Poštnina plačana v gotovini , Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LIUBLIAN11932/33 MARTA Premijera 21. maja 1933 UHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR I LJUBLJANA, NEBOTIČNIK Ul. NADSTR. TELEFON 24-63 FRANCOSKI, ANGLEŠKI PLAŠČI SEZONA 1932/33 OPERA ŠTEVILKA 15 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 21. maja 1933 Friderik pl. Flotow: „Marta“ V operni literaturi je le majhen odstotek dobrih komičnih oper, ki so ostale stalno v repertoarjih gledališč. Nemška romantična opera pa se ponaša s tremi skladatelji, ki so ustvarili operna dela komičnega žanra in repertoarnega svojstva, ter izpolnili nekoliko vrzel, ki še danes ni gosto zaraščena niti v nemški, niti v kakšni drugi literaturi. Vsi trije tukaj mišljeni operni skladatelji so bili rojeni v dobi desetih let, njih dela pa so bila ponovno vprizorjena tudi na našem odru: »Vesele žene Windsorske« (Nicolai, 1810—1849); »Car in tesar« (Lort-zing, 1801—1851) in »Marta« (Flotow, 1812—1883). Friderik pl. Flotovv umetniško ne dosega višine svojih dveh sodobnikov, vendar je imel veliko uspeha in dosegel mnogo popularnosti posebno s svojimi odrskimi deli »Alessandro Stradella« in »Marta«, ki ima tudi podnaslov »Sejem v Richmondu«. Bil je med prvimi skladatelji, ki je odpravil govorjeni dialog in ga nadomestil s recitativom. Njegova glasba v »Marti« je živahna in lahkokrila ter polna svežih in dobrih domislekov. Flotovv je študiral glasbo v Parizu in pozna se mu vpliv francoskega okusa. Adam, Auber in tudi Offenbach so mu bili vzori. V opero je spretno vpletel irsko narodno pesem »Zadnja roža«, ki se večkrat ponavlja v delu, uvertura k »Marti« pa je zaklad vseh salonskih kapel. Flotovv si je na mah ustvaril ime s svojo opero »Alessandro Stradella« in postal slaven. Tri leta po tem velikem uspehu je doživel z »Marto« drugega, in sicer 1.1847 (25. novembra) na Dunaju, kjer je bila prva vprizoritev ob navzočnosti skladatelja. Samo na Dunaju je doživela »Marta« nad 500 predstav, kar je bilo za tiste čase svojevrsten rekord. Hvaležne pevske vloge, poljudne melodije in odrska učinkovitost so vedno privlačevale pevce in gledališka vodstva, da so delo ponovno uprizarjali in da jo še osemdeset let po premieri še vedno uprizarjajo. * Libreto »Marte« je spisal deloma po načrtu Scribejevega sodelavca, libretista Saint-Georgesa W. Friedrich — s svojim 1 pravim imenom Friderik Viljem Riese, ki je tudi pisatelj libreta Flotovve opere »Alessandro Stradella«. W. Friedrich je bil čudak in se o njegovem življenju ve samo to, da je umrl 1. 1879. v Neaplu. Bil je star, izšolan gledališki praktik, ki je prevedel za hamburško Thalia-gledališče nekaj sto gledaliških iger. Poznal je natančno teater in njegove učinke in Flotow se mora samo njemu zahvaliti, da ni padel v pozabljenje, kakor s svojimi prvimi deli. W. Friedrich je bil v življenju satirik in njegova poslednja želja je bila, da zasadijo na njegov grob bodečo palmo. * / Zastopnik humorja v glasbi Friderik pl. Flotovv je bil rojen 26. aprila 1812. na Teutendorfu v Meklenburškem. Njegov oče je bil bivši ritmojster, ki je upravljal istotam svoje posestvo. Mati je bila velika ljubiteljica glasbe in je prav zgodaj pričela sama poučevati sina v klavirju. Prvotno se je oče upiral, da bi se sin posvetil glasbi,- čeravno je kazal že kot deček veliko nagnjenja in nadarjenosti za svoj poznejši poklic. Leta 1828. pa se je oče omehčal in sam peljal svojega sina študirat v Pariz, kjer je prišel v roke učiteljev glasbe Reicha in Pixisa. Šele 23 let star je napisal Flotovv svojo prvo opero - enodejanko »Pierre et Catherine« (»Peter Veliki in Katarina«), ki je bila prvič uprizorjena v Šverinu. V Parizu je napisal več oper in tudi eno dejanje k baletu »Lady Harriet;, po katerem je pozneje napravil Friedrich libreto za opero »Marto«. Od vseh njegovih številnih oper so ostale trajno v repertoarjih gledališč samo že omenjeni dve: »A. Stradella« in »Marta«. Tu pa tam se izvaja tudi še njegova opera »Indrar (1852) in novo osvežena »Fatme«, ki jo sedaj igrajo pod imenom »Zilda«. Napisal je tudi glasbo k Shakespearjevi »Zimski pravljici«, ki tudi ni še popolnoma pozabljena. Flotow je bil od 1.1855. do 1. 1862. upravnik dvornega gledališča v Šverinu. Umrl je 24. januarja 1.18S3. v Darmstadtu. Vsebina Dejanje »Marte« se vrši v času vladanja angleške kraljice Ane (i702—1714), deloma na gradu Lady, deloma v Richmondu in njegovi okolici. 1. dejanje. Budoar dvorne dame lady Harriet. Sita dvornega življenja, naveličana vsega zunanjega bleska in notranje praznote potoži svoji zaupnici in prijateljici Nancy dolgčas, v katerem mora živeti. Nobena stvar je ne more več razveseliti, Živahna in vesela Nancy ji svetuje edino in poslednje zdravilo: ljubezen. Slovesno javijo prihod lorda Tristana. Lord dvori Harrieti, ona pa ga pošteno vleče za nos. Iz daljave prihajajo glasovi deklet in Harriet se odloči, da pojde z Nancy, preoblečena v kmečko obleko na sejem, kjer hoče biti vsaj enkrat ve- 2 sela med priprostim ljudstvom in uživati vrvenje na sejmišču. Lord je ogorčen nad tem načrtom, mora pa iti z njimi, rad ali nerad kot njih zaščitnik, preoblečen v zakupnika Boba. Sprememba. Živahno vrvenje na sejmu deklet v Richmondu. Bogati zakupnik Plumkett pride s svojim pobratimom Lyonelom, čigar poreklo je zavito v skrivnost. Lyonelov oče je nekoč našel kot izgnanec zatočišče v koči Plumkettovih staršev, kjer je umrl nespoznan, sinu Lyonelu pa je zapustil prstan, ki naj mu prinese v stiski rešitve in varstva. — Sejmski sodnik otvori najem služkinj, h kateremu so prišle tudi Harriet, Nancy in lord Tristan. Plumkettu in Lyonelu sta bili posebno všeč gospodični Harriet in Nancy, jih najameta in jim dasta aro. Namišljene služkinje ne jemljejo resno vse zadeve, kmalu pa jih prepriča razsodba, da mora vsaka služkinja, ki je vzela aro, služiti svojemu gospodarju eno leto. 2. d e j a n j e : Na Plumkettovem domu, kamor pripeljejo nove »služkinje«; potrte so, ker je šala postala resnica. Pri delu odpovejo popolnoma in končno jih morata moža učiti tkanja. Nancy nastopa sedaj z imenom Julija, lady Harriet pa je postala Marta. Julija kmalu zbeži, Plumkett pa jo dohiti; Lyonel pa obljublja Marti, čeprav ne zna delati, prijetno življenje. Delati ji ne bo treba, zato naj poje in naj bo vesela. Prosi jo, naj mu zapoje narodno pesmico, Marta se spočetka brani, nato pa mu le zapoje pesem o roži. Lyonel je očaran, odkrije ji svojo ljubezen in jo prosi za roko. Marta se spomni svojega visokega porekla in stanu ter ga zavrne kljub temu, da jo gane njegova zvesta ljubezen. Plumkett se vrne z Nancy in pošlje »služkinje« k počitku. (Kvartet: »Spavaj sladko«.) Lord Tristan jih je izvohal in z njegovo pomočjo zbežita v temni noči. 3. dejanje: Plumkett popiva s kmeti v neki gozdni krčmi. Rad bi gledal današnji kraljični dvorni lov. Ves presenečen spozna v Nancy služkinjo, ki je zbežala z njegovega doma. Uveljaviti hoče svoje pravice do isTancy, lovke pa ga prepodijo s sulicami. Lyonel je postal otožen in vzdihuje za svojo Marto (arija: »Oh, lepo zrlo njo moje srečno oko!«). Ona sama pa išče v svoji notranji razdvojenosti samote in sreča Lyonela, ki je presrečen, da jo je spet našel. Sedaj jo ne pusti več, da bi šla od njega. Tudi lady ljubi Lyonela, vendar mu skriva svojo ljubezen, ker je njih stanovska razlika prevelika in pokliče lovsko družbo. Lyonel pripoveduje, da je prišla ta dama v njegovo hišo kot služkinja, toda nihče mu tega ne verjame. V zapor bi moral, da bi se pa ubranil sramote, izroči Plumkettu prstan, ki naj ga pokaže kraljici, da ga reši in oprosti. 4. dejanje: Pri Plumkettovih. Lady se odloči s skesanim srcem priznati svojemu dragemu ljubezen, da bi ga ozdravila otožja in ge z njim pobotala. Ona sama je nesla kraljici i>rstan in mu razodene, da je bil njegov oče po krivem izgnan grof Derby. Lady mu ponudi svojo roko, Lvonel pa jo dolži 3 hinavščine in je hladen za vse ljubeznive besede. Obupana, da jo je Lyonel zavrnil, sklene zadnji poizkus in napravi načrt, pri katerem naj ji pomagata Nancy in Plumkett, ki sta se že našla in sporazumela v vseh ljubezenskih vprašanjih. Sprememba. Pred Plumkettovo hišo je postavljen sejem, podoben onemu v Richmondu. Najemniki so sosedje, lady in Nancy so spet preoblečene in čakajo med drugimi služkinjami. Tudi sodnik je tu. Plumkett, ki je pripeljal s seboj otožnega Lyonela, spet izbira med deklami. Vprašuje kaj znajo. Lady — sedaj spet Marta — se obrne k Lyonelu in poje: »Znam se odreči lepoti sveta ...« Vse življenje bo posvetila samo njemu. Lyonel se zbudi kakor iz težkega sna in je srečen. Plumkett najame Nancy tokrat za vse življenje, dobi pa od nje za aro malo zaušnico, ki sproži pri vseh navzočih smeh. Opera konča z refrenom pesmi o roži. Razno Gledališke predstave kot tonfilmi. V Moskvi se je sestal odbor, katerega člani so med drugimi Meyerhold, Stanislavski, Tairov, Eisenstein, Pudovkin in še drugi odrski in filmski umetniki. Ta odbor pripravlja najboljše ruske predstave, da jih potem verno filmski posname. Sodelovalo bo moskovsko Umetniško gledališče, Mayerholdovo in Tai-rovljevo komorno gledališče. Adolf Krossing, nekdanji tenor praškega Narodnega gledališča, je umrl koncem januar ja, tri tedne po .svojem 85. rojstnem dnevu. Za časa svojega 401etnega delovanja v Narodnem gledališču je ta najpopularnejši češki pevec pel okoli 200 vlog in je nastopil slioro 4000 krat. Posebno pomembno je dejstvo, v zgodovini gledališča pač edinstveno, da je Krossing pel vlogo Vaška v Smetanovi operi »Prodana nevesta« 600 krat in da je bil skozi 3 desetletja edini interpret te vloge na svojem odru. Prav posebna odlika nadarjenega Krossinga je bil njegov tenor-buffo; to je potrdil sam Smetana, ko je po prvem njegovem nastopu v vlogi Vaška rekel pred zbranimi pevci: »Sedaj sem končno vendar našel pravega Vaška.« Krossing je uveljavljal svoj veliki talent zlasti v Smetanovih operah. Pa tudi v operetah je žel zasluženo hvalo. Kot zadnji reprezentant stare operne garde je užival kot splošno priljubljena praška originalna osebnost — kljub letom čil in svež — svoj zasluženi pokoj. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI c AUDI J/Mo /lOlDČ* Ljubljana, Marijin trg ■ Tel. 3456 MA (SEJEM V ICHMONDU) Dirigent: dr. D. Švara. Romantifiio-koinična opera v 4 dejanjih Insce (I »h). Lady Harriet Durham, častna d8' Nancy, njena družica . . . Lord Tristan Mickleford, njen Lyonel....................... • plumkett, bogat zakupnik . Sodnik v Richmondu . . . Zakupniki in zakupnice, dekle Godi se v gradu Lady Harriet, Blagajna se odpre ob pol 20. Spisal W. Friedrich. Uglasbil Fr. v. Flotow. Delak. ®jice . btfc.' Režiser: C. Medvedova . . . I. Ribičeva ... F. Bernot-Golobova • • . D. Zupan • . . S. Banovec • • . J. Betetto • . . S. Magolič Wsko spremstvo kraljice, sluge ' °ndu in okolici za časa kraljice Ane. Parter: Sedeži 1. vrste II. - III. vrste . IV.-VI. . . VII.-IX. . . X. „ XI. Lola Lože v parterju „ I. red« 1-5 . 6-9 . . . . Din 18‘- 42- 3750 3350 29-50 2650 158-— 158 — 188 — Nej ■Ikon : I. II. III. I. II. Predpisana taksa za „T VSTOPNICE s* dobivalo w predprodaji pri gledall*kM»*^ Nadaljtii ložni * fcačetek ob 20. 22. Nrj0 r'du Din 27- 32-- 2650 21-50 1650 21-50 16-50 Je vraiiinana v cenah Galerija: Sedeži I. vrste „ II. , ul „ .. iv. .. V. Stojišže Dijaško stojišče Din 15 — 1250 12-50 ., 10-50 „ 10-50 4-50 . 7 50 O MElNL-ova KAVA M-?*o /toV1 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Bonboni, čokolade, bonbonijere, pecivo, sadni soki, marmelade ^ SUMI LJUBLJANA, GRADIŠČE 7-9 Tovarniška zaloga Vedno sveže blago Nizke cene