina v betonskih temeljih za 4. agregat te hidroelektrarne, ki smo jo s turbinami opremili že leta 1952 in 1954, še vedno čaka na strojno opremo. V teku so pogajanja za podpis pogodbe o dobavi Francisove črpalne turbine, ki bo z viški nočne energije črpala vodo v Završniško jezero, ob konicah pa dobivala od tam pogonsko energijo za generator 8,1 MW. Turbinska oprema za ta zadnji agregat HE Moste bo za Litostroj izrednega pomena kot dobava prve črpalne turbine. Ta bo poleg svoje energetske vrednosti za gorenjski kot opravila tudi nalogo poizkusne turbine za črpalno hidroelektrarno na Pohorju. NOVICE IZ HE HE SREDNJA DRAVA II Tri Kaplanove turbine po 60 MW z vso pomožno opremo za zadnjo slovensko elektrarno na Dravi bodo sodile med največja naročila turbinske opreme, ki so bila doslej zaupana Litostroju. Pogodba bo po vsej verjetnosti podpisana še letos. Zasnova hidroelektrarne bo povsem enaka višje ležeči HE SD I. Torej: elektrarna oddaljena od naravne rečne struge, dovod in odvod vode po kanalih in preprečevanje valov v kanalih pri nenadnih spremembah obremenitve po že preizkušeni in patentirani izvedbi Litostroja z žaluzijskimi desaržerji. HE KARIOI Pripravljamo nadaljnjo ponudbo za Novo Zelandijo, in sicer 2 Francisovi turbini po 6,25 MH. Nudili ju bomo v dveh možnih izvedbah: z vodoravno in navpično gredjo. Ponudbo je zahtevala konsul-tantska tvrdka Mandeno, Chitty & Bell iz Aucklanda, ki nas že dobro pozna, saj nam je pred leti zaupala naročilo za turbine HE Manga-papa, ki obratujejo v polno zadovoljstvo kupca. (Nadaljevanje s L strani) Mlinici cementa Mlinici cementa zmogljivosti Veliko naročilo Sterni transport plašča cevnega mlina CM 40/12,75 za cementarno Trbovlje (Foto Betka) ton in bo to najtežji izdelek, ki ga je Litostroj v enem kosu doslej izdelal. Že v fazi ponudbe smo morali rešiti precej problemov, da bomo tak mlin sploh lahko izdelali. Pri skoraj zanemarljivih sredstvih, ki jih v Litostroju odmerjamo za razvoj te panoge, lahko izrazimo samo priznanje smelosti našim projektantom in tehnologom v razvojnem biroju, da so se lotili tako zahtevnega projekta, ki bo od zasnove do zadnje delavniške risbe delo naših ljudi. Vsakemu mlinu sta za pogon namenjena po dva elektromotorja, vsak moči po 2250 kW, torej skupno instalirana pogonska moč za oba mlina 9000 kW. Seveda je poleg tega pogon vsakega mlina izveden še s pomožnim pogonom za počasno vrtenje mlina. Mehanska separatorja premera 6,3 m predstavljata največje tovrstne stroje pri nas. Tudi tu so bile zahteve, ki jih je naročnik postavil pred projektanta, zelo ostre. Vsak separator bo opremljen z dvema ekektromo-torjema, pri čemer bo onemu za pogon selektorskega kolesa možno zvezno spreminjati število vrtljajev direktno iz komandnega prostora. Z menjanjem števila vrtljajev pa bo možno zvezno spreminjati tudi končno finost zmletka in s tem posredno tudi zmogljivost mlinice. Za obe mlinici bomo izdelali skupno štiri take mehanske separatorje. Tudi transportne naprave, kot so korčni elevatorji, zračne drče in podobno, predstavljajo večje stroje, kot smo jih doslej izdelovali pri nas. Korčni elevatorji bodo opremljeni tudi s pomožnim pogonom, česar sicer ne delamo vedno. Doziranju mlina so namenjene dozirne tehtnice s tehtnico povratka, odpraševanju in hlajenju pa elektrofilter. Ker pri tako velikih enotah hlajenje z zrakom ne zadošča več, bo treba problemu hlajenja posvetiti posebno pozornost, saj je treba iz procesa odvesti blizu 3,5 milijona kcal/h. Če pri tem upoštevamo, da ima klinker na vstopu v mlinico temperaturo 100 °C in da izstopajoči cement ne sme imeti temperature višje od 110°, je jasno, da problem ni tako enostaven. Delovanje celotne mlinice bo popolnoma avtomatizirano. Razvojne tendence Pri obravnavanju ponudbe za Salonit — Anhovo smo naleteli na precej problemov, vendar bi tu najprej omenil le dva. Prvi problem je kreditiranje prodaje večjih objektov. Ob že tako minimalni carinski zaščiti domače individualne proizvodnje nastopajo tudi ponudniki še z nam nedostopnimi kreditnimi pogoji. Pri tem pa je domača industrija že dokazala, da lahko po tehnični koncepciji stopa v korak s tujimi proizvajalci. Pri nudenju opreme domačim interesentom smo torej v neenakopravnem položaju s tujimi ponudniki. Pri tem vsekakor ne smemo mimo dejstva, ki izhaja tudi iz ljudskega pregovora, namreč da le vaja dela mojstra. Vaja so v našem primeru naročila in če jih bo na domačem področju dobil tujec, ima ta vsekakor večje možnosti, da postane mojster. In kaj preostane v tem primeru nam? Capljanje za tujimi dosežki brez možnosti za lastni razvoj. Dvomim, da je to v našem skupnem interesu. Zavedamo se, da problem kreditiranja proizvodnje individualne opreme presega okvir naših možnosti in kompetenc, vendar istočasno sodimo, da nanj lahko z vso odločnostjo opozarjamo. Drug problem, ki pa ni dosti manj pereč, je opremljenost Litostroja za obdelavo težjih izdelkov. Ker intenzivno sledimo razvoju strojev za procesno tehniko, že nekaj časa opozarjamo na neprestano večanje velikosti posameznih strojev zlasti v cementni industriji. To naraščanje velikosti brezobzirno izključuje iz konkurenčnega boja tiste proizvajalce, ki s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi ne slede temu razvoju. Pred desetimi leti smo bili v Litostroju za tedanjo stopnjo razvoja strojev za cementno industrijo dobro opremljeni in smo v jugoslovanskem prostoru predstavljali potencialnega proizvajalca tovrstne opreme. Danes nas je razvoj opreme po velikosti že prehitel, po opremljenosti pa nas dohajajo in prehitevajo tudi že nekatera podjetja v Jugoslaviji. Menimo, da je zadnji čas, da temu problemu postavimo vso pozornost in začnemo problem reševati vsaj po etapah. V Litostroju že obstajajo predlogi in rešitve, kako naj bi se usposobili za obdelavo izdelkov, ki danes le malo presegajo naše zmogljivosti. Naj ob koncu opozorim še na naše perspektive v prihodnje. Že iz uvodnega dela lahko povzamemo ne preveč ohrabrujoč podatek o razmeroma mali porabi cementa na prebivalca pri nas. Iz tega sledi, da bo treba proizvodne zmogljivosti v industriji cementa še precej razširiti. Vprašanja iz posameznih cementarn nam to potrjujejo. Graditi bo torej treba še nove cementarne. Ker smo se v Litostroju zaenkrat specializirali v glavnem le na mletje in drobljenje, je za nas zanimiv še en trend, ki se pri nas tudi že uveljavlja. Po asortimentu se namreč pri potrošnji cementa v zadnjih letih opaža očiten premik v korist boljših, kvalitetnih cementov, ki jih zahteva sodobno gradbeništvo. Brž ko cementarna preide na proizvodnjo kvalitetnejših cementov, ki morajo biti finejše zmleti, pa nujno naleti na problem premajhnih mlevnih zmogljivosti in s tem na potrebo po dodatnih mlinicah. Sledeč razvoju v svetu lahko trdimo, da bo ta zahteva v prihodnjih letih še bolj ostro postavljena tudi pri nas. Poleg tega pa lahko že na primeru Anhova opazimo, da so mlinice v plošnem zelo veliki porabniki električnega toka. Samo obe mlinici, ki ju gradimo za Anhovo, bosta imeli za blizu 10.000 kW instaliranih elektromotorjev. Da elektroenegetska situacija ni ravno rožnata, ne opažamo samo pri nas, ampak so na podobno problematiko že pred leti naleteli tudi v tujini. Cementarji so zelo hitro spoznali, da veliko ceneje meljejo, če se izognejo vsaj konicam porabe toka, oziroma če meljejo pri cenejšem nočnem toku. Proces mletja cementa je namreč za razliko od ostalega procesa proizvodnje cementa lahko prekinjevan in pri današnji stopnji avtomatizacije zahteva le minimalni personal za posluževa-nje. V tujini ima zato že precej cementarn predimenzionirane mlevne zmogljivosti, ker s tem pravzaprav tudi pripomorejo k ublaževanju elektroenergetske krize. Slej kot prej bomo do takih zaključkov prišli tudi pri nas, to pa pomeni gradnjo vedno več novih mlinic in s tem možnosti za uveljavitev Litostroja na tem področju. Možnosti za izvoz opreme se tu sploh nismo dotaknili, zato pa bomo o tem spregovorili kdaj drugič. Dobro delo, fantje! (Popotni zapis) Ko sem v osnovni šoli bral Jurčičevo »Noč med slovenskimi polharji«, nisem mislil, da jo bom kdaj tudi sam doživel. Pokojni Mirko mi je to omogočil in tako sc bom še dolgo spominjal tiste jesenske noči pod Snežnikom, ko se sicer polhi niso podili v trumah, nekaj pa jih je le zašlo v nastavljene polšnice. še manj sem v tistih letih pričakoval, da bom kdaj preživel noč z monterji velikih turbinskih strojev. Pa se je tudi to že nekajkrat primerilo; in ker je eno teh doživetij še zelo blizu, bo morda prav, da o njem povem tudi tistim, ki jim je ta dejavnost manj znana. Neposredni proizvajalci vse preveč neradi govore o svojih uspehih in neuspehih — skopa poročila, kratek zapisnik, reklamacija, urgenca — vse druge misli so posvečene delu. Eden takih je prav gotovo Stojan Kejžar, ki že poldrugo leto uspešno vodi montažo turbin v HE Orlovcu. ŠE KORAK DO CILJA V dnevnem povelju so bili zadnji preskusi pred vrtenjem tretje turbine. Dva od skupno treh agregatov že od pomladi uspešno obratujeta in zdaj naj bi se zavrtel še tretji. Bolj ali manj skrito mi je ostalo dotedanje delo pri razmestitvi opreme, instrumentov, brezštevilnih cevi, zasunov, črpalk, kablov in podobne robe, ki predstavlja kompletnost takih strojev. Le malo bližja so mi bila prizadevanja izvajalcev v tovarni, tehnologov, konstruktorjev in projektantov, ki so se z vsem ukvarjali že davno prej, preden so težko naloženi kamioni po ovinkasti magistrali pripeljali robo na mesto vgraditve. Človek bi dejal, da je listi zadnji zamah povsem nekaj prepro- TUDI MAVROVO II NA MREŽI V prvih novembrskih dneh je uspešno prestala poskusno obratovanje tudi druga faza Mavrova. Kot je znano, sta vključeni vanjo dve Peltonovi turbini z močjo po 50.400 KS na HE VRUTOK in ena Fran-cisova turbina z močjo 8.950 KS na HE RAVEN. Zaključno fazo montaže so spremljale večje in manjše nevšečnosti, zato je toliko večje naše zadovoljstvo, da se je delo uspešno končalo. Tako so se nove litostrojske turbine s pridom vključile v družino ostalih makedonskih hidroenergetskih objektov, pri čemer je potrebno naglasiti, da je to edina republika, ki se zvesto drži domačih proizvajalcev in še nima v celoti uvoženih vodnih turbin. stega: spustiš vodo, premakneš ročico, pritisneš na gumb, posveti sc lučka, malo zabrenči in že se zadeva zavrti — tako nekako kot pralni stroj. No, čisto tako ravno ne gre! NA PRVEM PROGRAMU — MOTNJE V teku popoldneva so bile izvršene vse priprave za večerni prvi program — pa ne na televiziji! Tam ni bilo nič, kajti burja je sukala anteno na strehi kot vrtavko. Po večerji, ki jo je kot vse ostale obroke skrbno in okusno pripravila neutrudna kuharica Vera, smo odšli nazaj v elektrarno. Montažna baraka stoji nekaj sto metrov stran v kamnitem bregu. Zunaj je zavijalo ko sto vragov. Stopali smo sklonjeni naprej, kot da prenašamo težke vreče na hrbtu, in se ob sunkih vetra opotekali v temi kot pijani. Med potjo bi rad kaj povedal, pa mi je — zadihanemu do kraja — burja odnesla besedo. Neverjetno — kje se vzame vsa ta sapa in kako ti zleze za srajco! Začeli so s tistim prvim programom. Orkester pod vodstvom gostujočega ing. Save je zaigral uverturo na temo delovanja regu- latorja. Uvožena pozavna se nikakor ni hotela vključiti — kot da note zanjo sploh niso bile napisane! Še dobro, da je bila njena soseda na mestu. Precej truda je potem veljalo pravemu ritmu. Kot zaporedje časov v odvisnih stavkih, sem se spomnil na gimnazijo. Sploh s tistimi časi nekaj ni bilo v redu. Kar naprej samo: časi gor — časi dol, odpiranje — zapiranje, svedri na desetinke, prekritja na stotinke; strela jasna — za tistih bore nekaj sekund skrajšanja ali podaljšanja! (Ko kasnimo leto in dan, nihče tako vztrajno ne lovi trenutkov.) Pa spet: olje sem — voda tja, pritisk gor — pritisk dol, vključi — izključi! Dejal bi, da takale stvar kljub vsemu ni od muh. LJUDJE NA POLOŽAJU Sem in tja pogledam po obrazih. Tu so: šef Stojan (mrk kot huda ura), prva pomočnika Tone in Mičo, pa mladi Boško, veseli Ante, Pero, Blaž, France in še drugi Tone, ki z elektrodo poveže vse — tako da še zrak in voda ne moreta skozi. Strašansko resno se drže (koliko bolj kot v času kosila, ko so zbadljivke letele čez in čez). Zdaj ta prižge cigareto, oni obriše že dvajsetkrat očiščeni instrument, cev, ročico ... Bo preskus naprave uspel? Redkobesedni so — bolj z gestami in zmigi glave kot z besedo se sporazumevajo, poznajo se, vsak ve za svojo nalogo. Ing. Savo piše, računa, razmišlja, primerja, se poglablja v risbe, razgrnjene na zasilni mizi, pritiska štoparico, meri premike, daje navodila. Mimogrede me vpraša po zdravju, in kako je kaj z mojim srcem; preskus je preskus — človek nikdar ne ve ... Zgodi se, da ob takih rečeh ostane prostor ob turbinah povsem prazen in se radovedni opazovalci po krajšem testu svojih tekaških sposobnosti znajdejo v zrač-nejših zgornjih prostorih. Spominjam se prvega takega doživetja. Bilo je prav tako v Dalmaciji. Brez zadevnih izkušenj sem se junaško sprehajal po turbinskem prostoru, ko je nenadoma zaropotalo in zahrumelo pod menoj. Preden so mi utegnili pojasniti, da je le voda vdrla v spiralo, sem bil že na vrhu stopnic. Saj razumete — žena, otroci... BO ZDAJ ŠLO? Ura teče, dežurni se ustavi ob skupini, gleda, ne sprašuje, zaupa fantom; molče nadaljuje svoj kontrolni obhod. »Odpri ventil!« »Odpiram.« »Odzrači!« Piskajoče sikanje polni prostor. Vse oči so uprte v kritične cevne spoje. »Hudiča, pušča!« V vsakem človekovem delu je kanček nepopolnosti. Kdo je tega kriv. Trenutek nepazljivosti, ne-razpoloženje, misel na dom, človeški faktor, napaka v materialu ... Še poskušajo, dokler Stojan ne odloči: »Dovolj za nocoj! Troj- V letu 1964 smo pisali Da na svetu ni nič novega in da smo se še pred kakim desetletjem otepali z zadregami, ki nam jih prinaša neurejeno elektrogospodarstvo, nam izpričuje naslednji članek, ki smo ga objavili decembra leta 1964 pod naslovom »Tudi v letu 1965 malo elektrike«. V Delu je dne 4. decembra 1964 izšel članek z naslovom »Stiska z elektriko tudi leta 1965,« kjer v uvodu govori o tem, da smo vrsto let gradili premalo novih kapacitet v elektrogospodarstvu. Letos smo utrpeli veliko gospodarsko škodo, ker smo morali zaradi obsežnih redukcij električne energije zmanjšati proizvodnjo aluminija, karbida, pa tudi surovega železa v clektroplavžih itd. Te redukcije so bile le deloma posledica suše. V glavnem pa le posledica neusklajenosti med naraščanjem proizvodnje in gradnjo novih elektrarn. Osnutek zveznega družbenega plana za leto 1965 govori o delnem izboljšanju energetske bilance, ki pa še ne bo omogočilo zadostne preskrbo z električno energijo. Bilanca skupnosti jugoslovanskega gospodarstva računa s potrebami potrošnje v višini 15,06 milijarde kilovatnih ur in z razpoložljivo energijo 13,72 milijardo kilovatnih ur. tako da bi znašal primanjkljaj 1,34 milijarde kilovatnih ur, pri čemer je predvideno, da nam bo uspelo uvoziti 700 milijonov kilovatnih ur električne energije. Seveda to velja za srednje vlažno leto, V sušnem letu pa bi se ta primanjkljaj povečal. Po kritičnih ocenah pa je slika te bilance preveč optimistična, ker so potrebe oz. zahteve potrošnikov prenizko ocenjene, medtem ko jo po drugi strani povečanje proizvodnjo termoelektrarn previsoko postavljeno. V tej bilanci je upoštevano, da bosta razen termoelektrarno Kosovo II in toplarno Beograd šli spomladi brez zamude v obratovanje HE Dubrovnik in HE Globočica, ob koncu leta pa še HE Senj. Za lotos smo po elektroenergetski bi lanci predvideli primanjkljaj 600 milijonov kilovatnih ur. Dejanski rezultat desetih mesecev pa je bil: proizvodnja električne energije v okviru »Jugela« Je bila sicer le za 1 % pod planom, a morali smo se zateči k uvozu električne energije, ki ni bil planiran, v višini 388 milijonov kilovatnih ur (po odbitku izvoza) in še k redukcijam, ki so v teh desetih mesecih dosegle 850 milijonov kilovatnih ur. Tovarniška montaža turbine za HE Orlovac. Se že vrti... (Foto Betka) Lepotica za bistro Sočo — tekač za HE Ajbo (Foto P. V.) ka Tone, Mičo in Boško demontira, popravi, montira. Ostali ob šestih spet na mestu!« Oblečemo se in odhajamo. Zunaj je čudovita zvezdna noč, le burja zavija z nezmanjšano silo okrog barak. Takrat sem se spomnil na polhe, ki v takem prav gotovo sladko dremljejo v svojih polšinah. Trojka se je vrnila okrog treh. Dobro je opravila svojo nalogo, tako da so ostali zjutraj lahko takoj nadaljevali s poskusi. Delo treh noči ni bilo zaman, čeprav nihče ni dvomil v uspeh. Del za delom je bila preskušena oprema: zajetni kroglasti zasun, vitka spirala, zahtevni regulator tlaka, črpalke, ventili, zasuni, stikala in kaj vem kaj še vse. Kot brhka nevesta je turbina nestrpno pričakovala svoj prvi ples z generatorjem. Dobro ste opravili svoje delo, fantje! Zapisal ETO HE ORLOVAC S TREMI AGREGATI Zadnjega oktobra smo prejeli kratko telefonsko sporočilo vodje litostrojske montažne skupine na HE Orlovcu tov. Stojana Kejžarja: »Tretja turbina se je v redu zavrtela. Ponašanje normalno.« Nobenih velikih besed in vendar nov pomemben uspeh litostrojskega delovnega človeka, toliko pomembnejši v času, ko je vprašanje preskrbe z električno energijo v središču pozornosti — ne le vrlih načrtovalcev, ampak tudi naju dveh: tebe in mene — potrošnikov — ki v temi kratko malo ne znava več živeti. ETO HE KOBARID Za to elektrarno na Soči bosta potrebni dve Francisovl turbini po 31,5 MW na približnem padcu 60 m. Zanju smo dali informativne podatke že pred leti, ko je Elektroprojekt Ljubljana pripravljal prvi idejni projekt. Ta je doživel več sprememb. Sedaj je gradnja hidroelektrarne odobrena v izvedbi s strojnico tik pod jezom pri Kobaridu in z izravnalnim jezerom pod hidroelektrarno. Začetek gradnje je med drugim še vezan na pridobitev lokacijskega dovoljenja. Litostroj je med tem razvil in laboratorijsko preizkusil novo modelno kolo, ki bo ustrezalo turbinam te hidroelektrarne, tako da bo mogoče jamčiti izkoristek na višini svetovne konkurence. HE OHAU A Oddelek za eiektroenergijo Nove Zelandije v Wellingtonu trenutno študira našo ponudbo 4 Franclsovih turbin po 70 MW, ki jo je Litostroj pripravil letos avgusta. Ponudba ni bila enostavna ob zahtevi, da je treba hkrati s turbinami ponuditi tudi Izpuste za polni pretok, ki bi lahko dovajali vodo spodaj ležeči elektrarni, tudi Če agregati v HE Ohau A mirujejo. V ponudbo smo vložili veliko truda in sredstev, saj so po našem naročilu v Vodogradbenem laboratoriju v Ljubljani zgradili poseben model in na njem študirali uničevanje energije vode, iztekajoče iz izpustov. Naš trud ni ostal brez uspeha. Investitor se je o naši ponudbi zelo pohvalno izrazil: tako skrbno pripravljene ponudbe še ni prejel! Po ceni smo se uvrstili med prva dva ponudnika in bomo verjetno v kratkem klicani na razgovore. Novice Iz HE HE AGUA DEL TORO Naša predstavnika se mudita v Argentini, da prek tamkajšnjega predstavništva Ingre pripravita in predložita argentinskemu investitorju ponudbo za 2 Francisov! turbini po 70 MW. Investitor zahteva znatno sodelovanje domače industrije. Naša človeka sta tarn potrebna, da angažirata domačo industrijo za izdelavo spirale, pred-vodiinika in nekaterih drugih sestavnih delov opreme ter njihove cene vključita v našo ponudbo. Pripravljamo se torej na podoben posel, kot je bil sklenjen za turbine HE Cabra Corral, ki so že v izdelavi v Litostroju. HE KAMBURU Posel ni nov, saj sta 2 turbini po 30 MW že montirani v Keniji-tretjo pa pravkar dokončujemo. Omenjamo jih zaradi tega, ker se jc eden od inženirjev angleške konsuitantske tvrdke zelo pohvalno izrazil o Litostroju, potem ko je pri nas prisostvoval preizkušanju regulatorjev. V pismu, ki nam ga je poslal, pravi med drugim, da v njem narašča prepričanje, kako bo HE Kamburu pomenila zelo dobro referenco za jugoslovansko industrijo. Nadalje piše, da ga j® impresionirala naša regulatorska preizkuševalnica, predvsem pa dun ljudi, ki tam delajo. Pohvalil je Inženirje, s katerimi je prišel tam v stik, in izrazil zadovoljstvo, da je tlačna naprava delovala tako dobro. S tem so izločene mnoge možnosti za kasnejše nehotene P1'1-' kinitve obratovanja. Zaključuje, da bo manj zaskrbljen, če bo moral na prevzemno preizkušanje v HE Kamburu, kot je bil kdajkoi doslej. L. Šole, dipl. ing- Stanovanjski problemi so veliki V zadnjem času je vsepovsod slišati o poživitvi in hitrejši stanovanjski izgradnji, o solidarnosti in raznih drugih načrtih, obljubah in tolažbah, ki pa si jih naši delavci na podlagi izkušenj iz preteklosti različno razlagajo. Kaj načrtuje in tudi realno pričakuje Litostroj, bomo v nadaljevanjih sproti obveščali naše bralce. Naj si najprej nekoliko ogledamo sicer znane sklepe in ukrepe naših samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij, da bi laže ocenili vsa prizadevanja na tem področju. Najpomembnejši sklep, ki ga je sprejel zbor kolektiva v novembru 1972, to je večji prispevek za stanovanjsko izgradnjo, se že uresničuje. Od prejšnjih 4 % sedaj dajemo 6 % od bruto osebnih dohodkov. Predlog, ki so ga sprejeli, da od teh sredstev ostane delovnim organizacijam za neposredno razpolaganje 45 %, v solidarnostni sklad za območje ljubljanskih občin gre 30 %, v Ljubljanski banki se združuje 25 odstotkov kot vezan depozit za kreditiranje stanovanjske gradnje, se nam ne zdi najboljši. Menimo, da bi moralo najmanj 50 % teh sredstev ostati za neposredno reševanje stanovanjskih problemov v delovni organizaciji. Danes, po enem letu že lahko trdimo, da naši delovni ljudje podpirajo prizadevanja za intenzivnejšo stanovanjsko izgradnjo in z razumevanjem žrtvujejo večji delež dohodka v ta namen, zahtevajo pa, da neposredni proizvajalci in ustvarjalci teh sredstev tudi intenzivneje odločajo o porabi in delitvi teh sredstev. Naslednji pomembnejši sklep je ponovna ustanovitev osrednje stanovanjske komisije za celotno podjetje. Stalno spreminjajoči sc ukrepi na stanovanjskem področju dokazujejo, da naša družba še kar naprej išče nove in učinkovitejše rešitve. V poplavi raznih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, amandma- —.lev in dingih sprememb v zvezi z ustanavljanjem TOZD se poprečen državljan ne znajde več, zanima ga le, kdaj bo rešen njegov stanovanjski primer. Zato upravičeno zahtevajo enotnejša in učinkovitejša merila in ukrepe. Nobena skrivnost ni, da prihaja do raznih nepravilnosti in pritožb predvsem zaradi tega, ker posamezne enote zastopajo svoje zelo ozke interese. Ob upoštevanju skupnih interesov pa gotovo ni primerno misliti da predstavlja osrednja stanovanjska komisija kratenje samoupravnih pravic posameznih TOZD. Bralce bo morda zanimalo tudi, kdo vse sodeluje pri delu komisije. Sprva so bili vanjo izvoljeni predstavniki vseh TOZD. Spričo obširnosti in pomembnosti te problematike so družbenopolitične organizacije sklenile, da se morajo teh sej redno udeleževati tudi njihovi predstavniki. Tako pri delu stanovanjske ko-tnisije redno sodelujejo predstavniki sindikata, mladine in ZK. Komisija je pritegnila v redno delo tudi posamezne strokovne službe, tako pravno, socialno in stanovanjsko. V komisiji redno sodelujejo tudi direktorji raznih sektorjev in enot, predvsem KSS, kot tudi predsednika CDS in UOP. Za člane kolektiva bo gotovo zanimivo tudi stališče osrednje stanovanjske komisije, da bo svoje sklepe objavljala v časopisu LITOSTROJ. Pa ne samo sklepe, tudi zanimivejše prošnje, pritožbe, objave, natečaje, ankete, vložene tožbe ter podpisana vprašanja članov kolektiva in odgovore bomo objavljali. Stanovanjska komisija želi namreč uvesti svojo stalno rubriko v našem časopisu. Tako danes prvič objavljamo celotno listo delavcev, katerim so prav te dni dodeljeni letošnji krediti za izgradnjo družinske hiše ali nakup stanovanja. K tej listi dajemo tudi naslednje pojasnilo: V eni prejšnjih številk časopisa Litostroj so bili objavljeni novi pogoji in kriteriji za dodelitev kredita. Bistvena novost je v tem, da je tokrat prvič omogočeno kandidirati tudi tistim našim delavcem, katerih gradnja je oddaljena od sedeža delovne organizacije več kot 25 km, če izpolnjujejo pogoj, da imajo najmanj osem let delovne dobe v tej organizaciji. Zaradi tega se je na natečaj prijavilo veliko teh delavcev, ki so bili doslej nepravično prikrajšani. Komisije TOZD so pregledale več desetin takšnih gradenj ter dodelile kredite, ki pa so letos žal nekoliko manjši prav zaradi velikega števila teh prosilcev. Do zaključka natečaja je prispelo v KSS neposredno ali prek stanovanjskih komisij pri TOZD 151 prošenj za dodelitev posojila. Po izločitvi prosilcev, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, in nekaterih prosilcev, katerih dokončna rešitev stanovanjskega vprašanja v tem trenutku ni najbolj pereča, so sveti TOZD razdelili posojila naslednjim prosilcem: TOZD FI A) Individualna gradnja din CEH Jože 21.000 HUDOBREZNIK Alojz 21.000 MIKLAVČIČ Anton 30.000 KOšTRUN Ivan in Ana 35.000 KUŽNIK Anton 23.000 TANKO Leon 12.000 ZGONC Pavel 20.000 MEGLIC Marija 12.000 MARINČEK Janez 10.000 GLAVAČ Anton 20.000 ELIKAN Ivan 23.000 PUSTOSLEMŠEK Ivan 16.000 VRENCUR Janez 18.000 CIZEL Stane 17.000 VOLK Peter 12.000 PODBEVŠEK Franc 10.000 ZGONC Milan 20.000 PEČAR Danilo in Jožefa 30.000 MIKLAVČIČ Franc 15.000 POLH Franc 25.000 PAVC Jože 15.000 KOŽUH Franc 20.000 POTOČNIK Jože 21.000 HABJAN Albin 20.000 Tako potuje naša oprema v svet (HE Varaždin) ZEVNIK Anton 24.000 BAHAR Janez 15.000 SEVER Zoran 10.000 PERME Jakob 20.000 PIRNAT Anton 17.000 BUDNA Ciril 17.000 RAČIČ Ela 25.000 BELIČ Ivan 26.000 PROŠEK Franc 10.000 ČADEŽ Janez 23.000 B) Nakup stanovanja LUKANOVIC Zinka GUMILAR Jože BLATNIK Vinko ŠARVARI Janoš CAR Henrik KRAFOGEL Stane RIHTER Ivan TOZD Pl HROVAT Anton KOPRIVEC Franc PERPAR Jože PERKO Damjan STRUNA Miroslav BANKO Stanislav HORVAT Alojz MAVER Karel SMREKAR Aleksander PREMEC Marija GORC Jože STAŠUK Štefan MARKOVIČ Marinko in Cera 40.000 CVAN Herman 20.000 ZGONC Jože 15.000 JERMAN Andrej 10.000 B) Nakup stanovanja RŽEN Drago 40.000 STEFANOVIČ Lazar 14.000 PAVLOVIČ Vladimir 70.000 TOZD SSP A) Individualna gradnja BEZEK Andreja 30.000 NOVAK Slavka 15.000 BEDENK Otmar 10.000 MIHELČIČ Janez in Anica 40.000 VELKAVRH Leopold 25.000 KOLENC inž. Stane 30.000 KLEMEN Marjan 10.000 KOROŠEC Slavko 10 000 PRVINŠEK Janez 20.000 B) Nakup stanovanja ZUCCHIATI Jože 60.000 JARC Ivo 60.000 ROTAR Marija 53.000 CUCAK Inž. Mile 30.000 ZOBEC Anton 90.000 TOZD ZSE ROSSI Ana 20.000 CAVIC Ruža in Peter 40.000 TOZD IVET VINTAR Alojz 40.000 MARINKO Jože 10.000 Sveti TOZD so imeli na voljo le 200 starih milijonov din, prejeli pa so prošenj za 784 starih milijonov din. Podatek je dovolj zgovoren. Osrednja stanovanjska komisija pe je že v naprej obvestila in opozorila vse TOZD in vse posamezne prosilce, ki ob gornji razdelitvi še niso izpolnjevali zahtevanih pogojev, kot tudi tiste, katerim ob tej razdelitvi niso bili dodeljeni krediti v zaprošeni višini, na II. NATEČAJ za dodelitev prav takšnih kreditov, ki ga pripravlja zbor vlagateljev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve. Natečaj je bil pred kratkim objavljen v celoti, mi pa ga v skrajšani obliki posredujemo eventualnim zamudnikom kot OBVESTILO Dne 3. 11. 1973 je bil objavljen natečaj zbora vlagateljev za območje ljubljanskih občin za posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini oziroma gradnjo individualne stanovanjske hiše. Pravico do udeležbe na natečaju imajo vsi delavci, ki so zaposleni v delovni organizaciji, ki kot Litostroj združuje sredstva za stanovanjsko izgradnjo po družbenem dogovoru ter nimajo stanovanja oziroma imajo premajhno stanovanjc. L Posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini lahko dobijo delavci, ki kupujejo stanovanje v okviru občinske- din 20.000 60.000 50.000 70.000 60.000 70.000 10.000 15.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 10.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 ga programa stanovanjske izgradnje in stanovanjskega standarda. Cena za rili2 neto stanovanjske površine ne sme presegati 4000.00 din. Stanovanje mora biti zgrajeno najkasneje do 30. 9. 1975. Natečajna vsota za posojilo delavcem za nakup stanovanja v etažni lastnini je 10.000.000 din z rokom porabe od 15. januarja 1974 dalje. K vlogi na natečaj mora delavec priložiti: — potrdilo delovne organizacije, pri kateri je zaposlen, da organizacija združuje sredstva po družbenem dogovoru o vezavi sredstev pri LB, in soglasje, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev. — potrdilo delovne organizacije o delavčevem povprečnem oseb- K vlogi na natečaj mora prosilec priložiti: — potrdilo delovne organizacije, pri kateri je zaposlen, da delovna organizacija združuje sredstva po družbenem dogovoru o vezavi sredstev pri Ljubljanski banki, in soglasje, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev, — potrdilo delovne organizacije o delavčevem povprečnem osebnem dohodku (OD) v zadnjih treh mesecih in o njegovih dolgoročnih obveznostih iz OD ter enako potrdilo o OD prosilčevega zakonca, — izjavo delavca o članih družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljenih v na novo zgrajeno individualno stanovanjsko hišo, nem dohodku (OD) v zadnjih treh mesecih in o njegovih dolgoročnih obveznostih iz OD ter enako potrdilo o OD prosilčevega zakonca, — izjavo delavca o članih njegove družine ter izjavo, koliko članov družine bo vseljenih v kupljeno stanovanje, — kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini z navedbo neto stanovanjske površine, — končno ceno za stanovanje in rok dograditve oziroma vselitve. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti prosilca, vendar ne more biti daljša kot 25 let. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % letno. Natečaj za posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini traja do 15. decembra 1973. Ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane. 2. Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše lahko dobi delavec, ki gradi individualno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za individualno stanovanjsko graditev. Stanovanjska hiša mora biti dograjena in sposobna za vselitev najkasneje 30. 9. 1975. Razpisana natečajna vsota za posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše je 5.000.000 din z rokom porabe od 15. januarja 1974 dalje. — gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne stanovanjske hiše — na zemljišču, ki je po občinskem programu predvideno za individualno stanovanjsko graditev, — ki je že zgrajena do III. gradbene faze ter znaša vrednost vloženih sredstev najmanj 30 % končne vrednosti hiše ali dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih v višini 30 % končne vrednosti hiše, če hiša še ni zgrajena do III. gradbene faze. — predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo stanovanjske hiše. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti prosilca, vendar ne sme biti daljša kot 25 let. Obrestna mera za posojilo znaša 3,5 odstotkov letno. Natečaj za posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše traja do 15. decembra 1973. Prijave, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vse ostale informacije o natečaju, višini posojila, vračanju posojila in podobno lahko dobite v kadrovsko splošnem sektorju, soba št. 13. Toliko o delu osrednje stanovanjske komisije za prvič. V naslednjih številkah našega glasila pa bomo pisali o predvidenem nakupu in gradnji najemnih stanovanj ter o drugih zanimivostih s tega področja, med njimi o prekupčevanjih s stanovanji tudi v Litostroju. Bralce pa vabimo k sodelovanju. K. S. Zavarujmo delavca pri delu V Portorožu so se oktobra meseca zbrali varnostni delavci iz vse Slovenije na tridnevnem posvetovanju o boljšem zavarovanju zaposlenih delavcev glede na določila nove zakonodaje (republi- ški zakon o varstvu pri delu). Bilo je mnogo pripomb in predlogov o tem, kako naj bo varstvo urejeno. Osnutek zakona predvideva tudi mandatne kazni za delavce, ki grobo kršijo določbe varstva pri delu. Ob tem naj poudarimo, da je bilo izredno mnogo poškodovanih delavcev, katerih poškodbe so bile tudi take, da je prenekateri delavec podlegel ranam, nekaj jih je postalo invalidnih, drugi pa so se drugače poškodovali. Če analiziramo poškodbe pri delu za leto 1972 v republiškem merilu, potem smo imeli od 668.000 zaposlenih kar 50.000 poškodovanih in 418 primerov novih poklicnih obolenj. Tc poškodbe so zahtevale 942.000 izgubljenih delovnih dni ali 18,8 dni na eno poškodbo. Iz tega pa si lahko izračunamo ne samo ekonom- Poškodbe, ki nastajajo v naši organizaciji združenega dela, so značilne za to vrsto dela. Analiza je pokazala, da bi z dobro organiziranim delom, pogostejšim poukom o varnem delu preprečili številne poškodbe, ki jih utrpijo delavci. Ena takih nezgod se je pripetila P. J. dne 21. 9. 1973, ko mu je vrteče se delovno vreteno, v katero je bil vsajen pritrdilni klin, zavilo in poškodovalo roko. Vedeti moramo, da je izravnava obdelovane površine ali notranjosti s pomočjo smirkovega pa- Poškodbe v oktobru V mesecu oktobru smo imeli v našem podjetju 60 poškodb, od tega 10 na poti v službo oziroma iz službe. Zaradi poškodb smo izgubili 893 delovnih dni. V TOZD Pl-livarna sive litine so imeli 8 poškodb in 171 izgubljenih dni, livarna jeklene litine 10 poškodb, ter 123 izgubljenih dni, pločevinama 13 poškodb in 108 izgubljenih dni; v TOZD FI so imeli 23 poškodb in 339 izgubljenih dni, v TOZD IVET niso imeli poškodb, pač pa so imeli 31 izgubljenih dni zaradi poškodb v prejšnjem mesecu, v TOZD SSP so imeli 6 poškodb in 94 izgubljenih dni, v TOZD LINT, ZSE, ICL prav tako niso imeli poškodb, vendar so zaradi poškodb v prejšnjem mesecu izgubili 27 delovnih dni. Glavo so si poškodovali 4 delavci, oči 16, prste rok 14, ostali del roke 9, noge pa si je poškodovalo 17 delavcev. Največ poškodb je bilo v torek 16, sledi sreda s 15 poškodbami, ponedeljek z 10, četrtek z 8, sobota s 6 ter petek s 5 poškodbami. V mesecu oktobru smo imeli 9 poškodb več kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu LITOSTROJ - INTERNflTIONIIL Od 29. 10. do 4. 11. 1973 smo sodelovali na sejmu »Zaščita ’73«, ki ga je organiziral beograjski sejem. Na tem sejmu smo kot LITOSTROJ INTERNATIONAL zastopali inozemske firme, ki se ukvarjajo s problemom prečiščevanja voda. Glavni temi tega sejma sta bili Varstvo človeka pri delu in Varstvo človekovega okolja. Zanimanje za razstavljene eksponate je bilo zelo veliko, saj so tuje tvrdke sklenile nekaj pogodb za celotno opremo prečlščevalnih postaj. s ko izgubo organizacij združenega dela, temveč tudi izgubo narodnega dohodka ter izgubo, ki so jo utrpele družine poškodovanih. Oglejte si še število poškodovanih na 1000 zaposlenih delavcev v letih 1970 in 1971, ki pa velja za vso Jugoslavijo: SFRJ SR Bosna in Hercegovina SR Črna gora SR Hrvatska SR Makedonija SR Slovenija SR Srbija Leto 1970 1971 60 60 64 49 65 37 76 54 64 50 65 37 78 54 Kdo je kriv za poškodbo? pirja med vrtenjem delovnega vretena delavcu zelo nevarna. Delovodje bi si morali utrgati več časa zato, da bi poučili mlade neizkušene delavce o tem, kako pravilno uporabljati tako nevaren delovni pripomoček. Če primerjamo poškodbe letošnjega tričetrtletnega obdobja z lanskim, ugotovimo, da se položaj ni bistveno popravil. Zato lahko trdimo, da se še vse premalo brigamo za varno delo in da se ne zavedamo škodljivih posledic podatkov za naš skupni denarni fond. I.Š. Iz teh nekaj podatkov vidimo, da ima naša republika največje število poškodovanih delavcev na 1000 zaposlenih, t. j. kar 78. Že iz tega lahko sklepamo, da ima Slovenija najnižjo stopnjo varnosti ali z drugimi besedami najvišjo stopnjo nevarnosti pri delu. Na posvetovanju v Portorožu so govorili med drugim tudi o tem, da je potrebno posvetiti večjo skrb izobraževanju na delovnih mestih, prav tako pa naj bi na vseh strokovnih šolah uvrstili predmet varstvo pri delu. Razprava je prav gotovo pripomogla k temu, da bodo imeli izdelovalci zakona o varnosti pri delu, dovolj snovi za svoje delo. Ivan Šavor Preoblikovalni stroji na BIAM v Zagrebu (Foto P. V.) BIAHI 1973 ZAHVALA Ob smrti mojega moža Jožeta Jagra izrekam iskreno zahvalo podjetju Litostroj, njegovim bivšim sodelavcem in tovarišem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in izrazili sožalje. Ančka Jager s hčerkama Od 28. 10. do 3. 11. 1973 so v Zagrebu prikazali drugi -bienale obdelovalnih strojev, orodij in sestavnih delov za obdelavo kovin in lesa jugoslovanske strojegradnje z mednarodno udeležbo. BIAM dobiva pomen specializirane razstave. Prirejajo ga vsaki dve leti. Litostroj je razstavil hidravlične preoblikovalne stroje za vlek pločevine in mehanske preoblikovalnike za dovrševanje oblikovancev. Z izborom hidravličnih komponent smo prikazali aktivnost kooperacije in specializacije, ki jo uvajamo v slovensko strojegradnjo. Kljub neprimernemu času za razstavo, saj je le-ta skoraj sovpadala z UTA '73 v Hanovru, je prikaz dejavnosti na razstavnem prostoru dosegel svoj namen. Specializirani prikaz opreme in predhodno poslana vabila (novost naše ekonomske propagan- de) sta privabila mnoge priznane strokovnjake. Sistematično pripravljeno gradivo za zbiranje podatkov v obliki posebnih obrazcev s strokovnim pojasnjevanjem pa je omogočilo obsežno raziskavo potreb in želja tržišča. Ker je bila večina obiskovalcev iz vrste tehničnih strokovnjakov, so se le-ti zanimali predvsem za rešitev tehničnih problemov izvedbe strojev in za dobavne roke. Med pohvalami, ki so jih izrekli uporabniki naše opreme, je bilo tudi nekaj ostrih kritik na račun dobavnih rokov, obsega dobave in opravljanja servisov. Razstavljeni izdelki so kljub časovni stiski dostojno branili vodilno mesto Litostroja na področju preoblikovalne tehnike, prizadevanje sodelujočih pa dokazuje željo po uspehu in občutek pripadnosti kolektivu. '1? Rekreacijska zamenjava v letu 1974 Na predlog komisije za rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata je izvršni odbor sprejel predlog za rekreacijsko izmenjavo v letu 1974. Glede na to, da so bile te izmenjave v preteklosti dobro organizirane, dobro obiskane ter v ugodnih pogojih izvedene, je menil izvršni odbor, da bi tako nadaljevali še v prihodnjem letu. Kaj vse predvideva program za leto 1974? Za prvomajske praznike, ko je predvidenih kar pet prostih dni, sta predvidena kar dva izleta, in sicer: Avto-rally za 80 oseb na Češko. Predvidena cena na osebo bo 150.00 din. Predvidoma si bodo popotniki ogledali Prago, Karlove Vari ter obiskali tovarno porcelana Bohemia; stanovali bomo spet v rekreacijskem centru podjetja ZVVZ v Červeni. Med prazniki bomo organizirali izlet z avtobusom za 50 oseb na makarsko riviero v hotel Nim- fa. Med bivanjem na rivieri bomo organizirali tudi izlet v Du- brovnik. Za prevoz in preskrbo v štirih dneh predvidevamo za osebo 300 dinarjev. V dneh 24., 25., 26. in 27. maja pa bomo organizirali avtobusni izlet na Madžarsko, in to za 50 potnikov. Stanovali bomo ob Blatnem jezni, od koder sc bomo Reorganizacija mladinske organizacije v okviru sindikata Javna razprava o reorganizaciji sindikatov in mladine je v polnem teku. Sklepi 4. seje Zveze sindikatov Slovenije zavezujejo vse organizacije in organe sindikatov, da jih glede na svoje pristojnosti in zmožnosti dosledno uresničujejo in uresničijo. Prav gotovo predlog nove organiziranosti sindikatov izhaja iz korenitih sprememb naše nove ustave. Nova ustava opredeljuje kot najširši družbeno-politični organizaciji zvezo sindikatov in SZDL, posebno mesto pa daje zvezi komunistov. Jasno je, da se mora tudi mladinska organizacija organizirati kol sestavni del teh najširših DPO. V dosedanjem času mlada generacija, posebno delavska mladina ni odigrala takšne in tiste vloge, ki ji je bila dana. III. konferenca ZKJ, IV. konferenca ZS Slovenije in druga seja konference ZMS pa so sprožile odločilno bitko za večjo udeležbo mladih delavcev v samoupravnem in družbeno-političnem življenju. SKUPNO SPOROČILO V zvezi mladine v naši tovarni smo o osnutku organiziranja mladih delavcev in o skupnem sporočilu že razpravljali na seminarju na Soriški planini. Danes pa to sporočilo o organiziranosti objavljamo in seveda želimo, da se v javno razpravo vključi najširši krog sindikalnih in mladinskih aktivistov. J. Elikan podali na izlet v Budimpešto — z avtobusom, po Blatnem jezeru pa se bomo prevažali z ladjo. Predvidena cena za vso oskrbo in prevoz znaša za osebo 200 dinarjev. Sredi meseca septembra sta predvidena dva izleta, in to: Z dvema avtobusoma na Češko — 80 oseb. Ogledali si bomo Prago in Karlove Vari, stanovali pa bomo v červeni. Predvidena cena za popolno oskrbo in prevoz znaša na osebo 300 dinarjev. Istočasno bomo organizirali avto-rally na Makarsko riviero v hotel Nimfa za 100 oseb. Ogledali si bomo tudi Dubrovnik. Predvidena cena na osebo je 150 din. Dne 20., 21. in 23. septembra se bo z avtobusom odpeljalo 50 potnikov na Blatno jezero s prav takim programom, kot so ga imeli prvi izletniki. Predvidena cena 200 din. Zadnji izlet v letu 1974 bo ponovno z avtobusom za 50 oseb, in to 4., 5., 6. in 7. oktobra na Madžarsko z enakim programom ter z enako ceno kot prva dva. Komisija za rekreacijo bo organizirala še več krajših avtobusnih izletov, pa tudi avto-rallyje- Med drugim so člani izvršnega odbora sprejeli tudi predlog, da bi v letu 1974 ponovno organizirali tabor litostrojčanov na Soriški planini, in to na prosto soboto 24. avgusta 1974. leta. M. V. •V^'*V^/V%'VVV'VVVV'VVV^VVVVVVVV'V%/V' Novembrsko številko našega glasila smo zaradi tehničnih ovir v tiskarni natisnili šele v prvih dneh decembra. Našim bralcem se zaradi zamude opravičujemo- Uredništvo xvx.xxvxxxxxvvwxxvvvwxvxW^* * * * v O BENEFICIRANI DELOVNI DOBI Na seji izvršnega odbora sindikata Litostroj, ki je bila v prvi polovici meseca novembra, so med drugimi problemi obravnavali tudi poročilo o beneficirani delovni dobi. Ker o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, v našem časopisu redno pišemo že od januarja 1969 in sproti seznanjamo zainteresirane s stanjem in prizadevanji na tem področju, se je poročevalec ob tej priliki omejih na določila osnutka družbenega dogovora o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ki so pomembna in zanimiva tudi za naše razmere. Iz osnutka omenjenega družbenega dogovora jasno izhaja, da je težišče prizadevanj usmerjeno, da bi bilo čimmanj takih delovnih mest, kjer kljub vsem ukrepom, da bi se odstranili škodljivi vplivi, zboljšali delovni pogoji, skrajšal delovni čas, podaljšali dopuste, premeščali delavce na lažja delovna mesta, itd. ni mogoče zagotoviti ustreznih delovnih pogojev. Taka stališča so povsem razumljiva in pravilna, če upoštevamo, da takšna delovna mesta vplivajo na zdravstveno stanje, povzročajo pogoste nesreče pri delu, vplivajo na invalidnost in druge škodljive posledice. Naša družba pa stremi in morala bi težiti k temu, da bi bilo prebivalstvo čimdalj časa zdravo in sposobno aktivno delati. Vsa prizadevanja bi torej morala biti usmerjena k odpravljanju škodljivih in za zdravje nevarnih vplivov. Zato je potrebno upoštevati splošne in posebne varstvene ukrepe in jih tudi v praksi izvajati. Prizadevanjem na tem področju bo moral svojo podporo dati tudi naš sindikat. Družbeni dogovor je grajen na določilih zakona, ki nedvoumno našteva, kaj upoštevajo pri določanju delovnih mest, na katerih sc zavarovalna doba šteje s povečanjem. Povsem nova pa so določila o reviziji delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Revizija teh delovnih mest mora biti opravljena do leta 1975. Če bodo v revizijskem postopku pristojni organi ugotovili, da so na delovnem mestu posebno težki in za zdravje škodljivi pogoji dela zaradi tega, ker organizacija ni izvedla vseh splošnih in posebnih varstvenih ukrepov, bo organ zahteval, naj take pomanjkljivosti odpravijo v roku enega leta. Če v tem roku organizacija ne bo opravila vseh ukrepov, določenih s predpisi, in drugih ukrepov, ki bi jih bilo možno opraviti za odstranitev posebne težavnosti in zdravju škodljivosti, bodo spro- žili postopek za odpravo takih delovnih mest. V takem primeru bo organizacija dolžna svojim delavcem v času nezaposlenosti kriti nadomestilo osebnega dohodka iz lastnih sredstev. Prav tako je pomembna novost, da na delovnih mestih, kjer se prizna zavarovalna doba v povečanem trajanju, ne bo več mogoče sprožiti invalidskega postopka v vseh primerih, ko bo zdravstvena komisija ugotovila, da delovna zmožnost delavca peša. Prav tako ne bo mogoče tega prikazati kot neposredno nevarnost za nastanek invalidnosti. Za vsa taka delovna mesta oziroma delavce bo morala organizacija priskrbeti drugo delo in mu iz svojega dohodka izplačevati nadomestilo zaradi nižjega osebnega dohodka do razlike med povprečnim osebnim dohodkom, ki bi ga imel tak delavec, če njegova dela zmožnost ne bi opešala, in osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem delovnem mestu. Iz lega izhaja, da bo morala organizacija v svojih samoupravnih aktih predvideti delovna mesta, na katerih bodo imeli delavci pravico do nadomestila, in natančnejša določila o pogojih za zaposlitev na drugem delu in za določitev nadomestila. S tem se tudi organizaciji postavlja zahteva, da je dolžna priskrbeti za delavce, ki so zaposleni na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo, in kjer je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno tudi s starostjo in fiziološkimi zmogljivostmi, da predvidi sredstva za usposobitev za dodatni poklic oz. ustrezno strokovno usposobitev za drugo delo. Ta obveza organizacije velja za delavce, ki še niso dopolnili starosti 45 let (moški) in 40 let (ženske). V interesu organizacije in sindikata je torej, da se opravijo vsi splošni in posebni varstveni ukrepi na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, da zaradi neupoštevanja predpisov ob reviziji ne bi prišlo do ukrepov, ki si jih prav gotovo ne želimo. Že iz navedenega je razvidno, da bi bila v sedanji situaciji vsa prizadevanja za razširitev seznama delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, brezuspešna. Težišče prizadevanj sindikata bo moralo biti usmerjeno k uvajanju ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in k doslednejšemu upoštevanju varstvenih ukrepov v organizaciji. Treba bo zagotoviti socialno varnost delavcev tudi v primerih, ko zaradi starosti in fizične oslabelosti ne morejo opravljati svojega fizično težkega dela in ne dosegali normalnih delovnih uspehov. Sindikati bi morali zahtevati, da se število delovnih mest, ki so težka in zdravju škodljiva, zmanjšuje in da se na takih delovnih mestih uporabijo vsi možni varstveni ukrepi. Da pa ne bi iz podanega sledilo, kot da na tem področju v podjetju nismo ničesar ukrenili, naj navedem, da smo s konkretnimi predlogi za dopolnitev seznama delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, sodelovali z društvom livarjev Slovenije in z Združenjem jugoslovanskih livarn. Prav tako smo že 1969. leta sprožili zahtevek za priznanje beneficirane delovne dobe na delovnem mestu jedrarjev, vendar, žal, vsa prizadevanja niso rodila sadu prav zaradi neizpolnjenih pogojev, ki pa se po novem že do-slednje izvajajo. V razpravi po poročilu so ponovno sprožili vprašanje benefi- cirane delovne dobe za jedrarja v težki jedrarni, pri čemer je bil podan predlog, da bi skušali zadevo urediti na podoben način kot pri žerjavarjih. (Medtem smo že izvedeli, da priznanje take dobe po podobnem postopku ni mogoče, saj gre v konkretnem primeru za ugotavljanje drugega naziva, medtem ko smo v postopku pri žerjavarjih ugotavljali le konkretno zaposlitev oseb, ki so delali kot žerjavarji nad livnimi polji, in ne spremembe naziva delovnega mesta). Izvršni odbor je bil mnenja, da moramo upoštevati ukrepe, ki jih predvideva družbeni dogovor, in ostala zakonska določila za zagotovitev čimvečje varnosti delavca na delovnem mestu. Sklenil je, da bo podprl vsa prizadevanja v tej smeri. K. M. Človek ne živi samo od kruha O tem, da »Človek ne živi samo od kruha,« smo že tolikokrat stišali, in to ob raznih priložnostih, da nam je prišlo že kar v navado, da o pregovoru več ne razmišljamo, še več, v tem zmodernizlranem svetu, kjer se vsi pehamo za svoj vsakdanji kruh, ki naj bi bil seveda boljši in večji od včerajšnjega, v tem času, ko pri nas marsikje žal še vedno cenimo človeka po znamki njegovega avtomobila ah po velikosti njegovega vikenda, nam je razmišljanje o duhovnih vrednotah in pomembnosti kulture kar nekam odveč. Prav gotovo pa ni bila odveč tiskovna konferenca, ki jo je dne 24. oktobra 1973 sklicala Zveza kulturno-prosvetnih organizacij mesta Ljubljane v zvezi s pripravami na letno skupščino mestne zveze. Pred večjim številom novinarjev je Viktor Konjar razpredel nekaj misli, ki zaslužijo vso našo pozornost. Že takoj v začetku je poudaril, da je kulturno življenje v mestu Ljubljani bore šibko, in to kljub temu, da imamo v Ljubljani več poklicnih gledališč, muzejev ter umetniških galerij, v katerih si razstave kar podajajo roke. Vse pozornosti je vreden podatek, da je bila najbolj obiskana predstava v ljubljanski Drami Molierova komedija »Scapinove zvijače,« ki si jo je ogledalo 17.000 obiskovalcev, in da si je grafični bienale, ki je ime kulturne Ljubljane ponesel po vsem svetu, ogledalo le 4300 ljubiteljev likovne umetnosti, pa še od teh je bilo kar 2800 tujcev. Ti dve številki dajeta kaj porazno sliko o zanimanju za kulturo v našem glavnem mestu. Velikanska večina Ljubljančanov prispeva svoj delež k razvoju kulture, samih kulturnih dobrin pa ne uživa. To pa zaradi tega, ker pri nas občanov iz vrst neposrednih proizvajalcev ne znamo in ne znamo pritegnili k virom kulturnega izobraževanja. Moderna tehnologija dela nam je omogočila, da imamo vse več prostega časa, žal pa marsikdaj ne vemo kam z njim. Govornik je nato omenil štiri bistvena področja, kamor naj bi predvsem vsadili seme kulture, če hočemo kdaj imeti bogato žetev. Ta področja so: nega življenja. Kulturnim društvom naj velja tudi kritika, in sicer, da se s kulturo ukvarjajo vse preveč enostransko, skoraj bi lahko dejali, s plašnicami na očeh. Viktor Konjar je med drugim ludi povedal zanimiv podatek, da imajo delavske organizacije, ki jih je v Ljubljani kar 800, le 18 kulturnih referentov in da je tudi ta pokazatelj eden od vzrokov za porazno stanje kulturne ravni Ljubljančanov. Takšno stanje torej velja za naše glavno mesto. Kaj pa Litostroj? Že nekaj let po ustanovitvi Litostroja so ustanovili pihalni orkester TZ Litostroj, ki vse do danes častno zastopa v vrstah glasbenikov eno največjih industrijskih podjetij na Slovenskem. V tem času so člani tega orkestra priredili mnogo koncertov, nastopali so tudi na radiu in televiziji in tudi na mnogih tekmovanjih pihalnih orkestrov, kjer so se navadno prav dobro odrezali. Leta 1960 so litostrojski mladinci osnovali kulturno sekcijo z Obvestilo obratne ambulante Litostroj V ambulanti poje dan za dnem telefon, prek katerega litostroj-čani stalno sprašujejo, kateri zdravnik dela v ambulanti, in kdaj dela zdravnik, za katerega *ele, da bi jih pregledal. Kakor je za zavarovance neugodno, če ne vedo, kdaj dela njihov zdravnik, tako je tudi za sestre in zdravnike huda izguba časa, če morajo vsak dan odgovarjati na nekaj deset vprašanj o tem, kdo dela. Pa ne samo to, z neprestanim spraševanjem je tudi Prekinjena koncentracija pri delu. Da ne bi več prihajalo do te-8a, bomo na kratko našteli enote v ambulanti in njihov delovni čas ter razpored službe v ordinaciji II in III za december te-§a leta. ORDINACIJA I opravlja zdravniške preglede pred zaposlitvijo *n periodične preglede delavcev, rodi jo dr. Edo Tepina, specialist ntedicine dela, in višja medicinska sestra Iva Ljubič. ORDINACIJA II je za sedaj nezasedena in dela v njej skrajšani del. čas dr. Edo Tepina. Ta Ordinacija ima naloge zdraviti nplnike, ki so se prijavili zdrav-n|ku te ordinacije. V izjemnih Primerih nujne zdravniške po-ntoči mora ta zdravnik sprejeti Vsakega bolnika. Delovni čas v ,1 ordinaciji je en teden popol-roe, drugi pa dopoldne. Z zdrav-nkorn dela sestra Janja Koželj, 2* .U v dopoldanskem času po-ma8a sestra Majda Grom. • ORDINACIJO III vodi dr. Mar-■luta Ferjan, specializant medici- ne dela. Z njo dela sestra Pepca Tomaževič in v dopoldanskem času še sestra Majda Grom. Kar smo zapisali za ordinacijo II, velja tudi za ordinacijo III. Začasno je v ordinaciji I nekoliko spremenjen delovni čas zdravnika. Medtem ko medicinska sestra dela vsak dan dopoldan od 6. do 14. ure, dela zdravnik en teden dopoldne od 8. do 13., drugi teden od 13. do 16. ure. Prosimo, da se ravnate točno po navodilih medicinske sestre. Da bi bili Litostrojčani točno poučeni o delovnem času izbranega zdravnika, objavljamo razpored za december 1973. Vsaka sprememba bo objavljena po zvočnikih in po potrebi oziroma po možnostih še pri urah za žigosanje kartic. Omeniti moramo še zobno ambulanto Litostroj, kjer dela višji dentist Stane Grm in zobna in-strumentarka Božena Kovač ter orijski zobni tehnik Majda Benedejčič. V zobni ambulanti delajo iste delovne dni kot Litostroj. Prednost imajo vozači in nujni primeri. Delajo tudi ob sredah popoldne od 16. do 19., sicer pa od 7. do 13. ure vsak dan. V laboratoriju, v katerem delata Zvonka Petelin in Zorka Kržišnik, je odvzem krvi in vode od 6,30 do 10., v nujnih primerih pa do 10,30 v ostalem času pripravljajo in pregledujejo odvzeto kri in vodo. Prizor s predstave ljubljanske Drame »Mož je mož«. Gledališčniki so se predstavili našim delavcem v prostorih litostrojske restavracije. RAZPORED DELA V DECEMBRU 1973 Teden Ordinacija I Ordinacija II Ordinacija III dr. E. Tepina dr. E. Tepina dr. M. Ferjan 3. XII. do 8. NIL 13 do 16 8 do 13 13 do 19 10. XII do 15. NIL 8 do 13 13 do 17 do 15 19 7 do 13 17. XII. do 22. NIL 13 do 16 8 do 13 13 do 19 25. XII. do 29. NIL 8 do 13 13 do 17 do 15 19 7 do 13 31. NIL 13 do 16 8 do 13 13 do 19 Vsaka sprememba tega razporeda bo objavljena po zvočniku. a) Delovne organizacije, ki so skorajda še neizorana ledina za kulturno osveščanje naših delovnih ljudi. b) Krajevna skupnost, kjer je možnost za kulturno udejstvovanje na pretek, toda tega zlasti v mestnih predelih Ljubljane nočejo ali ne morejo upoštevati. Ob tem moramo pohvaliti nekatere primestne skupnosti, ki bi bile lahko marsikomu za vzor. c) Srednje in strokovne šole, kjer je kulturna vzgoja skorajda pastorek in je prepuščena bolj ali manj dobri volji vzgojiteljev. d) Kulturna društva in kulturne organizacije v ožjem pomenu te besede. V Ljubljani imamo mnogo takih društev, vse od najbolj kvalitetnih do najbolj diletantskih. če želimo uspeti v svojih kulturnih hotenjih, moramo ta društva strokovno voditi in jim postaviti tudi visoke kriterije, kajti le tako bomo lahko uspešno vodili borbo proti kiču vsake vrste, ki se vse bolj vtihotaplja v vse pore našega kultur- naslovom »Oder mladih«, ki je naštudiral več dramatskih del; aktivni mladinci pa so med drugim tudi ustanovili zabavni orkester »Horuk«, ki pa žal ni imel dolgega življenja. V novembru 1963 je litostrojski sindikat organiziral v Žužemberku, Zagradcu, Gornjem Gradu, Mokronogu in Dobrniču kulturno-zabavne prireditve z naslovom »Veseli vrtiljak«, ki jih je obiskalo nekaj sto Litostrojčanov, njihovih družin in domačinov. Posebna vrednost teh prireditev je bila v tem, da so bili vsi sodelujoči člani kolektiva Litostroj. Naš dopisnik je med drugim poročal: »Koliko aplavza, koliko gledalcev, ki so z veseljem prihajali poslušat humoriste, pevce in orkestre, ki jim je zaigral domače viže.« Nakar takole nadaljuje: »Toliko truda, toliko veselja do dela, a nobena teh sekcij se ni mogla obdržati.« In res, razen še omenjenega pihalnega orkesta, so vse dobro namerne kulturne akcije (Nadaljevanje na 8. strani) Praznična križanka VASOVALCI Lojze mi je obrnil hrbet. Skregala sva se in to za prazen nič. Nič ne kaže, da bi si bila spet prijatelja, zato sem si za novega prijatelja izbral njegovega strica Matica. To ti je duša, to! Zanj bi lahko rekel, da je živa zgodovina naših krajev, človek veselih in žalostnih zgodb. Poslušajte, kaj mi je nekega dne pravil: »Nisem še posebno star,« je začel, »a vendar so to že kar čedna leta, 75 jih ne bom imel več. V teh letih se je marsikaj zgodilo, marsikaj spremenilo, tako v mestu kot na vasi. Starih navad skorajda več ne poznamo, pa tudi nepotrebne se nam zdijo. Naj ti povem, kako je bilo na vasi pred 60 leti. Vsaka vas je imela bogate in revne, kmete in kajžarje. Kmečki fantje so bili ponosni na svoje domačije in na gruntarsko bogastvo. Sploh si ne moreš predstavljati, kako je bilo nekdaj pomembno, čigav si. Najbolj si to občutil ob sobotah zvečer, ko so se pod lipo na vasi zbrali vsi kmečki sinovi kot »fantje na vasi«, zapeli eno ali dve pesmi, nakar so se razšli vsak po svoje. Marsikdo je potihoma odšel pod okno klicat dekle, ki mu je bilo pri srcu. Zjutraj pa si ob hišah našel pozabljene lestve, pohojeno cvetje, a včasih je tudi pri ljubici kateri zaspal. To se je pripetilo našemu hlapcuGregorju takrat, ko je šel klicat sosedovo deklo Polono. In kaj je bilo? Odprla mu je in zlezel je v njeno kamro, a zjutraj sta zaljubljenca še vedno spala. Ko je gospodar prišel klicat deklo, je zagledal v postelji namesto ene dve glavi, ženi je hitro oznanil: ,Veš kaj, draga moja, naša Polona pa ne bo več dolgo naša. V postelji ima že dve glavi.’ Pri tem je mož mislil na hlapca. Res je, Polona se je še tisto leto o sv. Neži zahvalila in se omožila na kajžo. Za selitev hlapcev in dekel je že od nekdaj veljalo staro pravilo: sv. Neža punkel veže, sv. Boštjan ga nese stran. Ja, veš, lepo je bilo nekdaj. Marsikatero noč smo ugnali brez spanca. Še se spominjam pesmi, ki so jo prepevali vasovalci, ko so se zarana vračali domov. Le poslušaj: 'Sem včasih od ljubice drage ob zori prihajal domov skrivaj čez polja domača in kradoma preko vrtov. Ob jutrih je mati spoznala, iz oči je razbrala skrivnost, da te noči niso več moje, da v meni je divja mladost.’« Janez Oprešnik Dobri knjigi in dobremu vinu ni potrebno reklame. Ameriški Naj bo planina še tako visoka, vedno se najde pot. Turški Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik Vladimir Kovač — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Telefon uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru — 1973 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦e IZBRANE MISLI Za žensko, ki odšteva svoja leta, ta leta niso izgubljena, prišteje jih svojim prijateljicam. Diane de Poiters Nagnjenje k ubijanju se prav tako kot nadarjenost v mnogo primerih podeduje. Levves Ženska ni vedno srečna s tistim, ki ga ljubi, a vedno je nesrečna s s tistim, ki ga ne ljubi. Clande Tikler Človek ne živi samo od kruha (Nadaljevanje s 7. strani) sindikata živele bolj ali manj le kratek čas. Ne gre sicer pozabljati kulturnih akcij sindikata v zvezi z organizacijami kultrunih prireditev ob vsakoletnih proslavah obletnic podjetja, že tradicionalne abonmaje gledaliških vstopnic za Lito-strojčane in razstave litostrojskih likovnikov, morda bo kazalo le-te spet obuditi k življenju. Naj pohvalimo tudi sodelovanje sindikata z umetniškim ansamblom slovenskega narodnega gledališča, ki je v prostorih litostrojske restavracije priredilo celo prvo predstavo Brechtove drame »Mož je mož«. Toda s tem še vedno ne smemo biti zadovoljni. Mar ne bi bilo lepo in prav, če bi našim delovnim ljudem omogočili ogled kake knjižne razstave, morda razstave priznanih slovenskih in jugoslovanskih likovnikov; verjetno bi jih navdušil nastop folklornih ansamblov, npr. Toneta Tomšiča ali Tineta Rožanca in prav gotovo bi si skoraj vsak Litostrojčan rad utrgal toliko časa, da bi užival v umetniškem podajanju slovenskih narodnih pesmi neprekoslji-vega slovenskega okteta. Prepričani smo tudi, da bi člani našega kolektiva prav tako navdušeno sprejeli tudi kak narodno-za-bavni ansambel, saj bi v Litostroju prav gotovo našli primeren prostor za tako kulturno prireditev. Naj ob koncu še pristavimo, da bomo večjo produktivnost in predanost delu dosegli le tako, da bomo našim delovnim ljudem ob vseh samoupravnih pravicah, ki jih že uživajo, nudili še možnost duhovnega napredka. Zakaj sl pa kar trikrat pritisnil? Še za dva, ki vsak dan zamujata in sta mi dovolila. Na začetku sestanka Pred koncem sestanka