Gospodarske stvari. Kako bi se dali gospodarski dohodki^pomnožiti! 4. Nadomestenje mcnj dobrib živalskih plemen z boljšimi, da se za polagano krmo dobi več dobička. Vendar prenagliti se tukaj ni treba, ampak boljše je, 5e se polagoma in opazno stopa naprej. Ne sme se vsakemu hralisan)u kakega novega plemena brž verovati, ampak menjši posestniki naj gledajo na skušnje Tečjih gospodarjev, ki laglje pretrpijo škodo iz raznih po»kušenj. Toda kar so enkrat skušnje kot res boljše potrdile, to se ne smc zanemarjati in zato se naj boljsa plemena goved, svinj, ovac, bčel itd. s časom uvedejo na inesto menj dobrib. Kmetovalci blizu niest imajo priložnost veliko denaijev izrešiti iz perutine in tudi iz reje kuncev ali pitovnih zajcev, kder se meso teb jako plodnih živalic čisla. Perutiua in vse, kar od nje pride, najde vselej kupccv in večjidel dobrih. 5. Marljivejše sajenje in streženje sndunosnib dreves. Slovenci so v sadjerejstvu že precej drugim narodom uaprej, vendar se imamo neizmerno veliko storiti, preden dosperno do zaželjenega cilja koliknr mogoče Telike izvrstnosti. Nek kmetič na Ceskem je iruel majhno posestvo, uamreč 11 '/8 bektara njiv in 1 2/3 hektara travuika; vendar je vsak kotič, vsak prazen prostorček zasadil z najžlabtnišim sadunosnim drerjem in mu tudi stregel tako, da po poprečnem računa dobi vsako leto po 200 fl. samo za sad. Dakle, dragi rojaki, zasajajmo preloge in sploh vsc za sadjerejstvo prazne in primernc prostore, bogatimo sebe, lepšajmo deželo! 6. Zniževanj e gospodarskih stroškov. To je sicer drugo in važno pravilo umnega gospodarstva, vendar se ne da pornod dognati. Davkov, doneskov za asekurancije, najemščine itd. «i ne moremo sami znižati. Ali vkljub temu se pri gospodarstru še marsikaj uajde, kder bi se dalo kaj prihraniti. Tako so na primer težaki ali delavci jako dragi, ako se držijo še pri brani in če jib gospodar pri delu nadzorovati ne more. Taki radi stojijo in gledajo, da le den mine. Zato pa storijo prav tisti gospodarji, ki delavcem opravila, kder ni mogoče ostrega nadzorovanja, oddajajo po prej dogovorjenih pogodbab (Accordarbeiten); gospodar reče: jaz ti plačam za izkrčenje ove šume toliko — delavec pritrdi in sedaj je le njegov dobiček, 6e se urno in marljivo giblje. Cem bolj se žuri ali podviza, poprej dobi obečani denar in poprej lehko gre za drugim zaslužkom; pomagano je gospodarju pa tudi delavcu. Zato so že menjši posestniki, posebno na Českem in Zg. in spod. AvstriJ8kem začeli se pogajati z delavci cel6 pri takih opravilih, pri katerib tega poprej storiti niso imeli navade. Oddajajo na pogodbo: oranje, vlačenje, valjanje, žetev, kositev, spravljanje seua, osiparanje pletje, zlasti pa razne vožnje. Lastnim, t. j. domačim Ijudem dajajo tudi pogodbe na ure, na den in jim privoščijo pri posebnej marljivosti kak nadavek, ali kupico piti, kar ima posebuo dobre naslcdke gledfe urnega in zvestega dela. Marsikateri gospodar shaja sedaj lebko z dvema posloma, ko je poprej moral imeti po tri. Nadavki niso blizu toliko znašali, kolikor se je z odpustom tretjega poslu pribranilo. Pri takem ravnanju se tudi posli obranijo pri dobri volji, so marljivi in zadovoljni in se ne prestavljajo radi v druge službe; z lenubi pa itak ni nič opraviti! Na dalje se da marsikateri krajcar prihraniti, 5e gospodar in jegova družina na razno orodje dobro pažko itna in vedno v piavern redu drži; živinsko opravo, vozove, pluge, brane, motike, grablje, sekire itd. Poškodovano orodje se raora brž popraviti, da več časa trpi. Potem preden se orodje hranit dene, se naj vselej čedno osnaži in 6e treba namaže. Posebno zdatno se znižajo gospodarski stroški tam, kder ali gospodar ali njegovi posli sami umijo vsakojako menjšo popravo ali narejanje potrebuiših in navadnišib reči ter sami zlasti po zimi delajo grablje, lopate, ročnike za sekire, lestvice vile, pletejo koše in košare, panje itd. Marsikateri krajcar ostane tako gospodarju v žepu, ki bi sicer prišel drugim v i oke. Za prihodnje leto ima nSlov. Gospodar v pospeb gori navedenih naukov pripravIjenib več lepib in podučljivih sostavkov o najboljših rastlinab za polaganje živini in o njihovem pridelovanju, potem o raznib svinjskib plemcnih in naposled o perutinstvu in o nekteiih izvrstnih pleuienih kuretine, kakorsuib imajo na gradu v Spielfeldu. Zimska jabelka. 10. Plameni beli kardinal (Lukas VI. 2 a) Geflammter weisier Kardinal. Zelo veliko ploščasto ali okroglo, navadno nepravilno vzraščeno jabelko je močno razširjeno po pokrajinah reke Odre. Lupina je mastnata in tenka ter svitlo-zelene barve, pozneje lepo rumene; prisolnčna stran je z svitlo ognju podobno rudečico naslikana, kakor da bi plamenela. Meso je redko, sočnato in vinsko-kiselnatega okusa. Zori od novembrado februarja in se dalje. Odlična je ta sorta in za gospodarstvo jako pripravna, manj za na mizo. Drevo je krepke rasti, napravi široko krono k zemlji visečim vejevjem. Rodi rano in obilno; vendar tirja rnočno vlažno zemljo. Priporočuje se tudi za mrzle kraje, kjer se kaj dobre zemlje najde. 11. Alantek (Lukas V. 3 b.) Alant-Apfel tudi knežnek, narisan imperijal, debeli car, cimetnik, ninihovec imenovan je veliko, visoko vzraščeno keglu podobno jabelko. Lupino iraa tenko, nježno, na drevesu ivnato; barva je s pvva rumenkanta pozDeje cel6 rumena. Prisolnčna in deloma odsolnčna stran je leskeča, rudeče-progasta, pikasta in zavmita. Značajen je pri tej sorti močno dišavni dinjam podobni duh. Meso je rumenkasto in ima prijeten, cimetov okus. Sad zori meseca novembra in trpi tudi celo zimo, ter je zelo cenljiv kot zanamizni in kot gospodarstveni sad. Drevo raste krepko, napravi krogli podobno krono, ter rodi rano in hvaležno. To jabelko je zadovoljno tudi z lehko zemljo, in je cel6 v mrzli legi malo občatljivo. Kot cenljivo zimsko jabelko se močno priporočuje. Tržne novosti. Srebro več easa ni imelo nobene prare cene, ali ob enem bila je na naše začudenje vsa kupčija ua slabeni. Sedaj pa cena srebru naglo raste — 116 — to kaže na boj, a tudi kupčija se je začela živabniše gibati, cena gre kvišku — zlasti pri zrnju. To se vidi najbolj na poglavnib našib trgoviščih na Dunaju in v Peštu. Zadnje dui se je ondi zglasilo veliko kupcev za pšenico, rž in ovee, za druga žita menje; cena je v obče poskočila, a tržci se nadjajo še večje cene; pravijo: če nastane rusko - turška vojska, potem se bo iz Rusije in Ramrjnije le malo zruja izvažalo; v Ameriki je bila letina slaba, na Francoskem in Angleškem pa imajo premalo zrnja, zato bode cena še več pridobila. Bog daj ubogi kmetje že itak dolgo na njo čakajo. — Klavna živina: toH, krave, teleta, prešiči so zadnji teden pri ceni na slabiem; kupcev je bilo povsod malo. — Knoper se labko proda. — Predivo je letos lepo in veliko ga je in ljudje ga lehko in dobro prodavajo. — Tudi po hmelju zelo poprašnjejo. — Isto velja o deteljinem semenu, ki je v ceni tudi pridobilo. Žali Bog, da našim bralcem cene dopovedati ne moremo, ker povsod drugači računijo. Nova meterska mera je vse zmešala. — Po stidi sedaj menj poprašujejo, isto velja o posušenib slivab, tem bolj pa iščejo dobro volno; zlasti fabrikanti v Brnu in Reichenbergu jo radi kupujejo. — Vinska kupeija je pa se vedno na slabem, še bolj kakor v branju, cena je zopet padla, ker se letošnje vino kaže slabo; kupci segajo bolj po starejših vinih. Novega vina je sploh malo in to je iz veča slabo. Na Avstrijskem je štrtinjak po 60—70 fl.; na Štajerskem se je pri sv. Petru pod Mariborom štrtinjak prodal po 71 fl. z posodo vred; na Ogerskem je vina dobiti po 50 fl. kolikor ga kdo hoče. Sicer pa tudi na Laškem, Nemškem in Franco8kem letos niso veliko vina pridobili, in vendar se vinska kupčija pri nas nikamor ne gene; kleti po mestib so polna vina. Temu glavni uzrok je sedaj vladajoči liberalizem; visoka vžitniaska dača brani krčmarjem vino po ceni točiti; zato prosto ljudstvo pije čedalje menje vina temveč pa pive in žganjice — zlasti po mestih; visoka gospoda pa pije tuje vino, ker ga sedaj smejo skoro brez cola vvažati, med tem, ko se na.ša vina nikamor ne morejo ne znatno izvažati, ker se tirjajo strabovite colnine, ki se morajo v zlatu ali srebru plačati: Nemčija tirja 2 fl. 50 kr., Švedija 5 fl. in Rusija 11 fl. 34 kr. colnine od centa našega vina; Švica 6 fl. 50 kr. in Angleška 8 fl. 70 kr. od vedra in naposled Belgija 23 fl. in Holandinja 28 fl. od hektolitra. Zato pa imamo konservativci prav, ako zahtevamo veliko colnino zoper tuje vino in tuje blago, sicer pridemo na nič, če že nismo. Konjev redi Štajerska sedaj 5560 žrebcev, 33057 kobil, 15186 kopljencev, 7555 žrebet, skup tedaj 61355 glav. Razredjeni so v 6 plenieu; 1) težki noriški konji v anižkem in muricodolskein delu Štajerske; 2) težki vozni konji ob Bistrici, Rabi in ob srednji Muri; 3) težki vozni in ježni konji Ljutomerski; 4) lehki vozni in ježni konji na dravskem polju in pri Brežicah; 5) težki vozni kcnji v savinjski in gornji dravski doliui; 6) lehki noriški konji v Laškem in Gornjemgradu. Seme rigajskega (ruskega) lann. Kdor tega semena kaj dobiti hoče po nizki ceni in zanesljivo dobro blago, ta se naj do 31. dec. 1876 pismeno obrne iu oglasi v kanceliji štajerske kmetijske družbe v Gradcu (Landwirthgesellschaft, Schmiedgasse Nr. ^5, Graz.) Cena je 27 kr. za kilogram, 15 kr. za stari funt. Sejmovi na Štajerskem 15. dec. pri sv. Križu pri Slatini in v Radazgivesi: 19. dec. v Ljutomeru in v Teharjih. Sejmovi na Koroškem 13. dec. v Trabeniku; 18. dec. v Paternijonu; 20. dec. v Milstadtu.