Čertice iz raojega popotnega duevnika. Ne mislite, ljubi bravci, da boiu na dolgo in široko pripovedoval od pike do pike vse, kar človek na poti lahko vidi in ne vidi tako, kakor pripovedujejo radi nekteri romarji i. t. d.; povedal bntn, pa prav kratko, le to, kar sem vidil, slišal in zraven sam mislil pri nekterih letošnjih šolskih spraševanj ih na Gorenskem. Vselej me je veselilo, kadar sem mo^el vloviti kako šolsko spraševanje ; ae bolj pa me veseli, če me doleli (aka šolska sreča zdaj , ker moram našemu ,,Tovaršu" popotno torbo polniti z muogoverstnimi novicami , da jih raznaša dragim bravcem po svelu. Pri pervem očilnein šolskeni spraševanji na deželi sem bil letos v Radoiici, ki je bilo 18. pret. m. ravno na veseli rojstni god nasega presvitlega cesarja. Pred spraševanjem je bila v cerkvi slovesna sv. maša, pri kteri je bila zraveu c. k. vradnikov in obilno drugih pobožuih Ijudi tudi vsa šolska mladost. Po sv. masi se je pričelo v ioli očitno spraševanje. Xaj pred je bil na versti keršanski nauk, kterega so učenci in učenke, ki wo bili prašani, prav določno in bistro odgovarjali. Potem so brali in Atevilili naj pred mali, za temi pa večji učenci in učenke; perve je spraševal g. učenik J. Tuiua, druge pa g. katehet V. Lah. Posebno dobro so večji učenci in učenke razlagali berilne sostavke o naturoslovji, pri kterih se je vidilo , da otroci vendar tudi bolj težke reči prav lahko razurnejo, če se jim le prav razlagajo. Tudi pisanje učencev in učenk je bilo prav eedno. Po nkušnji so otroci lepo zapeli ce.sarsko in ne eno drugo pesern * na zadnje pa ho v. č. g. dekan razdelili šolske darila in mladosti lepo priporočevali, kako naj se o šolskih praznikih vedejo v cerkvi, dotna, drugod i. t. d. Iz slovenskega zaziiamke pridnu.sti in napredka te šole se je vidilo, da ima ta sola tri razrede in vkup 108 vsakdanjih ačencev in učenk, kteri se zravcn navadnih šolskih naukov tudi uče sadjoieje, kar se pa pri spraševanji menda zavoljo prekratkega časa ni moglo pokazati. V tej šoli se je včasi tudi učila nemsčina, zdaj pa ni od nemsčine ne sluha, ue duha. ( utlno se mi je zdelo, da pri tetn spraševanji ni bilo nobenega domačega poslušavca iz mesta, ker vendar vemo , da je v Radolici c. k. okrajna gosposka, ki šteje imiogo g. g. vradnikov, in sploh mislim, da bi mogel biti med mestnjani vendar kdo, ki bi kaj niaral za domačo šolo. — Popoldne ravno ta dan je bilo pa očitno šolsko spraševanje v vasi Mošnjah, ki je pičlo uro od Radolice; tedaj gremo urno tje. Ko pridemo v solo, je že spraševal g. katehet J.Mrak iz keršanskega nauka, pri kterem so nekteri učenci in učenke sicer težke vprašanja, pa dobro razlagali. Potein je spraševal g. učenik J. Ukraar naj pred male, pozneje pa večje učence in učenke, kteri so pokazali, da so se zraven branja in številkanja tudi nčili nekaj iz slovnice in pravopisja. Pisanje za poskušnjo je bilo posebnci marljivo pisano in izbrano. Sploh se je viililo, da so se ti»tt učenci in učenke, ki so celo leto stanovitno hodili v šolo, dovolj naučili; tisti pa, se ve, ki ne hodijo redno v šolo, se nikjer ne morejo kaj prida naučiti. \a zadnje vprašajo še v. č. g. dekan, če sn se otrnci tudi učili kaj saiije rediti in peti; g. učenik pa piavi, da za sadjorejo ni verta, za petje pa ne dobrih ušes, in tako je bilo spraševanje koucaiio. V. č. g. dekan so razdelili šolske darila in otrokorn se marsikaj priporočili. Vsakdanjih učencev in učenk je bilo v (ej šoli 103. Zaznamek piiilnosti in napredka učencev in učenk je bil slovenski in tudi solski nauki čiato sloveuski. — Drugi dan potem je bilo očitno spraševanje dopoldne v Begnah, popoldne pa ua Breznici ali pri novi cerkvi. Akoravno je šel zjutraj zelo dež, sva jo vendar s tovaršem Fr. berzno pomaknila v Begne, kjer se je spraševanje ravno dobro pričelo, ko sva prišla gori. Keršanski nauk so spraševali sami g. fajmoater, in sicer tako živo, spodbudljivo in Ijubeznjivo, da bi se jih človek nikoli ne naveličal poslušati. Za tem so prišli na vcrslo drugi šol.ski nauki, kjer se je prav lepo vidilo, da otroci niso hodili le po vsakdanji navadi v šolo, temuč da so se res kaj naučili. Prav izverstno 80 brali mali in večji učenci in učetike, in ho vwe to prav na drobno razkladali; tndi pravopisje iu slovnica se je vines vpletala. Tudi številkanje iz glavc in pisineno ae je prav dobro odsedalo. Sploh se je vidilo, da sta si g. fajmo.šter in g. učenik A. G ogala v šoli dosli pri/.adcvala, in ne Ie urila, ampak tudi spešno podučevala šoLsko mladost. Iz ueuiškega šolskega zapi^nika se je vidilo, da je to leto hodilo v vsakdanjo šolo v tieh razredih 115 učencev in učenk, in da so se v tretjem razredu tudi nekoliku učili nemsčirie, kar pa pri očitnem spraševanji nismo nič zapazili. Po spraševanji so otroci tudi lepo, ginljivo zapeli, in potem so sc po navadi razdelile šolske darila. Popoldne smo sli eno uro dalje po prelepem gorenekeru kraji na Breznico, kjcr kiiio zopet slišali očitno šolsko spraševanje. V tesni šolski izbici je bilo zbranih 97 bistrih gorenskih glavic, ktere sta spraševala g. katehet J. Razboršek in g. ueenik J. Medja. Nekako resno in vendar zelo ljubeznjivo se mi je zdelo pii vprašanjih in odgovorih keršannkega nanka, ker se je vidilo, kako so pregrete in napolnjene nježne serce s pobožnimi čutili. Potem je veliko učencev in učenk lepo bralo, brano razkladalo in potem števililo. Kar številkanje zadene, pa se mi je zelo pretežko zdclu, posebno pa pisniena številkanje, kjer se je števililu z milijoni iu z drobovi ali razdelinami; vendar pa so brihtni učenci in učenke vse te nevkretue naloge tako urno izdelovali, da se je človek mogel čuditi. Po spraševauji so učenci in učenke zapeli nektere prav mične pesmice, ktere jih je zraven g. učenika učil tudi g. katehet. Na zadnje pa so se razdelile šolske darila. Lepo se mi je zdelo, da sta bila pri tem spraševanji tudi dva kinečka moža, to je, oče župan in še nekdo drugi veljavni srenjčan. — Na večer pa sem bil se tudi tako srečen, da .sein vidil velikansko drevesnico, ktero so napravili ondolui fajmošter, nlavno zuani sadjorejec g. Lovro Pintar. Ta krasna drevesnica, ki so mi jo slavni gospod sami prav prijazno razkazovali, obsega 1000 Q sežnjev, in je v nji v naj lepšem redu okoli 10,000 mnogoverstnili in naj lep.ših cepljenih dreveHic in nešlevilne semenske zaloge. Ne daleč od te drevesnice v vasi V e r b i, raviio zraven rojstue hiše slavuega pesnika dr. Preserna pa imajo blagi gospod naj lepših murv polni vert, ki ga imenujejo murvisče. Bogata g. Pintarjeva drevesnica bude sčasonia prava zlata jatna za vso Gorensko in sploh Kranjsko. Slava ! — Ker me je že ,,Tovarš" klical v Ljubljano, niscm mogel dalje hoditi po šolskih spraševanjih v radoljškem okraji, akoravno me je še zclu zelu niikalo. Domu pridši storim urno svoje delo, in smuk čez Savo in verh! že zopet sem bil v ponedeljk potem t. j. na sv. Jerneja dan v Cerkljah v kranjskein okraji, kjer je bilo očitno Holsko spraAevanje napovedano. Tu je bila zjutraj ob 8. šolarska sv. maša, pri kteri so učenci in učenke saini brez orgel peli. Po sv. maši pa je šla vsa mladost iu za njo mnogo odrasčenih ljudf, gotovo skerbnili očetov in radovednih maler', kakor dolga procesija, v prostorno solo. To ppraševanje bo res očitno, si misliin, ker bo vpričo toliko kmečkih in gosposkih poslušavcev. Ko pridejo t. č. g. dekan, se prične spraševanje. Naj pred sta spraševala keiHanski nauk gospoda kateheta J. Alijančič in P. Vartol; iz gladkih in razumnih odgovorov učencev in učenk se je lahko posnelo, da se tukaj otroci ne uče samo za spomin , ampak tudi za um in serce. Po spraševanji iz keršaoskega nauka nastopi g. podučitelj C v e k, ki uči v pervem razredu, in prar gladko so mu brali in številili inali šolarčki. Za tem pa začne spraševati verli g. učeuik A. Vavken, kteremu se je že na obrazu bralo, kako zelo mu je pri sercu Ijuba niladost; in res, to se je tudi pri vseh naukih, posebno pa pri ohdelovanji berilnih sostavkov piav živo pokazalo. Učeaci in učenke so tako lepo brali in berila razkladali, da jih bi bil človek dolgo dolgo poslušal; posebno pa je bilo poslušavcem všeč, ko so otroci jeli prav modro pripovedovati, kako se listi, javne pisma, gospodarski listi i. t. d. sostavljajo in spisujejo. Marsikteri oče si je mislil, ko bi se bil pač on kdaj kaj takega učil, koliko Iožeje bi bil ravnal svoje opravila in priteženge tega sveta. Res, dobra šola je naj večji zaklad v srenji, ki daje »aj lepše obresti. — Po ustmeni skušnji bila je zopet druga skušnja, namreč pevska skušnja, kjer je vsa šola kakor iz enega gerla pela naj lepše pesmi, ki jih je g. učenik s fisharmoniko in s svojim čverHtim glasom spreinljal. Za tem so se delile šolske darila, kterih so domači g. fajmošter prav obilo preskerbeli. Tako se je končalo lepo šolsko spraševanje, pri ktcrim bi bil jaz rad vidil, da bi bil še marsikteri učitelj in drugi gospod, kteri pravi, da se dan ilanes pri starših ia mladosti nič ne opiavi. Tu bi bil vidil in slišal, da dobra volja iu pridnost vse premaga. V slovenskem zaznatnku pridnosti in napredka učencev iu učenk cerkljanske šole se je vidilo, da je ta čisto slovenska šola letos z vsakdaiijiini v treh razredih in z nedeljskimi učenci štela 509 učencev in učenk. Odhajaje iz prijazne cerkIjanske okolice sem veilim Ceikljanom serčiio vošil, da bi jim Bog še dolgo dolgo ohranil tako dobro šolo iu nje iskrene oskerbiiike. — Drugi dan potem je bilo šolsko spraševanje v Smledniku, ravno nekakn v sredi mcd Cerkljami in Ljubljano, tedaj zopet kakor voda na moj mlin. Ko prideva z g. cerkljanskim učenikom v sinle.ško šolo, je bil že keršanski nauk sprašan, kar mi je bilo jako žal. Ravno je spiaševal g. ueenik M. Krek. Piav razumljivo in gladko so brali in govorili mali in večji učeiici in učenke. Posebuo pripravne pa so se mi zdele nalogc pri številkanji iz glave; tudi pisanje za poskušnjo je bilo prav prav čedno iu pravilno. Ko so bili navadni uauki doknnčani, povzamc še besedo g. katehet Fr. Sajovec, iu večje učence in učenke sprašuje poglavitne čerte iz občnega zcmljopisja, kar pa ho otroci tako slavno in gutovo odgovaijali, da smo hc jim vsi čudili. Za tem se je spraševanje s petjem iu z delitvijo daril dokonealo, ki je bilo oboje izverstuo. Neklere večje utenke so tako lepo in vbrano pele, da bi bile v marsikteri cerkvi že bolje pevke , kakor kake termastc hripavke, ki še tu pa tam Ijudi pri molitvi nadlegovajo in motijo. Šolskih daril pa je bilo toliko, da je bilo skoro pol »ule obdarovane , in to niisliin , da na deželi ni napčno, ker z inalo rečjo si včasi šola veliko veliko pridobi. Slovenski zaznamek učencev in učenk te čisto slovenske šole je ka/.al, da jc iincla 146 vsakdimjih, in 81 nedeljskih učencev in ueerik. ^Smleška šola napreduje" so rekli verli rodoljub preč. g. kranjski dekan, in res je tako, in Bog ji daj, da bi neprenehoma kiepko napredovala ! — Še tisli večer sem bil že zopet v LjubIjani, in lej že zopet šolsko srečo! Na ,,Tovar8evia mizi me je čakalo pismice , ki me je že za drugi dan zjutraj t. j. 26. pret. m. vabilo k očitnemu šolskemu spraševanju na Igu blizo Ljubljane, in, nikar 8e mi nihče ne čudi! — drugi dan ob '/2 10. uri sem bil že v ižanski lepi šoli, kleia je bila za ta veseli dan zunaj in znotraj 8 cveticami ovcnčana. Ko pridojo g. kanonik in okrajni aolaki ogleda , sc pričnc spraševanje naj pred iz keršanskega nauka, iz klerega so olroci g. katehetu S. Pleničarju prav lepo in določno odgovarjali. Potem pride na verato g. podučitelj Fi\ Govekar, ki uei v perveni razredu ; veselo je bilo po.slušali, kako pravilno ao brali mali olroci, in kako dobio slovenako iu razaodno so odgovarjali na obširne učenikove vprašanja od človeka , iz živalstva , sviloreje i. I. d. Za tem je stari g. učenik L. Ivančič spraševal evoje veeje učence in učcnke, kteri ao, kar jih je bilo, dobro znali svoje reči. Konec apraševanja pa so vsi učenci in učenke zapeli nekaj piav mičnih pesmic, klere jih je verli g. Govekar naučil. !Vaj milše pa se je alorilo poslušavcem (\z nied kterih je bilo tudi nckaj kmeekih), ko je tnali dečck stopil iz klopi in se vsem v. č. g. g. prednikom , poalušavcem in učenikom lepo zahvalil, da 80 lako lepo razveaelili olroke, jim toliko dobrcga atorili i. t. d. Preč. g. pervo.sednik so potciu mladini prav npodbudno na aerce govorili. Zaznamek pridnosti in naprcdka učencev in učeuk te šole je bil v pervein raziedu slovcimki /. 80., v ilrngcm raziedu pa neinški 8 77. vnakdaiijinii učenci in učcnkami. Toliko, Ijubi bravci, 8Cin vam rad povedal od avojega polovauja — o lcpih šolskih nprasevanjili ua deželi, iz ktcrib lahko vidite in sodite, da aola prav dobro izhajo povsod, kjer dnbovni gOKpodje in šolaki učeniki zjcdinjeni delajo za njo. Bog daj , da bi pri vseh šolah veljalo nlavno vodilo : wViiibua unitis". A. Praprotnik.