Državna politika. v naši državi. Politični položaj po novi vladi se v naši državi ni izpremenil. — Delovni program nove vlade je:zakon o izjednačenju davkov, zakon o oboinah, o katerem prinaša danes »Siovenski Gospodar« daljši čla nek; zakon o . . ., zakon o . . . Torej veliko novih zakonov. Programi so vedno veliki, a pri taki vlacM, kjor je Radič zraven, se malo »radi«. — Pribičevii je zastonj upal, da bo zopet sedel na ministrski stolček. Dr. ŽeTJav, ki je na vso sapo pripihal v Belgrad, je že šel zopet nazaj, seveda brez uspeha. — Splošn« naglašajo vsi listi, da je nova vlada le začasna, ker trajno se sploh ne more držati nobena vlada, ki bi prezirala Slovenijo. A za Slovence bo izvojevala koneono zmago le naša Slovenska Ljudsika Sfa^anlou V DRUGIH DRŽAVAH. Grčija, naša soseda na jugu, je dobila novegra predsednika, ki se piše Pangalos. Volitve so se izvršile popolnoma mirno. A sedaj po volitvah ni mir*. Generali so še uprli. Upornike vodi general Plastiras, ki je bil zadnji cas v naši državi. Se bodo zopet spoprijeli. Ker so te vesti prve, ki smo jih dobili in je naša meja proti Grški zaprta, še ne vemo, kake se bo to končalo. Dobrega pa ai nie, kjer se geneialJ vtikajo v politiko. Italija je doživela znova svoj izreden dogodek. Neka 50 let stara ženska, rojena Angležinja, je streIjala na Mussolinija in ga zadela. Svoj samokres je zavila v časopis, kakor da želi s časopisom MussolK nija pozdraviti, pa je ustrelila vanj. Mussolini je bu zadet v nos, kroglja mu je prestrelila obe nosnicL Rana ni nevarna. Napadalko so seveda takoj prijeM in jo komaj rešili, da je ni razburjena ranožica iinčala. Mussolinija pa rana ni motila, da ne bi nadaljeval svojega dela. Šel je v Tripolis. Od tara je poslai svoje pismo, kjer napoveduje, da bo Italija kmali; v isti vrsti z Francijo in Aufrleško. Francoska malo postrani gleda preveliko prodiranje Italije, ki jo hoče na vsak način doseči in 5e prehiteti. Zato je francoska viada storila vse, da s» dogovor med Jugoslavijo in Italijo ni dokončal. Enfiko hoče doseči na ostalem Balkanu, da zmanjša vplhr •Italije. Francoski listi pišejo o Mussoliniju, da 9» njegovi nacrti največja nevarnost za svetovni mir. Rusija mora prestajati težke preskušnje posebno zaradi brezverske vzgoje mladine. Komunisti z najveejim naporom vsaj na zunaj vzdržujejo brezversk« vzgojo. Ker tega drugače ne zmorejo, pa javtio zafmehujejo Boga, svetnike, oponašajo verske obrede itd. Vendar tudi s tem ne dosežejo kakih večjih traj nih uspehov. Ljudstvo spregleduje, da sploh ni mogoče rednega življenja brez vere in na skrivnem moli, prav veliko moli. Dobri Bog pa bo sprejel njihov« molitev in bo rešil ruski narod vladajočih brezver®kih komunistov. Nemčija stopa vedno bolj pogumno nazaj v vrste velikih, odločujočih držav. Da bi mogla še bolj raz~ viti svojo gospodarsko moč, skuša dobiti nazaj kolonije. Kokmije imenujemo tiste dežele v drugih delik sveta, ki jih imajo evropske dižave pod svojo oblastjo. Pred svetovno vojno je seveda tudi Nemčija imela veliko takih kolonij, katere je pa vse izgubila. Iz teh kolonij dobivajo evropske države surovine, ki jih potem v domačih tvornicah predelujejo in jih gospodarsko izkoriščajo. Kakor pa kažejo vsa znamenja, se bo s casom nehala ta politika kolonij. Domaci prebivaloi hočejo namreč biti samostojni in vedno poskušajo z mpori zdaj proti tej in zopet proti drugi državi.