135. itevllka.
Trst, v sredo 18. junija 1902.
Tečaj XXVII
.,Zdt*oa<" Izh tis •■krat M Ih. razoi
pr »*vtko». ob 4. ari sv®čer.
Vanlaln nate: n mi o leto........SA taoa
cm pol leto .«••••..•11 •
c * četrt leta ........ C „
u «» »wtt S kroti ji iročnino plsčsv«ti naprej. M* ofbs bras piflotan« aaročnin« M aontt M osirs.	_
Fo bbakuuk v Trsta m prodajajo bo>
Ba ni« Številke po € stotink (8 nvc.»; !>m Trtto pa po 8 stotin k (4 nvč.)
Telefon itv. $71.
Edinost
Grlamlo političnega druitrm „Edinost" sa Primorsko.
T ctiiNtf |e
OflAM
M rafiaaajo po vrstah v petfta. Za več-krstno luofllo s primernim popur.tom Poslana, osmrtnice in javne »hvalo domaČi Ofiasi Itd. se računajo po pogodb«
▼si dopisi naj se pošiljajo nredallUn Msfraakovani dopisi se ns sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-}sma npr ara Ilir«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredalilve la tiskarna se aakajata v
■lici Oarintia Itv. 13. Cpravalitv«, !■ sprejemanje InsernUv v ulici Molia plecolo itv. 3, II. nadntr.
bdt)atolj in odgovorni oradnik Fran Sodn 1 k.
laorcija lista „Edinost,, v Trt t
Hrvatska politika.
m.
Kakor se vidi, eeza Hronovo politično vseDemško mišljenje mnogo dalje, nego nemška politika, ki se protivi samo političnemu preporodu hrvatskega naroda v okvira hrvatskega državnega prava. Hronova politika sera tudi dalje, nego avstrijski katolicizem in obsojuje vsled tega naravnost katoliško propagando v Bosni in Hercegovini in v obče med Slovani. Tudi jej ne pripisuje toliko sile, da bi premagala pravoslavje na bližnjem vstoku, pač pa prorokuje nevarnost, ki bi utegnila škodovati avstro ogrskim interesom.
Dalekovidni ali vsaj dalekogledajoči Vse-nemec se za ohranjenje pravoslavja ne vnemlje iz ljubezni do Srbov, temveč iz t a k t i č -n i h vzrokov, odgovarjajočih pangermanskim interesom.
Za zapaino kulturo daje dandanes Vse-nemec več moči posvetnim, v prvi vrsti učnim ustrojem in zavodom, nego pa verskemu, tu katoliškemu uplivu.
Vsenemec misli, da je političen preobrat zavisen od inteligencije, in to je seveda bolj ali manje pravilno; a ta inteligencija je danes na zapadu verski bolj ali manje indiferentna, v tem ko pravoslavje še vedno • vpliva toliko na narode, da ostaje tudi inteligencija pod vplivom tega veroizpovedenja.
S tem je izrečeno tudi menenje o na-obraženem svetu zapadnih, nepravoslavn h Slovanov. Po tej sodbi se hot<; ali nehotč gibljejo zapadni slovanski naobraženci v smislu in bolj ali manj v soglasju zapadne kulture, bodisi v protestantski, ali katoliški obliki.
S »dba poštenega, odkritega Vsenemca daje m sliti inteligenciji zapadnih Slovanov, ista jim kaže naravnost, v kakem okviru ona suče zipadne Slovane, in kam privede inteligencija pravoslavnih Slovanov te narode, ako bo, oborožena z zapadno kulturo, s'epo uničevala stare tradicije ter jednako slepo zasajala sadove romansko - germanske kulture.
Vidi se, kako težavne naloge ima na-obraženi del zapadnih, a tudi vstočnib slovanskih narodov, in tu najbolj balkanskih, na katere se spravlja pangermanska politika po različnih poteh. Zapadni naobraženi Slovani imajo dolžnost presojat:, koliko naj njih narodi izbacnejo iz svojega ustrojstva, katero jim je Zapad tekom tisoč in še več let razdejal in w svoje vsilil. Naobraženci pravo-
PODLISTEK.
MELITA.
25
Povest iz nase čfpisal Josip Etstm Tomi« ; prevedel Radi.
Prvi del.
III.
Gospe so §e lotile takoj dela. . Zaoje je prinesla gozdarica svežega ovčjega mleka, katero so one slastno izpile mej tem, ko se je kuhal čaj. Sedaj so prišli gospodje na vrsto, kateri so stoje vzeli vc-se čaj z nekoliko 6andwichev, a zate ju so odrinili vsi. Spodaj so že čakali lovci, noseči s seboj svoje in puške svojih gospodarjev, in lahke fasil plume (lahke lovske puške za ženske) za tri gospe. Istrski psi grofa Janka in drugi lovski psi, katere so lovci držali na vrveh, so cvilili in lajali s zamorjenim glasom v znak radosti, ker jih vodijo na njihovo naj-milejšo zabavo. Grof Janko je poslal lovce s psi v dolino k potoku Kraljevcu, kjer so se imeli sniti gonjači.
Naposled je odrinila mala vrata. Vaa priroda se je že zbudila. Lahek vetrič je veselo pihljal med še zelenimi vejami starih
slavnih in ▼ obče vstočnih, i zlasti Jugoslovanov so t tem pogleda na boljem. Njim preti le nevarnost is poslednje in nadaljnje nove in najnovejše dobe, da ne uničijo mnogo tega, kar je dobrega v starinah ia življenju teh narodov, in da ne zamude premišljevati, ali bi se ne dalo primerno preuatrojevati na podstavi starega, podedovanega.
Da oaeenimo samo jeden izgled, ki velja za Jugoslovane bolj ali manje. Gospodarski ustroj »zadruge« se odpravlja na Hrvatskem in med Srbi, a ni še uničen. Analogno je v Busiji z »mirom«, »obči no«; in ravno ssdsj je seljaška občina v Rusiji na dnevnem redu. Kako rediti to vprašanje v smislu modernih potreb, a vendar z ohranjanjem bistvene misli, ki je veke in veke vzdrževala take narodne zasnove v Slovanstvu? Mi smo se tega vprašanja dotaknili le radi tega, da bi inteligencija zapadnih in vstoč-nih Slovanov uvsževala po primernosti, kake velikanske napore mišljenja zahtevati od nje sedanjost in bliža bodočnost! Zapad dere naprej, in mnogo je zavisno od tega, kako se postavi inteligencija zapadnih in vstočnih Slovanov ?! In to se dostaja tudi Hrvatov, o katerih in proti katerim dela danes račune več neslovanskih činitelje v, negu gledć na druge slovanske narode.
Tpsilon*
Italijanska zavijanja ia Dunaju ia resnica t Prionl
VII.
Prav za prav bi bili že pri kraju s svojim obračunom z gospodom drom. Matejem Bartolijem. Zahteve g. Birtolija so v nasprotju: a) z zakoni, b) s posledicam', ki sta jih prinesla konstitucijonelno življenje in probuja narodov do samozavesti, c) se sedanjo moderno dobo, d) z modernim demokratičnim principom jednakosti lj udij in narodov, e) s praktičnimi potrebami državljanov. Is kratka torej : kar zahteva gospod £ irtoli, je bilo možno nekdaj, ko je gospodovala oligarhija in je narod le služil, a ni možno več sedaj, ko narodi nočejo biti več sužaji, marveč reklamirajo svoja materijalna in etična prava.
Dokazali smo, da pretenzije g. rovinj-skega doktorja znači jo atentat ne Wna zakone, na princip pravičnosti, ampak tudi na zdravi človeški razum. Ta obračun bi lahko torej
bukev in mladih smrek. Pevk ni bilo slišati, a temveč se je slišalo cvrčenje brinjevk, | žvižganje kosov in vriskanje jastrebov in orlov, katero so se žeini plena vzdigovali kviško, ali preletavali z enega planinskega grebena na drugi. Tu pa tam je moglo vešče uho razločevati, kako je črna žolna močno tolkla po deblu, iščoča hrane pod lubadom, in kako kriče šoje, katerih je bilo te jeseni neobično mnogo po gorah, kamor sta jih privabila kostanj in bukev, katera je letos obilno obrodila. Slemeni in ostali viši gorski vrhovi so bili obsevani s svitom, a srak je bil nenavadno čist in prozoren. Iz dolin so se vzdigovali megleni kupi, a tudi ostalo podgorje je bilo aastrto z meglo. Tem lepši bo pogled na višine, do katerih megla ne seza. Dospevši do piramide, so obstali.
»Torej, naprej!« je rekla Melita gospodom, a njenemu pozivu se je odaval le baron Zdenko, kateri se je začel takoj prvi vspe-njati po stopnicah, a za njim gospe. Grofa Orfeo in Janko sta oitala spodaj. Ta se je bal omotice, a grof Orfeo si je domišljal, da je od včerajšnega bivanj)« na piramidi dobil trganje ▼ spodnej čeljusti; radi tega je raje ostal spodaj. Došli so ravno o pravem časa.
zaključili. No, da bodo videli čitatelji, s kako muko in kako nisko se je g. Bartoli lovil — v pravem pomena besede: lovil — sa argumenti, a katerimi bi podprl svoje trditve in svoje zahteve, hočemo navesti tu še par konkretnih isgledov.
Gospod dr. Bartoli pravi, da je to nezaslišano, da so sodni uradniki siljeni učiti se več jesikov, ker temu da je posledica ta, da je navadno imenovan slovenski kompetent. Ali gospod doktor! Če je res tako, da se zahteva znanje jezikov in da je radi tega navadno imenovan Slovan, potem jje to ne-varljivo znamenje, da je dotični kompetent res usposobljen jezikovno, daje torej vešč potrebnim de-želnitnjezikom! Meni pa-li, gosp. dr. Bartoli, da je ta slovenski človek že na svet prišel z znanjem jezikov ?! Ali meni, da se mu ni trebslo mučiti v to, da si je pridobil tako znanje ?! Če pa jemljejo to muko na-se slovenski kompetentje, naj jo jemljejo j t u d i italijanski! Če se to zahteva tudi od teh poslednjih, ni torej to nikakov i protekcijonizem Slovanom v prilog, ampak postulat pravičnosti, modernega principa jed-; na kosti !!
G. dr. Bartoli je menil, da vsled tega, da so italijanski sodni uradniki siljeni učiti se jezikov, trpi njihovo strokovno znanje, da se niža njihov intelektuvelni nivo. Radi mučenja z učenjem jezikov da morajo sodni uradniki zanemarjati juridiške discipline. — Mesto da bi se bavili s proučevanjem zakonov, da morajo imeti v roki gramatiko. Radi tega da ne umejo vršiti zakonov in zahajajo v zmote, zbok Česar da trpi ugled sodnega stanu.
Šjor no, gospod dr. Bartoli ! Temu ni ; tako. Če je takih italijanskih sodnih uradnikov, kakor jih je opisal dr. Bartoli, ki niso v čast sodnemu stanu, ni vzrok temu v uče-| nju jezikov, ampak zopet v dejstvu, da so italijanski dijaki običajno prelahkomiŠljeni in | prekomodni, da bi resno razmišljali o tem, : česa jim bo trebalo v poznejem praktičnem { življenju : v izvrševanju poklica, kateremu se | hočejo posvetiti. Čujte, gosp. Bartoli : slovenski aspirantje so v hipu, ko so zapričeli sodno prakso, že usposoljeni jezikovno. Oni so gledali, da so seže za dobe šolskega naobraževanja priučili potrebnim jezikom! Če se torej italijanski uradniki res morajo po-zoeje mučiti, niso temu krive zahteve, ki jih jim stavljajo vsakdanje praktične potrebe,
Ves solnčni krog se je pokazal na iztočnej strani, kakor da bi gorela vsa v plamenu. Ali svetlo solnce ni moglo že obsevati nižin, ki so bile zastrte z gosto jesensko meglo. Tudi Posavska ravnina in valovita zagorska pokrajina je bila pokrita z neprozorno sivo meglo, ki se je neprestano sukala, mešala in vzdigovala kakor v kakem ogromnem praterju.
No, tim veči užitek ao imeli gledalci, obrnivši pogled na sosedne in odaljene planine in njihove nebotične vrhove. Na vahodu so se videle dolge moslovaške gore in v daljini slavonaki Psunj. Blizu Slemena so se vzdigovali Veternica, Oki<5 in starec Klek, a daleč tam na štajerekej meji šiljasti Donati, a še bolj daleč tam na zapadnem ozadju se je belil stari, veličastni Triglav.
Gospe so se čudile divnim prirodnim prizorom in vsak hip so našle ksj novega, lepega in navdnšljivega. Nekoliko malomar-nejše se je vedel grof Zdenko, ki je (s svojim kukalom motril vse planine in vrhove, kar jih je mogel zapaziti ob onem dnevnem Času. Tedaj se je naslonil na piramidno ogrado in obrnil pogled na brdo sv. Jakoba, vse obsevano s solnčno svitlobo. Tu je ne-
ampak so krivi sami, ker so bili poprej, o pravem času, prelahkomiŠljeni ali preleni, da bi bili mislili na to, kaj bo od njih zahteval poklic bodočnosti!
Tako je, gospod doktor! Sicer pa tudi ni res, da bi uradnik — ako je le količkaj marljiv in vesten radi tega, ker se uči kakega jezika, moral zanemarjati svojo strokovno izobraževanje. Mi poznamo na eni strani sodnih uradnikov, ki so se še le kakor taki učili jezikom, a so vendar ostali izborni juristi, na višini svoje naloge, in se spopolnju-jejo dan na dan; na drugi strani pa vemo, da često ravno taki uradniki, ki se v svojem življenju niso nikdar mučili z učenjem slovanskih jezikov in morda tudi v nemščini ne bi mogli spisati korektno niti enega stavka, ki so torej imeli Časa v preobilici za strokovno izobraževanje in studiranje zakonov — da ravno taki uradniki, pravimo, često tudi kakor juristi niso na najboljem glasu ! Je pač tako: v komur je Živa zavest o nalogah in dolžnostih svojega poklica, ta gleda, da zadošča svojim dolžnostim na vseh straneh ; v komur je pa ni te zavesti, je pa ni — ni tu ni tam !
G. dr. Matej Bartoli pravi, da vsled zmot, ki jih zagrešajo strokovno premalo iz-vežbani sodniki, trpe državljani škodo. Dobro ! Izborno! Ali dragec je pozabil, da državljan slovenske narodnosti je tudi — državljan, kateremu ni ravno prijetno, ako trpi škodo. A propos! Ravno pravo mesto je tu, da zabeležimo kako se je dr. Matej Bartoli sem vjel v tisto mrežo, katero je plel Rekel je namreč, da oni, ki so poklicani soditi, morajo poznati vse nijanse, vse tajnosti jezika, v katerem se razpravlja, ker mnogokrat da ena sama perijoda, ena fraza, ali celo ena beseda daje vsej stvari drugačen pomen!
Bravo! Bravissimo! Saj to je ravno, dragi g. Bartoli ! Je-li pa to argument v podkrepljenje vašega zgražanja na tem, da se uradniki morajo učiti jezika naroda ?! Ali ni gospod doktor dokazal s tem nasprotno od tega, kar je hotel dokazati ?! Ne vemo; morda bo hotel dr. Bartoli trditi, da na bo-diŠčih v Primorju ni slovenskih strank. Ali to ne spreminja nič na dejstvu, da je takih strank !! In če jih je, morajo sodniki — v zmislu izreka istega Bartolija — poznati jezik teh strank, in to ne le površno, ampak tudi vse tajnosti in nijanse njegove, ker sicer bi jih mogla le ena sama fraza, ena beseda
kaj zapazil, kar je obrnilo na-se njegovo pozornost. Zapazil je bel robec, s katerim je nekdo mahal proti piramidi. Pogledal je še bolje in ni se motil. Nedvomno je to signal, katerega jim dajejo lovci, ki so odrinili zjutraj iz Šestina in prišli pred njimi na dogovorjeno mesto.
»Čas je, da gremo!« je rekel baron gospem. »Evo, z dogovorjenega mesta nas že kličejo«. Baron je pokazal z roko proti sv. Jakobu. »Vidite-li signal?«
»Pojdimo, pojdimo!« je spregovorila prva Ela, katera je kakor cyklistinja mnogo držala na točnost.
Melita je pogledala še enkrat na dobro jej znani hrib Donati, na katerega ^e je pred dvemi leti vspenjala z Elo.
Zadnja je odšla s piramide glav&rica. »Divno, divno !« je govorila vsa navdušena. »Kakor na Kahlenbergu, celo še lepše!«
Za pol ure hitre hoje 90 dospeli zagorski izletniki do lovskega shajališča na grebenu pod sv. Jakobom. Tu so bili že vsi ostali okoli grofa gospodarja.
»Mi se moramo takoj razvrstiti !« je rekel grof prihajajočim. »Vse je že davno urejeno«.	(Pride se.)
zavesti v krivično sodbo! In — državljan bi trpel škodo ! Kaj ne, gospod Bartoli !!
G. Bartoli je rekel ceI6, da ubogi Italijani niti mest dijuraistov ne morejo dobiti. Takov spopad z resnico je pa že prene turen, da bi sploh odgovarjali nanj. lato tako je bil reven g. Bartoli s povdarjanjem, da Italijani plačujejo dve tretjini davkov. S konkretnimi številkami ne moremo odgovaijati, ker jih nimamo pri rokah. In nam tudi ne treba, ker lahko odgovorimo: glavni davek so posredoji, indirektni davki. Teh plačujejo pa največ oni, katerih j« več! V Primorju smo pa mi Slovani v veČini.
Še eno za danes. Gospod dr. Bartoli je menil, da je italijanski razpravni jezik neizogibno potreben zato, ker slovenski kmet ne umeje slovenskega razpravnega jezika! Torej meni g. Bartoli, da stranka mora popolnoma u meti razpravni jezik! Je-li pa z zatrditvijo, da slovenski kmet ne umeje slovenskega razpravnega jezika — Česar pa ne pripozna-vamo, ker ni res — dokazano, da umeje italijanski razpavni jezik? — Ubogi Bartoli ! Fakt je marveč ta, da smo doživeli v zadnjih časih na znamenitih razpravah v Italiji, da Italijani niso umeli italijanskega razprav-negajezika in da so morali sodniki poklieati tolmača!
Ubogi Bartoli! Kako je svoje lastne trditve in pretenzije z lastnimi utemeljevanji dovajal — ad absurd u m.
Prihodnjič zaključimo s kričečim izgledom, s koliko drznosti in mal<» resnosti in doslednosti opravljajo svoj posel gospoda italijanski poslanci iz Primoija.
Politični pregled.
V Trsta, 17. junija 1902. Sklic&nje deželnih zborov. Današnja »Wr. Ztg.« objavlja cesarski patent, s katerim se sklicujejo v zasedanje razni deželni zbori in sicer dalmatinski na dan 23., tirolski na dan 2;>., vsi ostali pa na dan 21. t. m.
Med slednjimi — ki se sestanejo dne 21. t. m. — je tudi deželni zbor istrski, kateri je zopet sklican v Koper. S cesarskim odlokom od dne 6. t. m. je imenovan deželnim glavarjem za Istro zopet dr. Matej C a m p i t e 1 1 i, podpredsednikom deželnega zbora pa dr. Andrej S t s n g e r.
Državni zbor. (Zbornica poslancev.) — Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.
Poročevalec manjšine, p">sL H v b e š, je trdil, da bo davek na vozne listke veliko breme za revnejše ljudstvo in je menil, da bo vlada dohodke novega davka gotovo porabljala v vojaške namene.
Poslanec D o b e r n i g je predlagal, naj bi na železnicah prve vrste znašal davek na vozne listke 146°/0 za prvi razred, 12°/0 za drugi in 10°/0 za tretji.
Finančni minister B o h m - B a w e r k je pobijal izvajanja raznih predgevornikov. Dejal je, da je povišanje davka na akcije nemogoče, ker so iste že sedaj ogromno ob-dačene. Pobijal je nadalje predlog, naj bi se odpravili vsi sedanji direktni in indirektni davki ter se nadomestili jedino s progresivnim dohodninskim davkom, ker da bi se na ta način morali konfiscirati skoraj vsi dohodki. Protivi! se je tudi vsem predlogom glede sprememb zakonskega načrta o davku na vozne listke in priporočal zbornici, da vsprejme ta načrt neizpremenjeno, tako, kakor ga predlaga odsek.
Železniški minister W i 11 e k je izjavil, da nima nič proti predlogu, naj bi se potujočim delavcem dovoljevale olajšave, pač pa je pobijal predlog, naj bi se trgovski potovale! oprostili davka na vozne listke, ker da bodo ta davek itak morali plačevati njih principali. Istotako se je minister izjavil tudi proti preJlogu, naj bi se ubogim dijakom dovoljevale olajšave, in sicer je bil proti radi tega, ker je težko razločevati med revnimi in bogatimi dijaki.
Zbornica je na to vsprejela ta zakonski načrt v vseh treh čitanjih ter je odklonila vse one spremembe, katerim je nasprotovala vlada.
Vsprejeti pa so bili predlogi poslancev Grcssa, Kathreina in No\vaka, vsled katerih bo novi zakon o davku na vozne listke moral stopiti v veljavo istočasno z zakoni u od -pravi mitnic, o odpisovanju zemljiškega davka in o povišanju mirovin.
Koncem so posl. K 1 o f a č, K r e m p a in tov. predložili interpelacijo radi govora
grofa Bulovva v pruski gospodski zbornici tekom razprava o zakonskem načrtu za po-nemčevanje Poznanjske. Interpelacija pravi, da je Bulow v onem svojem govoru vspod-bnjal avstrijske Nemee na boj proti Slova* noa. Avstrijski državniki da ne bi smeli poaabljati, da Avstrija ni nemika država, marveč zveza posamičnih držav raaliČne narodnosti. Interpelacija povprašuje, da-li dr. Koerber pripoenava to zgodovinsko dejstvo ie da-li ja pripravljen isto javno zastopati kakor odgovor na izvajanja grofa Bulowa.
Posl. Schoaerer in tov. so vprašali ministerskega predsednika, da-li dr. Rezek zopet zasede svoj prostor kakor češki miaister-rojsk brez portfelja.
Posl. Jaworski je vprašal polje« deljskega ministra, da-li je v stanu podati poročilo o vspehu preiskave glede katastrofe v borvslavvskih rudnikih ?
Posl. K 1 o f a č je zahteval, naj vlada od pomore pomanjkanju dela v Pragi in v okolici.
Posl. Antooelli je interpeliral ministerskega predsednika radi regulacije vodovja na meji med Goriško deželo in Italijo.
Posl. K 1 o f a č je na to opozarjal zborničnega predsednika na svojo, v i ste j seji predloženo interpelacijo radi govora nemškega kancelarja grofa Bulo\va v pruski goepod-
rajha doli a besedo in evenkom v Avstriji neti pa nger manska agitacija, izpodkopujoča fundamente monarhije, če pruski emtserji križem po avstrijskih krajih propovedujejo vsenemško evengelja — je to seveda korektno in nobena berolinska »Pošta« ne vidi v tem kTšenja dolžne lojalnosti. Će pa kakov avstrijski Poljak ne more zatajevati, kako mu krvavi srce, ko gleda mučeništvo svojega krvnega brata v Prusiji — a potem nam kriče, da se nimamo u tika ti v notranje pruske stvari. Kako že pravi neki madjarsk: list ?! Tako približno pravimo tudi mi : dolžnost korektnega vedenja ni ustvarjena samo za avstrijske Poljake nasproti Nemčiji, ampak tudi za kronane glave v Berolinu in nemško javnost sploh nasproti državi naši z nje večino slovanskega prebiva lslva. Će se avstrijski Slovani ne smejo umešavati v notranje pruske stvari, tudi krslj pruski ne sme ha-ranguirsti Nemcev »onkraj mej države«, kakor je storil v Marienburgu, torej tudi avstrijskih Nemcev proti avstrijskim Slovanom. Ker pa je vendar storil, je bila to nekorektnost, dočim je na strani avstrijskih Siovanov le najnaravneji odpor.
■adjariki lieti o nastopu posl. Klofe&e. proti nemikeuu cesarja. Kar je ofieijelnega in oficijoznega v Madjarili je, seveda, po svoji dolžnosti prelivalo cele škafe zgražanja radi »surovega« nastopa poslanca
ski zbornici. Gogornik je nadaljeval: Grof Klofača proti nemškemu cesarju. Istotako je
Bulow je rekel med drugim, da nemški državi pripada naloga, da povsod i podpira ger-manizem. Te besede so poziv, ki gre preko mej nemškega cesarstva, ki se obrača do avstrijskih Nemcev in dokazuje, da je tudi nemški kancelar dvignil vsenemško zastavo. Ministerski predsednik se je na način, ki kaj dobro označa avstrijske parlamentarne odno-saje, branil odgovoriti na mojo interpelacijo glede govora cesarja Viljei*na v Marienburgu.
Ako sem v dotični interpelaciji rabil
umevno ob sebi. da vse, kar je v Nemčiji ofieijelnega in oficijoznega, brižno ponatiskuje tisto zaukazano zgražanje madjarskih tovarišev, kar naj služi cesarskemu govorniku in vsej hakatistiški javnosti v Nemčiji v dokaz, da ga še ni bilo bolj grdega nastopa, nego je bil nastop Klofačev, in da ga ni bilo še moralno bolj opravičenega, plemenitega početja, nego je bil govor v Marienburgu o postopanju Nemčije nasproti Poljakom !
Priznati pa treba, da ono novinstvo v
ojstre izraze, bil sem opravičen po dejstvu, da Madjarih, ki ni prisiljeno pisati, kar hočejo je kronani Marienburški govornik zadal se drugi, po velikem delu veliko objektivneje svojimi besedami slovanskim narodom plusko j in pravičneje sodi o teh dogodkih. O izjavah v polni obraz. Da ne škandalriram diploma-v glasilu Košutove frakcije, »Fuggetlen Matov, hočem si za takrat natakniti rokavice; gyarorszag«, smo že sporočili, kako je pov-in radi tega prosim predsednika, naj mini- darjalo, da moč avstrijske države je jedino sterskega predsednika opozori na mojo in ter- še v Slovanih. »Pesti Naplo« se sicer obrača pelaeijo in naj ga vpraša, ako bi bil pri proti obliki obrambe Klofačeve, potem pa volji odgovoriti mi jutri, da se bo prebival- meni: »Cesar Viljelm obiČuie, kakor znano, stvo moglo prepričati, da avstrijska vlada i v svojih govorih — izlasti med j«djo nikakor ni pri volji delati »pour le roi de i n pojedi — streljati preko cilja in to Prusse« (za pruskega kralja). (Burno odo- se mu je zgodilo tudi v Marienburgu, ko je bravanje od strani čeških radikalcev). Pred- i njegovim ustnicam všlo nekaj besed, ki ne sednik je obljubil, da ministerskega predsed- spadajo v usta kronanega glavarja. Sicer pa nika obvesti o vsebini Klofačeve interpe- je tudi prišel v navskrižje z zgodovinsko re
lacije.
O pološajn. Na vprašanje, da-li mini-
snico, kajti od njega proslavljeni nemški vi-težki red, ni zaslužil v vsakem pogledu take
ster Rezek ostane pri vloženi demisiji, ali pa slave. Ni se toroj čuditi, ako so avstrijski
umakne isto — še vedno ne ve nikdo od-
Slovani reagirali na Marienburški govor ; in
govora. V avdijenciji pred cesarjam še nt bil. ** j«	Klofa« držal v danih mejah
Mudil seje sicer na Dunaju, ali povrnil se je zopet | <*» i« ^»v« cesarjeve mirno in dostojan-v Kaltenleutgeben. Jedni govore, da dr. Rezek |«tveno vzel pod nož, bi se bilo lahko zgo-
ostane češki minister-rojak, drugi, da ne ostane, tretji, da krona nikakor ne vsprejme demisije. Ministerski predsednik dr. Korber in načelnik mladočeškega kluba, dr. Pac£k, da se trudita, da bi pregovorila ministra, naj umakne demisijo.
Iz brzojavnega poročila, ki je prinaša »Politik« — kakor pravi — od avtoritativne strani, pa je posneti, da je možno eno in drugo, ker konečna rešitev da je odvisna od tega, da-li pride do potrebnega pojašnjenja med ministrom in češkim klubom. Poročevalec »Politike« se nadeja, da plenarna seja mladočeškega kluba poskrbi za potrebno korekturo. Slednjič bodi zabeležena še vest v »Narodnih listih«, da odločitev o prošnji dra. Rezeka zt odpuščenje pride še le po odloženju parlamectariškega zasedanja.
Vsakako pa je to veliko in vsestransko zanimanje za usodo češkega ministra-rojaka nov dokaz o važnosti naroda češkega za državo ! ! Časi bagatelizira n j a in eenenih kosmatih dovtipov na račun Čehov so minoli !
ToneereCene obramba. Berolinska »Post« &e silno zaganja v Čehe in Poljake. Izlasti pa v te poslednje. Odreka jim celo lojaluost do avstrijske države, ker sicer da ne bi se u tikal i v čisto pruske notranje zadeve. Tako daleč da še ni s Prusijo, da bi morala svoje postopanje uravnavati po željah gospodov iz Galicije.
Ali jih vidite isto gospod« Tevtone, ki is polnih čaš pijejo šumeče vino mojstrovanja avstrijske države tudi v Čisto notranjih stvareh — ali jih vidite, kako poštenim avstrijskim podanikom propovedujejo vodo ne-utikanja v notranje praske stvari. Če se ta
dilo, da bi bil poslanec obležal zgoraj, cesar pa zdolaj.«
Glasilo sk'tpine Ugronovegraja Klofača, ali dostavlja vendar, da je bila brisača primerna lavoiru! Mejnarodna spodobnost ni ustvarjena le za ljudstvo. Resnica da je, da je cesar Viljelm sam trosil seme za Klofačevo nepristojnost. Kdor razpolaga z oblastjo imperatorja, naj širokoustenje prepušča navadnim smrtnikom. Kdor razpolaga s strelami, naj svojih nazorov.ne osvetljuje s slabo dišečimi žveplenkami!
Tržaške vesti.
In zopet 4r. Lavrinsieh. Že večkrat smo se morali bavati s tem čudnim zdravnikom, katerega je slavna tržaška kamora poslala ravno v Skedenj, kakor da bi hotela imeti Skedenjce za norca, ker so bili o zadnjih volitvah v mestni svet tako nepremišljeni, da so izvolili kandidata iste laške ka-more, ozkohlačnega Banellija. Znani slučaj Oblakov pa je bil tako nezaslišan, da se je Lavrinsichu že močno majalo stališče in so Škedenjei upravičeno upali, da jih Bog reši tega zdravnika. No, kljubu vsemu pa je Lavrinsieh vse jedno ostal v Škednji, ker ima menda vendar preobilo zaslug za ka-moro. Vsaj toliko pa je bilo pričakovati, da ga ta dogodek spametuje in da ho v pr h od-nje bolj človekoljubno postopal z bolniki. Motili smo se tudi v tem. O dr. Lavrinsichu res ni bilo že več časa slišati nikake pritožbe, a mož je sedsj menda že pozabil na prestalo nevarnost in je začel zopet uganjati svoje brutalnosti. Danes zjutraj je došel v
naše uredništvo neki delavec iz Skednja, ki se je pritoževal radi postopanja dr. Lavrin-sineha. Ta delavec je predvčerajšnjim ob 2. uri pop. nujno pozval zdravnika, da pride k postelji njegove na smrt bolane žene.
Zdravnik pa se radi tega nujnega poziva ni preveč vznemirjal in je prišel k bolnici z vso komodnostjo komaj ob T. uri zvečer!! Ko mu je mož očital to zakasnitev, je zdravnik odgovoril osorno, da je to njegova stvar in da on lahko pride, ali ne pride, kakor se mu zljubi. To je moža še bolj raz-dražilo in je zdravnika še ostreje napadel. Dr. Lavrinsieh je na to dvignil dežnik in zamahnil ž njim proti možu, kateri pa je še pravočasno pograbil za dežnik in ga izdrl zdravniku iz rok. Zdravnik je na to pobegnil iz hiše in tekel naravnost na inšpektorat, kamor je prišel za njim tudi omenjeni delavec ter tam pojasnil vao stvar. Ubogo bo-lano ženo pa so komaj ob 10. uri in pol po noči mogli prenesti v bolnišnico. A to še ni bilo dovolj dr. Lavrinsichu; marveč se je pozneje zopet povrnil na policijo in zahteval, da Be moža aretira, ker da se on (zdravnik) ne upa na ulico! Ia danes zjutraj so res na vse zgodaj prišli redarji na stanovanje do-tičnega moža ter ga odvedli v zapor, kjer so ga pa že ob 10. uri izpustili zopet na svobodo.
Tako torej ! Ta prosluli dr. Lavrinsieh ne le da zanemarja svoje dolžnosti in s tem spravlja v nevarnost življenje bolnikov, temveč s takim postopanjem naravnost izzivlje ljudi v kažnjiva dejanja.
Ako že hoče laška kamora na vsak način imeti v Skednji svojega plačanega agenta, naj ga ima v božjem imenu, ali tamošnji davkoplačevalci smejo popolnoma upravičeno zahtevati, da dobijo poleg tega agenta tudi resničnega zdravnika, ki bo vestno izvrševal svojo službo. Skedenj^ki volilci pa so se iz teh in jednakih slučajev lahko prepričali, koliko smejo zidati na obljube kakih Ba-nelli-jev.
In zopet šole! Denimo, da je na šolali v Bazovici, v Trebčah, na Opčinah, na Prošeku, v Križu, v Skednju, na Katinari, pri , sv. Ivanu, v Rojanu in v Barkovljah na vsaki po 150 slovenskih otrok (a jih je veliko več), znašalo bi število slovenskih otrok 1500. To je gotovo najmanjše število, ki si je moremo misliti.
Najnižje število slov. šolskih otrok bi b;lo torej v tržaški okolici 1500.
Slovenskih otiok bi bilo torej 1400 v ; Trstu in 1500 v okolici.
Za 496 nemških otrok vzdržuje država nemško gimnazijo in nemško realko, za 2900 slovenskih otrok pa nič ! To smo računali Ie na debelo, računali smo najnižje število slovenskih otrok — a pridemo že z na tanj enei šimi številkami. Naših šolskih otrok v Trstu mora biti nad 4000 ! In prošnja za slovenske šole še spi na Dunaju !!
Lahi in Nemci skušajo nam potujčitl vsako leto nad 500 slovenskih otrok ! In kedo jim daje denar v to ? Mi sami, ga moramo dajati!!
Ako bi bila država naša nam tako naklonjena, kakor je Nemcem, katerim vzdržuje v Trstu 45 oddelkov ljudskih šol, vzdržavala bi Slovencem najmanj nad 100 oddelkov slovenskih ljudskih šol. In ob takih razmerah naj se Čutijo Slovenci srečne v tej državi, naj bodo navdušeni za to, da morejo živeti na tej zemlji, ko je vsa njih pravica v tem, da jih zatira vsakdo, kdor le more !
Zakaj se borimo tržaški Slovenci? Ni-li čudno to vprašanje ? Mi ee ne borimo za čisto nič druzega, nego da se izpolnujejo zakoni.]
Ni-li še čudnejšt naš odgovor? In vendar ni vsa naša borba nič druzega, borba proti krivici, borba, v kateri ne tevamo čisto nič druzega, nego da se zakoni.
»Pred Bogom smo vsi jednaki c, tako so nas učili že tedaj, ko smo bili še majhni. In ko sm*. nekoliko odrasli, izvedeli smo, da imamo v naši državi zakone in še celo »osnovne zakone«, med katerimi je tudi § 19, ki pravi, da smo vsi enakopravni, da imamo torej vsi državljani jednake pravice. In da se zckoni strogo izpolnjujejo, za to skrbi v državi toliko uradov, katerih uradniki dtrogo pazijo na to, da vsi podložniki izvršujejo vse zakone !
Poskusi kaj ukrasti, hitro te pograbijo ; razsajaj kaj po mestu, kar hitro si v luknji v imenu zakona. V imenu zakona bi morale torej oblasti strogo paziti, da vsakdo strago
nego zah-vrše
«
izvršuje zakona. V imenu zakona bi bilo, ako bi bili mi Slovenci jednakopravni ta v "Trstu z Lah:, oziroma Nemci. V imenu zakona bi moral naš jezik imeti povsod, na vseh uradih, jednako pravico z laškim, oziroma nemškim jezikom. V imenu zakona bi moralo biti nsšim otrokom na razpolago toliko šol, kolikor jim jih je potrebno in kakor jih imajo Lahi in Nec:ci, ko amo vendar po zakonu jednaki Lahom in Nem-
cem
In da se bo ta zakon nalanjčno izpolnjeval, za to bi morala skrbeti alavna poli-litična oblast z vsemi podrejenimi jej krogi! In ker se mi borimo prav za to, glede česar mora oblast paziti, da se izvršuje, podpirata bi nas morala v tej borbi z vsemi obstoječimi sredstvi, ki so jej na razpolago! A kaj vidimo! Tam, kjer bi nam morali dati slovenske šole, kakor jednakopravnim državljanom, pravijo nam : »To je težko vprašanje« — tako težko, da spi že 24 let!!
(Pojasnilo. V zadnji notici moji, priobčeni v včerajšnji številki, se je urinila mala pomota v številkah. Ako računamo 20°/0 slovenskih otrok od skupnega povprečnega števila šolskih otrok v mestnih ljudskih šolah, dobimo 1400 (in ne 1200). Ako pa računamo na podlagi zadnjih volitev 31°/0, pa dobimo "»170 (mesto 28<N>.) Pisec.)
kaj je na stvari ? Osebe, ki so se navadno izkazale kakor zanesljive, nam zatrjajo, da se je v mestni plinarni v nedeljo zvečer dogodil krvav pretep med dvema laškima podanikoma in jednim domačinom, slednji da je bil v tem pretepu smrtno ranjen in da so ga prenesli v mestno bolnišnico, kjer da je sicoSi umrl. Nadalje nam poročajo dot'č-niki, da sta bila ona dva laska podanika (oče in sin} aretirana, a da so očeta že izpustili iz zapora. Ker pa laški časopisi, ki so sicer vselej jako gostobesedni o takih dogodkih, do danes niso še ničesar 8|>oročili o tem dogodku in ker tudi na policiji nismo mogli dobiti nikakega pojasnila, smo radovedni : je-li in koliko je resnice na teh dogodkih ? Če ni nič na stvari, naj se dementiru. v določeni obliki ; v drugem slučaju pa ne bi mi hoteli, da stvar zaspi.
Postaja t Roeolu. Kakor znano so se Kocolčani jako intenzivno brigali za to, da bi se pro ektiraoo postajališče v Roeolu na novi železnici spremenilo v postajo za osebni in tovorni promet. Za ugodno rešitev tega vprašanja potegoval ee je največ zastopnik Roeolčanov v mestnem svetu tržaškem, g. dr. Otokar Rvbar. Kakor javlja oficijozni »Kisenbahnblatt« je železniško miniBterstvo sklenilo ugoditi tej upravičeni želji Rccol-čanov.
tast »Tržaškega Sokola«. V svojem poročilu o slavnosti v Riliembergu piše »Soča« med drugim :
»Prvenstvo na odru je pa odneslo »Pevsko in glasbeno društvo« iz Gorice, kakor so odnesli prvenstvo štiije telovadci »Tržaškega Sokola« v telovadbi na drogu in bradlji.
Telovadili so Sokoli iz Trsta (— štirje izvežbani starejši telovadci —) in iz Gorice (— šest, večinoma mlajših začetnikov —). Tržaški telovadci so dokazali zares mojster-sko dovršenost, skakoršno se naši mladi Sokoli v Gorici ne merijo. Zislugam priznanje I To dejstvo naj le vspodbudi naše vrle mlade telovadce ! — Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo vsaki vaji, vsakemu telovadcu.
—	Tudi vesela prikazen.«
Draibe premičnin. V četrtek, dne 18. jun. ob 10. uri predpoludns se bodo vsleć naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršila sledeče dražbe premičnin : ulica delle Ac«jue 11, bicikl; ul ca Amalia 5, kuhinjske omare; ulica Riborgo 19 in borzni trg, steklo in lončevina ; ulica Piccardi 1-1, hišna oprava; ulica Barriera vecchia 27, železna blagajna, oprema v zalogi in mani-fakturno blago; ulica dello Scoglio 787, h *na oprava; Kolonja 196, hišna oprava; ulica Alessandro Volta 3, hišna oprava.
Vremenski vestnlk. Včeraj ; toplom« r ob 7. uri zjutraj 17°.8 ob 2. uri popoln d nt 25°.0 C.f — Tlaaomer ob 7. uri zjutraj 758.4
—	Danes plima ob 6.36 predp. ia ob o Si pop.; oseka ob 0 06 predpoludne in ob —.— popoludne.
»Danica« s Kontovelja. Čisti dobiček je na-menjen otroškim vrtcem sv, Cirila in Meto-dija na Greti in v Rojanu.
Poziv. Podpisani vabi pevke in pevce, da se udeležujejo redno pevskih vaj, ker naše društvo nastopi dne 6. julija korporativno na veselici bratskega društva »Slava« pri sv. M. Magdaleni, a dne 20. julija priredi obletnico razvitja društvene zastave. Društvo vsprejema tudi nove pevske moči in sicer vsako sredo in petek zvečer in ob nedeljah popoludne od 3. do 5. ure.
ODBOB pevskega društva »Kolo«.
Za II. štrukljev semenj na veselici dražbe sv. Cirila li Melodija so doposlali sledeče:
Ga. Zinka dr. Ryh£reva knjigo »Popev-čice«, škatljo finega plemenskega papirja in ' 6 kron, ga. Kstarina Stoka 2 buteljki »raar-' sale«, g.ca Milči Mankoč »liro zbonbončki«, j ga. Penko 2 okvirja in konjiča, ga. Mozetič 2 punčiki, ga. Prašelj 2 pihal ki in več igrač, g. Ž-tko 3 K, g. N. N. 2 K. Ker se ni mogel udeležiti veselice, gosp. Janko Šumi 2 kroni.
Vstopnino so preplačali gg.: Ivanišev'ć 5 K, Bartelj 4 K, Bogdanov <5 3 K 60 st., Ivan 3 K, Kokalj in Turk po 2 K, rodoljub 1 K 20 st., dr. Gregorin in dr. Abram po 1 K 60 st, Purkart, ga. Elvira Rupel, ga. Zadnik, Zadravec po 1 K, župnik Kju-der 2 K, Zafred, Cergol po 1 K, Pa v lovi c 80 st., Muha, Skrinjar, Prašel, N. N., N. N., A. M. in Prelog po 60 st., gdč. Ana Godina, Bajt, Volarič, J ust Fonda, Čarga, Pavlovič, I. N, Anton Fnrlan po 40 st., Vouk, Mikelič, Nusdorfer, Brnčic, Nach-tigal, rodoljub, N. N. po 20 st., Lovrenc Štokelj 20 st., N. N., gospiea Modic tudi po 20 st.
Presrčna hvala vsem č. g. darovalcem in darovalkam, ki so pripomogli, da se je ponavljanje pokvarjene veselice završilo s tako lepim moralnim in materijalnim vspe-hom. Bog plati vrem !
Utemeljevanje g. Venturinija, zakaj kan- rovala, vsled česar bi navatala k~>lezija med
didira, pa je že vredno, da pride do znanja širšemu svetu, ialasti pa še slovenskemu uči-teljstvu — v inforasaeijo in iavajanje posledic !
Vesti iz Kranjske.
* Sokolska slavnost v Idriji. Z% sokolsko slavnost, ki jo priredi dne 20. julija »Sokol« v Idriji o priliki raavitja svojega prapora, določil se je naslednji vspored: Dne 19. julija ob 6. uri zvečer vsprejem gostov, ki se ob 2. uri popoludne pripeljejo s poštnima vlakoma v Logatec, ob 7. uri slavnostna predstava v c. kr. rudniškem gledališču, po pred stavi serenada in bakljada na Čast kumici, po serenadi komers v pivarni hotela pri »Črnem orlu«. Drugi dan, v nedeljo dne 20. julija, dopoludne ogled m sta in ob 11. uri in pol slovesno razvitje prapora pred mestno hišo, po razvitju obhod po mestu in delilo vanje dro štev, za tem banket v že omenjeni pivarni. Ob 2. uri in pol popoludne skušnja za proste
dolžnoetjo poslanca in vojaško dolžnostjo. — Govornik je vprašal predsednika, da-li misli posredovati pri ministru za deželno brambo, da poslanci ne bodo klicani na vaje, dokler zboruje parlament. Predsednik je obljubil, da to vprašanje priobči ministru.
Posl. S t e i n e r je prosil predsednika, naj posreduje, da gospodska zbornica ža v petkovi seji reši zakon . o trgovini na termine. Gospodska zbornica je dolžna varovati se pred sumom, da je pod velekapitalistiško-židovskim vpljivom. Predsednik je pripomnil, da je predsedstvo gospodske zbornice avtonomno ; vendar hoče ustreči želji poslanca Steinerja.
Posl. Albrecht je toži1, ker vlada ne odgovarja na razne interpelacije. Tožil je tudi radi tlačenja Nemcev v raznih okrajih Moravske. Na to je zbornica vsprejela petero zakonskih načrtov o prodajanju državne lasti, zakon o odpravi mitnic in od gospodske zbornice sklenjeno spremembo termina, kdaj stopi ta zakon v veljavo. Na to je zbornica rešila v nujni razpravi več stvari, ki se ti-
vaje, ob 3. uri in pol pa začetek javne telovadbe sokolskih društev, ki bo trajala do 5. j čej0 podpo'r bedo'trpečemu prebivalstvu ter 'ure. Po dovršeni telovadbi odkorakajo dru-1je odklonila nujnost predloga poslanca Klo-jštva skupno na veliko narodno veselico na fa6a radj i,]aženja brezposelnosti v Pragi in 1 »Zemljo«.	| okolici.
Za priglašene goste se preskrbe preno- j Seja traje dalje, čišča ii vozovi iz Logatca v Idrijo in nazaj. Spomin na pokojno cesarico Elizabeto. Bratskim sokolskim društvam se v kratkem I DUNAJ 18. (B.) Cesar se je odpeljal dopošlje načrt nastopa k prostim vajam, ki dane8 j^traj 8 bprem9tvora na Hochschnee-i i-	i- -i	r\ai	j berg, da obišče tam cerkvico cesarice Eli-
se bodo izvajale skupno. Odbor dela pred vsem na to, da bo javna telovadba najlepša in najzanimivejša točka te velike sokolske slavnosti. Na slavnost so se povabila vsa bratska jugoslovanska društva ter bratje Čehi in Poljaki. Soditi po velikih pripravah utegne
zabete.
Bolezen kralja saksonskega.
SYBILLENORT 18. (B.) Danes zjutraj izdano poročilo pravi: Včerajšnjemu dnevu, ki je minul brez bitstvenih motjenj, je sledila
Društvene vesti.
Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošek n je svojo veselico, določeno za 22. t. m., preložilo radi nekaterih zaprek na dan 29. t. m. — Na tej veselici bosti sodelovali iz prijaznosti pevski društvi »Zvon« z OpČin in
Vesti iz ostale Primorske.
X Italijanskih učiteljev v Istri — kolegijalnost In skromnost. V c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kopru je izpraznjeno mesto zastopnika učiteljev. To okolnost je uporabil začasni šolski upravitelj v Kopru, Domenieo Venturini, da je svoj.'m »predragim« in »spoštovanim kolegom in kolegi njam« (italijanskim, seveda) razposlal dve pismi — eno v aprilu, eno v maju —, v katerima priporoča za ispražnjeno mesto v c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kopru — samega sebe (!!!), zatrdivši jim, da pokaže »z dejstvi, da konferenca učiteljev koper-skega okraja ni zastonj položila vanj svojega zaupanja. Kajti, ker on biva v mestu, ne bi mogel nikdo bolje od njega in z večo skrbjo tolmačiti vaše (italijanskih učiteljev) želje v c. k. okrajnem šolskem svetu.«
To nas pušča hladne in prepuščamo drage volje gospodom italijanskim učiteljem in učiteljicam, naj le sami sodijo o gospoda Domenica Venturinija skromnosti !
Zanimlje pa nas utemeljevanje, zakaj mož daje na razpolago »svoje ubogo ime«, da-si »ne misli, da je najbolji od vseh« !
Domenieo Venturini poživlja namreč učitelje in učiteljiee, naj združijo svoje glasove za njegovo — skromno osebo zato, ker bi se sicer vsled nesporazumljenja med italijanskim učiteljstvom moglo dogoditi, da bi bil izbran kak Slovan, »kar bi nam gotovo ne slušilo na čast v pogledu etiško-narodne m«. Čast stanu da zahteva, »da se vsaj to pot vsi naši (italijanski) glasovi združijo okolo enega imena«. Zadnji čas da je, da se enkrat neha nesoglasje v nazorih in v simpatijah, katero nesoglasje ne dovaja do druzega, nego »da poraja zlobno zadovoljstvo Slovanov«. Italijani da morajo biti »svo boden narod Manzonijevih spominov!« »Dajmo torej — tako vsklika gospod Domenieo Venturini — Slovanom lep primer solidarnosti!«
G. Domenieo Venturini zaključuje avoje drugo pismo: »Globoka ljubezen pa, ki jo gojim v obče za didaktične stvari, o čemer sem dal ponovnih dokazov tudi potom novm, daje mi nade, da bo moj predlog počešče n s Vašim odobrenjem.«
Rekli smo Že, da nočemo soditi o skromnosti gospoda Domenieo Venturinija, s katero stavlja na razpolago svoje »ubogo ime«. Tudi nočemo prigovarjati tej samo-kandida-turi aami.
postati ta slavnost lepa manifestacija sloven- ■ nemimH no5. Kralj je milo spal. Tu pa tam skega sokolstva. Na zdar !	|je bilo BOpeilje otežkočeno. mrzlice ni bilo.
*	Koncesija za električno že eznieo.1 —-_
»\Viener Zeitung« objavlja razglas o podelitvi ! 50 000 kron znaša glavni dobitek lote-koncesije za gradnjo dveh elektr. ozkotirnih ' rije gledaliških igralcev (glumačev). Opozar-železnic v Ljubljani.	! Jamo svoje cenjene čitatelje, da se bo vrnilo
♦	Slovensko gledališče v Ljubljani.'	nePrek,1'H ^ j"Tja ^ ia
tT ol „ . ..	n	VSI dobitki se izplačujejo od zalagateljev v
V »Slov. Narodu« čitamo: Po trimesečnem gotovini z 10°/0 odbitkom.
iskanju, dopisovanju in osebnem posredova-nju se je odboru dramatičnega društva po-;||
srečilo angažirati docela novo operno osobje, ki se je deloma že odlikovalo po večjih sle- jg vanskih odrih ter si pridobilo velik repertoire 1 in popolno gledališko routino ali pa je s svo-' jg jimi dosedanjimi nastopi na enakih odrih do- ^ kazalo talent in sposobnost.
Odbor se je lotil sedaj sestave reper- jg toirja ter namerava vprizoriti letos več več j> h jg novih oper klasičnega in modernega značaja. ' Osobito se bo oziral na slovanske — češke, hrvatske in ruske — opere. Takisto bo ob-i
MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI
z ssMjmlsi Jasistvsa
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
m sIot. zalogo dom
iz odlikovanih In svetovnoznanlh tovara v Solkanu in Gorici
Antona Ćernigoj-a
Katera se nahaja
_______________________________________________X
sezal dramski repertoire klasične in moderne ! W	v Trstu, Via Piana veoohia
igra, med temi tudi ve5 slovanskih. i jm	(BlHtrlfr) it. 1.
* Dolenjske železnice izkazujejo za y	(u Mrkle „. p,«,.,.
lansko leto skupnih dohodkov 1.328.000 K «*	... ..Bogo«., k.r J. blago
(39.882 K več nego 1. 1900) ter 720.294 K J ^	ta prv. rok., izdatkov (27 212 K manje nego prejdnje leto.)
n
n n
x
n
n
n
x
X X
n
* X
n
XXXXXXXXXXXX*XXK
Vesti iz Štajerske.
—	V Marenbergn so občinske volitve v prvem in drugem razredu razveljavljene ter Be bodo vršile nove volitve, na katerih je pričakovati, da v se nemška stranka pogori, ker hočejo Slovenci vkupno z zmernejšimi Nemci nastopiti proti istej.
—	Zastrupljen krah. V Li borju pri Ormošu ste dve potujoči ciganki dali 11 letnemu kmečkemu dečku kos belega kruha, ki je bil pomazan s rumenimi zrnci. Ko je deček kruh pojedel in ste ciganki že odnesli pete, je deček obolel na zastrupljanju z ar-zenikom.
—	Izumitelj h motnega klavirja. Mi-noli teden se je mudil v Celju gosp. Ivan Bajde is Hotiča pri Litiji na Kranjskem, izumitelj posebnega klavirja, ki v prostoru, obsegajoče« komaj štiri ia pol oktave, združuje eitre, hatfo, vijolino, violo, cčlo itd. 6. Bajde je vzbujal veliko zanimanje, ter se je is Celja napotil s svojim instrumentom v Savinjsko dolino, odtod pa v Maribor.
elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne y y U cene. M U
VILJEM DALLA T0RRE
v Trsta, trg Gisvaaai 5. (Palača Diana.) Kojs pohištvo donsaesrsčo. ■ »
♦ t
Državni zbor.
DUNAJ 18. (B) — Zbornica poslancev. — Predsednik prosi za pooblašČenje, da v imenu sbornce čestita eesarju povodom za« roke nadvojvodinje Marije Annncijate z vojvodo Siegfriedom Bavarskem. — Poslanec dr. Stransky se pritošuje, ker je bil posl. ReiehsJatter pozvan na vojaške vaje v času, v katerem bi zbornica lahko še z bo-
AUtsaiiler Levi linzi
Prva la največja tovaraa M^lltra vsak vrst.
-TRST -
TOVARNA: I	ZALOOB:
Via Tssa, I Piazza Rssaris št S vogal	I (Šolsko poslopja)
Vis Uaritansa | Is Via Rlbsrts it 2i Telefon St. 670. -mom-
VeUk bbor tapscarij, »cal in slik. Ur vviaj« nuoCbe tmdl po posebnih načrtih.
Ovm bran konknmot.
ILUITlOTiU »III ZASTOII II FKAIIO Predmeti postavio so na pai obrod ali železnico r ranico,
& &
i &
& ©
ea &
0 fg
s>
1
©
M
Zahvala.
Podpisana rodbina izreka najtoplejšo zalival« slavnemu pevskemu društvu »Adrijat, ki je prepevalo ganljive žalostinke na pogrebu nepozabnega nam soproga, očeta in stanja očeta, gos p.
Luke Pertota,
istotako se najsreneje zahvaljuje nositeljem vencev in udeležencem na po-grebu milega nam pokojnika, kakor sploh vsem, ki so nam ob tej priliki na katerisibodi način izkazali svoje so-žalje.
V Barkovljah. 18. junija 11H>2.
Rodbina Pertot.
Živic i dr.
(Schivitz A C oni p.i)
Zaloga stroje?, tekničnik predmetov in materijala.
Delavnica. — Inženjerski urad.
TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST
—:-. „,. pri trs:« vojašnice. :---------
Prodaja se:
MOTORJE na par, na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom
in Bploh za vsako rabo. PUMPE za vodo, vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIPE in VALVE (zaklopnice) in druge medene ali bronene predmete. M AGILNE ULOGE t. j. plo*će, s vitke in dr.
iz gume, asbesta, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev.
Posebno se priporoča posestnikom
Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žito, sla morez niče, stiskalnice za vino, olje in seno, Škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd.
izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov, vodnjakov, cest itd. in se tudi del* prevzame.
prtfajateica izg«Hvljc«tti •Mck
= „Mla citta ili Trieste"
tvrdka
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Ar m on i a"
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.

na miljone dam
rsM „Feeotta". Vprašajte Vasefa ztfrsvaifca, afce si ,.Fee»lia" aajfceljai kozmetik za ksžs, lasi ta zebe. Maj-grsi sbraz is sajsstsdnejšs rske zadobe takoi ariato-
kratično finost in obliko r rabo „Feeolina". ..Feeolin" jf angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelištf. Jamčimo, da se s porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo fsfce sa obraza, kožni črvi, ogsresja, raSe-
čfce sa sesa itd. _Feeolin- je najboljše sredstvo za t-iščenje in vzdrževanje in olep:anje lasi, zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feeolin" je tudi najnaraviejše in najboljše sredstvo čiSčenje vzdrievaaje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, pleSami in boleznim v glavi. „Feolin" je tudi najnaravnejte in najboljše sredstvo za za ČiSeenje zob. Kdor redno rabi „Feealis" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrae se takoj dosar, ako bi „Feeolin" re imel popolnega vspeba. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, ♦> komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje «0 st. Povzetje 60 »t več. klavna zalaga V. Feitb. Dunaj. VII.. Hariabilferstrasse 38. I. nadstr.
Paglianovo mazilo (sirnp)
za osveženje in čiščenje krvi
prof.
KWff1f1fttKKtfHWftMHMKHKKMKXXXKKXXKMKK
§
A A A
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na -narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča ▼ Lacca je izdal razsodbo po
koji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati proti vsakomur, ki bi rarpedaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse sodne troske in odvetniške troske provzrrčene do leta 1897.
Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. nas stric prof. Hieronim Pagliano ter hranimo niegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo la6tno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču
Poživljamo vsakogar, da preklice; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno irdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. jpij- Napolj 4-, Calata S. M are o _
Spoštovane slovenske psuodiiie!
Zahtevajte pri avejih trgevcih
novo
Ciril-JICetodijevo -m
cikorijo
o o
0 trgovina
M. Aite
z man i fakt arn I m blago m
I
ul. Nuova. ogel al. S. Lazzaro št. 8 s podružnico al. Nuova. ogel si. S. Lazzaro st. 5.
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in eenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore s tem, da je ist&novila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam eeij. odjemalcem. V obeh prodaj al ni i-ah vdobiva se razno blago najbolj kakovasti in najmodernejše iz pr.ih tovarn, poaebno pa snovi za moške in J ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu 0 je velikanski izt>or platnenega in bombažnega
Oblaga, prtov in prtićkov ter vsake vrste perila, bodi od Ifombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za fivilje in kitniČarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na aioške obleke
po meri, kate.e izvrši najtočneje in najnataa-neje po cenah. da se ni bati konkurence.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Trgovina z železnino „MERKUR'
PETER
rl j -u., Graška cesta štev. 1J2 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, *rebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega amzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), 'ončene cevi. samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
W Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev.
Gene nizke.

-v.v.v
Poskušaj, da se prepričaš!
Zahtevajte v vseh
I S*t
javnih lokalih:
Saarl A SjImI nflielegantnedii' najboga-•	tejši na vsebini, ▼ visokih
in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razšiijeni nemški druž-binski list, ki vaprejema rodbinska, druStvena, umetniška in športna poročila brezplačno.
Naročiti se more z vsako številko
ia stase aa leta: navadna izdaja K.24-24 Mk. posamezno 50 st. 30 Pf. luksna n „ 40-40 Mk. „ 1 K 1 Mk. krasna n 100-100 Mk. „ 2 K 2 Mk.
Posamične številke proti plačil« v —Thh Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., Plosslgasse 1.
V elikanski izbor naočnikov malih in velikih
najmodernejše in najnovejše vrste s čistimi lečami cd pravega kristala, u lelaniroi v nikiju, jeklu, aluminiju, z'atu in srel>ru. j »o zdravniških predpisih. Cene od 25 nvč. naprej.
Bogat izbor daljnogledov
za gledališča, kopno In morje
z skromatičnimi lečami, kakor tudi barermetrov in termometrov za na okna in
za merjenje mrzlice. Cena od 25 nvč. naprej IZBOR POVEKŠEVALNIH STEKEL
in velikaaska zaloga modernih LORNJET od i gld. naprej Ml
Jako nizke cene. — Prodaja na debelo zajazprodajaice. -^Sprejemajo sepopme.
Naznanilo.
Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja
Novo tržaško
pogrebno podjetje
Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 (pred kavarno „A r m o n i a").
StoJI k "svojim ! < Novo pogrebno ped -jetje« je v narodnih rokah, zato se toplo priporočamo vsem nasiDcem v mestu in v okolici. Isto se nahaja na lesnem trgu st. 5V na vogalu nasproti kavarne »Armoniac.
[ TOUflRNfl POfllSTUfl |
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848.
ul. Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju.
Ulica Cassa di Risparmio
Ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe --na zahtevanje brezplačno. — —