bi* ;h j* eniŽi >mei seifl' ev 2
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
;■ G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Leto XVII. - Štev. 18 (843)
Gorica - četrtek, 29. aprila 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
Svetovni duhovniški dan
Papež Pavel VI. je ukazal, naj se vsako imel prednike anglikanske vere. Thomas
O IB' ariei 'ini .d o sW bo< diefl 19,3 b(f
Got» la 1
ibi v i li i
aval
;sni
mlj£
očn1 jšilf zg0 rafti ■ava h, Z
d P" ite),;
o) J
nai
leto na drugo nedeljo po veliki noči praznuje svetovni duhovniški dan. Druga nedelja po veliki noči se imenuje nedelja Dobrega pastirja, ker govori evangelij o Jezusu, ki kot dobri pastir išče izgubljene ovce in je zato res zelo primerna 2a svetovni duhovniški dan, saj mora biti Jezus-Dobri pastir zgled vsem duhovnikom. Lani smo prvič slavili svetovni duhovniški dan. Letos je nedelja Dobrega pastirja drugega maja.
Svetovni duhovniški dan ima dvojni na-ttien. Spomniti hoče vse kristjane po svetu, da sta uspešno delovanje in rast Cerkve v znatni meri odvisni od zadostnega števila duhovnikov. To je prvi namen. Drugi pa je, da bi vsi katoličani vedeli, da je duhovniški naraščaj skupna zadeva to zato skupna skrb.
IZREDNO POSVEČENJE PRI SV. PAVLU V RIMU
Letos je bilo v soboto pred tiho nedeljo v baziliki svetega Pavlo v Rimu posvečenih devet duhovnikov. Duhovniško Posvečenje je izvršil kardinal Cicognani. Novomašniki so se pripravljali na duhovništvo v papeškem zavodu svetega Beda V Rimu. Zavod Beda je bil ustanovljen leta 1852 za zakasnele poklice iz dežel angleškega jezika. Letošnji novomašniki so Angleži in Amerikanci. Vsak izmed teh novomašnikov ima svojo posebno življenjsko pot.
Kdo SO TI IZREDNI NOVOMAŠNIKI
®ugene Sweeney, Amerikanec, je obiskoval vojaško akademijo v West Point. Najela ga je vojna in je bil po vseh bojiščih. V Severni Afriki je bil v glavnem štabu generala Eisenhoowerja. Ko se je fronta pomaknila na italijansko ozemlje, je bil pred Montecassinom, ko so ga razrušile bombe. Sodeloval je pri prvem poskusu izkrcanja v Anziu, pri vkorakanju v Rim. Nato je šel s fronto proti severu Italije, potem še dalje po Franciji ta končno po Nemčiji do zaključka sovražnosti. S stopnjo polkovnika je služil v ameriški vojski do leta 1959. Misel na duhovniški poklic mu je dozorela pri glavnem poveljstvu za raketne izstrelke.
Tudi Leon Kief, Amerikanec, prihaja k vojaške službe. Star je 52 let. Vojna 8a je našla na Tihem Oceanu. Prišel je v glavni stan generala Mac Arthurja in te dosegel čin polkovnika. Bojeval se je na Filipinih in na Japonskem. Ko je padla Prva atomska bomba, je bil njegov oddelek v bližini Hirošime. Po končani voj-
ku
gltiS
0 a pi je, ivni ban'
da
stdP
vet
tfot
ci
[j Ue
J ni je predaval na vojaških akademijah
ibr«
ii
Anglež Anthony John Carrol, star 41 *et, izhaja iz vojaške družine. Njegov oče Je v vojaški službi in tudi njegov brat. ^nthony Carrol je bil med vojno pri topništvu v Indiji. Po vojni je bil vojaški tastruktor za topništvo v Novi Zelandiji. *-eta 1960 je zapustil vojaško službo in Naslednje leto stopil v zavod Beda.
Med devetimi novomašniki je tudi biv-^ advokat John Smith, po rodu Anglež, ®tar 64 let. Peter James Rogers, se je Pred 40 leti rodil v Londonu in je postal **ČiteIj. Amerikanec Vincent Giese, star *1 let, je bil po poklicu časnikar. Napravi je doktorat iz filozofije. V časnikarskem Poklicu je žel velike uspehe. Bil je glavni ^vnatelj tiskovnega urada in je tudi na-Msal štiri zelo brane knjige. 41-letni An-6*ež Francis Hill, je bil steklar. 42-letni ^>regory Hemy je bil sprva anglikanski *uPnik, potem je prestopil v katoliško Cerkev In je sedaj postal katoliški duhovnik.
Istega dne je še šest drugih gojencev ^voda Beda prejelo mašniško posvečenje, ’°da ne v isti cerkvi kot prej našteta devetorlca.
William Connery, Irec, Je skoro vse žlv-tenje delal na kmetiji. Paul Edwars, star let, se je rodil v Shanghaju. Več let Preživel skupaj z družino v japonskem ^tetništvu. Leta 1961 je vstopil v zavod eda. K njegovi novi maši se je zbrala sPet vsa njegova družina, kot je bila zbra-fl;i v letih ujetništva. Bernard Fisher je
FRANCIJA IN SOVJETSKA ZVEZA
Moloney, star 38 let, je leta 1947 stopil k usmiljenim bratom! Po poklicu je bil psihiater. Dosegel je tudi diplomo za poučevanje. Anthony Seely, je bil posvečen v domači stolnici v Northamptonu. Najmlajši med 15 novomašniki je 29-letni Edvvard VValker, ki je bil pred vstopom v bogoslovje prokurator v Londonu.
V zavodu Beda v Rimu se med drugimi trenutno pripravlja na duhovništvo 8 bivših anglikanskih duhovnikov, dva bivša ameriška pastorja. Med bogoslovci je tudi Nemec Kues Gerard, ki je bil ujet v Rusiji, pa se mu je posrečilo zbežati.
Za to neobičajno mašniško posvečenje so se zbrali v Rimu številni sorodniki in znanci. Posvečenje starejših oseb za duhovnika ni danes nobena redkost. Danes so večje možnosti, da tudi osebe, ki so bolj pozno odkrile, da jih Bog kliče v duhovniško službo, lahko dosežejo svoj cilj. Zakasneli poklici pa nam tudi dokazujejo, da Bog kliče v svojo službo v vseh starostih.
KAJ LAHKO STORIMO IN MORAMO
STORITI ZA DUHOVNIŠKE POKLICE?
Lani, 8. aprila smo imeli tržaški slovenski duhovniki razgovor s škofom o duhovniških poklicih. Takrat smo prišli do naslednjih sklepov: Ker je duhovniški poklic božji dar, je treba zanj moliti. Bog sicer vedno kliče v svojo službo, ne more biti drugače. Toda ovire za dosego poklica so danes mnogo večje kot so bile jtičkuuj. Treba je velike vztrajnosti, da svet s svojimi privlačnostmi ne zamori poklica, ki je izredno lep, a zahteva gotove odpovedi, če pa bomo veliko molili, bomo prav gotovo izprosili pri Bogu potrebnih milosti za tiste, ki jih kliče v svojo službo, da bodo vztrajali na poti do poklica in kasneje v poklicu. Zato smo takrat sklenili, da bomo večkrat skupno z ljudmi molili za duhovniške poklice. Vsaka prva sobota bo posvečena temu namenu, prav tako molitvena ura na prvo nedeljo v mesecu. Duhovniki smo se še posebej obvezali, da bomo vsak dan nekaj brevirja zmolili za poklice. Včasih pa bodo vse tržaške župnije skupno opravile uro molitve v ta namen.
škof je naročil, naj skrbimo za strežnike. Duhovniki vemo, da smo mnogi našli svoj poklic ravno, ko smo stregli pri oltarju.
Vsi skrbimo, duhovniki in verniki, da ne pretiravamo, ko govorimo o žrtvah, ki jih zahteva duhovniški poklic. Marsikdaj poklic družinskega očeta, družinske matere zahteva večjih žrtev, kot pa duhovniški poklic. Po drugi strani pa užije duhovnik toliko resničnega veselja, kot ga ni morda v nobenem drugem poklicu.
Družine naj skrbijo za krščansko življenje. Krščanske družine so tiste tople grede, iz katerih klijejo duhovniški poklici. če oče in mati še molita za milost, da bi Bog koga izmed njihovih otrok poklical v svojo službo, nam duhovnikov nikoli ne bo manjkalo. Seveda, če je v družini sin-edinec, potem je težko moliti, da bi Bog še tistega izbral za svojo službo.
Končno podpirajmo delo svojih duhovnikov predvsem s trajno molitvijo. Potem pa jim tudi radi pomagajmo pri apostolskem delu, saj je polje dela tako obširno.
S takim razpoloženjem in s takimi sklepi obhajajmo letošnjo svetovno duhovniško nedeljo.
STANKO ZORKO
V Parizu se od nedelje mudi na uradnem obisku sovjetski zunanji minister Gromiko. Za ta obisk je v zapadnih krogih vladalo veliko zanimanje in to že pred časom, ko so najavili Gromikov prihod v francosko prestolnico. To ni nič čudnega, saj ni nobena skrivnost, da je ozračje med Moskvo in Parizom v zadnjih mesecih postalo zelo prijateljsko in dokaj zaupno. To priča med drugim zamenjava sovjetskega poslanika v Parizu Vi-nogradova, ki je s svojo izkušeno diplomacijo pripravil teren za tesno sovjetsko-francosko sodelovanje. Pred odhodom v Moskvo se je osem dni poslavljal od francoskih osebnosti s svečanimi večerjami in čajankami. Nekemu listu je izjavil: »Potem ko sta obe državi dosegli najboljše odnose na kulturnem, znanstvenem, tehničnem in gospodarskem področju, sta na tem, da okrepita politične odnose.« Za nadaljevanje njegovega dela ga je nasledil Valerijan Zorin.
Skoro istočasno je v moskovski »Pravdi« sovjetski strokovnjak za Evropo Jurij Žukov začel objavljati vrsto člankov o odnosu Sovjetske zveze do Evrope. S tem je nekako odprl neposreden dialog s francoskim vladnim listom »La Nation«, ki se že dalj časa ukvarja z istimi problemi. Potem ko je ugotovil, da je podlaga že dana v skupni želji po medsebojnem so-
delovanju, predlaga Franciji in drugim zahodnim silam ostvari-tev varnostnega sistema Evrope ter označi francosko zamisel o u~ reditvi Evrope od Atlantika do Uralov za zelo zanimivo. S tem je sovjetska diplomacija napravila velik kompliment predsedniku De Gaullu, čigar politične zamisli so za Sovjetsko zvezo mnogo bolj privlačne in sprejemljive kot na primer washingtonske ali londonske. To pa zaradi tega, ker imajo za cilj zmanjšanje ameriškega vpliva na Evropo. Tako sta se Francija in Sovjetska zveza znašli na skupni liniji, kajti obema gre za to, da bi odstranili iz Evrope ameriški vpliv ter okrepili svoj položaj v Evropi. Na tej podlagi je kremeljska diplomacija začela dialog s Parizom.
TRIKRAT ODLIČNO ZA DE GAULLA
Več stvari je, ki so francoskemu predsedniku dvignile oceno v Moskvi : boj za samostojno vlogo Francije v mednarodnem življenju, nasprotovanje večstranski jedrski sili NATO, stališče do Združenih narodov ter stališče o nevtralizaciji jugovzhodne Azije.
Prva ocena »odlično«, ki jo je De Gaulle zaslužil v sovjetskih očeh, je stališče Francije, ki ga je ta zavzela v sporu med ZDA in Sovjetsko vlogo glede vloge in pristojnosti OZN. Tako Francija kot
Moro in Fanfani v ZDA
Ministrski predsednik Moro ter zunanji minister Fanfani sta bila na obisku v Združenih državah, kjer sta se raztovarjala z ameriškimi državniki o položaju v svetu. Obisk sam na sebi nd bil nič izrednega, kajti med Italijo in ZDA ni nobenih odprtih vprašanj pa tudi prijateljstvo med njima je precej čvrsto.
Obisk italijanskih državnikov je bil pa izredno dragocen za ameriško vlado, kd je v tem trenutku izpostavljena kritikam od vseh strani zaradi vojne v Vietnamu. Pod vplivom komunistične propagande je marsikoga prijela skušnjava, da kar tja-vendan obsoja poseg ZDA v Jugovzhodni Aziji. Med evropskimi zavezniki Francija hodi svoja pota, Zahodna Nemčija še vedno niha med Parizom in VVashingtonom, le Velika Britanija je brezpogojno podprla ameriško politiko do Vietnama.
Kljub posebnemu notranjemu položaju ter sodelovanju socialistov v vladi, je Italija v zunanji politiki še najbolj solidarna z Washingtonom. To svojo solidarnost je še enkrat potrdil predsednik Moro in nad tem je bdi predsednik Johnson povsem zadovoljen.
Med bivanjem v ZDA je italijanska de-delegacija obiskala Stekleno palačo, kjer sta se Moro in Fanfani srečala z glavnim tajnikom U Tantom.
blemih. Ob zaključku razgovorov se je izkazalo, da se njuni pogledi povsem strinjajo. Politični opazovavci pripominjajo, da je to v precejšnji meri zasluga jugoslovanskega predsednika, ki se je hotel osebno prepričati, če je nedavni obisk kitajskega prvaka Čuenlaja kaj vplival na voditelje v Alžiru, kjer se bo koncem junija vršila druga afroazijska konferenca. Zaradi nasprotovanja Pekinga je še vedno negotova udeležba Sovjetske zveze, o kateri Kitajci trdijo, da ni azijska država.
Poleg krize Združenih narodov sta Tito in Ben Bela razpravljala o Vietnamu. V govorih, ki sta jih imela na političnih zborovanjih, sta grajala poseg ZDA. Pri tem je Tito šel najdlje, ko je ZDA naravnost obtožil napada. Ameriški veleposlanik je zaradi tega zapustil zborovanje.
v« •••
Jugoslovanski predsednik Tito se je prejšnji teden mudil na obisku v Alžiriji, kjer si je s predsednikom Ben Belo izmenjal poglede o glavnih mednarodnih pro-
Bolgarska vlada zanika
Po skoro enotedenskem molku je sofijska vlada zanikala novice iz kroga zahodnih poročevavcev o ponesrečenem državnem udaru filokitajskih elementov dne 7. aprila. Potrdila pa je aretacijo večjega števila oseb ter samomor ministra Todo-rova Gorunije. Med aretiranimi .je tudi general Cvetko Anev ter drugi visoki
državni funkcionarji.
Dejstvo, da je bolgarska vlada šele po več dneh demantirala vest o poskusu državnega udara, ter na drugi strani potrdila številne aretacije, potrjuje, da je moralo biti v poročilih nekaj resnega. Do podobnega poskusa državnega udara je prišlo leta 1961 v Plovdivu.
KPI in sodelovanje s katoličani
Tajnik KPI poslanec Longo je pogrel staro komunistično zamisel o možnosti sodelovanja med komunisti in katoličani. V ta namen je pozval ostale politične 'sile, naj se pridružijo tej zamisli ter tako doprinesejo svoj delež k ostvaritvi »novega levega centra«, ki naj bi zamenjal seda-pjo vladno koalicijo. Namen te pobude je bil vnesti zmedo v vrste demokratičnih strank ter rešiti komuniste politične izolacije, v katero jih potiska politična stvarnost. Njihov praktični cilj je spodkopati temelje sedanji vladi.
Poziv ni naletel na razumevanje pri demokratičnih strankah. Tajnik KD poslanec Rumor je v televizijski oddaji »Politična tribuna« odločno zavrnil vabilo komunistov za sodelovanje, ker krščanska demokracija nima kaj prevzeti od komunistov, temveč ima sama dovolj programskih osnov za reševanje socialnih in političnih problemov.
Tudi Nennijevi socialisti, z izjemo Lom-bardijeve skupine, so zavrnili dialog s komunisti. Enako so storili socialdemokrati in republikanoi.
Sovjetska zveza sta odklonili prispevek za nastop modrih čelad v Kongu, na Cipru in na Srednjem Vzhodu, češ da ti stroški niso bili legalno odobreni. De Gaulle je to stališče potrdil na svoji zadnji tiskovni konferenci v februarju, ko je dejal, da bi se OZN morala vrniti k izhodiščni točki, ko je glavno besedo imel Varnostni svet, ne pa Glavna skupščina in glavni tajnik. Enako stališče zagovarja sovjetska vlada.
Drugi problem, v katerem Sovjeti vidijo področje za eventuelno sodelovanje, je vloga in ureditev Evrope. Znane so De Gaullove zamisli glede ureditve evropskega kontinenta, ki jih lahko strnemo v geslo: Evropa Evropejcem. Dokler je francoski predsednik gradil te svoje načrte na pogodbi o nemško-francoskem prijateljstvu, katero je sklenil s kanclerjem Adenauerjem, je Moskva molčala. Kakor hitro pa se je francosko-nem-ško prijateljstvo ohladilo, je sovjetska politika začela biti pozorna do stališča Pariza. Po skrbni preučitvi vseh diplomatskih možnosti za operiranje v evropskih zadevah je Sovjetska zveza prišla do zaključka, da ji De Gaullove zunanje politične zamisli lahko več koristijo kot pa iskanje stičnih točk z ZDA, ki so v nemškem problemu precej vezane na svojega bonskega zaveznika. Zato upa, da bo pri Parizu našla večje razumevanje za svoje stališče do nemške združitve ter evropske varnosti. V tem smislu je nekako odobrila De Gaullovo zamisel o samostojni vlogi Evrope, na podlagi katere upa navezati nase Francijo v njenih prizadevanjih v tej smeri.
Tretjo oceno »odlično« je francoski predsednik dobil za svoj nedavni napad na ameriški dolar, ko je na že omenjeni tiskovni konferenci predlagal vrnitev k zlati podlagi za poravnanje računov med državami. V Moskvi so bili nad tem De Gaullovim dejanjem zadovoljni iz več razlogov. Prvič se je končno našel človek, ki si je upal obregniti se ob finančni vpliv ZDA, kar je vsekakor lepa usluga sovjetski predkapitalistični propagandi. Na drugi strani bi z uresničitvijo zamisli francoskega predsednika narasla vloga in cena zlata kot menjalnega sredstva v mednarodnih poslih. Sovjetska zveza bi kot naj večji proizvodnik zlata od tega imela samo korist.
SOVJETSKA ZVEZA IN EVROPA
Po teh in drugih znakih sodeč, je razvidno, da se je Sovjetska zveza odločila vzpostaviti politični dialog s tistimi državami Zahodne Evrope, katerih stališča v zunanji politiki najmanj škodijo njenim interesom. Za začetek si je izbrala Francijo, ker politika njenega predsednika precej ustreza željam Moskve, da bi se zahodna Evropa izmaknila odločilnemu vplivu A-merike. Sovjetska diplomacija se je vrgla na delo, da vzpostavi samostojne odnose s posameznimi državami.
Za Francijo bodo verjetno prišli na vrsto evropski nevtralci (skandinavske države) in takozvani »hladni natovci«. Tako smemo pričakovati, da bo sovjetska diplomacija na tem področju v prihodnjih mesecih zelo živahna. V tej luči lahko ocenjujemo bližnji prihod skandinavskih premierov v Moskvo ter potovanje sovjetskega premiera Kosigina v London in v Rim.
•>* •
z življenja Cerkve
400-letnica krščanstva na Filipinih
Pred štiristo leti so prišli na Filipine prvi misijonarji. V teh dneh so na Filipinih velike proslave za ta važni jubilej. Papeža zastopa kardinal Antoniutti. Filipini so edina dežela v Aziji, ki je skoro v celoti katoliška. Na Filipinih je zelo razvito katoliško šolstvo. Znamenita je katoliška univerza sv. Tomaža v Manili, ki ima nad deset tisoč slušateljev. Versko življenje trpi zaradi pomanjkanja duhovnikov, vendar se v zadnjem času položaj nekoliko zbotjšuje.
Kongres francoskih katoliških ustanov
V Franciji so imeli 71. kongres katoliških ustanov. Vršil se je od 19. do 22. aprila v Annecy-ju pod geslom: Razvedrilo, človek in Cerkev. Sveti oče je za to priliko poslal obširno pismo. Na kongresu so razpravljali o tem, kakšno mesto zavzema danes razvedrilo, njegov obseg, vpliv na življenje in kako naj gleda kristjan na to vprašanje.
Katoliška univerza v Kongu
Število dijakov na katoliški univerzi Lovanium v Kongu je letos prvič preseglo tisoč. Vpisanih je 1033 dijakov. Univerza je začela z delom leta 1954, ko je bilo vpisanih le 33 dijakov. Univerzi so priključeni tudi pripravljalni tečaji za študij na univerzi, ki jih obiskuje letos 131 dijakov.
Kardinal Beran bo maševal v Dachauu
Kardinal Beran, praški nadškof, ki je sedaj v Rimu, bo 2. maja maševal za žrtve nacizma, ki so umrle v taborišču Dachau. Kakor je znano, je bil kardinal Beran interniran v taborišču od poletja 1942 do pomladi 1945. Za to mašo v Dachauu ga je povabil miinchenski nadškof kardinal Dopfner.
Kongres italijanskih bolniških sester
V Italiji je 35.000 sester v dva tisoč bolnicah. Med njimi je 21.000 sester, ki so dovršile šolo za bolničarke. 8.000 redovnic vrši v bolnici tudi upravno službo. Bolniške sestre pripadajo raznim redovom. Leta 1949 so se povezale v posebno zvezo in pretekli četrtek se je začel tretji kongres te zveze. Namen zveze je pospeševati poklicno usposobljnost, iskati prave načine za apostolat in socialno skrbstvo. Za poklicno pripravo bolniških sester se danes zahteva dovršena srednja šola in potem še tri leta specializacije.
Sv. oče je kronal pompejsko Mater božjo
Sv. oče Pavel VI. je v petek, 23. aprila kronal sliko pompejske Matere božje, ki so jo pred kratkim temeljito prenovili. Po tej slovesnosti so sliko v dolgi avto-koloni ponesli iz Rima v Neapelj, kjer jo je kljub slabemu vremenu sprejela ogromna množica ljudstva. V soboto, 24. aprila pa je podoba prispela spet v pompejsko svetišče, kjer so bile velike slovesnosti.
Katoliška Cerkev v Južni Afriki
V Južni Afriki je bilo konec leta 1964 1 milijon 819 katoličanov, ki spadajo pod tamkajšnjo apostolsko delegacijo, število pomeni povišek za 170.000 oseb v primerjavi z letom poprej.
Frančiškani v številkah
Konec leta 1964 je bilo na svetu 27.009 frančiškanov. Od teh je 16.393 duhovnikov, 4.244 klerikov in 4.591 bratov. Tretjered-nikov pa je 1 milijon 198.584,
Zbirka »Adveniat« se je povečala
Lanska denarna zbirka nemških katoličanov, ki jo je organizirala »Adveniat«, je za 10% višja od vsote, ki so jo zbrali leta 1963. Letos so zbrali nad 6 milijard lir. Znesek je namenjen kot vedno katoliški Cerkvi v Latinski Ameriki.
Sv. Tomaž v japonščini
V kratkem bodo prevedli dela sv. Tomaža Akvinskega v japonščino. Doslej niso imeli nobenega japonskega prevoda njegovih del.
Laiki slušatelji teoloških fakultet
Od meseca marca letos dalje bodo lahko obiskovali številne teološke fakultete v Braziliji tudi laiki. Nova pobuda naj bi pospeševala poglobljeno versko izoblikovanje katoliških laikov in večjo povezavo bodočih duhovnikov s številnimi potrebami današnjega sveta.
Vseučiliška cerkev v Tanzaniji
Interkonfesionalno vseučiliško cerkev bodo v kratkem zgradili v Dar-Es-Salaamu v Tanzaniji. Stroške za zgraditev cerkve bo nosila katoliška Cerkev s pomočjo protestantskih Cerkva. Dvoje stanovanj, ki bosta priključeni cerkvi, bo za katoliškega kaplana in protestantskega pastorja, katera bosta skrbela za duhovno pomoč di-jaštvu.
Katoliška Cerkev v Maroku
V Maroku vrši svoje duhovniško poslanstvo 211 duhovnikov. S sodelovanjem 15 bratov krščanskih šol, 33 bratov pomočnikov in 546 redovnic vodijo 22 katoliških ustanov, ki jih obiskuje 13.000 učencev in opravljajo verske obrede v 221 cerkvah in kapelah. Pretežna večina teh katoliških ustanov je v mestih Rabat in Casablanca. Odnošaji med Cerkvijo in državo so po izjavi nadškofa v Rabatu rnsgr. Lefevre-a prisrčni.
Revija »Concilium«
Z novim letom je začela izhajati nova mednarodna teološka revija »Concilium«. V uredniškem odboru so 'znane osebnosti kakor na primer Rahner, Congar, Kiing, de Lubac, Schillenbeeck. Do sedaj so izšle tri številke. Vsaka številka obravnaVa po en glavni problem. Tako je zadnja posvečena liturgiji, prihodnja pa bo posvečena dušnopastirskim vprašanjem. Revija izhaja v raznih jezikih tako n .pr. v nemškem, francoskem, portugalskem, angleškem in španskem. Napovedana je tudi italijanska izdaja, a le v omejenem obsegu.
Nove župnije v Madridu
Madridski nadškof Morcillo je izjavil, da bodo ustanovili v Madridu 253 novih župnij. Madrid ima namreč 2.600.000 pre-bivavcev, župnij pa samo 106.
Nova bolnica na Formozi
Nemško podporno društvo Misereor bo zgradilo na otoku Formoza veliko katoliško bolnico, ki bo razpolagala z 250 posteljami.
Evangelij po hotelskih sobah
Frančiškansko središče Antonianum v Bologni je dalo pobudo za čim večje širjenje svetega pisma po hotelih. V vsako hotelsko sobo naj pride izvod evangelija! To je cilj, ki so si ga zastavili frančiškani. Do sedaj so po Italiji razdelili že sto tisoč malih izvodov evangelija. Te izvode stavijo po hotelih v vsaki sobi na razpolago gostom. Prijatelji božje besede radi vzamejo v roke evangelij. Kdor ga ne pozna, se more tako vsaj bežno z njim seznaniti. Božja beseda zna najti vedno nova pota, da more do človeškega srca.
Kard. Traglia, papežev generalni vikar za rimsko škofijo
Namesto umrlega kardinala Micara je sveti oče imenoval za svojega generalnega vikarja za vodstvo rimske Škofije kardinala Traglia. Sveti oče je tudi potrdil izvolitev kardinala Pizzarda za poddekana kardinalskega kolegija.
Drugi španski liturgični kongres
»Liturgija jutri« bo tema II. španskega liturgičnega kongresa, ki bo od 5. do 10. julija v zgodovinskem samostanu Mon-serratu. Delom bo predsedoval kardinal Benjamin de Arriba v Castro, nadškof iz T arragone.
Ogenj uničil cerkev
Ogenj je popolnoma uničil cerkev v Bossemble pri Bangui, v Srednjeafriški republiki. Cerkev je bila ena najlepših in najbolj slovitih. Zgradili so jo leta 1955 švicarski patri in je bila pokrita s poslikanimi deskami. Povzročitelj ognja je bil veter, ki je prinesel iskre požara, ki je besnel v bližnjem gozdu.
Ustanova diakonov za latinsko Ameriko
V Chicagu v ZDA bodo do septembra ustanovili organizacijo za pripravo diakonov za Latinsko Ameriko. Skof iz Are-cibe na Portoriku msgr. Mendez je izjavil, da je v ta namen že pripravil prvo skupino 40 mož in da je zbral nadaljnjih 1500, ki so doslej obiskovali krajše tečaje o krščanstvu. Nova ustanova se bo imenovala Družba sv. Štefana. Njen častni predsednik bo bostonski nadškof kardinal Cushing.
Ljubezen Cerkve do delavcev
1
Velika revščina je pogubna nesreča za vse, ki v njej žive. Posebno nevarna je tedaj, če jo povzroči brezobzirna, trdosrčna krivica. Jezusova obsodba tistih, ki so si pridobili na krivičen način veliko bogastvo, ki preveč navezujejo svoja srca na zaklade tega sveta, zadržujejo ali odtr-gujejo delavcem, najemnikom zaslužek, je resno spraševanje vesti za vse, ki imajo veliko premoženje. Spolnjevati bi morali naročilo pesnika Simona Gregorčiča: »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!«
Sedanji papež Pavel VI. je v začetku lanskega leta obiskal Sveto deželo, v kateri se je rodil Kristus, božji Sin, Odrešenik sveta in oznanjal evangelij ubogim, lačnim in žejnim pravice. Kristus je bil prijatelj ubogih, zapuščenih in zatiranih. Ustanovil je Cerkev, ki je njegovo Skriv-
nostno telo. Vodi in prešinja jo njegov duh. Zato se tudi Cerkev živo zanima za vse, ki stradajo vsakdanjega kruha, za vse, ki še ne uživajo pravic, ki pripadajo človekovi osebi, za vse, ki so žrtve vnebo-vpijočih krivic.
Med temi so še danes množice delavcev. Zadnji papeži, od Leona XIII. dalje, do sedanjega papeža Pavla VI., niso bili samo prijatelji, ampak očetje delavcev. Neustrašeno so obsojali vnebovpijoče krivice, ki so jih delavcem delali delodajavci, gospodarji in lastniki tovarn in industrijskih podjetij. Odločno so zagovarjali in branili njihove pravice, družine in otroke. Storili so vse, kar so mogli, da bi delavci imeli življenje, ki se spodobi človeku, v človeški družbi pa tisto mesto, ki jim gre.
Vsi ti papeži so se resno prizadevali, da bi v človeški družbi zavladali pravič-
Redovništvo v Belgiji
Po nedavno objavljeni statistiki je v Belgiji danes 11.556 redovnikov, od teh 7.402 Flamca in 4.154 francoskega porekla. Redovnic je 40.590, od katerih jih 1590 pripada kontemplativnim redovom.
Nedelja duhovniških poklicev
2. 5. 1965
(Beseda tržaškega g. nadškofa)
Danes obhajamo dan duhovniških poklicev. To je dati molitve in razmišljanja. Najprej je dan molitve, ker nas Jezus sam spodbuja: Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev. Potem je dan razmišljanja, ker vprašanje duhovnikov ni stvar, ki zadeva samo duhovnike in škofe. Po božji volji morajo biti med ljudstvom duhovniki, da nadaljujejo delo odrešenja. Jezus je postavil sv. Rešnje Telo, daritev in zakrament, a izročil ga je duhovnikom, brez katerih se ne more obnavljati božja daritev. Sredstva milosti so zakramenti; zopet so duhovniki, ki jih dele. V božjih stvareh je duhovnik pastir in učitelj, da uči in vodi duše. Krščansko življenje in duhovništvo sta v neločljivi zvezi. Iz vsakega ljudstva izhajajo njegovi duhovniki. So sinovi svojega ljudstva, ki jih je Bog izbral in povzdignil za visoko poslanstvo. So sinovi ljudstva, ker izhajajo iz njegovih družin, so se rodili iz ljudstva in so v njem rastli; zato ga poznajo, mu morejo bolj in z večjo ljubeznijo pomagati na poti k Bogu.
Nobenega dvoma ni, da jih Bog kliče. Lahko pa se zgodi, da božjemu klicu ne odgovarjajo zaradi slabosti, malodušnosti, ker jih zapelje okolje, v katerem živijo, jih odvrnejo družine, iz katerih izhajajo, jih potegnejo za seboj druga zanimanja.
Na ta dan razmišljanja naj bi v luči vere pregledali tri stvari: Božji klic in povabilo; ta izbira je izraz posebne božje dobrote nasproti tistim, ki jih vabi. Potem naj bi pomislili na potrebe krščanskega ljudstva, ker bi ugasnila Kristusova luč v dušah, če se ne bi odzvali božjemu klicu. Končno naj bi pomislili na lepoto popolnega darovanja za tako veliko in plemenito poslanstvo, ki se vrši v času, pa sega v večnost, in zadeva osnovne zadeve zemeljskega in onstranskega življenja.
Treba je moliti in rammišljati. Treba je tudi odgovoriti z odprtim srcem, če Bog kliče.
V škofiji primanjkuje gojencev za duhovništvo. To ni dobro znamenje za sedanje in ne za bodoče čase. Vsak izmed nas more, če hoče, nekaj storiti, da se bodo izpolnili krščanski upi za našo zemljo. Molite torej in razmišljajte! Kogar pa Bog kliče, naj se temu klicu odzove, ker Bog ne stavi j a nobenih omejitev po položaju ali starosti.
f Anton, nadškof
Nova maša v Nabrežini
Bela nedelja, 25. april 1965, je bila za Nabrežino zares dan, ki ga je naredil Gospod in ki bo vsem ostal v nepozabnem spominu. Domačin č. g. Joško Markuža je v blesku orientalskih paramentov in v skrivnostnem veličastvu vzhodnega bogoslužja daroval svojo prvo mašo. Asistirala sta mu sobrata bizantinsko-slovanskega obreda g. dr. Stanko Janežič kot diakon in g. dr. Angel Kosmač kot subdiakon. Na koru je odlično prepeval moški zbor pod vodstvom dr. Z. Hareja.
Novomašniško slavje je bilo izredno ne samo po tem; da se je božja liturgija vršila v vzhodnem obredu, temveč še zlasti v tem, da se je pri slovesnem bogoslužju rabil večinoma slovenski jezik. Za to priliko so slovenski duhovniki bizantinsko-slovanskega obreda priredili poseben prevod »Božje liturgije sv. Janeza Zlatousta in sv. Vasilija Velikega«.
Nabrežini je pripadla čast, da se je prvič v zgodovini goriške nadškofije rabila slovenska govorica pri slovesnem bogoslužju v vzhodnem obredu in to pri novomaš-niškem slavju. S tem je bila slovenščina povzdignjena v dostojanstvo liturgičnega jezika tudi za božjo liturgijo v vzhodnem obredu. Drugi vatikanski cerkveni zbor želi, naj se z uporabo narodnega živega jezika približa ljudstvu tudi najvišja skrivnost našega odrešenja, daritev sv. maše. In tako smo pri novi maši v Nabrežini lahko razumeli začuda lepe in vsebinsko prebogate molitve in prošnje vzhodne božje liturgije. Bili smo ponosni in obenem ginjeni, ko smo poslušali vzvišene molitve, ki so jih prepevali svečenik in asistenta; solznih oči smo občudovali pomenljive svete obrede, kajenja, blagoslove. S cerkvenega kora pa so se medtem glasili pretre-
sljivi odpevi, iz katerih je dihala ponižna prošnja, predanost Bogu in še zlasti veličastni liturgični spevi, antifone, kerubska pesem, slavospev Bogorodici.
Po evangeliju je domači župnik č. g. Srečko Rejc v temeljitem slavnostnem govoru prikazal vzvišenost duhovništva in njegov odločilni pomen za srečo posameznika in vsega ljudstva.
Novomašnik g. Joško Markuža se je rodil v Trstu. Družina se je nato preselila ,v Nabrežino, kjer je mali Joško posečal ljudsko in pozneje strokovno šolo. Zatem je prišel v Gorico in kot gojenec Alojzije-višča obiskoval slovensko višjo gimnazijo in licej. Leta 1959 je maturiral. Idealnemu mladeniču se je v duši vžgala želja, da bi posvetil svoje življenje delu za zedinjenje ločenih slovanskih bratov, zlasti Rusov. Zato je odšel v Rim in kot gojenec papeškega zavoda »Russicum« obiskoval na gregorijanski univerzi sprva filozofijo in nato bogoslovje.
Dne 17. aprila, na veliko soboto je g. Markuža prejel v ruski cerkvi sv. Antona v Rimu duhovniško posvečenje. Posvetil ga je ruski škof Katkov. Ganljivega obreda so se udeležili poleg staršev tudi nekateri novomašnikovi sošolci iz 'Gorice.
Gospod novomašnik se je že vrnil v Rim, da nadaljuje s svojimi študijami.
Novomašnik g. Joško Markuža je rahla pesniška duša. Slovenski javnosti se je že večkrat predstavil s prisrčnimi pesniškimi izlivi v Mladiki, koledarju Goriške Mohorjeve družbe, v Kat. glasu in drugod. Oglaša se s psevdonimom Aleksej.
Idealnemu gospodu novomašniku čestitamo iz srca in mu želimo lepih uspehov na duhovniški življenjski poti.
R. K.
nost in ljubezen. Papež Pij XII. je mnogokrat ponavljal, da pravičnost le tedaj privlačuje in osvaja ljudi, kadar jo spremlja in prešinja krščanska ljubezen. Krščanska pravičnost in ljubezen sta dva neporušena stebra človeške družbe. Kristus je nedosegljiv vzor pravičnosti in ljubezni. Zato naj ga delodajavci in delavci posnemajo.
KAJ VSE ZMORE DEJAVNA KRŠČANSKA LJUBEZEN
V izredni ljubezni do delavcev se odlikuje francoski jezuit Pavel Gauthier. Bil je eden tistih duhovnikov, ki so zato, da bi mogli življenje delavcev spoznati in jim uspešno pomagati, sami postali delavci. Storili so mnogo dobrega, četudi se poskus ni popolnoma posrečil.
Bog je hotel, da je p. Gauthier s svojimi delavci prišel v Sveto deželo. Prebiva v mestu Nazaret, ki je središče velike bede sredi hitrega sodobnega napredka. Nazaret je v nekem smislu ogledalo Srednjega vzhoda. V njem prebivajo Arabci, kristjani in muslimani. Med njimi je nekaj velikih posestnikov, ki pa ne znajo dobro gospodariti. Vsi drugi prebivavci pa so revni. Žive v razmerah, ki niso vredne človekovega dostojanstva. V eni sami sobi živi sedem, osem ljudi. Kadaf dežuje, so vsi premočeni. Nestalno delo in pomanjkanje stanovanj sta glavna vzroka njihove bede.
Med temi ljudmi deluje p. Gauthier. Rešuje jih duhovne in telesne bede. Z- vsenl svojim življenjem dokazuje, da je Cerkev ljubiteljica ubogih. Njegova prizadevanja so rodila obilne sadove. Nad 200 družin ima danes že dostojna stanovanja in stalno delo. Iz Nazareta, ki ima 20.000 pre-bivavcev, je izginila revščina. Na njegovo pobudo je papež Pavel VI. romal v Sveto deželo, molil na svetih krajih in blagoslavljal njene prebivavce.
na ne El« do • dv ro »V on ho ni: ta ja: so in trn siv va E\ sti
ni
io
kr
Ija
de
ste
in
VS(
Na
j »zj
fcir
bij
tol
m<
na:
£©1
iet
da
Pri
NOVI PRAZNIK OZNANJA LJUBEZEN CERKVE DO DELAVCEV
Posebno zanimanje in ljubezen za življenje delavcev je pokazal tudi papež Pij XII. Leta 1955, ko so nasprotniki Cerkve varali delavce s temnimi, pogubnimi vzori! Marksom, Leninom, Stalinom, jim obetali raj na zemlji, obljubljali, da bodo svet uredili sami — brez Kristusa, je papež slovesno proglasil praznik svetega Jožef* Delavca. Določil je, naj se vsako leto praznuje 1. maja. Ta dan so prej nasprotniki Cerkve zbirali delavce in jih prepajall S sovraštvom do nje.
Papež Pij XII. je hotel s tem praznikom delavce opozoriti, naj se ne sramujej4 svojega poklica. Tudi sveti Jožef, redni* Sina božjega je z delom svojih rok služil vsakdanji kruh sebi in sveti družini. Del* ni sramota, ni samo kazen, ampak služb* božja, če ga večkrat posvetimo in darujemo Bogu. Z njim tudi koristimo človeški družbi.
Praznik svetega Jožefa Delavca je noV dokaz Izredne skrbi in ljubezni svete Cerkve do delavcev. Zato naj vse delodajavc* in delavce prepoji z globokim krščanskim duhom in jih prepriča, da je le v njenem nauku in v življenju z njo njihova rešitev-GREGOR MALl
spr
je
1
Del
Slo
hes
K
Dos
'list
ho
lut
H
La Croix in Kat. glas
»mi
Bral sem, da je obhajal pariški katc liški dnevnik »La Croix« 85-letnico izh*' janja. Jezuitska revija »America«, ki P' haja v ZDA, je pravilno dostavila, da P0" sega »La Croix« v vse probleme francoskega javnega življenja In da analizir* vse pojave pogumno in dosledno. Obenem pa »America« dostavlja, da ameriški k*‘ toličani take vrste dnevnika žal ne P°' znajo. Jaz pa bi dostavil s svoje strani: da se tam v Gorici in Trstu trudite, d* imajo obrobni Slovenci vsaj svoj tedni* t$ra po zgledu dnevnika »La Croix«. Ime m11 je »Katoliški glas«. Naj bi res njegov gl** nikdar ne utihnil!
Iz pisma naročnika, ^
živi v Sev. Amerik1, i)0V(
S
3.
N;
H
'ur
!>n
S’
31k
Gromikov avto
Zunanji minister sovjetske zveze Andrii Grom-iko si je v New Yorku naročil avt<r kj -mobil, katerega so mu že odposlali. N' j * i tomobil ima v svoji notranjosti bar, tel^j/Di vizijo in stane bajno vsoto 17.000 dol**« h jev (približno deset in pol milijona l-ir)'
Ni še znano, ali bo služil ta avtomob>'! prvi te vrste, ki ga je naročila Sovjet**^ zveza, Gromiku kot osebni avtomobil pa bo le vladni avtomobil. Vsekakor luksuzni avto »strinja« s komunistični**1 duhom enakosti in proletariata.
Hi
rt
K
h
Tudi druai mislijo kot mi Iz javnega življenja na Tržaškem Radio Trst f
Spored od 2. do 8. maia 1965
Sicer je minil že mesec, a kljub temu fiaj izrečem priznanje za jasne in potrebne besede, ki ste jih priobčili v Kat. glasu glede tržaškega »Mostu«. Tega sicer ne dobivam, a od časa do časa se srečam z dvema, ki ga dobivata. Sem pa bral poročilo in oceno tretje številke v celovški •Vera in dom«, kjer so bile tudi navedene one kočljive zadeve. Čestitam vsem duhovnikom in laikom pri Kat. glasu, da niste čakali predolgo. Svojčas smo doma čakali leta in leta, preden je bila izrečena jasna in odločna beseda glede krščanskih socialistov. Škof Jeglič je bil že v letih ■n je postajal za čuda čustven. Zato so niu krščanski socialisti in drugi »progresivni« katoličani znali spretno dopovedo-vati, češ da hočejo samo nadaljevati J. Ev. Krekovo tradicijo. A potreba po jasno-sti je strahotno kričala, mimo škofa pa bilo mogoče.
Za Jegličem je prišel dr. Rožman, mehka koroška duša. Tudi njegove lastnosti so krščanski socialisti in drugi spretno izrabljali. Končno se je 1. 1937 ponudila prilika: dekan škerbec je jasno in odločno nastopil s člankom »Enoumne smernice« v kranjskem »Gorenjcu«. Nekam odleglo je vsem. Tedaj je generalni vikar Ignacij ^adrah, ki je bil nevidni steber škofije, pjavil: »Vendar se je našel na terenu ofi-;c'r, ki je ustrelil s topom tja, kamor je bilo že davno potrebno. Članek so vsi katoliški in nabožni časopisi ponatisnili. V ^ojih očeh pomeni škerbčev članek najmočnejšo potezo razčiščevanja pojmov med nami v času med obema vojnama.
Sicer vam s tem ne povem nič novega. ^Prav ste živeli tedaj v Italiji, ste verjetno slej ko prej zvedeli o tem. Menim., ste za slovensko govoreče vernike v Primeru ideoloških zmešnjav vi pri Kat. ^asu prvi poklicani, da spregovorite. In spregovorili ste. Kajti po 3. številki Mostu Mia potreba očitna.
Tudi »Ameriška Domovina« je vaš čla-tlek ponatisnila v celoti in na ta način so Slovenci v svetu izvedeli za vašo jasno besedo.
Kocbekova poezija (umetnost) ne sme Postati trojanski konj za krščanske socialiste v naši sredi, kot je pred zadnjo voj-oil	Vidmarjevo stališče o nevezani, abso-
/et	no prosti umetnosti bilo trojanski konj
>ež
za komuniste. Vtis imam, da skuša g. Detela, vede ali nevede, vplivati na mlajše slovenske intelektualce s tisto znano trditvijo: umetnost je treba presojati samo po umetniških vidikih.
Da, jaz som tudi za to, a v velikem svetu veliko bolj govore poleg tega: umetnost in psihologija; umetnost in ideje; umetnost in dejanski resnični svet okoli nas. Moram pa priznati, da mi na daleč kaj bolj solidna sodba ni mogoča. Le to se mi zdi, da bi bilo prav, da bi Kat. glas prinesel čim večkrat kako besedo s tega področka. Sicer pa jo prinese, zlasti v ocenah filmov, kjer ste zahtevni glede umetniške plati, pa jasni glede ideološke in moralne.
Iz vašega članka sem zvedel, kdo je dunajski Heer in kakšne vrste človek je. Bral sem namreč njegov članek v tukajšnji reviji (Commomveal), ki je v nekaterih pogledih podobna »Mostu«. Torej »gliha skup štriha«.
Naj končam, ker vidim, da sem se spet razpisal. Pa smem reči, da sem se razpisal ob vašem jasnem in odločnem nastopu.
J. G.,Amerika
Minuli teden je bil precej pester. K. temu so največ pripomogle številne proslave odpora.
Na tržaškem je bila glavna proslava v rižarni, ki so jo proglasili za narodni spomenik. Govorila sta tržaški župan dr. Franzil in predsednik deželnega odbora dr. Alfredo Berzanti. Slovensko skupnost je zastopal dr. Jože škerk. Slovenske udeležence je bolelo, ker noben govornik ni omenil slovenskih žrtev rižarne, ki jih je bilo na stotine.
IZJAVA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Svet Slovenske skupnosti je za 25. april sprejel izjavo, ki obžaluje in protestira, ker je tržaški občinski odbor pri imenovanju nekaterih ulic po članih odpora izpustil slovenske borce, ker nova plošča v rižarni ni dvojezična in ker so se tržaški šovinistični krogi tako divje zagnali proti dvojezičnemu napisu na novem spomeniku v Miljah.
Na uradni proslavi v Nabrežini sta govorila predsednik deželnega sveta dr. Doro
Letos praznujejo slovenske šole na Primorskem 20. obletnico delovanja po vojni. Teh dvajset let miru so bila za slovensko šolo le prepogosto leta borb, zmag in porazov. Boriti se je bilo treba za uveljavitev slovenske	šole,	ki so	jo anglo-ame-
riški zavezniki	sicer	zopet obudili,	da je
zaživela po več kot četrtstoletnem molku med fašistično vladavino, niso pa ji dali trdne zakonske podlage, niti skrbeli zanjo, kakor so	bili	dolžni	spričo	njene
bridke preteklosti in	kakor	bi bilo	priča-
kovati od zmagovavcev nad njihovimi in našimi smrtnimi sovražniki. Borba je šla v dve smeri:
1. šola se bo morala še zmeraj boriti za obstoj (še 1. 1949 so hotele šolske oblasti zapreti 22 razredov na ljudskih šolah);
2.	šolniki so bili nameščeni domalega vsi le kot začetniki in .to so še danes.
Po prenosu oblasti ZVU na italijansko
Nekaj misli iz govora dr. Škerka
proslavi odporniškega gibanja v Na-petini je dr. škerk poudaril štiri mo-tnte:
1.	Nacifašizem je pomenil za Slovence ^Preklicno obsodbo na kolektivno narod-h° smrt, ki naj bi izbrisala njihov narodni trikot med Alpami, Panonijo in Jadranom. Medtem ko se je Mussolini omejil na ^'nilacijo Slovencev, dasi brutalno, je odpisal ostankom slovenskega na-r°^a puščavo barak ob Črnem morju.
^ Naša bitka sega daleč nazaj, tako da ^venci slavimo letos 45-letnico odpora fašizmu, ki je načrtno zatiral naše Ll k^f‘^ne svo^°^‘ne' iez‘k, nam uničil šo-F' Prosvetna in ostala društva in prepo-Ifci vse, kar bi izpričevalo prisotnost ^vencev v teh naših rodnih krajih. Naši Sj 7<f/e so morali v begunstvo, zapore, konici je, pred posebna sodišča, v smrt. °Venec ni bil spošto\’an niti v črkah na >aieni grobu.
Nabrežinska občina je dala 5 žrtev
Slo
terorja in 87 padlih partizanov. Od teh je bilo 7 Italijanov.
4. Letošnje proslave bodo ostale folklora, če se namen odpora ne prenese v življenje, to je če nam ne bodo priznane pravice do narodnega življenja z vsemi posledicami, ki jih to priznanje prinaša. Slovenska narodna skupnost bo ocenjevala demokracijo, v katero je vključena, predvsem po tem, koliko ji bo dano živeti v tisti odrasli polnovrednosti, ki si jo je s čezmernim deležem prelite krvi pridobila. Naša mladina pa naj nadaljuje začeto delo Z borbo za samobitnost, obstoj in svobodni razvoj naše narodne skupnosti, za ideale svobode, demokracije in vseh tistih visokih vrednot, ki so bistvena sestavina naše o mike in so nas skoz stoletja ohranjale pri življenju.
upravo se je sprožilo vprašanje veljavnosti v Sloveniji izdanih diplom, ki jih je priznavala prejšnja oblast. In tako je oblast odrekala veljavnost diplom tistih profesorjev, ki so s poučevanjem in ocenjevanjem podeljevali svojim učencem veljavne diplome in spričevala.
Šolnikom je še zmeraj zaprta vsaka redna pot do napredovanja v službi: natečajev za slovenske šole ni, še usposob-ljenostnih izpitov ne. Tu in tam se kdo zateče h konkurzom na italijanskih šolah in potem dalje uči na slovenskih šolah (za katere ni konkurzov); že nekajkrat so bili razpisani in so se opravljali uspo-sobljenostni izpiti za poučevanje slovenščine in albanščine na »vseh stopnjah in v vseh razredih italijanskih šol«.
Leta 1958 se je nekaterim po prizadevanju sindikata nudila priložnost, da dobijo posebni položaj, ki jim zagotavlja službe do starostne meje, po nji pa nekaj odpravnine, a nobene pokojnine. Ironično se sliši, če povemo, da je bilo pred kratkim 38 učiteljev po dolgem čakanju vključenih v stalni stalež, v katerem bi morali biti vsaj 19 let, 6 mesecev in 1 dan (!), da bi imeli pravico do minimalne državne pokojnine. Precej jih je pa še v letih, ne samo službenih brez položaja, pač pa tudi življenjskih.
Toda tudi za te, sicer malenkostne ugodnosti, ki so bile na razpolago slovenskim šolnikom, da si nekateri vsaj delno uredijo položaj, se je moral sindikat krepko boriti in z vsemi mogočimi posredovanji prepričevati šolske oblasti, naj tudi Lazarju privoščijo drobtinico z neprimerno bogatejše mize italijanskih šol, ki jih ne teži pečat manjšinskega šolstva.
..Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
Kanonik Šimenc
Na velikonočni ponedeljek je v Ljubljani umrl kanonik Josip Šimenc, stolni dekan in arhidiakon mesta Ljubljane. Pokojni monsignor je bil odločen mož in je zaradi svoje odločnosti moral večkrat v zapor pod novimi oblastniki. Toda nič ga ni strlo, slej ko prej je ostal neizprosen branivec pravic Cerkve. Pokoj njegovi duši.
de Rinaldini in deželni svetovavec dr. Jože Škerk.
Lepo proslavo odporniškega gibanja so Imeli tudi na Repentabru. Slavnostni govor je imel župan Miha Guštin, poživili pa so jo domači pevci.
DEŽELA, POKRAJINA, OBČINE
Na deželi pripravljajo svetovavci uma svetle meče za razpravo o deželnem proračunu. Razprava bo sledila programatič-nemu govoru predsednika deželnega odbora dr. Berzantija. Svetovavec dr. Škerk bo obravnava] proračun predvsem v luči potreb in zahtev slovenskega prebivavstva.
Na seji tržaškega pokrajinskega s\’eta, ki je bila v torek, 20. aprila, je svetovavec Slovenske skupnosti inž. Milan Sosič zahteval, naj oblast poskrbi za ureditev nekega zelo nevarnega ovinka na Opčinah. Zavzel se je tudi za to, naj namesto sedanjega nemogočega imena iz neslavnih fašističnih časov, to je Poggioreale del Carso, Opčine dobijo svoje pravo staro ime. Predsednik pokrajinskega sveta dr. Savona je odgovoril, da pokrajinski svet ne more spremeniti sklepa tržaške občine, ampak ga lahko samo potrdi ali dži kvečjemu svoj nasvet. Tako ostane, da se Opčine po novem uradno imenujejo Villa Opioina.
V tržaškem občinskem svetu je svetovavec Slovenske skupnosti dr. Simčič poslal odborniku za javna dela vprašanje o cesti, ki vodi iz Sv. Križa proti Grljanu in gre skozi Travnik in Studenec. Cesta je v nemogočem stanju, zato jo je treba takoj popraviti, da bodo lahko ljudje prišli do svoje zemlje. Dr. Simčič je vložil tudi zelo važno interpelacijo glede poslopja, v katerem so slovenske šole pri Sv. Ivanu. Tam je bila komisija s šolskega skrbništva in tržaške občine in bajž sklenila, da pride v imenovano poslopje italijanski otroški vrtec, ko se izseli trgovska akademija v novo poslopje. Dr. Simčič zahteva, da se to ne sme zgoditi, ker je bilo omenjeno poslopje namenjeno izključno za slovenske šole, katerim mora služiti ter jim je potrebno. K temu vprašanju se bomo še povrnili. Dalje je treba omeniti, da se je dr. Simčiču zadnje mesece posrečilo urediti več osebnih in drugih zadev v okviru tržaške občinske uprave ter doseči namestitev nekaterih Slovencev.
Dolinski občinski svet bo razpravljal o novem notranjem pravilniku. Pravilnik je zahteval in predložil svetovavec dr. Alojzij Tul v imenu svetovavcev Slovenske skupnosti, ker občina še do danes ni imela pravilnika, ki je temelj za reden in pravilen potek sej. Občinski odbor osnutka ni sprejel, ampak je predložil svojega, ki pa je v nekaterih točkah tako protidemokratičen, da bi delal čast kakšni nekdanji fašistični ali sedanji kitajski občini. V komunističnem osnutku so razna določila, proti katerim so ostro nastopali komunistični svetovavoi v deželnem svetu, ko je obravnaval pravilnik. Danes se ne bomo spuščali v podbrobnosti. Omenimo naj le, da so nekatere točke takšne, da dajejo županu popolno oblast, kakor da bi bil neomejeni gospodar občine. Menimo, da so nekatere točke celo protizakonite. Naloga svetovavcev Slovenske skupnosti je, da branijo demokratični značaj notranjega pravilnika in poslovanja občinskega sveta. Prepričani smo, da bodo to tudi naredili.
N. J.
Spored od 2. do 8. maja 1965
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.000 Slovenske narodne pesmi. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otroka kapitana Granta«. — 12.00 Nabožne pesmi.  12.15 — Vera in naš čas.
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Črv na ministrstvu«. Igra v treh dejanjih. — 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico maja«.
Ponedeljek: Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico maja«.
— 13.30 Melodije iz revij in glasbenih komedij. — 17.20 Širimo obzorja: »Zgodovina devinskega gradu«, napisala Mara Kalan.
— 18.00 Ne vse, toda o vsem - poljudna radijska enciklopedija. — 21.00 Giuseppe Verdi »Bitka pri Legnanu«, opera v štirih dejanjih.
Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. —17.20 Italijanščina po radiu: 49. lekcija.
— 19.15 Dante Alighieri: (6) »De vulgari eloquentia«, pripravil Boris Tomažič. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 22.Q0 Slovenske novele; Milan Pugelj; »Zimska pot«.
Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 V Trstu pred sto leti. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 18.00 Ne vse, toda o vsem - poljudna radijska enciklopedija. — 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar. — 21.00 Simfonični koncert gledališča Verdi. V odmoru (približno ob 21.45) Knjižne novosti: Franc Jeza: »Veno Pilon in njegova knjiga "Na robu” «.
Četrtek: 11.45 Neapeljski motivi. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 17.20 Italijanščina po radiu: 50. lekcija. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (27) »Prešernove zadnje ure«. — 21.00 »Voda«, veseloigra v treh dejanjih, ki jo je napisal Joža Vombergar. 22.45 Avtorji Furlanije-Julijske Krajine.
Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Z glasbenih festivalov.
— 17.20 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 18.00 Ne vse, toda o vsem -poljudna radijska enciklopedija. — 18.30 Slovenski solisti. — 19.15 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918: Miloš Vauhnik: (9) »Garibaldinci na srbski fronti leta 1914««. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj. — 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Znanost in tehnika: Slavko Andrče: »Človek izven vesoljskih ladij«.
Sobota: 11.45 Vokalni in inštrumentalni solisti. — 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Antonio II-lersberg« iz Trsta, ki ga vodi Lucio Ga-gliardi. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 17.30 Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuer-schuh. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta, ki ga vodi Ubald Vrabec. — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Sirite »Katoliški glas"
 .......................................................................................................................................................................................................................    Minuli.........................................................................im...................................iiiimiiiiiiinimmiimijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiimiiimiinniiiiiiiiimmiiiimimii
MEJA
16
a,
ndref
avt*
Av'
teV
dola1"
. lir)' nob'1' jetsk'1
Ml 1
or S* ični"1
^aj torej, si je mislil narednik, če je ta človek, ki sem ga smatral za ju-^slovanskega ogleduha, le kak bivši na-jugoslovanskega porekla, ki se mu je ltadi prestanih razočaranj celo nekoliko Vračil um in zato tako neredno odgo-ia in se še bolj nerazumljivo vede. V 111 Primeru bi moral z njim odslej se-;jda
ravnati, kot se spodobi za nemškega °Vcka. Zlasti še, ker ni izključeno, da Neznanec bil kak zelo odličen nacist, i si je pridobil neminljivih zaslug za ^ški rajh z utrjevanjem nemštva po
j sti ta možnost žandarju seveda ni j., v račune. Ako bi se Ukazala za res-bi padle v vodo njegove domneve trditve glede neznančevih pregreh. Pa glede župnika bi moral popraviti svo-^ grmenje. Ako po zgledu papeža, ki je I r*vai Jude pred nacisti, sedaj župnik v hiši zavetje preganjanim nacistom, °vo ne rovari proti državnim mejam 50 vse obtožbe faranov proti njemu Podlage. Krivce za postavitev kola bi
bilo treba iskati čisto v drugi smeri. Morda je župnik tako zelo samozavesten prav zaradi zvez z bivšimi nacisti, ki je z njimi utegnil že med vojno sodelovati.
Vsa zadeva bi se torej močno zapletla, ako bi bil osumljen res bivši nacist. Zato je smatral narednik za zelo modro in primerno da z neznancem skrajno obzirno in previdno ravna. Saj ni nikjer rečeno, da se nacisti ne bi mogli vrniti na oblast!
Tudi Nace se sprva ni znašel. Le kaj hoče zopet ta žandar od njega! A brž se mu je odprlo v brihtni glavi. Narednikovo nenadno prijaznost je pričel spravljati v zvezo z britvicami in si je mislil: Nemara je postal mož nenadoba zato tako prijazen, ker upa, da bo dobil od mene zlepa več britvic kakor zgrda.
Nekaj časa je narednik potrpežljivo čakal Nacetovega odgovora. Ko je videl, da je nacist zopet docela onemel, se je obrnil k župniku in ga obzirno prosil za pojasnilo in pomoč:
»Zakaj mi gospod ne odgovarja? Zakaj se tako čudno vede? Recite mu vendar, da si s svojim nerazumljivim molkom utegne morebitno kazen znatno povečati!«
»Ne odgovarja, ker ne razume nemškega
jezika! Ne mučite ga torej več z vprašanji!« je bil dušebrižnik kratek in osoren.
»Kako si drznete trditi, da ne zna jezi-ko? Zakaj je pa doslej vse razumel in v redu odgovarjal?« je zopet vzkipel narednik. Možu je bilo nerodno pred članoma preiskovalne komisije, ki sta mogla priti do zaključka, da on še od daleč ni tako sposoben kot si domišlja.
»Ne trdim, da ne razume kake besede ali celo preprostega vprašanja. Zato je tudi doslej odgovoril vse, kar je razumel ali uganil. Več boste brez tolmača težko izvedeli od njega.«
»Dvomim, da bi mogel biti član nemške nacionalsocialistične stranke človek, ki nemščine ne bi gladko govoril. Dvomim tudi, da bi vaš rojak hodil po izrazito nemški deželi z zavezanim jezikom. O tem pač ne boste nikogar prepričali. Verjetneje se zdi, da vama je prišla ta zvijača na um šele sedaj, kakor utegne biti netočna tudi trditev, da je osumljenec bil član nacistične stranke. Sploh pa vam bi morala biti ta okoliščina znana že od vsega začetka in bi me morali nanjo že pred zasliševanjem opozoriti. Zakaj se niste torej ponudili za tolmača že na začetku zasli-
ševanja?«
»Ker ste mi prepovedali z njim govoriti v tujem jeziku!« je župnik zopet kratko zavrnil žandarja.
»Pustimo to! Recimo, da je bil osumljenec v resnici nacist in da je nemščino že pozabil. Zato vas uradno imenujem za tolmača. Govoriti morate vso in samo resnico. Vprašajte ga, kje je stopil v nacistično stranko in kakšno je njegovo ime!«
Gospod Simon je rad sprejel mesto tolmača, samo da bi zasliševanje hitreje teklo. Hkrati je hotel preprečiti, da bi Nace zvedel, zakaj sta orožnika prišla stikat v župnišče. Vendar je še preje hotel reveža rešiti mučnega položaja, ki se je V njem nahajal.
»Mesto tolmača sprejmem le pod pogojem, da sme gospod povesiti roke. Ne vidite, s kako težavo jih drži kvišku? Ves zaripel je že v obraz. Utegne ga zadeti kap. Zahteva, da drži roke ves čas kvišku, je nečloveška in krivična. Takoj, ko ste izvršili sodno preiskavo, bi niu morali dovoliti, da povesi roke. Ne mučite ga vendar!«
»Kdaj bo Ignaz povesil roke, odločam jaz in samo jaz kot predsednik preisko-
valne komisije. Ako tega nisem zahteval od vas, mi to ne jemlje pravice, da ne bi zasliševal Ignaza v sedanjem položaju. In vam povem, da ne bo še tako kmalu smel priročiti. Le ko mu bom jaz dovolil, bo smel to storiti. Ako bi se vi ne vtaknili v zadevo, ki spada izključno v mojo pristojnost, bi mu jaz že zdavnaj dovolil, da roke povesi. Tudi jaz namreč smatram, da jih je že dosti dolgo držal kvišku. Recite mu torej, naj priroči. Sedaj! Roke dol!«
Narednikova avtoriteta je bila na ta način docela zaščitena in župnik je Nacetu naznanil radostno novico:
»Roke smeš povesiti. To sem ti 'že dosegel!«
A, glej ga Naceta! Nič kaj mu ni bilo všeč, da se je gospod Simon vtaknil v razgovor. Kar dobro se je počutil, dokler se je mogel razgovarjati naravnost z možem postave. Tako se je vsaj mogel župnik prepričati, da tudi on že kar dobro obvlada tuje jezjke. čeprav se mu je močno prileglo, ko je mogel roke povesiti, se župniku ni zahvalil za uslugo:
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Veliki slovenski pasijon v Katoliškem domu
še nobena predstava Slovenskega gledališča iz Trsta ni tako razgibala in navdušila naših ljudi kakor prav njihovo zadnje odrsko delo, Veliki slovenski pasijon. V Trstu so to delo igrali dvanajst krat, zato ni čuda, če smo se začeli tudi Goričani zanimati za to delo. Hvaležni smo zato vodstvu Katoliškega doma, da je sprejelo gostovanje Slovenskega gledališča z Velikim slovenskim pasijonom. Tako smo bili tudi Goričani deležni te čudovite predstave, ki je v vseh pustila tako globoke vtise kakor malokatera igra doslej. Prvič so Veliki slovenski pasijon predvajali v nedeljo popoldne. Udeležili so se ga predvsem naši podeželski ljudje, večerne predstave pa bolj Goričani. Obe sta bili zelo dobro obiskani, kakor tudi ponedeljkova večerna. Občinstvo je v največjem molku, zdelo se nam je, da smo v cerkvi, sledilo dogajanju na odru, ki se je stopnjevalo v globoki dramatičnosti do zadnjega dela, do Kristusovega križanja. Večerne pred-
V nedeljo, 2. maja ob 16. uri Slovensko gledališče iz Trsta ponovi v Katoliškem domu v Gorici
VELIKI SLOVENSKI PASIJON
Vstopnice se bodo prodajale samo pri blagajni dve uri pred začetkom predstave. Cena 500 lir, stojišča za dijake 200 lir. To bo zadnja ponovitev v Gorici.
stave v nedeljo se je udeležil tudi jugoslovanski konzul dr. Gačnik s soprogo,
V vseh treh delih, v Soldaškem mize-•rere, v Kmečkem rekvijemu in v škofjeloškem pasijonu je toliko našega narodnega bogastva, toliko globoke vere in čiste poezije, da se nam nikakor ne zdi pretirana vsa pohvala in priznanja, ki smo jih v teh zadnjih tednih čitali po časopisih in poslušali po radiu. Odlični igravci so svoje vloge odigrali kar najbolj prepričljivo. Vendar menimo, da bi pri pasijonu manjši poudarek pri nekaterih stranskih slikah bil glavnemu dogajanju samo v prid.
Radi bi se ustavili pri vsakem prizoru posebej in nikoli ne bi povedali vsega. A ker so to tako individualna doživetja, prepustimo raje vsakomur svoj svet, ki si ga je ustvaril v duši ob tem gledanju in poslušanju ter želimo samo, da bi ob tej predstavi naši ljudje spoznali, kako bogato je naše ljudstvo, ki črpa svojo najvišjo poezijo iz vere, ki je in ostane za človeka največji zaklad.
Z. P.
Zbor »Lojze Bratuž« med
velikonočnimi prazniki v stolnici
Prav je, da na tem mestu izrečemo pohvalo in priznanje mešanemu zboru »Lojze Bratuž«, ki je pod veščo taktirko prof. Ivana Bolčine tudi za velikonočne praznike pel v goriški stolnici. Izvajal je lepo latinsko mašo na velikonočno nedeljo ter isto mašo ponovil tudi na belo nedeljo. Vmes je še vnesel dve polifonski skladbi, in sicer J. Gallusa »Gavisi sunt« in Miollija »Adoramus Te Christe«. Petje je na orglah spremljala prof. Lojzka Bra-tuževa. Goriški verniki so se zelo pohvalno izrazili o izvajanju celotne maše in vmesnih skladb.
Študentje za gladu joče
Veliki podporna akciji za gladujoče po svetu so se pridružili tudi goriški študentje. Na pobudo škofijskega katehetskega urada in študentovskega centra v Gorici so to akcijo izvedli ob priliki velikonočnega sv. obhajila. Sklenili so, da bodo z nabranimi sredstvi podprli kmetijsko šolo Saba v Visokem Volta v Afriki. Saj je znano, da nabirka za gladujoče ima namen podpirati take pobude, ki pomagajo h gospodarskemu napredku zaostalih področij. V ta okvir spada tudi podpora umnemu kmetijstvu, ki so jo sklenili podpreti goriški študentje. Njim so se pridružili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Pri pripravi za velikonočno spoved jim je katehet razložil namen te akcije in jih pozval, naj se tudi oni pridružijo iniciativi. Odziv je bil med dijaki kar zadovoljiv, če upoštevamo, da je število naših dijakov majhno in da so skoro vsi iz kmečkih in delavskih družin. Nabrali so 21.600 lir, to se pravi, da pride na dijaka
povprečno 500 lir. Denar so izročili škofijskemu katehetskemu uradu kot prispevek slovenskih višjih srednjih šol k skupni akciji goriških srednješolcev.
Zlata maša v kapucinski cerkvi
V kapucinski cerkvi v Gorici je v nedeljo bral svojo zlato mašo kapucinski pater o. Karel, dobro znan vsem Goričanom, zlasti kot spovednik. Leta 1924 je v beneški baziliki sv. Marka prejel mašniško posvečenje ter deloval več let na Reki, v Kopru in v Gorici. Leta 1939 so ga predstojniki na njegovo lastno željo poslali v vzhodno Afriko, kjer je ostal 4 leta, do začetka vojne, deloma na svoji misijonski postojanki, pozneje pa kot ujetnik v koncentracijskem taborišču v Rodeziji. Vrnil se je nato v Italijo in deloval po raznih mestih Julijske Benečije, dokler ni znova prišel v Gorico, kjer nadaljuje z isto gorečnostjo svoje poslanstvo redovnika in duhovnika ter še posebno spovednika, ki je vedno vsem na razpolago.
Naj tu še omenimo, da se je ob velikonočnih praznikih največ spovedovalo prav pri kapucinih. Na veliko soboto je bilo na razpolago 12 spovednikov in vsi so imeli dovolj dela. Bili so tudi slovenski spovedniki, zlasti pater Fidalis, ki je stalno vsem na razpolago. Kapucinsko cerkev obiskuje toliko slovenskih vernikov, da se nam res čudno zdi, kako da nimamo tu nobene slovenske maše. V duhu koncila, ki zlasti poudarja pravično razdeljevanje duhovnih dobrin vsem narodom, bi bilo to nadvse potrebno in pravično.
Celovec in Venloo se bosta pobratila z Gorico
Celovški župan Aussenvinkler je sprejel predlog goriške občine za pobratenje. Prav tako se bo Gorica pobratila s holandskim mestom Venloom, kjer bo od 13. do 23. maja italijanski teden. V okviru predstav bo nastopila tudi goriška folklorna skupina. Pobratenje med evropskimi mesti bo pomagalo k zbližanju in izgraditvi evropske skupnosti. Toda kdaj se bo Stara Gorica pobratila z Nava Gorico. To bi bilo bolj na mestu.
Asfaltirali bodo cesto
Gorica—Sovodnje—Zagraj
V petek, 23. aprila se je sestal pokrajinski svet na svoji zadnji seji pred pokrajinskimi volitvami v juniju. Dnevni red je bil zato obširen. Svetovavci so med drugim odobrili načrt za asfaltiranje ceste Gorica—Sovodnje—Zagraj, kar bo stalo 328 milijonov. Načrt morajo še odobriti rimske pristojne oblasti. Z deli bodo začeli šele po volitvah. Razpravljali so nato o resoluciji o pokrajinskem agrarnem konzorciju KPI ter KD. Sprejeta je bila resolucija Krščanske demokracije, ki zahteva takojšnjo otvoritev zaprtih poslovalnic konzorcija ter jamstvo uslužbencem, da ne bodo izgubili dela. Nadalje se je razvila .debata o preosnovi organika pokrajinskih uslužbencev glede 98 praznih mest, večinoma v pokrajinski umobolnici, ter o zavrnitvi predloga pokrajinske uprave glede poviška plač in skrajšanja delovnega urnika na 42 tedenskih ur.
Predsednik dr. Chientaroli se je vsem odbornikom zahvalil za sodelovanje in pomoč ter jim razdelil zlate spominske kolajne z njihovim imenom in spominskim grbom.
V ponedeljek pa se je sestal občinski svet in obravnaval 13 točk dnevnega reda, med temi proračun za leto 1965, načrt za razširitev državnega zavoda za umetnost in obrt na Catterinijevem trgu ter odobritev stroškov za pobratenje Gorice s Ce-lovcom in Venloom na Holandskem.
Števerjan
Občinski očetje so se v ponedeljek, 26. aprila zadnjič zbrali na posvet. Udeležili so se ga polnoštevilno. Čeprav še bolan, je bil navzoč tudi župan g. Podveršič, ki je tako zaključil večletno uspešno županovanje. Prva in glavna točka dnevnega reda je bila odobritev načrta za asfaltiranje poti od Bukovja do Sovence. Poročilo o tem je dal podžupan Klanjšček Slavko, kateremu gre tudi glavna zasluga, da je prišlo do izvršitve tega važnega dela. V času, ko je nadomestoval župana je vse svoje sile osredotočil v to zadevo, da je dobro stekla. Načrt za asfaltiranje ceste je izdelal zemljemerec Grusovin. Predvideva se, da bo stalo 7.200,000 lir. Občinski očetje so izrazili svoje zadovoljstvo in načrt enoglasno odobrili. Upamo, da bo že za to turistično sezono delo izvršeno.
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO ŠTEVERJAN
vas vabi na prvomajsko slavje slovenske pesmi in besede v soboto, 1. maja ob 15.30 med BOROVCE.
Nastopajo :
Koroški kvintet »Veseli študentje« s solistko; Folklorna skupina Slovenske prosvete iz Trsta;
Glasbeni ansambel »Diamant« iz Pevme;
Mešani zbor SKPD - Števerjan;
Pozdrav Koroške;
Pozdrav Tržaške;
Pozdrav Goriške.
Na razpolago bodo izbrana briška vina, pečeni petelini in sendviči.
V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila ob isti uri v Katoliškem domu v Gorici.
Ob zaključku seje se je župan zahvalil vsem odbornikom za sodelovanje in izrazil upanje, da je njegovo delo in delo občinskega sveta res služilo v prid celotnemu prebivavstvu.
Vsi Števerjanci se popolnoma strinjamo z županom in smo hvaležni njemu in občinskim možem za njihovo nesebično delo. V času njihovega mandata se je v štever-
janu izvršilo veliko javnih in koristnih del, ki bodo najlepši spomenik požrtvovalnim občinskim možem.
V okviru proslav 20. obletnice osvoboditve je tudi občinska uprava položila venec na spomenik padlim. Vence so položili tudi Kmečko-delavska zveza in Udru-ženje bivših partizanov. Gospod župan pa je imel lep in pomemben govor.
ZAHVALA
Podpisani čutim dolžnost, da se javno zahvalim svojim staršem in sorodnikom, pevskemu zboru in njegovemu dirigentu dr. Hareju, sobratom duhovnikom, vaščanom iz Nabrežine in vsem drugim, ki so kakor koli pomagali in prispevali k slovesnosti moje nove maše. Vsem naj ljubi Bog povrne!
JOŠKO MARKUŽA, novomašnik
Nabrežina, 27. aprila 1965
RZASKE
NOVICE
Barkovlje
Velikonočni prazniki
Velikonočne praznike smo zares doživeto praznovali. Na veliki četrtek smo prvič tudi za slovenske vernike imeli mašo zadnje večerje Gospodove. Opravili smo sveto daritev, pri kateri so verniki molili in prepevali ter v velikem številu prejeli sveto Rešnje Telo.
Na veliki petek je običajna pobožnost privabila lepo število naših ljudi. Procesija vstajenja z mašo na veliko noč zjutraj, »ofer««, velikonočno obhajilo ter blagoslov jedi niso že dolgo videli toliko naših ljudi. Toda lahko bi jih bilo še več, da, še prav veliko več, da bi tako vsi naši ljudje doživeli vero v vstajenje in življenje.
Vsa pohvala cerkvenemu pevskemu zboru za mogočno petje! Bog daj, da bi z vztrajnim prizadevanjem vseh ljudi dobre volje te velikonočne skrivnosti vlivale poguma našemu človeku za vse dobro in lepo!
Tudi maša ob 11. uri je dobro obiskana. Toda še drugi naj bi našli čas in voljo, da bi se je udeleževali.
Smrt zavednega krščanskega moža
Zelo nas je prizadela smrt uglednega domačina, g. Josipa Pertota, ki je umrl 21. t.m. Bolehal je že več časa. Toda vseeno nismo še pričakovali njegovega odhoda v večnost. Žalostni smo tembolj, ker smo izgubili klenega slovenskega moža. Bil je cerkveni starešina pravega formata: veren, skromen, narodno zaveden, značajen mož.
Bog ga je obdaril z izrednimi talenti in pravo oficirsko voljo. Saj se je v pni svetovni vojni odlikoval v bojih z izrednim pogumom in obenem z ljubeznivostjo do vseh podrejenih. Posvetil se je stavbarstvu, povečini kot samouk. Prav tako učenju jezikov, zlasti med 40-letnim potovanjem po vseh morjih sveta. Obvladal jih je kar osemnajst. Tujci so ga zaradi tega zelo občudovali. Na krovu ladje je moral večkrat prevajati cele debele knjige. Bil je za tolmača na evharističnem kongresu v Manili. Nekajkrat je doživel brodolom. Videl je malodane ves svet, a ne samo z očmi, marveč z opazovanjem in študijem ljudi, navad, jezikov, posebnosti itd.
A vedno znova se je vračal v domače Barkovlje in med naše ljudi, ki jih je ljubil z vsem srcem. Boga in njegove pravice pa je bil otroško lačen in žejen; vdano ga je ljubil in prejemal pogosto pod podobo kruha.
' In tako je končno dospel v večni pristan k pravičnemu Očetu po bogatem in plemenitem življenju. Zato nam bo živo
Dela na trgu Goldoni
Že dolgo se po Trstu govori in razpra' Ija, kako usmeriti vedno naraščajoči a' tomobilski promet po centru, kjer se ve no bolj opaža pomanjkanje ustrezne® prostora za parkiranje. Skoro gotovo veliko bolje, ko bodo pod trgom Goldol uredili, baje dvonadstropni parkirni pP štor. Delo naj bi prevzela privatna dru ba, ki bi uredila tu velike prostore ! parkiranje motornih vozil in obenem £ podzemskih prehodih tudi nekaj prosK rov za trgovine. Dogovori z občinsko pravo so v teku; naj bi prispevala druži določeno letno vsoto (menda 20 milijon® lir) in po 30 letih — ko naj bi zapadi koncesija privatnikom — bi tržaška obči* postala lastnica vseh zgrajenih podzemsb lokalov. O zadevi bo vsekakor še govoi in upanje je, da pride na ta ali dr« način do pozitivnega zaključka, kajti V deva je res zelo pereča.
Rojan
Končno je prišla na vrsto ulica Giu^ ki je že poldrugo leto razkopana. Zač jo je popravljati SELAD, toda lanske! januarja so ustanovo ukinili in ulica ostala v slabšem stanju kot prej. Delo sedaj prevzelo neko privatno podjetje, se je obvezalo, da bo delo dokončalo šestih mesecih.
Še vedno pa čaka cesta proti Piščanc® in Lajnarjem, ter naprej proti Česali (Banam). Toliko obljub je bilo že i čenih, a delavcev le ni na cesto in taki? ubogi ljudje mučijo po skoraj, vsaj nekaterih mestih, neprehodni cesti. ® mo, da bo v prihodnjih mesecih tudi pot urejena.
OBVESTIL/
ostal v spominu, dasi srčno žalujemo z njegovimi najdražjimi ob izgubi dobrega in pristnega domačega človeka.
V. ž.
Skavtski dan
Dočim se je večina ljudi preteklo nedeljo spominjala neljubih in grozovitih dogodkov iz druge svetovne vojne in njene revolucije, so naši skavti in skavtinje preživeli čudovito lep dan miru in zbranosti sredi kraških gmajn ob svojem vsakoletnem jurjevanju. Skavtinje in skavti so imeli ta dan svoj praznik, polagali so ali obnavljali skavtske obljube. Fantje so se v ta namen zbrali na gmajni na poti od Fernetičev proti Repentabru, dekleta pa nekje pri Trebčah. Vse je poteklo v duhu in po pravilih, ki jih je skavtom dal njih ustanovitelj Baden Pawell. Dopoldne je bilo posvečeno skavtskim igram, opoldne je nato sledila skupna maša na prostem, pri kateri so skoro vsi navzoči fantje pristopili k sv. obhajilu. Zatem je bila obljuba novah skavtov in obnovitev obljube starih skavtov. V ta namen se je v taboru zbralo nad sto fantov, med njimi kar 40 novih skavtov, ki so ta dan naredili obljube. Omeniti je treba, da je med novimi skavti bilo tudi 12 fantov iz Gorice, ki so bili v nedeljo priključeni veliki skavtski družini. S tem se je začelo skavtsko gibanje tudi med Slovenci na Goriškem, kakor so z njim začeli že pred 15 leti na Tržaškem. Lani, meseca junija so se fantje v Gorici prvič zbrali na skavtski sestanek, letos smo imeli prvi sprejem. Upajmo, da je s tem bil položen temelj čvrsti in delavni skavtski organizaciji tudi na Goriškem, posebno zato, ker so se razen v Gorici začeli zanimati za skavte tudi v Štandrežu in je bilo v nedeljo navzočih na taboru tudi šest fantov iz te naše predmestne župnije.
Po kosilu, ki je bilo po vojaško skuhano na prostem, so se skavtje za slovo zbrali še pri tabornem ognju, kjer so se poslovili ob prijetni pesmi in prijazni besedi in zaklicali: Nasvidenje prihodnje leto!
Medicinska fakulteta
S prihodnjim akademskim letom bomo imeli na tržaški univerzi tudi medicinsko fakulteto. Mestni odbor, sestavljen že leta 1958 na pobudo župana dr. Franzila, je daroval v ta namen 22.000 kvm zemljišča, kot prvi prispevek. Tudi minister Gui je nedavno v poslanski zbornici dejal med drugim, da je potrebno, da se razbremeni univerza v Padovi in se izpopolni tržaška. Ali bo kdaj storjen tudi prvi korak za vzpostavitev stolice za slovenski jezik in slovstvo
Šmarnice v Gorici: Ob 6.15 zjutraj stolnici, ob 8. zvečer pri Sv. Ivanu.
Ura češčenja za duh. poklice bo v deljo ob 3h popoldne pri Sv. Ignaciju Travniku v Gorici.
V Trstu se bo birmovanje začelo v 1 deljo, 23. maja. .Birma za slovenske ot* ke bo, kakor druga leta, 29. junij8 cerkvi Novega svetega Antona.
Popravek: V dopisu iz Sovodenj
J
št. KG se je vrinila neljuba pomota odstavku Pri slučajnostih... zakaj žuf ne dovoli domačinom, da bi odprli osn11 se pravilno glasi: zakaj župan ne do< osebam izven naše občine, da bi odf osmice za prodajo svojega vina.
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO V GORICI
roča, da morajo začasni učitelji vložiti: 10. maja prošnjo za namestitev, in tl namestitev pod Goriško ali Tržaško S' ništvo. Prošnje morajo biti vložene šolsko skrbništvo, kjer ima učitelj st' bivališče.
DAROVI
Za Marijanišče: N. N. iz župnije sv. tona 5.000; dve sorodni družini iz Do'1 za zavod skupno 7.000; dar iz Ljublj3 2.000; Ž. A„ Trst, 10.000; C. V., Roi® 1.000; v spomin pok. moža Franco So-daruje žena 2.000; v spomin pok. Jožice daruje mama Senčar 2.000; v 5i min mame g. inšpektorja Boleta daruJl ravnatelji in učiteljstvo tržaških osn°vn šol 18.050; N.N. iz Rojana v spomin prijateljic za Marijanišče 10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Drtf^ Leban 5.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. 1.000; N. N. 1000; N. N. 5.000; svatje poroki Pregar^i-Križmančič 11.180; drU^j Ražen, namesto cvetja ob smrti Z* Gomezelj, 2.000; N.N., Gropada, 5.000: N., Gročana, 2.000; N. N., Draga, 2.000
Za sklad: N. N. 2.000; v spomin bl‘l! pokojnemu msgr. Oskarju Pahorju, r‘ gova bivša faranka Berta di Bert iz nade, 2.700 lir Vsem dobrotnikom iskren Bog plač$
Za Marijin dom v Rojanu: družina ^ pajc 2.000; O. M. 5.000; Ivanka P$*| 2.000; M. L. 2.000; Karel Trost 10.000; N. 2.000; Marta Zupan 10.000; Saksida tonija ob rojstvu vnukinje 5.000; Sak5 Franc ob krstu hčerke Barbare 10.000' J. 1.000; Stopar Lija 1.000; Natali Aid 1.000; N. N. 4.000; Bole Alojzij ml. ^ Merlak 1.000; Fcrfolja Rafaela v spoj Amalije Gorup 1.000; Franc Gorjup ^ R. G. 1.000; v spomin pok Sosič nečakinja 5.000; Rafaela in Marcel Te’ vec 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega trgovski L 30, osmrtnice L 50, ve* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M Tiska tiskarna Budin v Gorici