PRIDITE NA BANKET S.N.Z. S. APRILA OB S ZVEČER V DVORANI MARIJE POMAGAJ! VSTOPNICE PRI PREPRODAJALCIH PO 10.6 dol. Igra KARAVAN "Mir — da, nasilje — oe! Nasilje vodi v revolucijo. Revolucija pa v izgubo svobode." Peace — Yas, Violence — (No! Violence leads to revoiution. Revolution leads fto loss of Freedom. (Papež Paul VI., za Novo Leto 1978) sLooGnska "A prince, whose character is thus marked by eveiy act vvhich may define a tyrant, is UNFIT to be tihe ruier of a FREE people". American Declaration of Independence. (4th of July, 1776) FOR A FREE S IOVENIA NOČ ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA "S' D." SLOVENSKI PEVCI NA TURNEJI PO SEVERNI AMERIKI Slovenski oktet Gallus iz Ljubljane praznuje deseto leto svojega obstoja z obširno turnejo po Severni Ameriki. Nastopajo v nad 80 let obstoječi organizaciji "Community Con-certs", ki si prizadeva prinesti glasbeno umetnost tudi v manjše kraje. Na turneji bodo od 6. januarja do 19. marca t. 1. Gallusov oktet je predstavljen na prospektih in poročilih v javnosti kot "Slovenian sin-gers of Yugoslavia". Program vsebuje poleg sporeda ter kratkih opomb k poedinim točkam ttudi kratko zgodovino njihovega uspeha ter ugodnih kritik, ki so jih želi na prejšnjih turnejah po Evropi. Lopo opremljena propagandna brošura vsebuje poleg podatkov o oktetu tudi kratko poročilo o Gallusu, po katerem se imenuje, ter njegovem direktorju Milivoju Sir-beku. Dodani so tudi temeljni podatki o Ljubljani ter o Sloveniji s sliko Ljubljane ter zemljevidom Jugoslavije, v katerem je podana Slovenija v kontrastni barvi. Spored za to turnejo je zelo pester. Začeli so s 'tremi moteli iter tremi madrigali (v obeh jc bil zastopan Gallus-Carniolus), Schubertovo Nočjo ter Kodaly-jevo večerno pesmijo Esti dal^ Slovenski del prvega dela programa je vseboval Mlatiče (Ma-šek), Dve utvi (Ipavec), Ekspre-sionistično pesem (Merku) ter Žabjo svatbo i(Vodopilvec). V drugem delu je bila zbirka še bolj pestra: Črnski duhovni pesmi so sledile ljudske pesmi Indijancev Južne Amerike, Italije, Rusije, Srbije, Dalmacije iter Hrvatske. Slovenski del je bil bolj obširen in je vseboval tri pestni: Lastovki v slovo (Kramoic), Pa so slos' (Panor) ter Potrkan ples (Vrabec). Na enem prvih koncertov, ki je bil 13. januarja v Halifaxu, so pokazali, da si zaslužijo pohvalne ocene, ki so jih želi pri prejšnjih turnejah. Kljub temu, da občinstvo ni razumelo večine pesmi na programu in so bila pojasnila v programu dokaj skopa, so očitno dobro 'spremljali spored. Pri tem jim je bilo gotovo v pomoč tudi to, da so bile na sporedu pesmi, ki ■so zvočno zelo efektoe ter zato poznanje besedila ni tako važno. Vsekakor so doživeli toliko odobravanja, da so morali dodati še dve pestili. Ker potujejo po Severni Ameriki v večji limuzini (edino v Nevv Foundland bodo potovali z letalom) in ker nastopaja skoraj vsak večer, bo njihova turneja dokaj naporna, ker so razdalje med poedinimi kraji zelo veliike. Taiko so n. pr. peli v petek zvečer v Halifaxu, v soboto zvečer pa v Glace Bayu, kar pomeni razdaljo kakih 260 milj in to ne ob najboljših razmereh na cestah. Vsekakor bodo poleg o sebnih uspehov obenem širili tudi poznanje slovenske glasbene kulture in imena po krajih, kjer o Slovencih ne vedo veliko. DRUŽBI! JE TREBA Dokaj let je bila tradicija, da so katoliški škofje Kanade izdali posebno poslanico za Dan dela prvi pondeljek v septembru, ki je obravnavala kako pereče družbeno vprašanje v luči evangelija. Lansko leto take poslanice ni bilo, ker so sklenili škofije, da bodo izdali bolj obsežno spomenico, ki so jo vsi odobrili na svojem rednem zasedanju. Spomenica oz. pastirsko pismo je bilo v pripravi od aprila lanskega leta in je doživelo odobritev v svoji šesti izdaji. Te sledeče si izdaje so bile posledica več kot sto pripomb, ki so jih izrazili poedini škofje. V naslednjem prinašamo obsežen posnetek pastirskega pisma v prostem prevodu. Celotno besedilo je možno dobiti med drugim od katoliškega štirinajstdnevnika Catholic Nevv Times, 21 Gremville, Toronto, Ontario M4Y 1A1. Cena za eno kopijo je 2e plus poštnina. Rudolf CUJEŠ. Družba, ki jo je treba preoblikovati Kjub množici družbenih težav si prizadevajo člani ikrščanske-_ga občestva v mnogih krajih lajšati bedo ljudi in s tem poglabljajo svoje poznanje Boga. Sodelovanje z drugimi v borbi za pravice zlasti ubogih ter za- tiranih je vir upanja. To prizadevanje in delni uspehi pa nas ne smejo oslepiti, da ne bi o-pazili, da živimo v svetu, ki je poln negotovosti, protislovij in sporov. Znaki nerazvitosti Čeprav štejejo Kanado med razvite dežele, izkazuje mnogo znakov nerazvitosti. Leta 1971 je živela . četrtina prebivalstva v revščini. Od takrat: so se razmere še posilabašale zaradi velike brezposelnosti ter inflacije. Mogočne gospodarske družbe iz zamejstva izvajajo vedno rastoči vpliv, ki mu javne oblasti niso več kos. Njih odločitve vplivajo neposredno na, -:.anova-njske razmere, brezposelnost, naraščajoče cone ter padajočo vrednost zaslužkov ter prihrankov. Gospodarske ter družbene razlike med poedinimi predeli države se ne manjšajo. Okvara okolja dokazuje, da zlorabljamo naravne vire. Cele skupine, ki so osrednje važnosti za bodočnost Kanade, nimajo zago-tavljenega preživetja svoje kul- Dvojni Namen, te poslanice je dvojen: Pozivamo vas, da se v večji meri posvetite delu za preob-riovo družbe in pozivamo vas, da storite to v posebni obliki. V luči evangelija se moramo vsi kristjani lotiti preobnove las t nega načina življenja ter na-ših družbenih in gospodarskih struktur. Bog poziva kristjane, da so udeleženi pri vsakem iskanju za nove ali obnovljene načine — nove ali obnovljene tehnike, načrti, ustanove ali sestavi — za rešitev sodobnih težav. Znova poudarjamo, da mo rajo biti kristjani vodilni med onimi, ki označujejo ter pospe- ture in običajev. Delavci, niti tisti ne, ki so čvianjeni v strokovnih društvih, ne sodelujejo v odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje. Izvoljeni predstavniki na različnih stopnjah vlad so soočeni s težavami, ki se zde nepremagjive. 1 Možno je trditi, da to ni nič novega. Katoliški škofje sami sme že nad 20 let opozarjali na 'di .j dri.. I.-,: ). Ja. Novo pu je danes, da se ljudje v večji meri zavedajo :ega zla. Obveščevalna sredstva poročajo dnevno o protestih proti obstoječim razmeram ter o novih predlogih, ikako jih spremeniti. Različnost teh predlogov pa tudi kaže, da obstojajo nasprotujoče si vrednote ter različnih pogledi na človeštvo ter na svet. namen šujejo rešitve, ki slede samo iz novih ali obnovljenih vrednot, usmerjenosti in odnoša-jev. Svet vodijo vedno ideje. Ljudje se ravnajo po vrednotah, ki jih izražajo sodobne ideologije. Mi najdemo idejo pravičnosti, iki nas vodi danes, v sv. pismu. Coveške pravice bodo spoštovane in njihove potrebe zadoščene do mere, v kolikor urejaje ljudje svoje odnošaje v merilih pravičnosti in enakosti, in v kolikor sodelujejo v oblikovanju ustanov ter struktur po teh vrednotah. Razlogi za upanje Kljub vsem težavam krepi kristjana zavest, da deduje Bog v svetu z nami in da se tudi drugi ljudje trudijo za odpravo krivic in za vzpostavitev miru. Kristjanov Kristjani smo poklicani, da gradimo "novo zemljo", ki pa Ob tej priliki so imeli na prodaj tudi. dve od svojih treh plošč, ki so jih že izdali v Ljubljani: Oktet Gallus, Pesem 16. stoletja. Založba Obzorja, Maribor — Helicon FLP 09-017, ter The Gallus Octet, Helicon FLP 09-013. Člani okteta so: Lovro Rešek in Janez Lotrič (prvi tenor), Janez Zadniikar in Albert Kariž (drugi tenor), Jože Humer in Jože Požar, Žmavc (bariton/, Mirko HaliJovič in Stane češarek (bas). Rudolf Cuješ poklic se prične že tulkaj. Obleči moramo "novega človeka" in se spraviti z Bogom. Osrednja misel svetega pisma je, da spo-znavame Boga in sc mu bližamo v toliko, v kolikor ljubimo ter spoštujemo druge v iskanju pravičnosti za uboge, razdedi njene, zatirane, ostarele, bolne in jetnike. Ta ljubezen zahteva od nas, da spoštujemo v polni meri pravice drugih, da se od-povemo vsakemu stremljenju, da bi vladali nad drugimi, in da vzpostavimo kar se da polno mero pravičnosti v vseli naših odnošajih. Na Sina ju je sklenil Bog zavezo, ki jo je obnovil Kristus. Kot dediči te zaveze so dobili kristjani nalogo, da znova povežejo vse človeštvo z Bogom in to z graditvijo kraljestva, ki bo temeljilo rta pravičnosti in ljubezni. Duh blagrov poziva 'kristjane, da preobrazijo svet v Kristusovem imenu. Navdihuje jih, da postanejo nosilci miru, da so usmiljeni, čistega srca, revni v duhu, lačni in žejni pravice tudi. kadar so sami prizadeti in preganjani. Opaziti poslanico evangelija Bog hoče, da bo evangelij pre-ob I i ko val ne samo na-..: osebno in zasebno življenje, marveč tudi vse družbeno in javno ravnanje, to je usmerjenost, navade, postave_ in strukture sveta, v katerem živimo. Poziva nas, da gradimo bolj človeški in bratov-ski svet, v katerem ne bodo več grozile krivice in nasilja, kjer se nikomur ne bo Ireba bati drugega, in kjer bodo porabljali zaklade Njegovega stvarstva za zadovoljitev vsega, kar potrebujejo ljudje za 'spodobno življenje. Krščanska občestva morajo objektivno analizirati svojo družbo in se v luči evangelija odločiti za socialno akcijo, ki bo vodila do polnosti človekovega življenja. , Dediščina KapiLmima i Nekatere pridobitve industrijske družbe so bili dejanski či-nitelji človeškega napredka. Toda nove razmere so privedle tudi do strahotnega sistema, ki smatra dobiček za ključni motiv gospodarskega napredka, tekmo za najvišjo postavo gospodarstva ter zasebno lastnino proizvodnih sredstev za, absolutno pravico, ki ne pozna nobenih meja in ki ne sprejema nikakih družbenih obveznosti. Ker ne prizna posmrtnega _živ-Ijenja, vidi v svetu samo pro-stor, na katerem sc bore ljudje za kar najbolj udobno življenje. Iskanje samo lastne koristi velja za vrednoto. Teorija preživetja najbolj sposobnega vodi mnoge do tega, da sprejmejo kot naravno revščino mnogih ter koncentracijo bogastva ter Oblasti v rokah maloštevilnih. Industrija teži za največjo mero zadovoljevanja in dobička in propagira zato sistematično zapravljivo potrošnjo. V tem procesu uničujejo in zeobrablja-jo taiko ljudi kot tudi naravna 'bogastva. gastva. i : Kanado označujejo še v ve- Marksistična Naraščajoče števile ljudi zavrača ta nered. V pristnem Vi pripadate Kanadi ■ ■ in Kanada pripada vam Kanada je Vaša zemlja. Vsaka provinca, vsako mesto, vsaka vas. Atlanske province na vzhodni, naše prelepo okrožje glavnega mesta, v nebo kipeče planine "Rockies" in še naprej proti zapadu. Zemlja nepopisnih naravnih krasot; polna zgrajenega zanosa in preprostega prijateljstva; z najrazličnejšimi možnostmi počitniških doživetij, ki jih nobena zemlja ne nudi. Obljubile si, da boste. spozmH ..ije, en nov, nreriftl Kanade to telo. Povabite Vaše prijatelje in sorodnike iz stare domovine, naj skupaj z Vami delijo Vaše veselje in Vaš ponos. Canada NUDI TOLIKE MOŽNOSTI E+ Caoadian Government Qf(.:e de lourisrn^ CtVe ot lednim ou Carasa iskanju boljšego sveta vidijo nekateri alternativo v marksizmu. Celo nekateri kristjani, ki hrepene po pravičnosti in enakosti, in ki skušajo osvoboditi sodobno družbo njenih malikov ter spremeniti človeške odnose, skušajo vzkladiti marksizem z evangelijem. Tako početje pa je zelo nevarno. V marksitični ideologiji se temeljni element i, ki jih mora kristjan zavreči. Ne moremo sprejeti zanikanje obstoja Boga in njegovega vpose-ga v zgodovino, zanikanje človekove duhovne narave in usode, nagnenja, ki vidi v osebi zgolj ekonomsko funkcijo, dialektiko nasilja kot sredstvo družbene liki meri poleže ustanoviteljev liberalnega kapitalizmu. Še danes čutimo mnoge posedice njih življenja, ker so postale njihove ideje naše ustanove. Njihove vrednote oblikujejo v veliki meri sodobni gospodarski sestav, ki dviga materialistične aspiracije. Te so maliki, ki jih milijoni častijo. Te vrednote predstavljajo gospodarsko vero, ki preprečuje razvoj etiike delitve. Na eni strani si mnogi ne morejo privoščiti nujnih življenskih potrebščin, na drugi strani pa otežuje nakopičeno bogastvo drugim, da bi se približali Bogu. alternativa spremembe in utopitev osebne >\obode v kolektivnem družbe nem redu. Kot Kristusovi licenci ne moremo sprejeti ideje, da je možno ustvariti na zemlji raj. ZaLo boste razumeli, da nas skrbi, ko vidimo, da se širi marksistična ideologija zlasti med mladino in aktivističnimi skupinami. Kljub temu pa uporabljajo nekateri kristjani, ki so zapleteni v borbi za pravičnost, kar se na splošno imenuje "marksistična analiza". Ta prijem more pomagati označiti določene krivice ter. strukture izkoriščanja. Toda v tej marksistični anaizi je tudi tendenca, da se reducirajo vsa družbene trenja na dva glavna igralca — izkoriščevalci in ickuriseonu, go- spodujoči in stiskani, gospodarji in sužnji. Ne moremo zanikati, da ne bi povzročila nekatera razredna trenja važnih sprememb v družbi. Toda težke posledice se pojavijo, če temelje taka trenja na ozkem pojmovanju človeka, če netijo sovraštvo in nasilje in če vodijo do novih oblik zatiranja. Ko naglasa kristjan poslanico pravičnosti in ljubezni, temelječo na sv. pismu, govori o človeku kot božji odpodobi, ki ima neod-svojljive pravice, ki mu jih nobena družbena sprememba ne sme odvzeti. Kristusov načrt je, da morajo tudi sredi dejanskega trenja vsi ljudje doživeli spreobrnitev src ter zadržanja, da bodo postali novi ljudje in tako preobrazili družbene, gospodarske ter politične strukture, ki povzračajo ljudsko gorje. Krščanska pota Kristjani si moramo prizade-vati, da ločimo obljube božjega kraljestva od človeških utopij ter ideologij. Mnogi uvidevajo danes, da nasprotujeta danes prevladujoči ideologiji (kapitalizma in makrsizma vrednotam evangelija. V Kanadi in drugod vidimo mnogo naporov ljudi, najti poti, kako oblikovati bodočnost. V teh dogodkih vidimo božji klic, da se iztrgate iz neodgovarjajočih oblik mišljenja in delovanja in da zaživite novo življenje, da se pridružite drugim pri gradnji nove druž be, kjer bo zagotovljena resnič-n.i svoboda, temelječa na Iju-bezni in pravičnosti. V svoji okolici boste našli Bodoča dejavnost Kar se da močno hočemo za- tih nameravamo začeti poseben verjetno množico možnosti in strategij. Nekateri bodo še naprej skušali izboljšati v luči evangelija obstoječi kapitalistični sestav. Drugi se bodo raje pridružili socialističnim gibanjem ter jih bodo skušali vzkladiti z nauki Jezusa. Drugi zopet bodo zavrgli obe ti možnosti in bodo iskali nov družbeno gospodarski red, ki bo temeljil na evangeilskih načelih. To bo nujno vodiilo do napetosti ter debat v krščanskem občenstvu in -to utegne bili zdrav proces za spremembo. Toda eno je go tovo: Nobena možnost ni sprejemljiva, če ne druži ljudi v stremljenju za ustvaritvijo na pravičnosti temelječe družbe. gotoviti trajno podporo naraščajočemu številu kristjanov, ki si prizadevajo za uveljavljene pra-viaaosu. V priliodrjili dvsla le-« dušnopastirski načrt z namenom, da bi dali pobudo še večjemu število članov katoliškega (Dalje aa strani 2.) slovenska ZA VSE PRAVNE ZADEVE SE PRIPOROČA »•a A rasa M< Subscription ratas $6.00 per year; 500 single issue. ____Advertising 1 column x 1" $4.20 ' Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. - Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe-zov, za Brazilijo 90 kruz.eirov, za Anglijo'30 šilingov, za Avstri jo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijo 900 frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva le Izdajatelja. HjfflBoJLoVENCL ffl Toronto CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-400 KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJA V letu 1978 smo glavni kontraktorji za že odobrene čarterje kanad. družbe za potovanje v Ljubljano. — Boening 707 — Cena $469,— 1. od 28. junija do 8. avgusta 3. od 12. julija do 8. avgusta 2. od 28. junija do 22. avgusta 4. od 12. julija do 22. avgusta Prav tako smo tudi glavni prodajalci za VVardair potovanja v Zagreb z novim Do 10. - Cena začne z $449.—. Zahtevajte popolno listo. Vse navadne, čarterske, mladinske in turistične karte za povsod. - Floiida, Havvai, Karibsko morje. - Res prava strokovna postrežba za najem automobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, potne liste in vizume. • Slovenska Hranilnica bi Posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu je imela 5. fabruarja 1978 svoj redni letni občni zbor. To je bil že petindvajseti in uspehi, ki so ji'h pokazali v številkah postavljajo Hranilnico med najboljše v Ontario. Preko sedem in pol milijona dobrotnietja, 9% interesa na hranilne vloge, obresti na po sojila pa so bile nižje kot pri drugih denarnih ustanovah. Zato ni čudno, da je zanimanje Slovencev za Hranilnico in Posojilnico Janeza E. Kreka naraslo. V zadnjem letu so se vlo ge povečale za eden in pol mi-ljona dolarjev. 1/. obširnega poročila o fi-načnem stanju je razvidno tudi, da so stroški poslovanja 'le nekaj nad 12%, pri katerem pa je tudi vključena zavarovalnina vlog in posojil. Z novim zakonom kanadske vlade, ki je stopil v veljavo 1. decembra 1977, pa je zaupanje v kreditne zveze lahko še večje, saj so vse vloge popolnoma zavarovane, enako kot pri drugih finančnih ustanovah pri CDIC (Canada Deposit Insurance Corporation). Občni zbor je bil zelo prijeten in zanimiv dogodek, posebno na koncu v debati. Ker smo najboljši v poslovanju, bodimo še najboljši po srcu. Pokažimo resnično pravi duh zadružništva in pomagajmo si drug drugemu. • Letni Občni Zbor. Krajevno Društvo Tabor je imelo koncem januarja svoj redni letni občni zbor. Odborniki so podali poročila o opravljenem delu v preteklem letu in že sedaj opozarjajo in vabijo slovensko javnost na sledeče prireditve: spominska proslava v juniju, romanje v Midland in banlket v jeseni. • Spominski večer. Člani Slo- % venskega gledališča so priredili 22. januarja v Nevv Toronto spo minski večer za pok. Karlom Mauserjem. V glavnem so brali odlomke iz njegovih del, kij se v veliki meri nanašajo na problematiko slovenskega življenja v domovini in zdomstvu med dmgo svetovno vojno in po njej in jih je znal Karel Mauser tako preprosti podaji v pisani besedi in jih ohraniti bodočim rodovom. Svečanosti večera je tudi pripomoglo doživeto petje cerkvenega pevske ga zbora Marije Pomagaj. • Za konec tedna od 10.—12. februarja se je na Planini Randi v Musikoki zbrala števila •vkavfcska družina iz fare -Marije Pomagaj iz Toronta. To pott so priši kar s svojimi avtobusom, iki ga je sprotno in varno vozil g. Blago Cekuta. Imeli so dva dneva prisrčnega veselja podnevi v krasnem snegu, ob večerih pa zabavo v "barnu". Ta je do- segla svoj višek v soboto zvečer, ko so priredili prisrčno, smeha polno predstavo, v veselje in odobravanje, vseh navzočih .V nedeljo so se pomerili v raznih panogah smučanja. Pri začetnikih je zmagal Janez Jamniček, drugo mesito je zasedla Joža Fortuna, tretje pa Ivan Sinolič. Pri slalomu odraslih sta bila prva Marko Por in Tine Fran-ceschi, za njima pa Peter Cekuta. Pri skokih je pa zmagal Mark Kuk (12 metrov), drugi je bil F.di Jamnlšek, temu sta bila pa za petami Marko Por in Tine Franceschi. Skoda, da je čas tak hitro potekel. Ko so se v nedeljo zvečer /. obotovlja-njem poslavljali, so že delali načrte za podoben izlet drugo zimo. Zaslugo za zelo dobro orga-niacijo imajo skavt.siki voditelji: g. Jože Mihe ve, gdč. Sandi Hab-jan in g. Ludvik Jakopin ter nekaj staršev, ki so žrtvovali svoj čas, da so mladini to veselje omogočili. Chicago • Imeli smo 22. in 23. januarja veliko snežne burjo, katera nas je skoraj pokopala. Ves promet je obstal, šole so bile zaprte, tudi tovarne niso bile izvzete. — Mnogi so obtičali sredi poti. Bili so veliki snežni zameti. • Baragova nedelja. Bali smo se, kako bo v nedeljo 29. januarja. Ta dan, smo imeli Baragov dan v malem. K sreči je sneg v petek ponehal in so bile ceste deloma očiščene. Udeležba je bila nad vse lepa. Ob 10. dop. je bila slovenska mladinska maša, bilo je veliko število otrok, ki hodijo v sobotno slov. šolo. Berili sta brala učenca gdč. Marija Žerdin in Franci Gaber. Po maši je bil v spodnji dvorani sestanek starišev in u-čiteijev. Otroci so tudi nasto- Dr. Karel žužek Peter Urbane, Notar 63A Bloor Street VVest Toronto, Ont — Tel.: 534^891 Hamiiton Ont. • Vabimo vse Slovence od blizu in daleč, da pridejo v soboto 4. mfirca v Hamiiton. Vsi boste veselo presenečena, kajti našemu prosvetnemu odseku se je skupno /. volivnim odborom posrečilo, da so povabili Dramat-sko društvo LILIJA iz Clevelanda na gostovanje v našo lepo dvorano Sv. Gregorja Velikega, ki se nahaja na 125 Centennial Parkvvay N (ali po domače ob HWY 20). Večkrat uprizorjena veseloigra SVOJEGLAVCEK je v Clevelandu tako navdušila obiskovalce, da so bile dvorane vedno nabito polne. Vsi so se tudi do srca nasmejali in s tem pozabili na vsakodnevne skrbi in težave. Iskreno vabimo Vas vse v soboto 4. marca v Hamiiton, pripeljite svoje znance in pritalje, da se skupno razveselimo, po prireditvi bomo pa malo po-kramljali in se bližje spoznali. Začetek ob 7.30 zvečer. I. P. pili. Ob enem je bil tudi občni zbor Lige, Slovenska sobotna šola je namreč pod vodstvom Lige. Ga. Ana Gaber je podala izčrpno poročilo o delu slovenske šole. Župnik p. Klavdij je v lepem govoru vzpodbujal sita riše k sodelovanju pri šoli. Po-vdaril je, da je obstoj slovenske fare odvisen od sodelovanja vseh Slovencev. Ob pol 2. uri je bila angleška maša, katere se je udeležil tudi nadškofov odposlanec Msgr. Hayes. Sveto daritev je opravil p. Bernard, ki je imel angleško pridigo, slovensko pridigo je imel p. Fortunat, urednik Ave Maria, Msgr. Hayes je prinesel pozdrave kardinala Cody-ja in želel mnogo uspehov pri delu za Baragovo beatifikacijo. Pela sta angleški dekliški zbor in slovenski pevski zbor. Po maši je bilo v Farnem centru Baragovo kosilo. Bila je izredno velika udeležba. Nad 400 vstopnic je bilo prodanih. Občudovali smo hitrost postrežbe. K-.hinjo je vodila ga. Marija Rus, stregli so pa člani slovenske folklorne skupine SARC. Bil je tudi lep program. Otroci slovenske šole so zapeli nekaj narodnih, plesna skupina SARS je zaplesala lepe narodne plese, vžgal jc tercct Vinko Ri-gler, Sonja Kučič in Ciril Kas-telic, ki so odlično zapeli staro belokranjsko pesem. Ob koncu je bil občni zbor krajevne Baragove zveze. Izvoljen je bil stari odbor. Domači župnik p. Klavdij je v govoru nanizal ne kaj misli o veliči slovenskega rojaka, indijanskega misionar-ja, služabnika Božjega, škofa Friderika Barage. • še dve kosili bosta v post nem času. Zadnjo nedeljo 26. februarja bo misijonsko kosilo in na praznik Sv. Jožefa, v nedeljo 19. marca bomo pa imeli koline. Te organizira slovenska folklorna skupina SARC. • Prihodnji Baragov dan bo v Marquette, Mich. v soboto 29. in 30. julija. Takrat bo že imenovan nevi škof. f[JANEZ VALANT Zadela ga je srčna, kap, takoj po sv. maši pred cerkvijo v nedeljo 18. dec. 1977. 21. decem-j bra 1977. je bila pogrebna sv. maša za pokoj njegove duše, po želji njegovih trok, v angleš ki cerkvi "Holy Name", blizu Pape ulice. Glavni celebrant je bil angleški duhovnik, a soma Sevala sva Rev. Fr. Turk, župnik pri cerkvi sv. Pavla v Torontu in podpisani. Rev. Fr. Turk je tudi lepo opisal njegovo življenje in delovanje, v angleškem jn slovenskem jeziku. Pokopali smo ga na pokopališču Holy Cross, kjer čakajo vstajenje že številni Slovenci. Njegovo krsto so nosili nekdanji soborci gg. H. Žukovec, J. Muhič, T. Štih, Fr. Hočevar, J. Jaklič in St. Ri-glar, ki mu je tudi lepo spregovoril pri odprtem grobu. Rojen je bil pred 53. leti v fari Žužemberg na Dollenjskem, kjer razvaline cerkve in župniš-ča še vedno pričajo o kulturnem delovanju OF. V družini je bilo 6 bratov. Najstarejši je padel, Stanko je v Kanadi v No-. randi, Quc., trije pa so še doma. Doma so ga najprej prisilno mobilizirali v OF, a jim je ušel in osta^ zvest domobranc, tudi one strašne dni leta 1945., ko so se domobranske legije umikale na Koroško. V Kanadi je delal najprej na farmi, potem pa se je preselil v Toronto, kjer se je tudi 1951. poročil v cerkvi karmelske Matere Božje, kjer smo tedaj Slovenci imeli sv. mašo. Njegova družica in po- močnica v življenju je postala in ostala gdč. Antonijo Oblak. NjenaHavati, stara zdaj že preko 85 letu, še živi, a v Ameriki, pri drugI hčerki. Bog mu bodi milositljiv . . . 1 Rev. J. C asi, C. M. Zvečer pred pogrebom po molitvi v pogrebnem zavodu pa je zgoraj podpisani spregovoril nekaj besed, in med drugim po-vdaril: Pokojni Janez Valant je bil PRAVI domobranec, DOMA najprej za časa one peklenske revolucije je branil vero, dom in slovenski rod proti načemu, še vedno največjemu sovražniku OF. živel je po veri, kakor pravi slovenski domo-branec, tudi v Kanadi in prav tako je vzgajal tudi svoje otroke. Pet sinov in eno hčerko. Ostal je pravi dom o braneč Strupena komunistična propaganda, mu tudi v Toron Iu, ni zmešala — ne pameti --ne srca, kakor žalibog, marsika teremu prejšnjemu domobran cu. Strupeni komunistični veter ga ni premaknil. Ostal je mož, pravi 'krščanski mož, ki je redno držal prve petke v mescu, katere je toliko priporočal in nam jih se po smrti naroča naš veliki mučen ik in škof — in sobcgunec, poikojni škof Gregorij Rozman. Vedno mu je bil božja priča in božji svetilnik, tudi v Kanadi! Izgnan iz lepe Slovenije, da si reši življenje, je našel lepo domovino v Kanadi. Upajmo da še lepšo in večno v nebesih! DRUŽBO JE TREBA (Nadaljevanje s prve strani) občestva, da začnejo aktivno delati na ostvarilvi na pravičnosti temelječega družbenega reda. Zato pozivamo člane v krščansikh občestvih, da se u-deležujejo v naslednjem načrtu: 1. Ponovno preštudirajo šest vodil in vprašanja ki jih je vsebovala naša poslanica za Dan dela 1. 1976 "Od besed do dejanj". Ta vodila vsebujejo praktično navodila, kako morejo pomagati kristjani pri krajevnih stremljenjih za pravičnost. V ta namen je treba ustanavljati krajevne skupine za študij in akcijo. VANJE DRUG DRUGEGA JE VAŽNO. NASLEDJE JE STORJENO V ONTARIO ZA POMOČ RAZVOJU ZA RAZUMEVANJE MED LJUDMI. S tem, da naša družba postaja bolj in bolj različna se lahko zgodi da od časa do časa nastopi napetost v občestvu. Naša je odgovornost pomagati posameznikom, skupinam in občestvom, da iste rešijo nastale probleme na miren način ter da znanjšamo nastalo napetost, tako da bosta dosežena razumevanje in spoštovanje. Ontario Human Right Code (Ontarijski zakon o človečeanskjh pravicah) je prirejen tako, da zavaruje pravico in čast vsaiki osebi, ne-oziraje se na njeno raso, vero, barvo, narodnost, prednike, mesto rojstva, starost (40—65), spol in poročeno stanje. Dodatno k preiskavi in pomirjenja v pogledu diskriminacije na področjih kot so služba, Stanovanje, ljudske usilužnosti in naprave, oglaševanj za delo in razglašen j a s pomočjo napisov in obvestil, Ontario Human Rights Commjssion dela za čim bolj zdrave razmere sožitja med skupinami na všiini občestvenega življenja. Občestvcnosvetovanje je ena najvažnejših rol delovanja vaše Ontario Human Rights Commission. Skušamo porušiti zapreke obveščevanja med skupinami, s tem da sodelujemo skupaj z organizacjjamt, ustanovami in občestvom na splošno. Razlagama oboje, pravice in dolžnosti vseh prebivalcev v province in verujemo, da lahko dosežemo cilj in namene, ki jih zagovarja zakon. Ce hočete več obvestil ali pomoč, stopite v stik z "Ontario Human Rights Commjssion" uradm najbliže vam: HAMILTON 1 VVest Avenue South Postal Zone: L8N 2R9 Telephone: 527-2951 KENORA 808 Robertson Street Postal Zone: P9N1X9 Telephone: 468-3128 KITCHENER 824 King Street VVest Postal Zone: N2G 1G1 Telephone: 744-7308 LONDON 560 VVellington St. Postal Zone: N6A 3R4 Telephone: 438-7291 OTTAVVA 2197 Riverside Drive Postal Zone: K1H7X3 Telephone: 731-2415 PETERBOROUGH 267 Stevvart St. Postal Zone: K9J 3M8 Telephone: 743-0361 Ontario Human Rights Commission Bette Stephenson, M.D* Minister of Labour William Daviš, Premier Province of Ontario SAULT STE. MAFBE 125 Brock Street Postal Zone: P6A3B8 Telephone: 949-3331 SUDBURY 1538 LaSalle Boulevaid Postal Zone: R3A1ZZ Telephone: 566-3071 THUNDERBAY 435 James St. SL Postal Zone: FVE 6E3 Telephone: 475-1693 TORONTO 400 University Avenue Postal Zone: M7A1T7 Telephone: 965-6841 VVINDSOR 500 Ouellette Avenue Postal Zone: N9A1B3 Telephone: 256-3611 DOM "LIPA" Sredi življenja smo. Odkar smo prišli v novo domovino, en rod dozoreva in šteje sadove in t rude svojega časa. Mlajši polnijo stopinje za njim. Slej ali prej se bo ustavil naš korak in dan nagnil k zatonu. No va doba bo prinesla nove potrebe in zahteve. Ali smo pripravljeni, ali smo voljni pogledati tej resnici v oči, resnici, ki kliče po slkorajšnem našem odgovoru. Iz preteklosti prehajamo v bodočnost, ki je bolj stvarna za nas sedaj kot mladost, ki prav tafo kot sedanjost prinaša uspehe, zadovoljstvo. in mir srca, če imamo za to dobo smisel, načrte in prave ideje. Iz takega razmišljanja se je porodila ideja o slovenskem starostnem domu z imenom Lipa, ki naj nas spominja in nam predstavlja stari slovensiki dom v senci košate lipe na dvorišču. S prihodom slovenskih Marijinih sester v Nevv Toronto in na pobudo č. g. Janeza Kopača, se je ta ideja začela uresničevati. Dom bi oskrbovale sestre. Osnoval se je pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali župljani obeh slovenskih župnij. Kupili so zemljišče, ki je ostalo last sester. Vrhovno sestersko vodstvo v domovini pa ideje o zaposlitvi sester v domu za ostarele ni sprejelo z opravičilom o pomanjkanju redovnic. Po zgledu mnogih narodnostnih skupin s starostnim problemom v Torontu, je novoustanovljeni laični odbor prevzel nalogo pripravljati temelje slovenskega starostnega doma. Prva seja je bila sklicana 2. II. 1975. v nevvtorontski dvorani župnije Brezmadežne. Poznani javni delavec g. France Cerar je postal prvi predsednik. Delovni program odbora od tedaj naprej obsega v prvi vrsti zbiranje finančnih sredstev za nakup primernega zemljišča ali stavbe, ki bi odgovarjala zakonom pokrajinske vlade o starostnih domovih — proučevati te zakone, jih prirediti našim razme- 2. Sodelovati pri študijskih in akcijskih programih, ki bodo sproženi prihodnje leto v vsaki škofiji ali pokrajini. Prihodnjo pomlad bo izšel priročnik, čigar namen bo poživiti zavest ter akcijo kristjanov v vseh okrož.-jih glede najvažnejših primerov krivice tako v Kanadi kot tudi v Tretjem svetu. Resnični Pred desetimi leti je aperiral papež Pavel VI. v okrožnici Razvoj narodov za vsesplošno solidarnost človešstva. Ta solidarnost mora omogočiti vsem ljudem, da razvijejo do polne meje možnosti svoje osebnosti tako kot poedinci kot tudi kot skupine. Tak integralni razvoj zahteva ljudi, ki se zanesejo nase in ki bolo kovalo svoj razvoj, ki si bodo prizadevali za solidarnost s prispevanjem, kar 3. Sodelovati pri okrožnih konferencah o družbeni pravičnosti. V prihodnjih dveh letih bodo imeli kristjani možnost da se sestanejo po raznih okrožjih ter izmenjajo svoja spoznanja ter izkušnje glede ranih primerov obstoječih krivic ter razviti strategijo za potrebne spremembe v Kanadi. razvoj jc najboljšega v njih. Na podlagi evangeljskib vrednot je možno graditi razne družbene modele, toda noben model, ki bi bil zgrajen brez teh vredno: ne more zadovoljiti človekovih potreb v polni meri. Kristjani, ki jih prevevajo te vrednote in iki se v izročilu prerokov posvečajo pristnemu družbenemu razvoju, so priče upanju v sodobnem svetu. ram, obveščevati javnost o dejavnosti pripravljalnega odbora, širiti zanimanje za to socialno ustanovo, nabirati člen-stvo, da bo sčasoma vsa kanadska slovenska skupnost združena v solidno zasidrani idejo Lipa, ki mora postati stvarnost. Na podlagi vladnih zakonov moramo izvesti štetje (census) Slovencev v Kanadi, predvsem v Ontariu, mestu Torontu, ki pokaže potrebo po starostnem domu. To delo je v teku a nedokončano. Za zbiranje denarnih sredstev so najprimernejši družabni večeri (banketi) in pikniki v poletju. Dosedaj je sedanji odbor izvedel pet takih banketov in dva velika piknika. Piknik 16. julija 1976 na Holi-day Gardens je počastil s svojim obiskom novoposvečeni torontski škof dr. Lojze Ambrožič in tam daroval sveto mašo. S prispevki plemenitih darovalcev in dobičkom družabnih prireditev je stanje denarnega sklada doseglo in preseglo 40 tisoč dolarjev. Uradno je dobrodelna ustanova Dom Lipa že registrira na, kar pomeni, da bodo v bodoče vsi dosedanji in naslednji darovi oproščeni davkov. Sredi poslovnega leta 1977 je vsled prezaposlenosti predsednik Cerar predal vodilno mesto podpredsedniku Viktorju Trč-ku, ki skupno s požrtvovalnimi odborniki sedaj orje ledino na tem socialnem polju, rešuje pro bleme in kliče vse dobro-misliče rojake k praktičnemu sodelovanju, da bo Dom Lipa z nadaljni-mi podporami pokrajinske via-de, čimprej odprl vrata mnogim, ki bodo kmalu ali že sedaj potrebujejo varnega toplega do-mačega kota na stara leta v družbi sebi enakih, ki govore isti jezik, imajo isto vero, običaje in navade. A. R. •Največja knjižnica v Kanadi je nova centralna referenčna knjižnica v Torontu, ki so jo odprli 24. oktobra lanskega 1©. ta. KAJ ŽELI SLOVENSKA MLADINA V TORONTU Tukajšnjo društvo Slovenskih | akademikov v AmcriM (S.A.V. A.) je dne 19. februarja zvečer v cerkveni dvorani na Manning Avcnue priredilo zeio zanimiv in aktualen sestanek s temo: "Problemi slovenske družbe v Torontu. posebno naše .mladine." Na sestanek so bili povabljeni Starši in zastopniki raznih organizacij, ki se zanimajo za mladinske probleme. Debato je spretno vodil g. Peter Cekuta s sodelovanjem gospodičen Barbare Por (presednice SAVA), Miriam Cekuta, Marte Jamnik, Majde Rosnik in gospodoma Janezom Mescem in Jožefom Mi-ihevoem. ^ Ze v uvodnih besedah so prireditelji izrazili razčaranjc nad majhno udeležbo mladine (kakih 30 staršev in 20 mladih). Ta odsotnost bi se dala upravičita z dejstvom, da jc bita ta nedelja ena najlepših v letošnji zimski sezoni in je zato izvabila v naravo ljubitelje različnih zimskih športov. Deloma je pa majhna udeležba tudi simpton apatije, ki je splošna, ne samo med Slovenci, ampak povsod v takozvani "affluol" družbi. — Vendar so prireditelji pričakovali, da bodo starši pregovo- rili več svojih otrok, da bi se skupno z njimi udeležili sestanka. Mladina, pri kateri ni prevare ali zahrbtnosti, je v svoji iskrenosti, povdarila, da jc nekoliko razočarana nad vrednotami starejših, tki svojo javno udejstvovanje omenujejo - le bolj na družabne prireditve; istočasno pa je priznala, da tudi mladi v svojem privatnem življenju kažejo vse preveč navezanosti na materijalno plat življenja, na škodo' idealizma. Mladina pri SAVA se želi udej stvovati tudi na kulturnem področju kot so n. pr. debatai sestanki, pevski zbor, predavanje in učenje slovenskega jezika za odrasle in odraščujoče. Precej časa je bilo posvečenega vprašanju ali je obvladanje slovenskega jezika nujni predpogoj, da lahko nekdo spada k slovenski skupnosti. V debati je odločno prevladovalo mnenje, da slovenski jezik je enia izmed bistvenih osnov slovenske pripadnosti. Toda tisti, ki ga dobro ne obvladajo, naj se ne izključijo iz te skupnosti, če drugače čutijo, da k njej spadajo; kajti s stiki, ki jih bodo vzdrževali, se bodo sčasoma vsaj nekaj slovenščine naučili. Je pa potreb- no, kot za vsako stvar v življenju, v la namen nekaj žrtvovati! Razne prilike zabav in cerkvenega bogoslužja izven slovenske skupnosti, v prostorih ki so bližji ali boljši, jim ne morejo nuditi tega kar jim nudi slo venska skupnost, namreč: SLO VENSTVA. Zato je treba zanj nekao žrtvovati, četudi to pomeni hoditi miiiio dalje v cerkev ali dvorano. Debata je bila ves čas zelo živahna. Občudovali smo posamezne mlajše, kako so pri debati sodelovali dvojezično, nekateri skoraj v brezhibni slovenščini. Včasih so sc želeli oglasiti k debati kar po trije, štirje udeleženci, kar je ndkr.j redkega za slovenske sestanke. Ob koncu nad dveurnega sestanka so prireditelji sklenili da bodo v bližnji bodočnosti organizirali še eden sestanek, na katerega bo mladina (upajmo da v večjem številu!) prišla z bolj konkretnimi predlogi, kaj slovenska mladina v Toronltnu Mi. Prirediteljem in udeležencem naše iskrene čestitke z željo, da bi s tem potrebnim dialogom nadaljevali. Opazovalec POPRAVEK V januarski številki našega ilista nam je tiskovin škrat napravil v članku C. P.-ja: "Nekatere (slovenske) hiše v Torontu bi bilo treba porušiti ..." — itri neljube napake, ki jih na tem mestu popravljamo in obžalujemo! V prvem stolpcu bi se morali prvi verzi pravilno glasiti: • • • govorio pa tak o milini mira, i da niko nikoga ne smije da dira; svaki ima pravo, do svobodno živi, ne siniju se žalil oni, koji nisu krivi. | V drugem stolpcu na vrhu je napačno naveden mesec december in bi se vrstica morala pravilno glasiti: ' ' ' novemberski izdaji za 1977 leto . . . V tretjem stolpcu v sedmi vrstici pa je treba popraviti besedo frazo tako, da se tekst te vrstice mora pravilno glasiti: . . . ke", poostrila v fazo groženj . . . ! Uredništvo KRATEK ŽIVLJENSKI ORIS Dr. DLATNIKA Dr. Franc 'Blatnik se je roclil 30. januarja 1899 na Konjskem, župnija Boštanj ob Savi (Slove-nija-Jugoslavija). Njegovi starši so bili navadni revni kmetje (oče je emigriral v ZDA, kjer je delal v čikaških tovarnah in menda tam tudi umrl, še preden je bilo Franceljnu 10 let), a zelo verni, zato so svoje otroke vzgojili v pristnem krščanskem duhu. V ljudsko šolo je hodil pri fari v Boštanju, dobro uro od doma. Tam je oprevljal tudi svojo nedeljsko dolžnost. Ko so pa salezijanci 1. 1907 u-stanovili zavod na Radni, nekako na pol pota med Konjskim in Boštanjem, in tam odprli tudi oratorij, ki je cvetel vse do nemške zasedbe L 1941, je mali Frančuk rajši hodil k maši in k nauku na Radno. Tu je imel veselo druščino in dobre predstojnike. Jeseni 1. 1908 se je tam srečal s tedanjim vrhovnim predstojnikom in prvim don Bosko-vim naslednikom, Mihaelom Rua. Srečanje ga je razočaralo: devetletni Franščišek si je domišljal, da bo to ndke vrste general v blesteči uniformi, s srebrnimi epoletami, z zlato obrobljeno kapo, pa je videl samo preprostega duhovnika. Ko se je v družbi matere, tete in sosedovih vračal domov od maše, se je nekam zaničljivo izražal, češ kakšen salezijanski general pa je to, ki še niti man-šet z zlatimi gumbi nima, na glavi pa mu čepi ponosen duhovniški biret namesto cilindra, še naš g. župnik so lepše oblečeni, kaj šele leskovški g. dekan, ki sc s parom konj pripeljejo, ko pridejo na spraševanje . . . Mati in teta in sosed so ga zaradi takega govorjenja pošteno oš teli. Zato je ta dogodek ostal Franceljnu živo v spominu za vse življenje. Ko je 1. 1972 šel v Rim za beatifikacijo Mihaela Rua, je novega blažen-ca ponižno prosil, naj mu odpusti to troško objestnost . . . Oratorij na Radni je tudi njem, kot v mnogih drugih, o-budil duhovniški in rodovniški poklic. Svoje študije je začel na salezijanski šoli v Vcržeju in jih je nadaljeval v Untervval-tersdorfu pri Dunajskem No vem mestu. Noviciat je opravil spet v Veržeju, skupaj z g. Albinom Fedrigottijem, in se prvič zavezal z zaobljubami 14. avg. 1919 . Višjo gimnazijo je študiral skupaj s Poljaki v Kra-kovu. Tako se je skoraj mimo grede do dobra seznamil z nemščino in poljščino, kar mu jc pozneje v življenju tako prav hodilo. Na praktičnem salczi-janskem delu kot asistent je bil dve leti v Veržeju pri aspi-rantih, eno leto pa na Radni pri klerikih, kjer je v svojem mladostnem navdušenju zelo uspešno delal. Jeseni 1. 1923 so ga predstojniki poslali v bogoslovje na Cro-cetto v Turinu. Poleg resnega študija, ki ga je zaključil z doktoratom na turinski škofijski fakulteti, se je, kot že prej v Veržeju in na Radni, z vso vnemo posvečal delu po raznih sa-lezijanskih mladinskih domovih v Turinu, posebno še v Val-doccu, kjer so še živeli in delali nekateri častitljivi salezijanci^ ki so bili z don Boskom prav od začetka, recimo 90-1 e t ni D. Giov. Batt. Francesia. Tu je naš Francelj prav pri izviru srkal don Boskovega duha in se ga je tako nasrkal, da je iz te duhovne zaloge črpal v izobilju vseh petdeset let svojega sve-čeniškega življenja. V duhovnika je bil posvečen v nedeljo lO.julija 1927 v baziliki Marije Pomočnice v Turinu. Zdaj so ga predstojniki takoj poslali na delo na teran. Najprej je delal tri leta kot šolski vodja pri dijakih na Rakovniku. Nato je bil z majhnim presledkom pet let ravnatelj v Mladinskem domu na Kodeljc-j vem (1930-1937), štiri leta na Rakovniku (1937-1941) in končno še tri leta v begunskem tabori-v šču v Spittalu (1946-1949), VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi ANTON S MEAT MARKET ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostovaljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 633 VAUGHAN ROAD (na vogalu Oakwooda) TEL. 654-9123 in 654 9112 4HM B8W VESELO VELIKO NOC Vam želi ( Stavbeno podjetje F F CONSTRUCTION CO. LTD. Lastnik A. FERKUL 183 Bsta Stroet, Toronto M8W 4H5 . Tel. 259-7334 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Vam želi zdravnica DR. IVA PRAPROTNIK-MIHIČ 15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156 (blizu križišča Queen St.) Tel. 535-4659 — M6R 2K2 MiiniiiM VESELO ALELUJO želi vsem prijateljem in znancem Jose Osa na CANADIAN ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS 731. Brown'$ Line, Toronto M8W 3V7 ^IIIIIIIIIIIIII^IIHIIIIIH TMitrtMuMC-inin H«tte uneovered and utilized by ithe Slovenian people. Being a Slovenian in the true Sense of the vvord means that one should not only reap the advantages that have been im-parted upon hirn through his membership in the community, but also be able to provide ab-jeetive and constructive eriti-cism about ithe coinmimity to improve upon it. Should the Sloveniams in Toronito take on a complacent attitude tovvards the needs of their community, it is bound ito f alter and disin-tegrate. The survival of the Slovenian community in Toronto depends solely on the proservation of the Slovenian identitv. This identity vvill survive Only if the members are proud and un-ashamed of i t.This pride can be maintajined and passed on to future generations if members of the Slovenian community knovv vvhat makes up their Slovenian idenitity. An unfontunate trend in this communitv is that Slovenians are gradualy losing their ideni-itity and becoming assimilater into the surrounding society. A responsible faotor for this assimilation is that most of the second generation' Slovenians in Toronto have not retain-ed and advanced knovvledge of their heritage and identity. Illustrative of this attitude is 'that 'the names of prominent Slovenians, influential in our past and present daj^s society are noit of common knovvledge to second generation Slovenians. Many of us are- familiar vvith the names and meanings of Friderik Baraga, France Prc-še rn and Anton Martin Slom-ček. Hovvever, fevv of us knovv the liikes of Andrej Kobal, an American ciitizen vvhose prorni-nence influenced both the Ame-rian and Slovenian vvar efforts during the Second Worid War; Janez E. Krek, a great Slovenian stateman devoting much of his energy and time tovvards the improvement of ithe Slovenian nation and vvhose name is also proudly carried by John E. Krek's Slovenian Credit Union in Toronto; or that of Ivan Cankar, one of Slovenia's grcat-est vvriter. Furthermore.. al-ithough many Slovenian children have attended Slovenian school, fevv are versed vvell enough in Slovenian hi'story, literature and geography to freely con-ver.se about it. It is this kind of knovvledge that vvould help present and future generations 'to maintain 'their sense of pride of being a Slovenian in Toronto and hence, being more prepared to protect it! The educating of Slovenian people in Toronto about our culture and heritage h only one way of preserving our future. Another way is through aotivč participation and support of community affairs. Hovvever, the efforts of the first vvave of i immigrants an community affairs have startcd to vvane due to their retirement and age. The oontinuation of .their efforts has not been effectively maintained by their succe.sso^s represented by the second generation and later immigrants, Many organizations sueh as: gvmriastics, drama and ■theater groups and choirs have almost disappeared. Through the efforts of some hard vvorking and tru!y gifted indkvidualis, these : events have been given' a nevv lease on lite. Theše stili appears to be time to remedy the situa-•tion by attracting younger participants to itake the helm. It should be made avvare to aR hovv accuStomed vve have bc-come to these eventš and that ithey vvould be sorelv misscd upon 'their demise. Participation is not the only kind of nutrčtion our Slovenian idemtrty needs to thrive upon. If a plant is to grovv and blos-som, it must be cared for and fed vvith the proper minerals and vvaiter and not steak and potatoes. Similarily, our Slovenian heritage must be maintained vvith proper, Slovenian participation. In illustratiing this point, consider one of the most popularily attnded social func-itions; namely banquets. In mo-deration, banquets can be be-neficial tovvards cementing friendships and acquiring nčw ones. Slovenians are naturals for food, music and dance. Hovvever, the modern society e.visting around us has infiltra-ted and been allovved to d rast i callv change our nature of en-iterteinment. If this kind of en-tertainment is being sought, then individual members have 'the duali ty to seek it out in pla-ces outside our communi'ty. This is not to say that mild forms of modem dance and songs should be barred. The reason for our gatherings are that vve ali have a common de-nominator in being Slovenian vvhich vve are trying to preserve. Our traditional forms of entertainment should not be foresaken entirely for the modern. Slovenians have been tra-di'tionally depioted as group of people laughing, singing and dancing together, not hecessa-rilv in that order. In other vvords ithey enjoy tihemselves in group participation. Today our social funcitions are permeated vvith loud amplified musical in-struments and singing, forcing us to listen and dance to a group of professionals vvho ilack respect for any spontane-ous merriment ithat tradition-ally arises in Slovenian social funcitions. AH the good-natured vvit, folk singing and dancing is repeatedlv drovvned out at these banquets. Furthermore, the incident of aleohol consum-ption, especially amongst 'the young is being increasingly to-ileraited. The younger members of our community are not given the opportunity to experience and retain any of the tradition-allv practiced merriment of our past. Inistead it is being lost to the infiltrating modern influeft-ces. What is needed novv is an aittempt to bring back more of these traditional events so that :they vvill not be lost forever to future Slovenian generaitions. Just as the traditional Slovenian entertainment is disap-pearing, our language is suffer-ing the same dilema. Slovenian are found to be conversing in-creasdngly in English iris.tead of Slovenian. This essay is a prime exampTe of that. The children of Slovenian parents are ne-gledting their duty to preserve their language, by freely speak-iog the English language at home. Hovv are their children ever going to Speak Slovenian. The Slovenian language is being further. diluted bv English-Slo-venian vvords not found 'to e.vist in the Slovenian dictionary. If Slovenian is not spoken at ho •me, vvhere vvill our children learn to speak it? Surely, not amongst themselves. If ithe Slovenian language is no longer spoken, can vve s t i M be conside-red to be true Slovenians? With-out ithe common bondage pro-curred upon us through our language and traditions, vvill our Slovenian idenitity ever survive? The nature of our leisure and merriment, and the use of the Slovenian Jfcmguage indicate that vve are not too serious about preserving our identiiity; vve are graduaNy subsiding into ■the Nor t h American way of life. If ithis trend is perm it t ed to continue unehalilenged, our community vvill Ithen be in-distinguishable from any other Notith American community. I feal that Canada, as a unique, multicultural nation, vvill suffer this loss as much as vve vvill. Slovenians in Toronto are very nitreh differenit from ithose living in Yugos!laivia. The latter are Slovenians bv bi rt h, regard-less of 'their participation in Slovenian activities. They vvill not loose their Slovenian ton-gue and their ideratjiity like us. We vvill be regarded as Slove-nians onlv as long as vve can distinguish our sel ves from other ethnic communitieis. Hence, being a Slovenian in Toron- PRVA NAGRADA: TRETJA NAGRADA: 11 KATHY KVAS Belonging to the Slovenian communify" KATHY KVAS As a member of the Slovenian cominunity in Canada I vvould lilke to expresis my feelings of the vvarmth and at-homeness of belonging. I may scem too sen-timenital at times, but it is an importanit part of my everyday life. IIIIIBI!IIIB!IIIIBIIimilliaill!iail|IIBI!IIBIII»IIIIIBIIIIIBIIIin 'to means mak ing good use of aH that has been made available to us by the hard vvork of other Slovenians and then ilearning to appreciaitie and va-lue vvhat vve have and finally be prepared to construotively criticize and protect our Slovenian iden'tiity. The first vvordls I had .ever spoken as a baby vvere Slove- MARCEL URBANC KAJ Ml POMENI PRIPADATI SLOVENSKI SKUPNOSTI V KANADI G. MARCEL URBANC Okrog leta 1950 so se naselili mnogi Slovenci v Torontu. K tej skupnosti sta pripadala tudi moj oče in mati. Tukaj sta ise prvič srečala, četudi sta živela pred vojno oba v Ljubljani. Zdi se mi, da ima starejša generacija zato še vedno dobre stike med seboj. Po zaslugi moljih staršev je prisotnost mojega slovenskega porekla v mojem življenju vedno bilo močno prisotna. Ata ni niti ene angleške besede spregovoril doma. Res so se starši potrudili, da so nas naučili prelepe Slovenske govorice iin nam podarili to bogato kulturno de diščino. Vzgoja v slovenskem okolju se je nadaljevala ob petkih zvečer v slOvendki farni šoli. Tu nas je strogi župnik verouk, pesmi in disciplino učil. Otroci smo Izkoristili to priliko, da smo bili povezani in se potrudili izpolniti želje vzgojiteljev — učiteljev. Nekaj živahnih sošolcev jc tudi bilo med nami in jaz se štejem k tem. Bil sem korajžen tip in večkrat se je zgodil ismešen dogodek med poukom. Nato sem bil postavljen v kot ampak vesel, da mi je u-spela šala. Spomnim se predvsem na prvo sveto obhajilo in na birmo za katero sem se pripravil pod vodstvom istega strogega župnika. Tudi takrat sem bil navihan, četudi je bila poudarjena resnost tega zakramenta. Vendarle, ko sem sprejel zakra- ment svete birme in me je škof udarili po licu mislim, da sem postal bolj resen in predvsem bolj pameten član župnije. Naslednji zakrament bo pa morala biitti moja odločitev. Kot mladenič in. ljubitelj športa sem se rad hodil smučat na Slovensko smučišče 'Old Smokey' (dobesedno prevedeno: "Stari Kadilec"). Rad sem tekmovali, posebno v skokih. Dobil sem nagrado za najdaljši skok in kalko sem bil presenečen nad pokalom. Nastopil sem tudi na turni ju namiznega tennisa. Najmlajši član sem bil vendar tudi nevaren nasprotnik. Seveda sem 'treniral z boljšimi angleškimi prijatelji, sošolci in izkoristil to izkušnjo. Ko sem bil majhen, nisem rad šel na toliko slovenskih prireditev in se udeleževali različnih aktivnosti. Šele na univerzi sem poznal, da biti član slovenske skupnosti je nekaj posebnega. To članstvo mi da eno prednost, ki jo drugi Kanadčani nimajo. Poleg kanadske družbe imam stik z 10 do 12 tisoč Slovencev v Torontu. 7. večjo družbo pa imaš več kontaktov in več kontaktov pomeni boljše zveze in lažje življenje. Biti član slovenske skupnosti pomeni tudi, da se ne počutim doma samo v Kanadi, ampak tudi. v Sloveniji. Znam slovensko, grem obiskat babico in se mi zdi, kot, da bi bil doma. Tudi v domovini se spoznam s Slovenci in počasi začnem razumeti, zakaj so moji starši zapustili dom in šli po svetu. Sem rojen Kanadčan in angleško mi je najbOlj važno. Zdi se mi pa vse eno boljše, da govorim še en jezik. Vedel bom od kje izvira moj rod, poznal bom kulturo, običaje in navade. Vse dobro, kar je slovenskega, bom pa skušali ohraniti. Prepričan sem, da so Slovenci v Torontu imeli več uspeha prav zaradi njihove skupnosti. Pomagali so si pri delu in imeli lepo družabno življenje. Brez nčan. My brothers and sisters and I vvere broughit up as Sloveniams, partially Canadianized. Through the influence of my parenits vve are a close family. I grevv up vvith many Slovenian traditions and customs, intro-duccd to me by my parents, and ithe Slovenian Church. When asked about vvhich na-tiana!iity I belong to, I realize that many people have not heard o I' Slovenians. Though there is no sueh language as 'Yugoslavian',they are under the iimpression that I am one. I vvoulld like to impress upon 'them ithat Slovenians are an in-dividual culture in Toronto. We are sllowly being recognized by our Churches, hali« and organizations. VVe also contribute as a culture through our businesses. People of other nationailities in Canada are introduced to our way of life, 'they receive a taste of our type of food and friend-ly mainner. The mam force contributing to our success in togetherness as a community, is the Slovenian church. It has guided our forfathers through the rough ite skupnosti bi jim bilo življenje težje in slabše. Med Slovenci se vedno počutim doma, četudi sem v Kanadi. Vem, da nekam spadam, imam eno po sebno istovetnost. Ce pa pridem meo Slovence na Koroško, Primorsko ali A-meriko, vem da sem prišel med svoje ljudi. Kako sem srečen,, da govorim slovensko! Žalostno je samo to, da mladina v Sloveniji ne čuti več diktature. Dokler se bi zavedali krivice, se bi proti tej na en ali drug način borili, da se to popravi. Po mojem mnenju, so zgubili to zavest. Torej nimamo več za opraviti z politično za vednimi svobodnimi ljudmi am pak samo z maso, ki si žele samo kruh in igre. Dosti dobro živijo v Sloveniji. Vzgojo pa imajo na žalost enostransko brati ne smejo ničesar kar vladi ni naklonjeno. Na drugi strani istega novca pa sem srečal Slovence v Primorski in Beneški Sloveniji pod Italijo, ki so zelo zavedni Slovenci, povezani in ki imajo zanimanje za kaj več kot zabavo. Z njimi sem hodil na izlete, se lepo imel in edo debatiral o bofj resnih stvareh. Večkrat sem bil z njimi v majhni vasi Ukve na taborjenju. Prespali smo v starem hotelu Prešeren in pri obedih je bil vsak enkrat na vrsti dežuren. Hodili smo po hribih v ilepi naravi, obkoljeni od prelepih gora. Res je bilo čudovito doživetje v prijetni družbi in krasni pokrajini. (V Kanadi hodim po sami ravnini). Ko doraščamo in stopamo sami v življenje, se vedno bolj zavedamo, kaj nam je pomenila slovenska skupnost. Ravno zato smo v Torontu ustanovili mladinski klub. Nimamo še dosti Skupnih ciljev in se še ne počutimo dosti povezani. Vendar smo začeli. Radi bi hodili po stopinjah naših staršev in nadaljevalli de!o in prijateljstvo naših staršev ter ohranili slovensko skupnost. Zdi se mi, da sem zaveden Slovenec in bom vedno ponosen na starše, ki so mi pomagali pri tem prvem koraku v življenje. Mladina ni zadosti povezana med sabo, vendar se še vedno poznamo. Zanimamo se za bodoči uspeh prijateljev in •times of establishing themselves,. and it continues to offer gu i dance to the Slovenian youth of today. I vvas baptized, completed my First Holy Communion and my Confirmation in the Slovenian Church. The system of prepara-ition for confirmation is more beneficial to the individual as a grovving person, than in most other churches. I say this about confirination because 1 vvas not old enough to understand the true significance of the saera-ments of Baptism and Holy Communion vvhen I received them. When I received confirmation it vvas my own individual decisions as a mature person to be a member of the Slovenian church. In grade schoOl I had the chance to make my confirmation, but it only involved a monith-long preparation. I kdo not thinik that this is enough time to help you ito be ready to receive sueh an important saerament. I vvas then old enough to graps more about the concept of God and about the Church. During the tvvo years of preparation I had more time to ask mv own questions, apart from learn i ng ansvvers to ques-■tions that vvere already ansvver-ed for me. It aided in my per-sonal grovvth and knovvledge of the Church. I think that this longer period of preparation should be taken as an example by other churches, so that other yout'i of Canada has the same chance for this personal grovvth experience. Slovenian school vvas offer-ed to the children through the Church. VVe vvere taught the Geographv and History of Slovenia, and the reading and vvrit-ing of proper Slovenian. Many of us had our ovvn vvords for things because our parents vve"re from different parts of Slovenia, in vvhich the language vvas spoken vvith a slight difference. But this problem vvas soon altered by the teachers. After I graduated, I assisted the teachers in the instruetion of the first grade. This eperien-ce brought back memories of hovv many of the children vvere total strangers to each other at first, but by lhe time of gra-duation vvere vvonderful friends because they have been through five years of tests and learning •together. Our community is very involved in extending our Chris-tianity bv helping others. The VVomen's League visits patients in hospitals regularlv, so 'the patient can talk to someone and get out of their depression and loneliness in times of sickness. Most of the organizations of the Church also extend an un-derstanding hamd to the Third VVorid, through contaots of our priestis and nuns situated in needv countries. Money is ob-tained for the poor through fundraising activities and the donations of the people of our Church. The youth of our Church are involved in the Girl Guides and Scouts of Canada organization. This aids in linking our vouth vvith other voung people in ali of Canada, and stili more do-sely in Toronto. Musical groups and dancing groups have originated from the youth of rhe Slovenian church. They help to convey the traditional music and dance of Slovenians, to other cultures in Toronto. I vvas especially proud in 1976, vvhen our Slovenian pa-(Dalje na strani 6.) a"»'iimitmiiHiiHiiiaiiiiiiiiiiHnimMnmwu...u—■—, jim radi pomagamo. To vse za-"fo, ker smo vsi pripadniki iste, sJovenske skupnosti. Predvsem pa je v korist Kar nade imeti kulturno dediščino ljudi, kakor smo mi Slovenci. SVOBODA 26. septembra 1977 je DELO, uradno glasilo Socialistične Zveze Delovnega Ljudstva Slovenije, objavilo naslednje važne obletnice: "Danes je ponedeljek, 26. septembra 1977, 269. dan v letu. Do konca leta je še 96 dni. Na danšnji dan se med drugim spominjamo naslednjih dogodkov iz preteklosti: 1969 — V Boliviji je vojna hunta izvedla državni udar. 19677 — Umrl je slovenski revolucijonar in politik Ivan Regent, odločen borec za pravice delavskega razreda an Primorskem in celotni Sloveniji. 1962 — Ahmer Ben Bela je bil izvoljen za prvega predsednika neodvisne Alžirije. 1957 — švedski diplomat Dag Hammarskjold je bil drugič izvoljen za generalnega sekretarja OZN. 1947 — V Beogradu se je začel II. kongres Ljudske Fronte Jugoslavije. 1945 — Umrl je madžarski skladatelj In klavirni virtuoz Bela Bartok. 1944 — Enote 7. partizanskega korpusa so tretjič med NOB porušile štampetov most pri Verdu. 1936 — Umrl je znameniti ruski rifiolog Ivan Pavlov. 1909 — Rodil se je slovenski pisatelj, esejist, potopiseč in prevajalec Mirko Javornik. 1898 — Rodil se je ameriški skladatelj George Genshvvin. 1815 — Avstrija, Rusija in Prusija so ustanovile "Sveto alianso". Politični in fizični konec glavnega urednika DELA pa jo mislimo zato pri ZKO vsaj dobro izkoristiti . . . Doro Hvalica je avtor druge-ga pisma. V njem napada Gor-jupa in njegove sodelavce pri Delu, češ da so z omembo Javornikovega "omajanemu imena pomogl i 31. oktobra 1977 je v Novi Gorici nenadoma umrl 33 letni Mitja Gor j up, glavni urednik DELA, direktor založbe svojega lista, član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, član Izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZ-DLS ter do srede oktobra tudi predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije. Uradne žalostmke ob smrti so trdile, da je do teh visokih poklicnih in partijskih mest pri-šel zaradi sposobnosti in am-bicioznosti, vendar pa mu je tudi pomagalo, da je bil zet Mitja Ribičiča, neuradnega diktatorja Slovenije v njenem sedanjem novostalinističnem obdobju, ki ga je, komaj 27 letnega, a partijsko in svaštveno zanesljiva, postavil na četo poglavitnemu dnevniku v Republiki. I Vrsta okoliščin sili k sklepu, da si je mladi, vodilni karijerist slovenskega komunizma vzel življenje sam. če ne to, pa ga je smrt prizadela zaradi poni-žanj in neusmiljenih pritiskov od zgoraj in od mogočnih, nevoščljivih tekmecev, čemur je bil izpostavljen ocl konca septembra. Zavedal se je, da mu je spričo tega zaprta pot do višjih ciljev, na katere je meril sam in ga je zanje namenil in proti njim krmaril vplivni tast. Trajalo je več dni, predeni so se pri listu in političnih vodstvih zedinili, kako naj sporoče javnosti senzacijo, o kateri je že govorila vsa Slovenija. Novico, da je "v svoji hiši v Novi Gorici nenadno premnul M. Gor j up", je prva prinesla bel grajska Politika že 1. novembra. Vzroka smrti ni povedala. Delo je nepričakovani življenski ko-nec lastnega šefa naznanilo šele 2. novembra. Poročalo je, da jc "v družinskem krogu v Novi Gorici umrl za srčno kapjo", a nič, kdaj. Katoliški Glas, ki izhaja v italijanski Gorici, je kratko sporočilo priobčil 3. novembra, a brez omembe kapi ali kakega drugega vzroka smr-iti. Tudi ni bilo v domačem ali manjšinskem tisku nič o tem v komentarjih Gorjupovega pogreba. Uradne pogrebne slovesnosti, ki bi za tako važnega partijskega funkcionarja morale bili v prestolnici republike, so bile v dvorani novogoriške občinske skupščine. Nato so krsto prepeljali na pokopališči v Kanalu ob Soči, njegovi domači vasi. Začetek Gorjupovega konca je bil 26. septembra, ki jc DELO objavilo da se je na ta dan leta 1909 rodil med drugimi tudi "slo venski pisatelj, esejist, potopiseč in prevajalec Mirko Javornik". Ta podatek se lahko najde v vseh uradnih slovenskih slovstvenih zgodovinah. Od tam ga je vzel tudi urednik knjige "Koledar spomina", ki jo je izdala Zveza kulturno presvetnih organizacij SR Slovenije, najvišja vladna in partijska kulturna ustanova. A vkljub temu jc to, v takih nesumljivih virih dovoljeno _omembo Javornikovega imena imel /a neodpustljiv greh ngjkdo, vse mogočnejši in vplivnejši od Ribičiča in njegovega zeta ter jo izkoristil za tega slednjega politično in fizično uničenje. 1. oktobra je moral Gorjup v Delu objaviti dolgo samoobtož-bo o "napakah, ki niso napake" ter sebe, nekrivega, poniževalno obtožiti napake, da je list brez njegove vednosti priobčil obletnico Javornikovega rojstva. Razen tega je moral tudi priznati kot' "mea culpa", da je Delo nekoč zapisalo tudi rojstni dan Franceta Balantiča, največjega sodobnega slovenskega pesnika, ki so ga partizani živega sežgali teta 1943 na 'Notranjskem. 3. oktobra je Gorjupovo sa moob tožbo v celosti objavila belgrajska Politika, ki doma in v tujini velja za neuradno glasilo jugoslovanske vlade. Preračunani in škodoželjni naslov temu članku je bil: "Ljubljansko Delo javno priznalo napako — rojstni dan Mirka Javornika, glavnega u-rednika klerikalnega kolabora-cionističnega lista Slovenski dom, zabeležen v stalni rubriki Dela kot zgodovinsko pomemben datum. Oster samokritični tekst glavnega urednika MitjC Gorjupa." zaupanju v naš osrednji dnevnik". Po mnenju Hvalice je "kritika najboljša propaganda za kritiziranega in da je bolje in varneje probleme in napake zamolčati . . . " Hvalica tudi oč i I a Gorjupu, da 15. septembra ni niti z be- sedico omenil v DClu 30. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Dopisnik zlonamerno primerja 26. september z omembo Javornikovega rojstva in 5. september z ignoriranjem "osvoboditve", oziroma zasužnjen j a Primorske. Gorjup je po mnenju Hvalice premišljeno ignoriral 15. sep-tember_ ter poskušal rehabiliti-rati zloglasne nasprotnike krvave revolucije. To je klasični primer za ustvarjanje ljudskega mnenja po starem načelu "vox populi — vox Dei" ter končno politično ter verjetno 'tudi človeško uničenje Mitje Gorjupa. Revolucija žre lastne ljudi Brezdvomno je to gonjb_j>ro-ti poklicno in partijsko zaneslji-ivemu Gorjupu začel ter ne-vsmiljcno do konca izpeljal Franc Šetinc — neomejeni diktator Zveze komunistov ter vsega javnega in zasebnega življenja v Sloveniji ne oziraje se na to. da je s tem povzročil .škodo partiji, režimu ter majavi politični stabilnosti. Komunistični sistem namreč ne pozna prijateljstva kot ga pojmujemo mi in v Gorjupu je Šetinc videl nevarnega tekme- ca, ki ga ni bilo mogoče obto-žiti kake marksistične nepravo-vernosti; po uspeli revoluciji je bi! rezultat partije: kot otrok — rdeči pionir; kot študent — član, pozneje predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije, član univerzitetnega sveta Zveze komunistov, kar mu je pomagalo kot zelo mlademu do vodilnih položajev v ZKS in SZDLS. Pod njegovim vodstvom je1 Delo najbolj zvesto sledilo načelom partijske linije in je bilo znano kot najbolj protiameriški list v SFRJ. V primeru s Šctin-čevo neolikano in nezaupljivo omejenostjo je bil Gorjup salonski marksist z uglajenim nastopom ter izredno spreten s predstavniki kapitalistične kulturne tujine. Med Titovim obiskom na Kitajskem je kot vodja časnikarske delegacije očaral celo vrhovnega malika Jugoslavije. Nečesa po Gorjup le ni vedeli: da Šetinc neizmerno sovraži Javornika ter se ga celo molčeče- ga_jn v_daljavi živečega boji. Ima ga za najnevarnejšega sovražnika sebi in vsemu, kar on v svoji zagrizenosti in prepla-šenosti prestavlja v Sloveniji. Z omembo Balantičevega in Javornikovega rojstnega dne ie Gorjup zagrešil zločin, za katerega pri Šetincu ni opravičila in odpuščanja. Dal mu je že dalj časa iskani povod za končno strmoglavljenje in likvidacijo. Po skozi stoletja potrjenem zgodovinskem pregovoru revolucija žre svoje lastne očete in otroke: od Roberspierrea in Daratona, preko Trockega, Buha-rina, Gomulke, Nagya in drugih do Djilasa, Rankoviča, Dubčeka, Jovanke ter Kocbeka itd., itd. V Sloveniji pa začenjalo take žrtve biti celo njeni vnuki Gor-jupove vrste, ki v svoji naivnosti verjamejo, da se bo neizprosna in neusmiljena rdeča dogma s časom in razvojem počlovečila in da komunizem počasi dobiva človeški obraz. Za politično emigracijo kate- NATIONAL UNDERSTANDING "This means, above aLi, thait Canadians must be vvillihg to iive together in a countiry of differenees, accepting, even rejoicing, in those differenees: It means that Canadians must acccpt and, \vhenever __they can, create the conclitions in vvhich those differenees are vvelcomed and can flourish, even if it meanis sacrificing some of ptheir ovvn conveniethce or accommo dal t ing' their ovvn point of view to that of others. Only indiivi-duals, not govemmens, can make these kirids of choices". PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! rekdli narodnosti pa ta tragična komedija slovenskega komuniz-iria hudi vzpodbuden nauk. Priča namreč, kakšen strah vzbuja sedanjim nasilnim oblastnikom v Sloveniji že samo ime in obstanek vsakega poedinega Slovenca v svobodnem Svetu .f. . J. B. Politika dala Gorjupovi aferi zvezni okvir Z zgornjim člankom je Poli-(ika dala nedolžnemu spodrsljaju "zvezni okvir" in plaz proti Gorjupu se je sprožil z blisko- vito naglico. Vso zadevo je po njej s pretiranim in škodoželj-nim sarkazmom napihoval tudi ves neslovenski ti-sk v Jugoslaviji, kar je Gorjupu prineslo tudi širše "zvezne" posledice, verjetno od Kardelja, kajti, Gorjup je moral predčasno odstopiti s predsedništva Zveze novinarjev Jugoslavije. Mrtvi pesnik Balantič in živi emigrantski pisatelj Javornik pa sta po slepi in neumni zagrizenosti slovenskih rdečih tira-nbv postala čez noč junaka dneva v vsej Jugoslaviji ter v za- mejstvu. 8. oktobra je moralo Delo objaviti dve pismi uredništvu. Pivo je samokritika Jožeta Hu-merja, predsednika Zveze kulturno - prosvetnih Organizacij Slovenije, zaradi omembe obletnic Balantiča in Javornika v Koledarju spomina, kjer med drugim praivi: "Tudi ZKO se seveda strinja, da takile Mirki Javorniki in Franceti Balantiči so vsega drugega prej vredni kot pa javnega spominjanja, še manj pa takšnega kakršnemu je Koledar spomina namenjen . . . Nič se ne bomo izgovarjali . . . Ustrelili smo kožla, čeprav ga nismo ciljali. Vsaka šola nekaj stane. Tale nas je stala precej, MOŽNOST ŽIVETI, UČITI SE IN DELITI VASO DEDIŠČINO JE NAČIN, DA POSTANE KANADA MOČNEJŠA. NE ZAMUDITE TE PRILIKE. Vaša priložnost Mnogovrstna kultura je dosledna vladna politika, ki obsega vse pojave kanadskega življenja. Z mnogovrstnim kulturnim programom Kanadska vlada vzpodbuja ljudi različnih kultur, da to izkoristijo s tem, da poskušajo reSliiainalti njihove ideje, spretnosti in talente. S tem obogate njihovo skupnost in vse Kanadčane. Izkoristite to priložnost-, da obogatite Vaše. ilastno življenje in pomagajte napraviti Kanado močnejšo. Realnost mnogovrstne kulture . . —^ ■ --————-----——— Mnogovrstna kulturna politika napravi več kot nudi pomoč etnično kulturnim skupnostim. V horizontalni dimenziji interesi vsebujejo vse dejavnosti državne vlade, da zagotovijo sodelovanje v federalni politiki, ki vsebuje mnogovstno kanadsko kulturo in interese etnično kulturnih naselbin. Komite,t za mnogovrstno kulturo podpira sredstva javnega mnenja, da prikažejo realnost etnično kulturnega življenja. Miniister za mnogovrstno kullturo ima tudi vlogo, da zagotovi enako možnos t vsem Kanadčanom ne glede na njihovo kulturno ozadje, ker v Kanadi smo vsi enaki. Novi duh razumevanja Vprašanje narodne enotnosti zahteva pozornost vseh kanadskih kulturnih, skupnostih. Odsodnost katerekoli kulturne skupnosti napravi Kanado šibkejši. V iskanju boljšega razumevanja je bistvena, da vse kulturne skupnosti pregledajo izvode in poveljo svoje mnenje, ker mi vsi delimo bodočnosit Kanade. Poziv mnogovrstne kulture Mnogokrat je težko, da ljudje spoznajo, da je edina možnost rešiti skupne probleme v skupnem delu. Pridružite se Vaši vladi. Pridružite se vsem Kanadčantom. Doprinesite Vaš delež, da bo Kanada vzor svetu: dvojezičen narod, mnogovrstnih kultur, kjer lahko vsi državljani žive v harmoniji in prosperiteti. Živite, učite se in delite Vašo dediščino, da boste pomagali napraviti Kanado močnejšo. Ako želite povedati Vaše mne- Multiculturalism nje ali želite kake informacije 16th Floor pišite na: 66 Slater S trot t OTTAVVA, Ontario K1A 0M5 Mnogovrstna POVEZANOST V RAZLIČNOSTI |+| Hpriourable Norman Cafik L'honorab!e Norman Cafik Minister of State Multiculturalism Ministre d'Etat Mjlticulturalisme Iz slovenske zgodovine. • DELI VELIKE KARANTANIJE Velika Karantanija je združevala vse slovensko ozemlje, de-ilila se je v mejne grofije, ki jih imenujemo tudi marke ali krajine. Razen v Veronski marki so Slovenci naseljevali v celo-iti aili le deloma vse različne dele le nove administrativne enote rimsko-nemškega cesarstva. Jedro Velike Karantanije je bila poznejša Vojvodina KO ROŠKA, ki ji je pripadala okolica Lienza in del gornje Mure na severu, ne pa Kanalska dolina in okolica Beljaka, ki sta 'bili do leta 1000 pod Furlanijo. Druga velika pokrajina je bila 'KARAN TANSKA MARKA, ki je obsegala ozemlje ob srednji Muri (graško ravnino), in so sc ji pozneje pridružile grofije ležeče severno od današnje Koroške ob gornji Aniži (Enns) in gornji Muri. To so bile AN12-KA. JUDENBURSKA, LEO BENSKA, .M URIS K.A in pozneje še PITTENSKA grofija, Ivo so se prve štiri grofije pridružile iKarantanski marki je bila položena osnova za novo "Tieželo Štajersko. Med Mariborom in Ptujem je nastala na obeh bregovih reke Drave DRAVSKA ali PTUJSKA MARKA. SAVINSKA 'KRAJINA je obsegala ozemlje ob reki Savinji, vso Šmarsko RogaškoKozj a n s ko okrožje ter ozemlje ob spodnji Krki, južno od Save. Del Savinjske marke južno od Save se je pozneje imenoval SLOVENSKA MARKA in je postal del Kranjske. iKRANJSKA MEJNA GROFIJA je obsegala Gorenjsko, Ljubljan sko kotlino in zapadni del Dolenjske. K Veliki Karantaniji je pripadala tudi ISTRA s Trstom, k FURLANIJI pa vse slovenske ozemlje zapadno od stare italijanskojugoslovanske meje iz leta 1939, to se pravi GO RIŠKO, BENEŠKA SLOVENIJA in do leta 1000 še Kanalska dolina in okolica Beljaka. Kot sem že večkrat nakazal | je nastanek novih mark ver-| jetno tesno povezan s ponov- j nim osvajanjem ozemlja izpod1 madžarske oblasti. Savinjsko marko so n. pr. najbrže osvobodili predniki Hcminega rodu. 'Njun mož in sin nista le upravljala novega ozemlja, temveč sta prejela večino tega ozemlja v svojo last ali ailodij. Najbrže je bil sličen tudi nastanek drugih mark. Velika Karantanija je obstojala malo časa, le četrt stoletja, od 976 do 1002. Po letu 1002 jc bila samo še političen okvir. Njeni deli so se začeli politično cepiti in osamosvajati, kar sc je nadaljevalo vse enajsto sto- letje. V dvanajstem in trinajstem stoletju pa so sc začeli posamezni deli ponovno združevati pod vodstvom novih dinastič-nih družin. Tako so nastale in se počasi razvijale nove politič-no-upravne enote, na katere jc bil razdeljen slovenski narod do leta 1918. Zavest skupnosti vseh alpskih Slovanov in njihovo skupno ime Karantanci, ki se je prvič utrdilo v drugi polovici devetega stoletja za časa Arnulfa, je zadel prvi veliki udarec s porazom bavarsko karantanske vojske pri Bratislavi leta 907. Karan-tanska zavest se je ponovno okrepila v Veliki Karantaniji, je pa začela mcdleti konec enajstega in v dvanajstem stoletju, dokler ni popolnoma izginila. Karantanci pa so se začeli smatrati za Korošce, Š tajerce, Kranjce in Goričane, torej za pripadnike novih politično-admi-nistrativnih enot, na katere je razpadla Velika Karantanija. Ko govorimo o nastanku novih dežel Koroške, Štajerske, Kranjske, in Goriške, ali bolje o razpadu Velike Karantanije na te dežele, sc nehote pojavi pred nami primerjava v Vzhodno marko, to je bodočo Avstrijo. Obe administrativni enoti, Velika Karantanija in Vzhodna marka sta nastali leta 976, njun bodoči zgodovinski razvoj pa je diametralno nasproten. Leta 976 je bila Vzhodna marka nižja pa poiožaju, saj je bila le marka, in manjša po ozemlju od Velike Karantanije, vendar Babenberžani so povečali njeno ozemlje, jo povzdignili v voj-vodino ter utrdili v njej svojo oblast. Postali so prava dinas-tična družina v Avstriji in pozneje tudi v Štajerski. N užival i so se tudi gospodje Kranjske. Na drugi strani pa se ozemlje Velike Karantanije manjša, manjša postaja tudi oblast karantanskega vojvode. Vsak zgodovinar se bo takoj vprašal, zakaj. Zakaj ta različen razvoj? Medtem ko bom razpravljal o nastanku posameznih dežel in o plemiških družinah, ki so igraJe glavno vlogo v posamez nih deželah, bom nakazoval in ■podčrtava! tudi tiste silnicc in dejavnike, ki so prispevali k delitvi in razkroju Velike Karantanije na drugi strani pa polo žili temelje novim deželam. Na koncu pa bom vse glavne silnice in dejavnike strnil v suma-rično primerjavo z razvojem v Avstriji, in skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj ta različen razvoj. KOROŠKA 'Koroška je bila jedro Velike Karantanije in se je delila v tri grofije. Na zapadu je bila Lurn-ska grofija, ki je segala do Beljaka. V sredi se je razprostirala Brežka grofija, ki je obsegala ozemlje reke Krke in gornje Mure. Na vzhodu pa je bila Pod-juniska grofija s Podjuno in Labodsko dolino. (Glej Hugo Hantsch, DIE GESCHICHTF OSTERREICHS (Zgodovina Avstrije), I del, 4. dop. izr. Gmz (1959), zemljevid, str. 32-33). Iz tega središča, ki ga Madžari niso zavzeli, so v drugi polovici 10. stoletja različne plemiške rodbine osvobodile ozemlja mejnih grofij in zavladale nad njimi kot mejni grofje. Ker pa so imeli mejni grofje ali krajišni-ki večjo avtonomijo kot navadni grofje, zato tudi oblast karantanskega vojvode ni bila enaka nad vso Karantanijo. Počasi so se mejne grofije osamo isvajale, karantanski vojvoda pa je postal omejen na Koroško in tako postal iz karantanskega le ic koroški vojvoda. Proces pa je bil zelo počasen. Iz virov lahko razberemo leto, da sta B. C. NOVAK Karantanije, posebno na Ko roškem, je bila vojvodska oblast omejena, ker so skoraj vsa cerkvena gospodarstva in mnogo visokega plemstva uživali posebno imunitetne pravice. Bili so neposredno podrejeni cesarju, bili so torej njegovi in ne vojvodovi vazali ter smeli imeti svoje lastno sodstvo in upravo. Radi tega se fevdalna piramida nikoi ni razvila niti na Koroškem niti v drugih delih Karantanije. Med cerkvena gospodstva z važnimi imunitetami v zapadnem delu Karantanije so spadala, poleg važnejših samostanov, posebno pose- stva salzburških, freisinških bri.venških in bamberških ško lov .ter oglejskih patriarhov\ Med visoko plemstvo, ki nosi naslov grofov, ne da bi uprav ljaili kako administrativno grofijo, in je direktno podrejeno cesarju, pa so spadali Hemin rod, Eppensteinci, Spanheimi, Trušenjski, Bogcnski, Vovbrški, Višnjegorski, morda Trebenjski na Koroškem ter grofije od Malte in Strmca, pozneje še Goriški. Mogočni so bili tudi Lurnski grofje in Ortcnburžani na zahodnem Koroškem. Nasledniki prvih so bili Goriški grofje, ki so si pozneje pridobili tudi Goriško in Tirolsko. PRVI "DOMAČ" VOJVODA bila v 11. stoletju oba naziva v rabi, venclar je prevladoval karantanski vojvoda. Šele v 12. stoletju se vedno pogosteje rabi koroški, dokler ne ostane le ta v rabi. V tej zvezi je treba tudi povdariti, da je karantanski vojvoda upravljal Veronsko marko do lea 1152, torej do srede 12. stoletja. P l av tako se moramo zavedali, da je bila vojvodska oblast od leta 976, ko je bila Velika Karantanija ustanovljena, pa do leta 1077, torej prvih sto let, večinoma v rokah cesarjevih sorodnikov. Izvzetih je te triindvajset let ko je vladal domačin Eppensteinec (1012-1035). Ker so se cesarjevi sorodniki hitro vrstili in niso imeli podpore med domačim plemstvom, zato je bila vojvodska oblast šibka in se ni mogla razviti v dedno. Mnogi vojvodi niso vladali niti do konca svojega življenja. Še bolj se je skrčila vojvodska oblast, ko je cesar Henrik II. leta 1002 izvze! izpod vojvodske oblasti vzhodne mejne grofije ali marke in jih podredil direktno sebi. Pa tudi v zapadnem delu Zaradi zavojevanja novih. ozemelj, se je položaj domače-1 ga plemstva močno utrdil in je v začetku 11. stoletja začelo zahtevati, da postane domačin ka-rantansiki vojvoda. Pri tem so igrale prvo vlogo tri najmogočnejše rodbine, rod sv. Heme, Sempt-Ebersberški, in Eppensteinci. Kot že vemo je bil rod sv. Heme starejši od Eppest-stcincev, saj se je naselil na Koroškem že konec devetega sto letja, torej še pod karolinško vlado. Njihova strnjena posest pa je ležala na Koroškem, v Savinjski marki in po Kranjskem. Imeli pa so posestva tudi po drugih delih Karantanije. Sv. Hema je bila potomka Sveto-polka, ki je leta 895 prejel v last (alodij) obširna posestva ob Krki in v Brezah, bila pa je tudi v sorodstvu z bavarsko voj-vodsko družino Liutpoldincev in preko nje po ženski liniji s samimi Karolingi. Ker pa so bili Karolingi v sorodstvu s saško dinastijo, zato je tudi razumljivo, da jo Sais cesar Henrik II. imenuje svojo nečakinjo. (F. Kos, GRADIVO, III, št. 35, 36, istr. 24-25). Ponovno lahko vidimo, kako se je slo venska kri pomešala s krvjo vladajočih rodbin. Hemin mož Viljem pa je bil potomec onih Viljemovcev, ki so se borili z Velikomoravci in tekmovali za oblast v dežalah ob Donavi z Aribonci. Viijemovi predniki so najbrže prejeli alodijska po sestva v trušenjski dolini na vzhodu današnje Koroške, tudi že konec 9. stoletja. Hemin sin Viljem II. je združil obojno posest in bil brežiki grof ter mejni grof Savinjske krajine. Večina ozemlja obeh grofij je bila tudi njegova osebna last, to je alodij. Poleg tega je imel posestva v dolini zgornje Mure, pa tudi na Kranjskem, kjer so bili njegovi sorodniki Sempt-Ebersberški krnajsiki mejni grofje. — Ebersberški so bili staro bavarsko plemstvo, ki se je naselilo v Karantaniji žc v karolinški dobi. Mogočen rod so bili Ep-pensteiinci, čeprav se omenjajo prvič šele leta 970, torej skoraj sto let po Heminem rodu in po Ebersberškiih. Eppensteinci • so imeli strnjeno posest v grofijah ob gornji Muri, njihova zemljiška .posest pa je bila raztresena 'tudi po Koroški in drugod. Naj več posesti in politične moči pa so imeli na ozemlju bodoče' Štajerske, kjer so bili mejni grofje Karantanske marke. Po smrti vojvode Konrada I. ileta 1012 se je cesar Henrik II. vdal zahtevam domačega plemstva ter imenoval Adalibera Eu-pensteinskega, kot prvega domačina, za vojvodo. Ker je bil Adalbero že preje mejni grof Karantanske marke, sta se ta in Karantanija ponovno združili. Ni pa popolnoma jasno, zakaj se je cesar vdal plemiškim zahtevam. Se je Hemin rod po vezal z Eppensteinci in drugim iplemstvom in dosegel od svoje ga sorodnika cesarja Henrika II., da je domačin postal karan-itanslki vojvoda, in sta. se tako združila dva glavna dela stare Karantanije? Je prav zalo, da je prišlo do združitve, Hemin rod pristal na to, da so Eppensteinci, ne pa oni, postali karantanski vojvode? Domneva, da je cesar hotel izigrati dve najmočnejši plemiški družini, ni toliko verjetna, ker je z imeno 'vanjem Adalbera za karantanskega vojvodo ravno združil dva velika dela stare Karantanije iter s tem povečal moč karantanskega vojvode. Ali bi bilo možno, da je prišlo do te združitve na prit.isk Eppensteincev in njihovih pristašev na eni strani in proti volji Heminaga rodu na drugi? Ali se ne bi v zadnjem primeru cesar Henrik II. bolj oziral na želje svojih sorodnikov, to je Heminega rodu, kot pa na Eppensteincc? Morda bomo kedaj v bodočno sti odkrili kak novi vir in nam bo mogoče odgovoriti na vsa ta vprašanja. Ko je po smili Henrika II. zasedel ceraski prestol Konrad II. (1024-1039, ki je pripadal no vi Sati j ski dinastiji, so se po polnoma spremenile tudi politične razmere v Karantaniji. Lota 1012, ko j v Adalbero Ep-pensteinski postal karantanski vojvoda, se je za to mesto pote goval tudi Konrad, sin rajnega vojvode Konrada L (1004-1011). Važno je, da sta oba Konrada bila člana Salijske dinastije, to je iste dinastije kot novi cesar Konrad II. Zato je Adarbero in vse karantansko plemstvo lahko slutilo, da bo novi cesar skušal postaviti za karantanskega vojvodo svojega sorodnika, ki mu je bilo tudi ime Konrad. Da bi to piv ečil, se je vojvoda Adalbero zvezal s Hrvati in "Mirmidonci" (verjetno 'Madžari), vendar cesar Konrad II. ga je prehitel. Leta 1035 je proglasil nad Adalberom interdikcijo in ga odstavil, za novega karantanskega vojvodo pa je postavil svojega bratranca istega -imena, ki je nato vladal kot vojvoda Konrad I. (1036-1039). — Tiste dni, iko jc Konrad postal novi vojvoda, pa je bivši karantanski vojvoda Adalbero ubil Viljema II., sina grofice Heme. Avstrijski zgodovinarji (glej n. pr. Zol-lner, GESCHICHTE OSTERREICHS, 4. izd., str. 100) se šc vedno opirajo na staro izročilo, da so Viljema II. in njegova brata ubili breški rudarji, ne pa Adalbero. čeprav ANNA-LES HILDESHEIMENSES, ki so zelo zanesljiv vir, jasno pravijo, da je Adalbero ubil grofa Viljema (" . . . Adalbero Wille-heimum comitem interfecit . . . "). (K. Kos, GRADIVO, III, št. 96, str. 66). Za nas pa je še važnejše vprašanje, zakaj je Adalbero ubil Viljema. Nato in na druga vprašanja radi pomanjkanja virov ne moremo odgovoriti, lahko le ugibljemo. — Možno je, da se Viljem II. ni hotel pridružiti upom, ali pa mu je bil Hemin rod že od vse ga začetka nasproten in se je hotel maščevati. USODA HEMINEGA RODU Sv. Hema je nato podelovala svoje in moževo imetje in ve- lik del izročila različnim cerkvenim ustanovam. Hema je u-stano-vii na Krki ženski samo stan in sezidala ceiikev ter ju bogato obdarila. Sama je stopila v ta samostan in malo pred smrtjo prepustila še velik del svojega premoženja salzburški nadškofiji. Ko je leta 1072 salzburški nadškof Gebhard ustanovil krško škofijo, je samostansko zgradbo, cerkev in pripadajoča zemljišča, kakor tudi del salzburškega premoženja, prejela z dovoljenjem Heminega rodu novo ustanovljena ško fija. Še ko je bila živa, so njeno premoženje upravljali trije odvetniki. Svvitker jc upravljal Hemino premoženjp v Krški dolini in v Brežah, to se pravi v breški grofiji, Aribo je bil advokat v Trušenjski dolini, Pre slav pa v Savinjski marki. Po .takratnem običaju lahko sklepamo, da so bili vsi 'trije njeni ali moževi sorodniki. Grof Asik-vin, ki ga viri izrecno omenjajo kot njenega sorodnika in odvetnika, pa je bil verjetno njen svetovalec in glavni odvetnik. Njeni sorodniki so tudi po nje ni smrti obdržali odvetništvo j\ad premoženjem, ki ga je Hema podelila cerkvi ter nprav-Ijali Savinjsko krajino kot mejni grofje. (Glej F. Kos, GRADIVO III., št. 124, 125, str. 85-87, in št. 129, 130, str. 92-94, ter št. 263-266, 268-269, str. 156-62, 163-65). Ko je po treh 'letih, leta 1039, vojvoda Konrad II. umri, ni novi cesar Henrik III. (1039-1056) skoraj deset let imenoval no vega vojvode. Od leta 1047, ko je imenoval Welfa iz Švabije za novega vojvodo, pa do leta 1077 so imeli vojvode le uradniški značaj. Preživeli so večino svojega časa v cesarskem spremstvu in niti VVelf niti njegova naslednika, Konrad III. Lotrio-ški (1056-1061) in Bertold iz rodbine Zahringov, niso prišli v Karantanijo, ker jim tega do mače karantansko plemstvo ni dovolilo. Leta 1077 pa je novi cesar Henrik IV. (1056-1106) odslovil vojvodo Bertolda, ker je bil na papeževi strani, in se vdal zahtevi domačegfa plem-istva, da naj bi postal vojvoda domačin.- To se je strinjalo z njegovo politiko, s katero si je hotel pridobiti v svojčm boju za inves tii turo s papeži čim več podpore med domačim plem-itsvom, posebno na ozemlju, ki jc igralo tako važno vlogo na prehodu iz nemških dežel v I talijo. Novi karantanski vojvoda je postal Liutold Eppenstein-ski, ki je bil Adalberov vnuk. Tako so se Eppensteinci ponovno povzpeli do ugleda in veljave, omejiti pa so se morali le na zapadni del Karantanije, kajti Karantansko marko so itakrat že upravljali Traungavci ali grofje iz Steyrja. POMEN HEMINEGA RODU ZA SLOVENCE Ko govorimo o Heminem rodu, naj pripomin, da bi se moralo govoriti in pisati o sv. Emi in o Eminem rodu. Saj je Hema le poslovenjenje nemške oblike besede Hemma. Kolikor mi je znano, smo ji Slovenci vedno rekli Ema. Tako so jo ljudje častili skozi stoletja in ji zgradili cerkev sv. Eme, v šmarskem okraju, to je v osrčju ozemlja severno od Save, kjer je Hemin rod gospodova^ in kjer sta nato imeli velika posestva krška in salzburška škofija, posestva, ki so jih do bili od .sv. Heme. Zato sem že preje hotel predlagati, da se začne uporabljati oblika Ema namesto Hema. Seveda posameznik lahko le predlaga. Pa povrnimo se k naši oceni He-m in j ga rodu. V enajstem stoletju je domo vinska zavest karantanskega plemstva dozorela, vendar zgodovinsko je Karantanija zamudila priliko, da bi se razvila v slovensko vojvodino. To je zamudila tako iz političnega kot demografskega ozira. Politično se je centralna oblast ojačala in nastajanje plemenskih voj vodin je prenehalo. Po ponovni osvojitvi ravninskega sveta, se je začela tudi velika kolonizacija tega ozemlja z večinoma bavarskimi kmeti. Na ta način se sestava etničnega prebivalstva v bivši Karantaniji spremenila, kar je tudi otežkočalo razvoj v to smer. Ce bi Adalberu na začetku 11. stoletja uspelo, da bi obdržal oblast v .svojih rokah, bi morda ostalo vso slovensko ozemlje združeno in se bi ohranila skupna zavest. Druga nesreča za Slovence pa je bila, da je Adalbero nato ubil Viljema II. Ta dn njegovi nasledniki bi imeli vso možnost, da bi razvili svojo veliko alodialno posest v novo deželo, ki bi združevala vse Slovence ali pa vsaj veliko večino. Saj je Viljem II. lasto-val strnjeno ozemlje od gornje Mure na današnjem gornje Štajerskem, preko današnje centralne Koroške za B režam i , -Krko in Trušnjami, dve tretin.i Savinjske marke ter velika strnjena posestva na Kranjskem in lota 1045 bi še podedo val Rrajišništvo nad Kranjsko od svojih sorodnikov Ebersber-ških. Tako pa so dobršni del tega posestva dobile razne cerkvene ustanove po Hemiini smrti. Hemin rod je bil še mogočen do konca borbe za investituro, do začetka 12. stoletja. Slovenska- zgodovinarja Milko Kos in Bogo Grafetnauer opozarjala, da je šele zmaga papeške stranke strla moč Heminega rodu, ki je bi! na cesarski strani. O He minem potomcu Starhandu, ki je bil mejni grof v Savinjski krajini in njegovem bratu Weri gandu, ki je bil odvetnik Krke pravi pisec salžburške kronike okoli leta 1100, da sta bila ta dva brata .najmogočnejša gospoda vse Karantanije in nobeden smrten človek se jima ni drznil ugovarjati. Toda po zmagi papeške stranke v Karanitaniji sta izgubila vso moč. Z lahkoto so ju premagali Spanheimi, ki so se borili na papeški strani. (Glej F. Kos, GRADIVO, III., št. 417, str. 247). Hemini nasledniki niso bili več savinjski mejni grofje in izgubili so odvetništvo nad cerkvenim imetjem, ki je bilo nekoč njihova last. Večino te posesti so prevzeli Spanheimi, ki so se s tem povzpeli med najuglednejše karantanske plemiške rodbine. Osebno sem prepričan, cla jc Hemin rod zadela največja in usodna nesreča, ko je bil Hemin sin Viljem II. ubit. Posledica tega je bila, da je Hema tako bogato obdarovala različne cerkvene u-stanove, s tem pa razbila rodbinsko imetje. Čeprav so njeni sorodniki še vedno imeli veliko moč in ugled je vendar manjkala centralna oseba, ki bi upravljala vso preostalo zemljiško posest. Tudi njena svetna posest je bila namreč razkosana .med različne sorodnike, ki so zasledovali vsak svojo rodbinsko korist. Zato bi moč njenih naslednikov, slej kot prenehala prav radi razvejan j a Heminega rodu na različne veje, to pa ne-glede na boj za investituro. Ta je rak roj samo pospešil. Zato smemo zaključiti, da je bil po smrti Viljema II. tudi Hemin rod prešibak, da bi lahko združil vse Slovence. V.ViV.V.VA1, VESELO VELIKO NOČ želi Hranilnica in Posolnica J. E. KREKA V TORONTU 646. Euclid Avenue. Tel.: 532-4746 .V.V.V.V.V.V. • Zborovanje Organizacije Ze-dinjenih Narodov je razglasi/o leto 1989 za leto otrok. OB 25. LETNICI HRANILNICE ((Nadaljevnaje s 4. strani) vilion vvon the acoLamation for the best pavilion involved in Caravan. Slovenian sports teams that have been organized by mem-bers of our community, shovv the iteamvvork and dedication involved. The floor hockey and volleyball .teams are examples of our sports representation. Chailienges by other teams are •taken in fun as vveM as in com-petition, but good sportsman-ship always remains dominant. Great Slovenian people in history and in the present are to be thanked for 'their contributions. There are many mis-sionaries, priests and lay people vvho are actually situated and helping in underprivileged coun ■tries novv, inspired by men like Baraga, vvho dedicated his life's vvork to spreading Catiholic love and religion. Great authors and poots have hclped to start and oonitinue keeping our Slovenian literature flovving. AH these in-spiring people have shovvn great examples of patriotism tovvard our Mother country, vvhich should be possessed by aH of us. We are a proud people, sitrong in keeping our cim-munity togeither, but also spre-adding our good vvill among o the rs. I think of times vvhen vve travelled up to the Slovenian Summer camps. There is a great closeness and at homeness vvith the people vvhen vve are there. My parents came from living on farms in Slovenia, and I seem to have inherited a great love for nicknamed "the farm" by us. In the late morning on Sun-days, a mass is hetld outside, at 'the edge of the forest. These outdoor masses are special to me because I have a stronger fcel ing of the presence of God vvhen I am in nature. As chiid-ren vve caught frogs and chased buttcrflies dovvn by the pond, vvith other children that just joined us along the vvay. In the afternoon vve enjoyed the sun and the svvimming pool. Manv times a group vvould play in the sheJter and the music vvould linger to ali cOrners of the farm. By ithe evening vvhen it vvas darker and colder, vve spent tirne around bonfires vvhich evei-yone had hdped to build into a source of vvarmth and gentlv flickering light. The older people talked of their ex-periences. Other .people that are not of a Slovenian background also visiit the camping grounds. They are greeted vvith the hospitali-ty of our close-knit comrauni-ty. I have brought friends there mysellf and they have told me that they rcally enjoyed them-selves and vvould like to come back again. AH materialistic barricrs are set aside, and there is a .true sense of simplicity and comfort that vve Slovenians feel vvhen out in 'the country. I vvill not forget the times of iaughter and cheer that vve spenit on these Slovenian Summer Camps. I vvas brought much closer to the people of ithe Slovenian community be cause 1 vvas proud of their open-mindedness at accepting and mak ing my friends feel vvel-come. M.y sincere hope is that the Slovenian culture here in Canada vvill not be lost 'through t the generations. We are final iy introducing ourselves .to the people of Canada. I hope to carry this sense on through mv Children and to make an effort, as evervone should, to keep up the continuation of this culture. My sisiter one vvrote dovvn a phrase for me that she had read. It suros up my feelings of the vvanmth, care and true sense of brotherhood fettt and shared vvhen belonging to the Slovenian communitv. It vvas vvritten as follovvs: "Slovenias in in ali of us. . — K. Vvas