20 številka V Ljubljani, dne 17. maja 1919. VI leto —■ ... , - ■■■■■- ■»■ , .. --------- Doiavcc izhaja vsak potek K datumom naslednjega da e. — Naročnina za cclo leto K 10'—, za pol leta K 5 —, za Četrt leta K 2-50. Posamezna številka 20 vin. .Naročnina za Nemčijo za calo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravniStvo Ljubljana, Šelsnburgova ■lica Stev. 6. n. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati 7. enostolpnimi pfr Ut vrsticami se zaračunavajo, in sicer : pri enkratni objavi po 30 vin., pri trikratni po 27 vin., pri šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po -'S vin. za vsakokrat. - Za razne izjave itd. stane petii ■/rstica 50 vin. — Reklam, so poš* nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. Vabilo Ha Kongres strokovnih organizacij. Podpisani sklicujejo po nalogu strokovne komisije kongres strokovnih organizacij na slovenskem ozemlju, ki se bo vršil na binkoštne praznike, to je v nedeljo, dne Š. in v ponedeljek dne 9. junija 1919 v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red.; 1. Konstituiranje zbora; a) Volitev predsedstva, b) komisije za overovljenje mandatov; c) komisije za pregledan je predlogov; d) komisije za predlaganje članov nove strokovne komisije^ in nadzorstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Organizacija in taktika, poročevalec sodr. Petejan. 4. Tarifna politika strokovne organizacije, poročevalec sodr. Cobal. 5. Strokovni tisk, poročevalec sodr. fokan. 6. Socijalno zavarovanje v Jugoslaviji, poročevalec sodr. Kocmur. 7. Delavsko pravo v Jugoslaviji, poročevalec sodr. dr. Korun. 8. Volitev strokovne komisije oziroma zveznega načelstva in kontrole. 9. Slučajnosti. Po sklepu seje strokovne komisije z rdne 4. maja 1919 imajo posamezne zveze oziroma Osrednja društva pravico poslati na strokovni kongres do 300 društ-venikov po enega, za vsakih nadaljnib 800 ravnotako po enega delegata. Načelstvom posameznih strokovnih zvez {Osrednjih društev) nakaže strokovna komisija po zgoraj navedenem ključu toliko mandatov, v kolikor to odgovarja ftevilu društvenikov, za katere je bil za prvo četrtletje leta 1919 odračunan strokovni komisiji pavšalni prispevek. Strokovna komisija prepušča načelstvom LISTEK. Slike iz življenja od danes. To je nekaj čudnega. Čudna lastnost. %,»‘Grem po cesti. Tavam, tavam, vidim moža, ženo, pa mu vidim v dno duše, višini duševno revščino njegove individualnosti... Srečni smo s svojo »novo« domovino. Da, še preveč srečni. — Kaj se mi Sanja? Saj so me vendar zmotile furije, grde furije. Ta leta vojne sem prespal. Čutil sem Jih samo v sanjah — aU vi ste jo gotovo okusili vsak po svoje. — Odkrit sem in povem vam, da sem v teh sanjah živel kot ptiček, ki ne seje in ne žanje, pa vendar bog skrbi zanj in uiegovo živlie« ... osrednjih društev, da nanje odpadajoče število mandatov porazdele po krajih kakor se jim to zdi potrebno. Imena delegatov z natančnimi naslovi kakor tudi morebitne predloge je vposlati strokovnemu tajništvu v Ljubljani, Selenburgova ul. št. 6, najkasneje do 1. junija 1919. Za strokovno komisijo, oziroma za zvezo delavskih društev: I. Petejan s. t* L Mlinar s. r., tajnik. ‘ načelnik. Okrožna konferenca strokovnih organizacij v Celiu. Naše strokovne organizacije neprenehoma naraščajo. To je pojav, nad katerim mora biti vsak delavec na Slovenskem odkrito vesel. Mogočni razvoj strokovnih organizacij je tako velik, da je postala nujna potreba ves teritorij Slovenije razdeliti na okrožja, katerim se mora postaviti na čelo okrožne strokovne komisije z lastnimi strokovnimi tajništvi. Na ta način bo sedaj na videz nepremagljivo delo, ki se od dne do dne bolj kopiči, razdeljeno, prihrani pa se tudi de! dokaj visokih izdatkov za potrebno agitacijsko delo. Vrhutega se bodo krajevne zadeve veliko lažje in hitreje reševale Končno se bo centrum vsega strokov, gibanja, kjer imajo centralne strokovne organizacije svoj sedež — Ljubljano — znatno .... ’'-e-menilo. Vse te okoliščine uvažujoč, je strokovna komisija na zadnji svoji seji sklenila ustanoviti v prvi vrsti Celjsko okrožje. Središče in sedež naj bi bil, kar je naravno, Celje. Delokrog tega okrožja naj bi segal na eni strani do Zidanega mostu, na drugi strani do Brežic, na tretji strani do Pragerskega, končno na četrti strani do Dravograda. Da se projektirani organizacijski načrt čimpreje uresniči, sklicuje strokovna komisija Ko so nehale sanje, je nehala tudi noč. V kupeju sem se vozil po plodovitem polju; ali to polje je tako pusto, tako brez življenja, čeprav je tako plodovito. No, ljudje so rekli, da je denar vse — več kot setev in žetev, več kot delo. In rekli so tudi, da za prihodnjost ne marajo in nanjo ne mislijo!... Ali jaz sem videl takrat, ko sem se vozil preko polja, tudi duše in čutil čustva tujih src. Grozno so enostavna... No, so pač človeška! Ali zazdelo se mi je, da drugi te enostavnosti ne vidijo... Da, celo to se mi je zdelo, da ta srca, ki sem jih takrat čutil, sama svojih čustev ne čutijo, še manj pa uživajo, temveč da jih samo izžarevajo. Vozil sem se v družbi. Neki cigan Je bil — v Champagni se je boril — s svojimi goslimi. Tam je sviral ljudem, možem. predsmrtnice. Tešil jim ie žalost. konferenco vseh strokovnih organizacij za celjsko okrožje, ki se bo vršila v nedeljo, dne 25. maja 11919 In se prične točno ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne »Pri zelenem travniku« v Celju s naslednjim dnevnim redom*: 1.) Volitev predsedništva konferenefj 2.) Situacijsko poročilo; 3.) Ustanovitev strokovnega tajništva?) 4.) Strokovni tisk; 5.) Volitev okrožne strokovne komisij* in kontrole; *" 6.) Slučajnosti. Vse strokovne organizacije, podružnice (skupine) in uplačevalnice naj k tej konferenci pošljejo gotovo svoje delegate. Manjše skupine naj pošljejo vsaj po enega delegata, srednje in večje krajevne skupine lahko pošljejo po dva in tri delegate. Glavno je, da bodo vse strokovne organizacije okrožja kakor je zgoraj označeno* zastopane. Konferenca bo trajala ves dan. Stroške delegacije morajo krajevne skupine nositi same. Vsak delegat mora prinesti s seboj izkaznico, da je res od te ali one skupine pooblaščen delegat. Izkaznica mora biti podpisana po dveh odbornikih dotične skupine in po možnosti pri-dejan odti štampilje. Delegati se morajo naznaniti najkasneje do 23. maja 1919. so-drugu Marn Jože v Celju. Za kosilo delegatom bo preskrbljeno. Torej sedaj, tovariši celjskega okrožja, na delo in na snidenje dne 25. maja V! Celju. Kongres strokovnih organizacij. To so splošne določbe. Važno je sedaj vprašanje, kako bo* vplival tak zakon na strokovne organiza- iie. Imamo ijudi. prikrival njih sužnost — oni pa so občudovali njegovo umetnost, ali tolažbe niso čutili, ki so pele strune samo njim. Cigan je pri tem izgubil nogo v strelskih jarkih, pa so ga ozdravili v Parizu. Živel je takrat brez noge kot grof, ker so zanj tako skrbeli. Ko je ozdravil, so njegove gosli svirale veselje, vedno samo veselje — kadar so svirale ljudern; kajti ljudje so hoteli samo prevare, hoteli veselja v pozabljivosti ... In tako jim je sviral cigan po luksu-rioznih zabaviščih, plesiščih. Nase ni mislil. Kaj bi mislil, ko je videl samo nesrečo sočloveka! Srbin je bil, ljudje po salonih in beznicah pa so bili Francozi, Angleži in bogvekdo ... pa je vseeno videl njih človeško tragikomedijo. Bila je prav enaka njegovi, zato jim je sviral pogodu. Zgodilo se je, da je odpotoval iz razkošnega Pariza, kier ie tudi revščina ra2> NP-t^nlJo, aa utegnejo take ustanove Strokovne organizacije takorekoč izločiti, tako, da bi jim ne preostalo nikakršno ieio. Jaz sem povst ' nasprotnega mnenja. Pravih funkcij s. kovnih organizacij pravzaprav ne spri iejo obratni sveti nikakršnih. Prevzeti ne morejo funkcij glede zavarovanja in podpiranja, pa tudi ne funkcij strokovnega boja. Ni hamen, postaviti namesto strokovnih bojnih sredstev akcijo obratnih svetov. Ostane tako kot je bilo doslej kljub obratnemu svetu, da bodo delovni pogoji posameznega obrata odvisni od pogojev vseh drugih obratov. Ostane tako, kakor je bilo doslej, da se ne bo mogel vršiti me-tdni boj v posameznem obratu, marveč po branžah se bo moral bojevati; ostane la se bo mogel bojevati boj le z zadostnim obrambnim skladom in v vsem tem ostane strokovni organizaciji vodstvo, ker ima le ta v rokah cele branže in tudi le sama razpolaga z bojnimi pomočki. [Tudi pri sklepanju pogodbe ima glavno inalogo strokovna organizacija in ne pri-‘.de ta na obratni svet, ker ta sme le že sklenjeno kolektivno pogodbo s posebnimi določbami za posamezne obrate dopolnjevati. Sam pa ne more sklepati pogodbe, ker se morejo te sklepati le za celotne branže. V tem pogledu ni torej nobenega povoda za bojazen. Trdim pa, da utegne nastati nekaj nevarnosti tupa-tam za strokovne organizacije, ki se ns bodo znale prilagoditi tem razmeram. 'Nikakor pa ni res, da bi bile te nevarnosti nastale šele med revolucijo v Rusiji in Nemčiji. Te razmere so namreč nastale v klasični deželi strokovnih organizacij v Angliji leta 1915., ko o revolucionarnem pokretu v Angliji še ni bilo sluha. Vsaj veste, da so tam poštah tako-zvani Shop stevards dejansko resna nemarnost za strokovne organizacije. To se je pa zgodilo zaraditega, ker so se Strokovne organizecije upirale tem ustanovam. Toda tako nasprotstvo more i;a-•Stati le tedaj, če se strokovna organizacija sama ne prilagodi potrebam. Kjer pa to stori, ne morejo obratni sveti ne le slabiti strokovne organizacije, marveč Utegnejo bojne pomočke strokovnih organizacij še bistveno okrepiti, če strokovna organizacija delavstvo posameznih obratov res vodi, če skrbi za to, da so njega zaupniki tisti, ki tvorijo obratni svet, tedaj niso ti obratni sveti nič drugega kot stari obratni zaupniki, opremljeni z zakonitimi kompetencami, ter pridobe s tem znatno na vplivu. Samo dejstva, da imajo ti obratni sveti pravico do vpogleda v kalkulacijo, da smejo zahtevati predložitev bilance, da bodo poznali nasprotnika povsem drugače kakor ikošna. Odpotoval je tja v domovino, to (Se pravi v kraje, kjer se je rodil. Saj so mu ti kraji bližji srcu in razumu, bližji so tnu ljudje — domačini po jeziku . . . Bilo jih je tani v Parizu dosti brez nog, brez rok, in vedeli so, zakaj so brez njih, saj so jim povedali 1 Ali nekaj je bilo: videli so tudi svoje »sovražnike« brez rok, brez nog — in zazdelo se jim je, da so nesrečni, pa da so »sovražniku« prijazni. Zadoščenja, ni in ga ne bo. To jih dela sentimentalne. Tudi ne vedo od nikogar zahtevati zadoščenja, ker vidijo samo vzko okoli sebe. Zdaj je spremljal cigan svoje brate: ljudi brez nog, brez rok. Sviral jim je zdaj tako, da so uineli glasove strun, čustva ciganova . . . Tam v Parizu njego-tev. nilmielL Z&tff va ie doslej, dejstvo dalje, da ne nodo tovarniška stanovanja iri tovarniški konzumi tako važni bojni pomočki podjetnikov, nič več v upravi podjetnikov, da dobe kolektivne pogodbe, ki se sklenejo med strokovno organizacijo in zvezo podjetnikov, resnično pravno veljavo, nam povedo dovelj. To vse me potrjuje v prepričanju, da bo strokovna organizacija, ki bo znala izrabiti te uredbe, z njim pridobila znatno na moči. Zdi se mi sicer res — in to odkrito priznam — da, čeprav obratni sveti ne morejo škodovati strokovnim organizacijam, jih bodo vendar prisilili, da v marsičem izpremene svoje metode, morda v teku časa tudi o organizatorični zgradbi. Če si mislim, da so v naši industriji vsi delavci in nastavljenci brez razlike poklica v takem delavskem sve<' •. vodi to do tega, da bomo i..^ali v vuglednem času vzeti za princip tudi za organizacijo isto podlago, io je, da bo tudi ta osnovana po obratih, in bomo tako prišli od poklicnih k obratnim organizacijam. Pred tem pa utegnejo imeti strah angleške strokovne organizacije, ki so se toliko časa upirale temu; a mi se tega ne bomo bali, marveč bomo v tej smeri Še bolj hitro organizirali, kakor smo doslej. Menim torej, da ni upravičena nikakršna bojazen in da bodo obratni sveti ne le pripomoček delavstvu v boju za svoje pravice, marveč da bodo tudi strokovne organizacije le krepili v njih moči. Jezdno gibanje. Ljubljana. V pivovarni »Union« je delavstvo organizirano v Osrednjem društvu živilskih delavcev, doseglo lep ma-terijelni uspeh. Na podlagi po omenjenem društvu vložene spomenice na ravnateljstvo pivovarne so se minuli teden vršila pogajanja, ki so se zaključila s sledečim uspehom za delavce: Plača se je vsem delavcem iu delavkam ter uslužbencem brez izjeme zvišala za 40 odstotkov. Vsem delavcem se izplača enkratna nabavna doklada po sledečem ključu: Oni, ki so v podjetju uposieni vsaj eno leto, dobe " . - (• K 250.—, oženjeni tudi za ženo K za vsakega otroka do 14 let ■ starosti pa po K 50.—. Oni delavci, ki so v podjetju vsaj pol leta, prejmejo polovico gorenjih zneskov, oni pa, ki so stopili v delo pred prvim marcem 1919 v deio, prejmejo po K 100.—. Ta enkratni nabavni znesek velja seveda tudi za delavke. Znesek po K 50.— za otroke dobe vsi enak. Nočno delo se bo plačevalo za 100 odstotkov več, istotako delo ob nedeljah in praznikih. Delavci in delavke, ki ne uživajo naturalnega stanovanja, bodo dobivali po K 20.— tnosečne stanarine. Uredilo se je tudi prejemanje brezplačnega piva in določilo termine glede izplačevanja plač. Nad vse važna pridobitev pa je, da se vsem delavcem in seveda tudi delavkam, ki so vsaj dve leti v podjetju uposieni, prizna petdnevni plačani dopust. Dopust se stopnjuje na 7 dni. Zi opravljanje vprežne živine ob nedelja!; in praznikih se v to svrho določenega delavca posebej plača. Kletarskim delavcem preskrbi podjetje potrebno delavno obleko. Uredilo se je tudi vprašanje glede odpovedne dobe. V podjetju se uvede kuhinja, v kateri bo delavstvo dobivalo hrano po lastni ceni. Kuhinjo bodo delavci potom svojih zaupnikov soupravljali. Sploh bodo delavci potom svojih zaupnikov soodločevali v rseh vprašanjih, ki se -..iejo delavnega razmerja, določevat nje dopustov itd. Pogajanja so se vršiU stvarno. Od strani delavcev so se pogajanj udeležili sodrugi Janda in Klobčič* za strokovno komisijo sodrug Tokan. Priznati se mora, da so delavski zastopniki pri gospodih, zastopnih pivovarne »Union«, našli dokaj razumevanja za delavske potrebe. Dopisi. Dopis te Kamenice. Prejmite prijazen pozdrav od Vašega sodruga iz daljnega Srema. Sporočam Vam, da sem jo iz Trbovelj popihal, dejal sem, z Bogom ti dnevni odkop na Dobrni z vsem svojim trpljenjem ter pomanjkanjem in sem jo ubral v Leoben. ^ Leobnu sem zaslužil sicer veliko boljše, jesti pa sem imel še veliko manj kakor pa v Trbovljah. Prišel sem torej navzlic večjemu zaslužku v življenske razmere, ki so bile v mnogem oziru slabše. Nisem dolgo premišljal, proč iz te strašne mi-zerije in hajdi tja dol v Srem v Vranik. Tukaj sicer ne delam pri rudniku, temveč pri nekem drugem podjetju. Res je, da delam po 10 ur na dan, toda plače imam dnevno 30 kron. Najvažnejše pa je, da je za živež tu doli prav dobro. Zloglasnih kart ni, niti za tobak in kakor ljudje pravijo, jih niti v času vojske ni bilo. Moko plačujemo po 2 do 3 krone 60 vin, najbolj iino nulerco. Koruzne moke, kakršna bi nam v Kočevju in Trbovljah bila šla v, slast kakor med, tukaj nihče ne je. Pravijo, da je koruza za svinje. Kak razloček tu in tam! Kilogram kruha dobite za tri krone; na drugi strani Dunava v Bački ga dobite še cenejše, in koliko, na vagone ga lahko kupujete. Fižol stane 2 kroni 66 vin. do 3 krone kilogram. Vsega je pa v tolikih množinah, da izpočetka niti svojim očem nisem verjeL Industrije je le sviral njihovim čustvom, v zadoščenje njim in sebi. In čudil se je sam svoji umetnosti. ^ ■ > ; Skupaj so se vozili v kupeju ti bratje. Jaz pa sem jih gledal in videl. Mislil sem, da sem nesrečen, ker moji bratje mene ne ume jo — bratje, ki imajo še roke in noge kot jaz. Zdrav sem se vrnil s fronte. Nisem bil v Champagni in ne v Parizu. To je, si mislim: ti so bratje, ker so tam bili in tam pustili roke in noge. Ali glej, pride človek na postaji, pa pravi: »Kje so moji solunski bratje, ali se dobro počutijo?« In vedel sem, da jim je cigan brat po trpljenju in ne po Champagni, Parizu ali solunski fronti. Tedaj sem bil zadovoljen, da sem to vedel. Tudi jaz sem človek, trpim m sem jim brat. Vesel sem bil zato, ponudil ciganu darilo, pa ga je zavmiL Zdaj pa sem vedel da mu nisem brai. kex sem človek in trpim, mu nisem brat, ker Imajn noge in roke, pa čedno obleko.. Cigan je pogledal skozi okno kupeja. Sledil sem njegovemu pogledu... Židje in nežidje so ietali po peronu postaje kot znoreli — z zlatimi verižicami na prsih« debelimi trebuhi in — z zdravimi udi, Vmes so hodili raztrgani proletarski dečki in vpili: »Naranže za dvijfi krunet — kruna za forint« — * Cigan je strašno pogledal to sliko. Enako jaz. Tudi ti dečki so šli za denarjem, ker so raztrgani in čeprav so raztrgani. Spogledala sva se s ciganqg» in 9^ razumela... Zasviral je obupanko... .... Takrat sem bil nesrečen, ker sp©* znam v človeku svojega sočloveka..«). T0 §p.ozn4Qi& £ *¥§»ča- * l »alo v teh' ErajiH. Dasl so govorili, 'da Je V vranlškem rudniku boljši zaslužek, kakor v Trbovljah, sem kmalu izvedel, da to ni resnica. Tudi drugače so delovne razmere na Vraniku slabše, posebno v iamah, kjer je v dosti krajih nad 30 stopinj vročine. Ko sem se pripeljal iz Rume v Vranik, sem tamkaj dobil 6 Slovencev, ki so vraniškemu rudniku pokazali hrbet so se odpravljali nazaj v Bosno, kjer so popreje delali. Od teh sem natančno Poizvedel, kako je v tem rudniku. Plače so po 14 do 15 in 16 kron na šiht ob ve-fiki vročini. Glede izplačevanja plač je tukaj tudi pri starem, namreč mesečno in vsakih 14 dnij kakor na Slovenskem. Tam, kjer jaz delam, dobivamo plačo vsak.- teden, kar je tudi najboljše. Značilno je, da je veliko rudarjev opustilo delo v rudniku in so šli delat h kmetom. Kmetje jim plačujejo po 30 do 40 K na dan in še večerjo jim dajejo. Seveda, ob deževnem vremenu zaslužek odpade. Posebno veliko fantov rudarjev okopava vinograde na Fruški gori. Nekega dne sem Sel po lepi, zeleni hrastovi šumi, kar na tokrat slišim lepo našo pesem »Oj, Triglav moj dom, kako si krasan.« Lahko si misite. kako me je to vzradostilo. Zamislil sem se nad usodo nas slovenskih delavcev, ki smo daleč na okrog raztreseni in kako se mučimo, da si ohranimo Kolo življenje. — Kdaj bodo nastopili zo-Pet normalni časi? Ljudstvo tukaj je prav Prijazno. Pri kmetu dobiš, kar ti srce poželi. Nekaj naših fantov se je že do ušes Zaljubilo v Fruškogorske devojke. Fruška Sora je v resnici nekaj krasnega, posebno sedaj, ko je vsa zelena. Šuma, vinograd k- blagoslovljeni kraj, ki ga po cele noči opevajo slavci. Pozdravljeni sodrugi tam Sloveniji! -m* % i ■' Debevc Ivan, rudar. Maribor. V petek, 2. maja se je vršil ui ustanovni občni zbor mlinarjev, ki je polnoštevilno obiskan. Organiziralo »e je vse do zadnjega moža. O pomenu Strokovne organizacije je poročal sodr. Erbežnik, ki je v enournem govoru orisal Pomen in delo naših ter žoltih organizacij. Njegovim izvajanjem je navzoče delavstvo z največjim zanimanjem sledilo, ter Izrazilo željo, naj bi se večkrat vršili podobni shodi. — Tudi glede delavskega tiska je poskrbljena Trbovlje. Pri nas imamo nekega prav «no olikanega gospoda obratovodja, ki sliši na ime Titsch. Mož se tl dela silno dobrodušnega, če mu kdo hoče kaj očisti, se tl tako izgovori, da bi kdo mislil, da ima pred seboj bogve kakšno dobro dušo. A gorje Tl, če naletiš nanj, kadar ?a luna trka. Pred kratkim je prišel k ®a mdelavcem, ko ravno nismo imeU kaj ^Puščati v predor, in (A takih prilikah •nalo počakamo, ko pa pride zopet kaj Premoga, pričnemo delati. Kar pride možakar, nas napade z osli in buteljni, začne Mčad na nas kot bi znorel. Vsaj mi delavci vendar sami vemo, da pridemo zato **a šiht, da delamo, kar more gospod ob-ratovodja in pazniki pripoznati, če pa Javno za trenutek nit ni, pa tudi ni pozeba tako vpiti kot zblaznel; da, izkazal j* je tako olikanega in inteligentnega. Jnporočamo gospodu obratovodju Ti-•schu, da naj bo previdnejši In naj dobro premisli, kam pelje njegovo vedenje, mi samo opozarjamo, sicer naj sam od-5?varja za vse neprijetnosti, id eventu-,*®o lahko nastanejo. Ruše. Sodrug K. J. Vaš dopis smo iz-uredništvo »Napreja«. Domači pregled. f*od delavsko firmo. Čutijo pač sami, 'MSOodie liberalci, da Jugoslovanska deitlokVafstfa stranka (JDS) med delovnim ljudstvom ne vleče. Čudno navsezadnje tudi ni, da delavstvo o teh dobrotnikih noče ničesar slišati; kajti lopovščine je liberalna družba nagrmadila že toliko, da se hote ali nehote mora vsakemu poštenemu človeku gabiti, če kaj sliši o njej. To liberalna gospoda vse dobro ve, ve pa tudi, da njih vrste nočejo in nočejo naraščati. Treba torej vzeti stvar drugače v roke. Rekli so si. če naš jugoslovanski demokratski liberalizem, poizkusimo z delavsko firmo. In tako sedaj izhaja v Mariboru list pod imenom »Mariborski Delavec«, ki seveda ni drugega kakor glasilo mariborskih liberalcev. V Ljubljani pa so začeli izdajati list pod imenom »Narodni Socijalist«, okrog katerega se zbira liberalna fakinaža najnižje vrste. Niti na misel nam ne prihaja, da bi se pečali s tem, kar pisari zlasti »Narodni Socijalist«. Pogledali pa bomo ob najbližji priliki nekoliko bližje na dno. Za danes delavstvo širom Slovenije le opominjamo, da sta »Mariborski Delavec« in »Narodni Socijalist« Usta, s katerima je liberalna stranka v svojem obupu začela operirati med takozvanimi, če se hočemo poslužiti liberalnega izraza, nižjimi sloji. Noben pošten delavec si s temi lističi ne bo mazal svojih rok! Deželna vlada za Slovenijo je razglasila preki sod za okoliše okrajnih glavarstev v Mariboru, Slovenjem gradcu, Celju in Radovljici. Razglas prekega soda je, in to moramo konštatirati, v prvi vrsti naperjen proti Jugoslovanski socijalno-demokratični stranki. Da je temu tako, dokazuje dejstvo, da je bil preki sod razglašen tudi za radovljiški okraj, kjer ta-kozvani nemško nacijonalni, državi nevarni elementi ne pridejo v poštev. S faktom, da smo prišli do prekega soda v Sloveniji se ni drugega doseglo kakor to, da sami opozarjamo in dokazujemo onim, ki bi nas Slovence najraje hoteli požreti, da so bili pri nas poboji, požigi, ropi in tatvine kar na dnevnem redu. Sami vsako malenkost pretiravamo in tako odgovorni krogi dajejo našim »prijateljem« le povod, da take stvari in ukrepe proti nam izrabljajo. Meščanske vladajoče stranke, zlasti liberalna, so z razglasitvijo prekega soda napravili dobro preračunjeno potezo zoper našo delavsko stranko, ob ko-je razvoju jih prehaja zona. Toda počasi gospoda, karte znate slabo skrivati. Raz-glasilo se je tudi, da je deželna vlada sklenila preki sod soglasno! Resnici na Hubo konštatiramo, da sta se socijalno-demokratična poverjenika sodruga Prepeluh in Kristan prekemu sodu protlvila. Poverjeniki meščanskih strank — liberalci in klerikalci — nosite za ta korak sami odgovornost. Na noben način ne pustimo našo delavsko javnost rnistificirati s takimi triki kakor se je zgodilo v tem slučaju. Zoper preki sod odločno protestiramo In zahtevamo takojšnji preklic. To zahtevamo v interesu poštenega imena slovenskega naroda. Gospodje od klerikalne »delavske« organizacije bi boljše napravili, če bi kar javno napovedali konkurs, kajti to, kar uganjajo razni Komljanci, je čisto navadna sleparija. Vsa dolga leta pred vojno so imeli delavstvo papirnic v Vevčah, Medvodah in Goričanah v krempljih in kaj je bila posledica te klerikalne modrosti? Delavci in delavke nikjer niso bili tako sramotno slabo plačani kakor ravno v teh tovarnah, ki so jih klerikalci smatrali za svojo domeno. In kadar so se kakšne stvari lotili, tedaj so imeli gospodje od Krščansko soc. zveze zaznamovati velik polom, kateremu je sledil neozdravljiv moralen maček. Tedaj seveda g. Komljanca še ni bilo. zdi se pa. da vestno hoče tudi on sledit! po isti poti svojim skrajno nerodnim prodnikom. Sicer pa, kje ste bili gospodje in kaj ste delali ves čas pred vojno in med vojno? Ali ni bilo med vojno pritožnih komisij? Gospodje akt Komljanc so zelo nerodni, namenoma nerodni. Nikar naj klerikalna gospoda ne pripoveduje, da jim gre za delavca, naj bi vendar odkrito priznali, da se tepejo za delavstvo, da obdrže nadvlado, da jih obdrže v temi klerikalnih zanjk. Hinavščina in jezuitizem so pa sredstva, ki jih znajo prav spretno porabljati. Figa, ne pa deiavski interesi so jim pri srcu: dnavcem. Čudimo se le g. Komljancu, da se v svoji »Naši moči« spušča tako pobalinsko proti našemu delavskemu gibanju. Ali je bodisi zloben ali toliko zarukan, da ne ve, kaj dela. In to naj bo duhoven! Sicer pa brez skrbi, klerikalni judeži, čas ni daleč, ko vam zadnji delavec in tudi delavka pokaže hrbet. »Državna posredovalnica za delo« Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 5. maja do 11. maja 1919. je iskalo delo 177 moških in 83 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 99 moških in 56 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršiio 81. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919. do 11. maja 1919. iskalo delo 6098 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 4708 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1313. Delo iščejo pisarniške moči (229), trgovski uslužbenci (140), služkinje (125), kuharice. sobarice, natakarji, natakarice, mehaniki, elektrotehniki, ključavničarji, peki, mesarji, mlinarji, trgovski in uradni sluge, oskrbniki, ekonomi, rudarji, sobni slikarji, pleskarji, predilne deiavke, dninarice, krojači itd. !$> Osrednje društvo stavbins?ilh delavcev za Slovenijo. V Mariboru je v teku mezdno gibanje stavbinskih delavcev« Vse okoljiščine kažejo, da se bo to mezdno gibanje končalo z uspehom. Posamezne plačilne postavke bodo enaice onim, ki jih je Osrednje društvo uveljavilo za; Ljubljano. >) Stavbinsko delavstvo v Mariboru fn okolici je soglasno sklenilo priklopiti so Osrednjemu društvu stavbinskih delavcev za Slovenijo. Ta ukrep je zelo umesten in pameten, kajti priti bi morali do tega koraka itak. Cimprej se priklopitev mariborskega delavstva izvede, tem boljše bo za vse. V nedeljo, dne 11. maja 11. se je vršila v Celju ustanovna skupščina stavbinskih delavcev, katera je bila zelo dobro obiskana. Na 'zborovanje je prišel predsednik Osrednjega društva stavbinskih delavcev sodrug NachtigalL Govoril je ob tej priliki sodrug Marn. Dovolitve za nakup živil. V smislu L u. okrožnice z dne 9. aprila 1919, štev. 4647 se objavlja, da je kr. ministrstvo za prehrano in obnovo dežel izdalo nas'ed- Druitvenč funkcionarji in člani, pozor! ~w; Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 20. tedenski prispevek t L zapadel. Vsi člani, ki imajo prispevek’ plačan samo do 12 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplc čajo, kor drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 12. prispe vek t. L. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. e za nakupovanje živil: Mesf-nemu mlinu v Celju za Celje 100 vagonov 'pešnice iz Osjeka, Dragotinu Seliškarju na Vrhniki za občinske aprovizacije Vrhnika, Borovlje, Preserje, Horjul, St. Jošt ,m Polhov gradeč 15 vagonov pšenice in jaiO vagonov koruze; okrajnemu glavarstvu v Brežicah 15 vagonov pšenice, 4 .vagone ječmena, 16 vagonov koruze in 1 vagon ovsa. Tvrdki Andrej Šarabon ,v (Ljubliani 22 vagonov pšenice, 10 vagonov koruze, 2 vagona otrobov, 1 iu pol vagona moke in 3 vagone sliv iz Srema. Deželna vlada je za sirote in otroke 'delavcev mladinskemu oddelku poverjeništva za socijalno skrb dovolila potrebni Kredit za oddajo otroških oblek za sirote (n otroke onih delavcev, ki niso dobili nabavnega prsnevka. Zahvala. Dne 10. maja f. !. je umrl eden izmed najmlajših društvenikov Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok, 17 let stari sodrug Kobald Ivan. [Tovarišem, ki so ranjkemu sodrugu nabrali znesek K 230.—, se najtopleje zahvaljuje odbor. 'V ■ Pri zaprtju se ne sme zavživati ni-sako črevo dražeče, želodec slabeče odvajalno sredstvo, marveč Fellerjeve želodec krepilne nedražeče, milo odvajajoče »Elsa-kroglice«. To rastlinsko naravna želodčno sredstvo ima prednost pred tvsemi uinetno narejenimi odvajalnimi Sredstvi in pred vsemi črevo dramečimi mineralnimi vodami. Zavživajo jih irade tndi ženske in otroci. 6 škatelj po-^šlje za 9 K 50 vin. lekarnar E. V. Feller, jStubica, Elsa-trg, št. 334, Hrvatsko. Biti i moralo vedno pri rokah, ravno tako ot preizkušeni zanesljivi Fellcrjevi »El-a-fluid«, 6 dvojnatih ali 2 Specialni ste-lenici za 19 K. izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN , H5ska »Učiteljska tiskarna'' v Ljubljani. boli, navala krvi, slabosti, migreno, preteg-njenost, tresenje pred očmi, slabost očij, Šumenje v ušesih odpravlja Faiterjev ' ELSA-FLUID 6 dvojnatih ali dve specialni »teki. 19 K. Staro preizkušeno odvajajoče napetost in zapeko odstranjujoče sredstvo so Ftllujm rabarbarni ERsa-fcrogljice 6 škatlic K 9'130. Edino prave pri lekarnarju Evgenu V. FeUtr, Stubiea, Elia trg št. 331. (Hrv. Zagorje). Ovitek iu poštnina se priračunava posebej, toda najceneje, torej čim več se naroči obenem, tem več se prihrani. VII lieinrokpri-P««« nese mnogo prednosti tako v zdravstvenem kakor v društvenem oziru. Pelier-jeva popolnoma ne-šlcodljiva preizkušena »Elza^ pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani profi solnearici, solnčnim pegam, bori, razkavosti, velosti kože. Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina sc računa posebej naj ceneje dljivepa mila vMm™e Fellerjevo lilijino mlečno milo »Elza*, katero je danes ie zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosii kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času si niti misli- DiMitn laM 86 morS, doseči ti ne moremo. DUjuC lOMS samo s Fellerjevo »Elza* Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 E. la isMaijt negovanje iel8Mi,°vS? toaletne pastilje za u-mivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi, se more^ bol ublažujoč, hladeč, o-Bvežujoč Fellerjev,Elza‘ ................... črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi, »oaa za oii (collyrhim) 2 K 50 v. KapSjfce proB zobobolu 2IC 50 v. *»ravi zagorski prsni sok proti kaSfJu steklenica 3 K. Francovo žganje v »teki. 4 K 80 v in 12 K 80 v. Za Sciodec, piava švedska tinktura, vel. steki. 7 K . 50 v, balzam (melen) mala steki. 1 K 60 v. Kurja etosa . flElSa ✓ odstrani brez bo- T?l55S£eX* lečin Fellerjeva ' —— turist, tinktura , Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist, obliž po 3 K iu 1 K 50 v. Proti potenju telesa in nog je Fellerjev .Elza“ prašek z vsipoin 1 K 50 v. Krmilni prašek za Sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina jse zaračuna posebej iu najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGENU V. FELLER, 5tu-bl£a, Elza trg it. 334 (Hrv. Zagorje). P*u«r. menlolni migrenski »Naprej!« m ‘ W {IČITEUSKA TISKARNA FiaičUa din »n. I. Čevlji tovarne Pel iz najflnej&ega ševro-, boks- in lak-usnja a usnjutimi podplati se dobe po dnevnih cenah. =r Trpežni zimski == iz line teletine z gumijastimi podplati po K 85’— za moSke, K 73‘— za ženske. V zalogi Ljubljana na Bregu. Tlako vine za Šole, iupan-atva ta urade. Najmodernejše plakate la vabila « ni shod« bi vcaeUee. - LETNE ZAKLJUČKE Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-- Sur Itd. itd. • *.* STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. 1 J Miži, podgane, stenice« Sčurfti in ves mrles mora poginiti, ako porabljate moja najboljs, izkušena in povsod hvaljena sredstva. Za podgane, miši In poljske miši K 5; za ščurke K 5’—, Osobito jnka tinktura za stenice K 5; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2.50 in K S’—, tinktura proti ušem pri ljudeh K 3-~, mazilo za u51 pri živini K 2>—; prašek za uši v obleki in perilu K 3 —; tinktura proti bolhe pri vseh K 1*30; prašek proti pernini ušem K 2--—; tinktura proti mrčesu na sadju In zelenjavi (uaKer> rastlin) K 8. ~ Pošilja po povzetja , Zavod za ek šport K. J CilVKKK, Zngreb C«#i Petrin jska ulica it S. UL Okrajna bolniška blagajna S 1 v Llubllanl. | Z Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne are so od 8. zjutraj d/tll-J/«12 Eil!tr]in*tiL splošno zdravljenje 1-2 Tinjašfc! trg Sl. 4. Or. Alojz Kraigher splošno zdravljenje 1-3 Poljanska cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, *e morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim i** stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam po* zove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol* niška blagajna. Od blagajniškega zdravaika izpol' njeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj' niški pisarni Ob nedeljah in praznikih se ordinir le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treb nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanski!) lekarnah. Bolniftčnina se izplač^e vsako soboto« če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutrtj do 1. popoldne. S pritožbami te je obračati do o*-i»lnika_okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Ivan Jas In sin Ljubljana, Dunajska c. 17. pripotoca^svojio bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (SMctaDaSdlllU) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki te dobe zastonj in frank?; J2B2322E-2