za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi Je moči GLASILO SVOBOVOMISELJVIH SLO VE JV C E V V A MEHIKI Od boja do zmage! devoted to the Interests of the laboring classes Stev. 35. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offlce at Chisago, 111., under Act ot March 3rd, 1878 Chicago, 111., 30. augusta 1912. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo 1 Leto XI. Razgled po svetu. Hi S., *—■» ' Avstrija-Ogrsko. Klosterneuburg. — Ob 12. ponoči je neznanec napadel stražo pri pijonirskem depotu. Ustrelil je na vojaka, kateremu je kroglja preluknjala čepico. Na to je neznanec izginil. Ob 4. zjutraj je do-tičnik zopet streljal na drugega vojaka, ki je stal na straži, pa ga tudi ni zadel. Nato je izginil brez vsakega sledu. Ves trud izslediti atentatorja je ostal dosedaj brezuspešen. Praga. — Listi pišejo, da so neznanci poskušali izvršiti atentat na smodnišnice v Litomericah. — Rili so pravočasno opaženi in so pobegnili baje na avtomobilih. Praga. — Dopisnik lista “Ven-kov” je imel na Cetinju priliko govoriti s prejšnjim črnogorskim ministrskim predsednikom dr. To-manovičem o razmerju med Turčijo in 'Črno goro. Dr. Tomanovič je rekel med drugim: Ako ne bo Turčija takoj umaknila svojih čet s črnogorske meje, ne bo črna gora prevzela jamstva glede nadalj-nih morebitnih dogodkov, takisto pa se tudi ne bo strašila, če tudi sama, započeti s Turčijo vojno. Budimpešta. — V južni Ogrski se ponavljajo izgredi poljskih delavcev. V Dombovaru so poljski delavci zažgali hleve svojemu gospodarju in pustili, da mu je zgo-Tela vsa mnogoštevilna živina. Zagreb. — Običajno je, da priredi ban na cesarjev rojstni dan velik banket, na katerega povabi razne dostojanstvenike. Čuvaj pa se ne upa vrniti še v Zagreb, zato je odredil, da naj ta banket priredi nadškof-koadjutor dr. Bauer, “ki naj na banket pozove 80 od Čuvaja določe ’ih o«sb. Sarajevo. — Raai Jakičevega procesa je prišlo do hrupnih demonstracij v mestu. Ljudstvo je Micalo: “Živio Jukič, doli s Čuvajem!” Zlasti burne so bile demonstracije na Fran Josipovi cesti. Policija je aretirala dva demonstranta, ostale pa je razgnala. Zvečer so hodile po mestu močne redarske patrulje, vendar pa se mir nikjer ni več kalil. Nemčija. Bochum. — Pogreba nesrečnih žrtev v premo gokopnem rovu *“ Lothringen ” se je udeležila ti-sooglava množica. Eden izmed tramvajskih voz je bil silno prenapolnjen. Nesreča je hotela, da se je zaletel v vogal neke hiše ter se prevrnil. Ena oseba je bila ubita, 11 pa težko ranjenih. Bochum. — Pri pogrebu bo-•ohumskih žrtev je policija zaplenila vence z napisi: ‘ ‘ Žrtvam kapitala” — “Na bojnem polju dela padlim žrtvam”. Berolin. — Saksonska vlada bo v Zveznem svetu predlagala uvedbo novega zakona v obrambo stavkokazov. Baje sta temu zakonu že pritrdili Prusija in Bavarska. Francija. Pariz. — Policija je odkrila delavnico, v kateri so ponarejali papirnate ruske rublje. V tej tvornici so baje ponaredili za 30 milijonov rubljev ali 75 milijonov kron. Dve osebi so aretirali. Pariz. — Na oklopnici “Veri-te” je eksplodirala cev pri kotlu. Mornarji so mislili, da se je vnel smodnik. V velikem strahu so poskakali v morje. 240 mornarjev so na to z velikim trudom jedva rešili iz valov. Pariz. — Iz Lisabone poročajo, da se po vsi državi množe monarhistične zarote proti republiki. — Vlada je zadnje dni dala aretirati sto častnikov in 400 duhovnikov, ker so na sumu, da so se aktivno udeleževali protirepublikanske propagande. Italija. •Rim. — Na progi Veletai-Rim je skočil brzovlak s tira. Dva potnika sta bila ubita, 51 pa težko ranjenih. Lahko ranjenih je več sto. Rusija. Petrograd. — Ruski car in rimski papež sta si v laseh iu bo najbrž prišlo do pretrganja diploma-tičnih vezi. Ruski car predbaciva papežu, da so njegovi misijonarji spreobrnili nad pol milijona pravoslavnih k .rimski cerkvi. Papež pravi, da njegovi misijonarji i-majo neomejeno pravico spreobračati drugoverce k edini, pravi katoliški cerkvi. In tega mu ne more nikdo zabraniti. Petrograd. — Svoječasno se je posrečilo, da je mornariško vojno sodišče sodilo uporne mornarje na oklopnici “Ivan Zlatoust”. En častnik in 16 mornarjev je bilo obsojenih na smrt. Izmed teh so bili 4 že ustreljeni. Obravnava se je vodila tajno. Sedaj so se o tej obravnavi zvedele neke tajnosti. Zarotniki so nameravali napasti carsko jahto “Standard”, carja in njegovo rodbino vjeti in ga prisiliti, da bi se odpovedal prestolu, ali pa dovolil v zares konstituci-jonalno vladanje v ruski državi. Zarotniki so nadalje imeli namen, vjeti vse častnike baltiške vojne mornarice, se polastiti Kronstad-ta ter z vojnim brodo v jem bombardirati Petrograd. Petrograd/— V Taškendu se je pričela obravnava proti 228 ruskim vojakom, ki so obtoženi in-subordinacije in upora. Angleško. London. — Iz Montreala brzo-javljajo, da je parnik “Corsica” pri Belle Isle trčil ob ogromno ledeno goro in se nevarno poškodoval. “Corsica” ima na krovu 100 pasažirjev. Dva parnika sta odplula “Corsici” na pomoč. Bolgarija. Sofija, — Te dni j * Jrp/.a ? veljavo konzularna konvencija, ki sta jo sklenili Bolgarska in Av-stro-Ogrska. Ta konvencija se med drugim nanaša tudi na medsebojne dogovore glede sodnega postopanja tičočega se nezakonskih o-trok. Albanija. Skoplje. — Rok za odgovor na albanske zahteve je potekel. — Splošno se dvomi, da bi albanska komisija mogla ugoditi vsem zahtevam. Bati se je toraj da kljub baje mirnemu razpoloženju med Albanci pride vendarle do krvave revolucije. Skoplje. — Albanski prvak I-dris Safer je iz Ferisoviča pozval preševske Arnavte, naj se v vsaki vasi zbere 40 mož za pohod na Skoplje. Res se je v Preševu zbralo nad 1000 Arnavtov. Toda mesto da bi poslušali Idrisa, so se obrnili na svojega muftija s vprašanjem, da li naj udarijo na Skoplje. Ker jim je ta to odsvetoval, so se vsi razšli. Solun. — V 'Peci je bil pri belem dnevu na javnem trgu ustreljen tamkajšni kadija (sodnik), ki je zastopal okrajnega glavarja. Sodnika je ustrelil 131etni albanski deček iz rodbine Zaim. Skoplje. — Orožniki so ¡razkrili in dobili v roke 45 bomb, katere so bolgarski četniki dali napraviti v Kinstendilu na Bolgarskem, odkoder so jih potem prenesli preko turške meje. Kitajsko. Peking. — Kitajska vlada izdeluje predlogo o reformi zakonskega prava. Glasom te predloge bo do v bodoče na Kitajskem prepovedani vsi divji zakoni. Mehika. Juarez. — Amnestija, ki je bila pripoznana mehikanskim vladnim trupam nasproti stoječim vsta-šem, ako odložijo orožje je dne 25. t. m. potekla in s tem jamstvo preklicano. — Odslej bodo vojni vjetniki postavljeni pod vojno pravo in usmrčeni. Niti ne bo dana priložnost k pravnim procesom. Iz tega sledi, da ne bo še miru. Turčija. Carigrad. —- Iz Soluna poročajo, da je v mladoturškem komiteju jela pridobivati nadvlado zmernejša in miroljubnejša smer. Komite je baje sklenil, da se udeleži prihodnjih volitev v parlamentu. Kakor se zatrjuje, je dala vlada Mladoturkom gotove garancije, da se bodo volitve vršile v popolni svobodi. Carigrad. — Pod vtiskom silne razburjenosti, ki je nastala na Bolgarskem, vsled grozodejstev v Kočanih, je turška vlada sklenila poslati v Kočane nepristansko komisijo, z vso strogostjo kaznovati krivce in plačati primemo odškodnino vsem tistim, ki so vsled teh grozodejstev trpeli kakšno škodo. Carigrad. — Ruski veleposlanik Giers je obiskal ministra zunanjih del in mu naznanil, da je ruski poslanik na Cetinju opominjal črnogorsko vlado, naj na vsak način varuje mir na Balkanu in naj se vzdržuje vsega, kar bi moglo mirno stanje porušiti, zakaj Rusija bi nikdar ne dovolila, da bi se v sedanjem času spremenil status quo na Balkanu. Minister zunanjih del je to izjavo ruskega poslanika vzel z zahvalo na znanje. Carigrad. — Ministrski svet je sklenil, da bo izplačal sorodnikom v Kočanih padlih žrtev 50,000 turških funtov ali 1,200,000 K kot odškodnino. Carigrad. — Volitve v turški parlament se prično 14. oktobra. Zbornica pa se sestane 14. novembra. Carigrad. — Minister notranjih del Ziapaša je podal demisijo. Zatrjuje se, da vladajo v kabinetu velika nasprotja in da je v kratkem pričakovati, da bodo demisi-jonirali še drugi člani kabineta. Skoplje. — Albanci so brez vsakega odpora zavzeli Skoplje. Z vlakom iz Mit-rovice jih je prišlo 1200 v Skoplje. Brez najmanjšega odpora s strani vojaštva so se utaborili na gradu, ki ima dominirajoč položaj nad mestom in vso bližnjo okolico. V Mitroviči so Albanci obesili nekega stotnika. Mutesarif iz Peči je pobegnil v Srbijo. Mednarodno izvest j e o setvinah. Od internacionalnega poljedelskega zavoda v Rimu, je došlo na poljedelski oddelek Zvezne vlade začasno izvestje o setvinah v raznih žitnih deželah izven Z j edin jenih držav. Poročilo podaje nastopne številke in sicer po bušljih : 'Pšenica — Prusija 90,472,000 ; Bolgarija 63,750,000 ; Kanada 187,927,000 ; Egipt 28,948,000. Koruza — Španija 25,984,000; Egipt 76,448,000. Bombaž — Egipt 844,144,000 funtov. Rž — Prusija 346,444,000; Bolgarija 12,400,000 ; Belgija 22,518,-000 ; Dansko 18,038,000. Ječmen — Prusija 81,125,000; Bolgarija 18,375,000; Kanada 32,-320,000; Egipt 10,845,000; Dansko 25,555,000. 'Oves — Prusija 387,444,000; Kanada 340,023,000; Dansko 52,-468,000; Ogrsko 87,549,000. 'Riž — Španija 8,564,000, Egipt 14,500,000. “Titanic’’-poigra. Imperial Service Guild, naj večja zveza častnikov angleške trgovinske mornarice je pisala pismo Zvez. senatorju "William A. Smith v Michiganu, v katerem mu izraža razgorčenost nad njegovo sodbo o “.Titanic’’-katastrofi in izjavlja, da on bi 'bil lahko stvari veliko u-slugo storil, če bi se bil on in njegov komite na to omejil, da bi tiste javnosti izpostavil, ki zanemarjajo varnostne predpise ter zahteval nove varnostne odredbe. Ker je pa brez najmanjših dokazov in daleč od resnice nazivljal častnike angleške trgovinske mornarice za strabopetneže, je to breznačajno in jemlje njegovemu poročilu vsak pomen. Razne novice. Grozna nevihta. St. Louis, Mo. — Dne 25. t. m. zjutraj je nad mestom in okolico nastala grozna nevihta s silnim gromom in treskom; ena žena in en dečko sta od strele ubita in veliko ljudi je manje ali več poškodovanih. Razven tega je bila cela vrsta ljudi od strele poškodovanih, toda usmrčen ni bil nikdo .razven omenjenih dveh. Požari vsled strele so napravili velikansko škodo. Desota, Mo. — Neurje, ki je o-biskalo vso okolico St. Louisa, je tudi tukaj grozno upostošilo. Strela je udarila v šotor rodbine Jefferson Ruhlo, cestnega delavca, kjer je s rodbino prenočil. 4 rodbinski člani so ubiti. Rubio, njegova žena, 16 letna hčer in eno malo dekelce so bili takoj mrtvi, eden odraščen sin je na čuden način ušel smrti a bil je omoten in zelo obžgan. Sodnika iščejo. Los Angeles. — Vseh 12 višjih sodnikov v Los Angeles, je odklonilo predsedstvo v drugem procesu proti Clarence S. Darrowu. — Vsi pravijo, da so o stvari pristranski. Železnična nezgoda. Decatur, Ul. —• Posebni vlak, ki je vozil preko proge Cincinnati, Hamilton in Dayton železnice iz Decatur v Indianapolis, je 25. t. m. zvečer ob 8. uri 41 m. pet milj južno-vzhodno od Decaturja pri Antioch, 111. radi zlomljene šine, iz tira skočil. Dri nesreči bil je Jakob Ozen-kozki iz Decaturja ubit, gospa K. Simpson iz Indianapolisa si je zlomila desno nogo in eno rebro, in 15 druzih oseb je manj ali več poškodovanih. iČudno je, da se stroj ni prevrnil medtem, ko so vozovi v jarek strmoglavili. Kardinal kot ugonobitelj socialistov. Iz New Yorka brzojavljajo na vse kraje, da bo sedaj konec socializmu. Nič več ga ne bo ostalo. In zakaj? — Ker bo “Njegova e-minenca” kardinal Farley v nedeljo vprizoril veliko “delavsko demonstracijo kot “prvi korak” proti socializmu. To je prvi udarec in drugi sledi takoj! Njegova “svetost” namerava u-stanoviti “delavsko visoko šolo”, kjer se bo delavec izobrazil, da bi njegov duh delavsko vprašanje na “inteligenten način” zapopadel. S tem misli delavski problem rešiti v tej deželi. In vse to pred valitvijo ! Naj bi rajši svoje podrejene pope k inteligenci navajal, bi bil j pametno storil. Nova razločitev draginje. Novo in presenetljivo razložitev o draginji živil je podal Evgeue Chaffin, kandidat za predseclni-štvo probibitionijske stranke, ko je v soboto imel prvi svoj kam-pagnijski govor v Bennington, Vt. — Prohibieion, če vpeljana v vsej deželi, pravi častitljivi mož, potem bi bili farmer ji prisiljeni, svoje žito živini pokrmiti, namesto kot sedaj, da spremenijo tisto (žito) v žganje in pivo. Farmerji bi potem imeli zopet številne črede živine, kot nekedaj in cena mesu bi morala izdatno pasti. Kakor je videti, silno preprosto sredstvo za rešitev težavnega problema. Rojaka ubilo. E. Petrovič, tajnik S. S. P. D. št. 67 v Johnston City, 111. poroča, da je elektrika ubila rojaka Josipa Markovič rodom iz sela Kupari na Hrvaškem. Pokojni, katerega so pokopali 18. avg. je delal v premogovniku v Buckner, 111. in je bil član gori omenjenega društva. Lahka mu tuja gruda! “NABIRALNE POLE’ za slov. sirotišnico, katere smo razposlali na rojake, morajo biti vrnjene koncem tega meseca ali najzadnje do 7. sept. V številki 37 Gl. Sv. priobčimo račun. Pole morajo biti vrnjene, ako so napolnjene ali ne. Zanimiva statistika. Boston. — Po statističnih podatkih, ki so bili predloženi American Telegraph and Telephone Co. je bilo leta 1911 na vsem svetu okoli 22 biljonov telefonskih pogovorov. Od teh odpade na Zđr. države 14 biljonov ali 66 odstotkov. Telegramov je bilo odposlanih 579,000,000, in od teh pade na Zdr. države 17 odstotkov. Podjetni kapital telefona na vsem svetu znaša $1,795,000,000, ter nosi letnih dohodkov 329,000,000 dolarjev. Štrajki. Boston, Mass., 27. avg. — Kuharji, natakarji in kuhinjsko o-sobje hotela Touraine so danes zjutraj zastavkali, ker vodstvo ni odstranilo razne neprilike. Stay^ karji so člani mednarodne zveze hotelskih vslužbencev, zahtevajo splošno povišanje plače za 33 1-3 odstotkov in boljše delavne pogoje. — Poulični železničarji v Chicagi so se pogodili. Konference obojestranskih u-radnikov pouličnih železničarjev in poulično-železničnih kompanij so se konečno zjedinili ter vsluž-beneem pripoznali neznatni priboljšek od 1 do 2 centa na uro. • Stavka ehieaških časnikarskih tiskarjev je nespremenjena. * Štrajk tovornih nakladalcev in pristaniških delavcev Lackawanna in Lehigh Valley železnic, Mutual Transit Co. in Western Transit Co., — je bil po desetih urah končan. Delavci so v torek delo zopet pričeli in trdijo, da so v toliko zmagali, ker so jim boljši delavni pogoji zagotovljeni. • Dne 26. t. m. se je v Indianapolisu pričela konvencija ‘ ‘United Garment Workers”. Zasedanje je določeno na 8 dni. Med drugim pride na konvenciji na razgovor o zjedinjenju vseh s (rokovnih članov. Sedaj so tri zveze in sicer: “Ladies Tailors” s 200,000 člani, “Journeymen Tailors” s 60,000 in “United Garment Workers” s 90,000 člani. Za spojitev teh zvez je sprožila “Ladies Tailors”, ki je na svoji zadnji konvenciji v Toronton, Kan. v to s vrh o izvolila komite. Marokko. Casablanca. — Marokkanski prisvajatelj krone El Hiba je Francoze prisilil zapustiti Mara-keš ; po odhodu francoskih trup je El Hiba zavzel mesto ter se sam proglasil za sultana. Kaid El Gla-mi je vzlic temu, da se je Francozom prijaznega kazal, devet Francozov izročil El Hiba, katere sedaj drži za poroke. Med njimi je tudi podkonzul Jacques Maigret. El Hiba je svojim jetnikom moral dati močno stražo, ker njegovi fanatični pripadniki so jih nameravali umoriti. Bati se je, da energičen potiš iz Marakeša, pripravi vjetnike' v smrtno nevarnost, čeprav je general L j antley že poskusil, da bi jih lepim potom osvobodil. Polkovnik Mangin ima 5000 mož pod svojo komando a zahteva 20,000, da bo vspešno nastopil proti El Hiba. Žalostna vest. Dne 24. t. m. se je tu v C-hicagi ustrelil rojak Frank Novak. Doma je bil iz Šenčurja pri Kranju na Gorenjskem. Ker so bile rodbinske razmere ugodne, tedaj se mu je bržkone um zmešal. Podrobneje v prihodnji štev. Politični pregled. Sklep. Washington, 26. avgusta. — O-bedve zbornici druge sekcije 62. kongresa odgodile ste se danes popoldne ob 4. uri 30 min. potem ko je bila že od sobote večer zapetlja nad zbornico in senatom. Brez glasovanja po imenih je senator La Follette dobil svoj boj, s katerim je primoral senat sprejeti Penrosovo resolucijo, v kateri zahteva preiskavo o kontroverzi Archbold-Penrose-Roosevelt. — S tem se ima pojasniti prispevek Standard Oil Co. leta 1904 za volilno borbo kakor tudi korespondenca ali finančne transakcije med Archbold, George W. Perkins, Roosevelt in člani kongresa. Komite, kateri ima nalogo zadevo preiskati, ne bo pred oktobrom pričel. Potrdila odbita. Washington. — Veliko važnih imenovanj, za katere so bili silni boji, ki jih je v zadnjih mesecih Taft izvršil ni potrdil kongres pred odgoditvijo. Nad šestdeset imenovanj poštarjev je tudi zaostalo. Med juridičnimi nominacijami, ki niso potrjene, je ona sodnika Rihard E. Sloan iz Arizone, katerega imenovanje so senatorji njegove države silno pobijali. Tudi je dobila odločni odpor nominacija sodnika Clinton W. Howard, kot naslednika sodnika Hanford v državi Washington; trdi se, da je Howard prijatelj sodnika Hanforda ter ni izključeno, da bi po njegovi peti hodil. Takisto ni rešena nominacija sodnika John M. Cheney za zveznega o-krožnega sodnika v Floridi. 'Cela vrsta nominacij za dis-triktne pravdnike in druzih manje važnih mest, je odloženih, in carinski uradniki morajo tudi čakati na svoje potrjenje. Nekaj za ženitve željne. Madison, Wis. — V postavodaj-nem zborovanju države Wisconsin v letu 1911 je senator George Hoyt, po poklicu zdravnik, predlagal, da se morajo zaročenci podvreči zdravniški preiskavi, prodno se jim dovoli poročiti se. Ta predlog je do sedaj ležal nerešen in pride 1913 1. na razpravo. — Predlog podpira državni zdravstveni urad, ter se bo za to tudi prihodnjo zimo zavzel. Ni še leto minulo od kar je bil predlog vložen, ko je Walter Summer iz Chi-cage silno pozornost zbudil z njegovo izjavo, da on ne bo nobeden par “zakonsko blagoslovil”, če se nebode z zdravniškim spričevalom izkazal o telesnem in duševnem zdravju. Po tem izgledu hoče zdravstveni urad narediti zakon. VABILO na plesno veselico, katero priredi društvo št. 36 S. S. P. Z. v Springfield, 111. na Labor Day, dne 2. sept. ob 1. uri pop. Na veselici bo pelo S. S. P. društvo “Prešern” in na večer bo nastopila tudi Slovenska Narodna godba. Vsa sosedna društva in rojake iz Virdena, Lincolna in drugih bližnjih naselbin vabimo, da se vdeleže te veselice. Za dobro postrežbo bo skrbel ODBOR. DEMME V STARO DOMOVINO pollljamo: za t 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron, za * 41.00 ................ 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za $ 204.50 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron- Poštarina je všteta pri tehavotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriliSne, je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, vetje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. Mew Yolk 104 St. Clair Ave., N.JE. Cleveland, Ohio Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vatanovljena aprila 25. Inkorporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44. Tajnik: FR ANK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BL AZ FELICIAN, Box8J, Enumclaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Isiagah, Wash. MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash. MATIJA KOREN, Taylor, Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Beja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode. TEMNI OBLAKI POVEST. — SPISAL DOBRÄVEC. KONEC. VI. Cvete življenje nam iz razvalin, In iz otožnosti radost rodi se. Fr. Gestrin. Gabrijela se ozre v vežo ter vidi Josipa Korenčana in njegovega o-četa. Močno je zardela, a rdečice ni videl nihče, saj se je takoj obrnila od svetlobe v stran. Ali tu je stopil molče k njej Josip in ji podal roko. Obema so bile solzne oči, nobenemu ni hotela beseda iz grla. Tedaj pristopi stari Korenčan, ki je dobro videl in tudi dobro u-mel ta prizor, ter pravi: “Ljuba moja otroka! Pozabimo britkosti prošlih časov! Bodočnost je vama tako jasna! Izginili so temni oblaki z obzorja vajine sreče.” Starec bi bil še govoril, da ni prišel Ivan ter opozoril, da čaka prof. Frankič z bratom in nekimi drugimi znanci v sobi. Dobro so se imeli potem pri Lesarju. Josip in Gabrijela sta sedela prav na onem mestu pri mizi kakor pred dvema letoma. Kolika izprememba v tem času! Kadar je sedla deklica poleg Josipa, spomnila se je nemilih dogodljajev iz prošlih dni, pogledala ga po strani, in po njenem lepem licu se je razširil sijaj sreče, zadovoljnosti in blaženstva; Ivan in Milka sta pa imela neki bolj tajen pogovor ter se ozirala sedaj v Josipa, sedaj v starega Korenčana, ki se je pogovarjal s profesorjevim bratom kakor s starim znancem. — Frankič je drugim gostom pojasnjeval neke določbe iz hrvaško-ogerske nagodbe iz 1. 1867. Včasih mu je segel v besedo Tomažič, največkrat pa Jenik. Tedaj se Ivan približa staremu Korenčanu in ga ogovori boječe: “Oprostite! Samo nekaj bi še rad vedel.” — No, in? — S tem vprašanjem se je obrnil stari Luka k I-vanu. Oči so mu bile polne najslajšega veselja, kakršnega ni občutil že davno. “Verjamem sicer, da je bilo vse sovraštvo med nami urejeno po zvijačah in sleparstvu, vendar prosim, povejte mi samo še to: ali sta kdaj igrala skupno z mojim rajnim očetom?” Josip in Gabrijela sta dobro slišala pogovor. — Korenčan ne sluteč, kaj namerava Ivan, reče popolnoma hladnokrvno in mimo, kakor človek, ki po trudapolnem dne,vu dokončuje navadno molitev : — Pa dostikrat, ehej! Mladenič prebledi kakor zid. — Njegova jedina misel je bila sedaj : torej je vendar res, kar se je godilo v Zagorju. Spomnil se je v tem, kar je obljubil Milici danes zjutraj, a drugače ni mogel, kakor da je še vprašal: “Morda ste tudi izgubili kdaj večje svote? Moj oče je bil dober igralec.” — Jaz ali pa on, kakor je nanesla igralska sreča. Tedaj se Ivan ni mogel več premagovati, primeknil se je k njemu in povedal znano dogodbo iz Zagorja, kakor mu jo je pravila v mlinu Suhorčeva Barba. Luka Korenčan ga je gledal začudeno, kakor bi gledal človek, kateremu bi ¡hoteli po vsej previdnosti dokaza- ti, da je nekoga umoril v Ameriki, pa še morja ni videl nikoli; potem je Korenčan premaknil stol, da ga je gledal bolj naravnost v lice. ‘‘Moj dragi!” reče smehljaje, “tu vidite, kako spretno je bilo vse napeljano, da so vas vjeli v svoje mreže. V Zagorju sem bil jaz le jedenkrat, odkar sem na svetu. Tedaj sva se nekaj sporekla z Vilharjem, ker nisem maral pritrjevati njegovim nazorom o narodni navdušenosti. Mož je vedel, koga ima pred seboj. Videl je vsakemu v dušo. Sukal me je in sukal toliko časa, da me je zmešal in potem celo — a le malo — o-smešil pri zbranem omizju. Tedaj sem vstal in odšel. Odtlej sem se izogibal Zagorja zastran Vilharja in Vilharja zastran Zagorja; igral pa nisem v Zagorju, kakor sploh nisem bil nikoli strasten igralec. O ženitvi sva snubila drug drugemu; priče še žive.” Josip se je tudi pomešal v pogovor, le nekatere podrobnosti iz zagorske dogodke mu je moral I-van še razložiti, potem so povpraševali še drugi, in kmalu je bila o-koli mize govorica o Barbi, o njeni zagorski izmišljotini in o Vilharju. Vsi so obsojali hudobnost in lokavost Suhorčeve soproge. Tedaj vstane Frankič in napije v krasnem govoru Josipu in Gabrijeli. Vsem so lesketale solze v očeh, ko je govornik opisoval britkosti in težave, ki so se jima vrinile na pot združitve, a vztrajnost premaga vse. — Zazvenele so čaše, strnili so se pogledi, pa tudi prijateljstvo in sreča sta se združila nocoj v slavo novim zaročen' cem. Pozneje je vstal Josip in napil novi dvojici — Ivanu in Milici. Ko se je pa kmalu potem zopet o-glasil Frankič ter dvignil čašo v znak pobratimstva med Hrvati in iSlovenci, čegar najjasneji dokaz se praznuje nocoj, pritrjaval mu je neprenehoma vmes stari Korenčan z gromovitim: živeli Hrvatje, živeli, živeli! Najdena listnica ga je do cela spravila ž njimi. Ljulbko žuborenje je nastalo v družbi, vsi so bili najboljše volje. Kdor bi nepristranski opazoval lepo družbico, moral bi jo primer jati šumeči reki, ki je drvila čez skalovje in bregov j e, a končno, dospevši blizu svojega smotra, u-mirila se, in valčki se prijazno objemajo, šepetajo in igrajo med seboj. Slednjič vendar vse vodi isti namen, ista pot, vsi jednako uživajo življenja slasti. Le tam na drugem koncu mize se je nekdo nemirno premikal sem ter tja. Bil je to Peter Tomažič. Dobro je poznal razmere Lesarjevih gostov, dobro mu je bil znan tudi prof. Frankič, in prav temu je hotel napiti. A tu treba pomisliti več stvari. Tako je ugibal Peter: On je profesor, Hrvat, govornik, učenjak, a jaz — samouk. Ko bi se bil le količkaj pripravil! Pa vse se je sukalo tako naglo, da se mu danes zjutraj niti ni sanjalo o večerji pri Lesa«rju. Zato ga je skrbelo, kaj bi povedal. Vstane, udari nekolikokrati lahno na kupico, obriše se varno in spretno — v tem hipu gotovo ni imel v mislih elektrike — ter začne: “Čestita dražba! Mnogo napitnic je že bilo nocoj, vendar prosim, oprostite, da se tudi jaz spomnim moža, čegar slava sicer ne buči kot grom čez hribe in doline, marveč moža, katerega delovanje se širi z blagodejnim uspehom, kakor širi ponižna vijolica prijeten duh iz skritega zavetja. Moža poznamo vsi, poznamo tudi njegovo srce. Gospoda! Klanjali smo se geniju Vilharja, občudovali smo ognjevito rodoljubje pokojnega Lesarja; njiju duh je še med nami starejšimi, a narod se preraja, mladini treba tega duha prenoviti, poživiti. Oni, ki ga je poživil in okrepil, ni nikdo drugi kot stric prihodnje Lesarjeve gospodinje, mož, katerega delovanje posnemajmo, katerega rodoljubje občudujmo, mož, čegar duh ostani vedno med nami! Bog ga živi!” Živio! živio! živio! je odmevalo tja do tihe Reke in še daleč daleč v hribovje, Frankič je pa otiral solzne oči. Mehkega srca je, in slebarna mila beseda ga zelo gane. Tedaj so se združili z gosp. Je-nfkom nekateri drugi moški glasovi, in močno je zadonela pesem iz navdušenih prsi: Živi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke! Tomažič si je na tihem mel roki, da se mu je še sploh tako posrečila napitnica, potem se je pa pomeknil bliže profesorju in napeljal govor na električne baterije, a nista se umela; pozneje je začel o potu na mesec, toda zaman. — Frankič je razlagal bratu neke slovenske besede in povpraševal Tomažiča, če je res tako. Prikimo-val mu je, dasi bi bil rad govoril o svojem predmetu. Luna je plavala po jasnem nebu, slovesni mir je kraljeval po naravi, v družbi pa je zopet vel duh Vilharjev, duh vzorov in svete navdušenosti za narod in njega svetinje. Mirno kakor po navadi se je pomikala skrivnostna Reka mimo hiše, in valčki so se zaletavali drug ob drugega, kakor da bi si pripovedovali lepe zgodbe davnih časov. # * # Matej Suhorec zopet zida, a sedaj zida sam s svojim denarjem in sam za-se. Ponujal se mu je Lah Menigo, toda pokazal mu je vrata. Najel je domače delavce ter jim razložil, naj narede na starem pogorišču njemu primemo stanovanje. Mož se ne more ločiti od priljubljenega kota v Hrastju. Lesar mu je zastonj pustil prostor in po-drtine, dasi je sodišče prisodilo njemu vse Gašperjevo posestvo. Gašper je umrl v ječi. —. Nekaj let pozneje se je oglasila pri Mateju Barba. Prav lepo ga je prosila, da bi ji dovolil bivati pod streho, pa Matej jo je zapodil. 'Prišla je dragic, ali ostal je trd kot kamen. Tretjič ji je prav natančno očital vse grehe njenega življenja — kolikor jih je namreč vedel — potem jo je vzprejel. — Barba se je lotila prejšnje kupčije z različno drobnjavo v Trst in z različno drobnjavo zopet iz Trsta, kar ji je toliko vrglo, da je siromašno živela pri bratu. Poštenosti jo je naučila sila in pa dogodki zadnjih let. Nobene pritožbe ni bilo več med gospodinjami. Da, življenje je najboljša šola, najboljši učitelj, a včasih ima težko roko! — Stari Korenčan bodi kakor prej okoli delavcev in okoli žage, nemški pa ne govori več tako rad kot nekdaj. “Novi časi, novi časi,” pravi, ko se mu zaleti jezik v stari tir. če mu priskaklja nasproti mali vnuček in steza ročici, da bi ga prijel za suknjo, poboža mu zlate lasce in vpraša: “Kako ti je ime?” — Slavoj! reče otrok veselo. Tedaj se starcu razjasni lice, vzame ga v naročje in nese s seboj. Mali Slavoj ima deda zelo rad. Ko obišče Koreneanovo hišo prof. Frankič, razvesele se ga vsi, kakor da jih je obiskal dobri duh ljubezni in blagoslova božjega. — Govore o minilih časih ter snujejo načrte, kako bi pomagali milemu narodu, da ne zajde v tir pogubnega dobičkarstva. Navadno se pelje potem vsa družina k Lesarju, kjer poišče mali Slavoj najprej nežno Jelico, da se igrata; pa tudi sporečeta se in ujezita — Slavoj je veljaven — kar ju pa ne o-vira, da se ne bi ločila v pri jaz- ^ VAŽNO za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. • To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 C0RTLANDT ST, NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. nosti. Drugi se snidejo v prijateljskem krogu, kjer Ivan ponosno o-pozarja na to, koliko je njegova ženka že napredovala v slovenskem jeziku. čisto, vedro je njihovo obzorje. Kdo bi jim tudi kalil težko pričakovano srečo? Zadosti dolgo jih je tlačila sovražna usoda. Prijazno solnee rodbinske sreče jim zato sije toliko lepše in ljubeznivejše; — meni pa samo misel na ljube znance vzbuja v srcu tisočero lepih spominov in krasnih nad v najbližjo bodočnost. Pozdravljen, hladni vir Bistrice ! Pozdravljena, tiha Reka!.... ROŽE IZ PAPEŽEVEGA VRTA! Ljubezen papeževih agentov ! Pueblo, Colo. Po naključju mi je prišla ena štev. “Amerikanskega Slovenca” v roke, v katerem na prvi strani ni drugega kot častitke slovenskih “maziljencev” na gospoda Jakob Kalana. Ni moj namen zagovarjati katerega teh maziljenih grešnikov, ali javnost naj zna, da kdor najbolj upije, in druzega z grešniki pita a-la gospod Sojar, Kranjc in nekakšni Polak e tutti quanti — i-ma sigurno sam maslo na glavi, ali pa — slabo vest. Gosp. Sojar se nekaj jezi češ, gospod Kalan ni hotel poslušati ljubljanskega milostljivega škofa Vragoventura in da jo je rajši popihal v Ameriko, kamor je tudi pripeljal svojo postrežnico, ali bolje rečeno ljubico. Dobro, toda ali ni hotel poslušati milega ljubljanskega škofa g. Sojar, to je onega škofa, o katerem škofu je izdal Glas Svobode knjigo, kateri je naslov “Škof proti župniku”. Vi g. Sojar, to je tisti škof, ki je obelodanil zloglasno, skrajno nemoralično in svi-njarsko “rdečo brošuro”, v kateri uči zakonske, kako se imajo vesti v svojem stanu.------ Vi g. So- jar, ali mi to tisti ljubljanski škof, ki preganja svoje, vsega spoštovanja vredne duhovnike n. pr. odlične župnike kot: Berceta, Vrbovca in Kalana, ter preganja vse duhovnike, ki mu ne trobijo v njegov oslovski rog, kot preganja prašičji pastir prašiče?! In takega grešnika da bi poslušal gospod Kalan? Brrr! G. Sojar, ali ne veste, da tisti ljubljanski grešnik, katerega vaša topoglavost kot vzorčloveka predstavlja, bi moral biti že zdavnaj izgnan iz Ljubljane, pa ne v Ameriko marveč v Sibirijo. Pa pustimo to in bodimo k stva ri. Štiri leta bo prihodnji mesec, ko sem se podal z dvema prijateljema iz Chieage proti Zapadu. — Ob deseti uri zvečer smo dospeli na Lasell-postajo, kupili smo si “tikete” ter se podamo v “caro”. Nismo se še dobro vsedli, ko pride v tisto “caro” kranjski far; mlad, srednje postave, lica okroglega in na obrazu se mu je videlo, da ne strada; seboj je pripeljal tudi “postrežnico” ali bolje rečeno ljubico. Ta deklina, ali kar že bodi, imela je kakih 19 do 20 let; lica bledega in obraz sploh ji je pričal, da je že davno pila iz keliha ljubezni. Opravljena je bila v beli svili, (seveda znak devištva. op. stav.) na njenih, do komolca golih rokah, so se svetile zlate zapestnice, ma golem vratu so se lesketale zlate in dragocene koladre in konečno na pol golih prsih je visela zlata verižica z uro, v velikosti očesa. Peljala sta se do mesta Joliet, kjer sta izstopila iz kare ter se vsedla na “hek”, kateri jih je odpeljal po Chicago ulici, na kateri se nahaja slovenska cerkev.------ No, g. Sojar! Ali bi morda vi znali, kdo je bil ta zaljubljeni parček? In ako znate, zakaj ga ne javite in denuncirate nadškofu Quigleyu, da napravi ž njim isto, kar je deloma napravil z g. Kalanom ? ! — Zapomnite si to ! ! In g. Sojar; ali ni tudi nekdanji Jolietski France, ko se je podal pred nekaj leti v staro domovino, vzel seboj svojo postrežnico Ančko — Če jo je v Rimu predstavil tudi “svetemu očetu papežu” mi ni znano, znano mi pa je, da je ta “sveti parček’ obiskal vsa večja mesta v Evropi in ko sta prišla nazaj, to je v Chicago, je rekel France: “Ančka, sedaj pa le hodi sama domu, da ne bodo Jolietski backi znali, da si bila z menoj !” Kaj ne g. Sojar, tega tudi niste hoteli javiti škofu! Vi farški denuncijanti baze tutti quanti, dobite si vozove, da odpeljejo smeti iz pred vaših pragov in potem recite gospodu Kalanu, naj pobriše prah izpred svojih vrat.------ Drugi Sojarjev bratec je nekakšen Polak Kaj ta maziljenec laže po Am. Slovencu, presega vse hribe in doline. Ta nesramni lažnji vec pravi, da tako duhovsko opra vilo ni nič vredno, “le v veliki sili ima nekakšen tek, ali da zaleže.” Da ti gospodin lažeš; evo ti dokazov : V glavnem mestu Colorade, v Denverju, je pošten katoliški duhoven z imenom Father Caligan. Le-ta pošten mož ni vpošteval laži denverskega škofa Matza, in zavoljo tega mu je škof prepovedal izvrševati najmanjša duhovska o-pravila ter mu zapovedal, da mora zapustiti faro. Ko so to zvedeli farani, prepovedali so gospodinu škofu, da on, škof, ne sme nikada više prekoraknut praga cerkve, katero so oni dali graditi in katero so oni plačali. In to so farani napravili, da nima škof nič opraviti z g. Caliganom i ne z njegovo faro. A on vseeno bere vsaki dan mašo, krsti, poroča in pokopava po krščanskem obredu, kot po-pred. In gospod Kalan baš tako lahko dela, brez da bi vprašal ško- Severova zdravila so tu, da vam pomagajo v boju proti boleznim. Nemudoma. i Uspešno zdravilo zoper krče, grižo, drisko, kolero morbus in kolero infantum bi sa moralo imeti vedno pri roki, zato kadar se rabi tako zdravilo, so mora rabiti nemudoma. i Severno zdravilo zoper drisko (Severa’s Diarrhoea Remedy) olajša in odpravi take neprilike. Je potrebščini a pri vsaki hiši) posebno pa, kjer so otroci. Cena 25 centov in 50 centov. Streme zdravilko mazilo (Severa'3 Heaiing Ointment) je priporočano kot zanesljivo ■mazilo za zdravljenje urez, odrg, ran, bul, ožganin, opeklin, in vsih slučajev, kjer ^ je le kaj koža ranjena. Cena 25 centov. Zgorajni zračni prehodi 60 podvrženi kataru katerega je vzrok razpostavljanje hitri izpremembi gorkote prepihu ali ponočnemu zraku, ali prehlad v glavi, ampak olaj-šba hitro sledi nadevanju Severnega mazila zoper katar (Severa’s Catarrh Balm) Uteši vmetje, zaceli sluzno mreno v nosu in vrne dele v pravilen stan. Cena 25 centov. Severova Zdravila so napre' daj v vseh lekarnah. Zagotovite se, da dobite pristne. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite na W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA fa, še manje pa Sojarja, Polaka ali pa Bajeca. Zaradi tega gospod Kalan korajžo in pogum! Ne gledite na male kužeke, če lajajo na vas. — Waukeganske rojake pa opomnim, da naj stopijo v vrsto gospoda Kalana, in se nikar ne dajo vodit za nos od Sojara, Polaka in Am. Slovenca, še manje pa poslušajte Bajca, ker tega maziljenega tiča rojaki po Ameriki itak dobro poznajo, posebno v Pueblo in v Clevelandu. Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam, Glas Svobode veliko vspeha, Sojarjn in Polaku pa dolg nos! Pridem še. Martin Kochevar, S.S.P. V Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111. VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale at«., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika fos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja adno sredo v mesecu, v Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave. Max Werner: KRŠČANSTVO. (Po češkem. Iz knihovna Havlička.) Nadaljevanje. 4. RAJ. Ravno tako se ne strinjajo pripovedke o raju, kot bi se drugače, ako bi bilo kaj resnice v njihovih vsebinah. Glavni izvor pripovedke pozna samo eno deblo — drevo, stoječe v sredi vrta, to drevo spoznanja dobrega in slabega, in njegov sad je bil prepovedan človeku vživati. (1. Mojzes. 3, 3 in nasl.) Če pa čitamo 1. knjigo Mojzesa v 2. pogl. 9 vrste, pa naj- demo, da sta bila v sred raja dva drevesa in sicer: drevo življenja in drevo spoznanja. Kača reče: Ko hitro jesta ž njega (drevesa spoznanja), se vam bodo vajine oči odprle, in postaneta bogu jednaka, spoznavajoč dobro in slabo. Sadu z drevesa življenja bog jima ni prepovedal jesti (1 Mojz. 2, 17). Tu pa stoji zapisano v 1. Mojz. 3, 22—24: Tedaj je Jahve (Bog) rekel: “Aj, človek je u- stvarjen kot jeden od nas, ve dobro in hudo; da le ne bi stegnil svojih rok in da samo ne bi vzel tudi z debla življenja in večno ne živel! . . . Izgnal je človeka in postavil v vrtu Eden na vzhodni strani kerubine z ognjenimi meči, bliskajočimi se, da bi stražili cesto vodečo do drevesa življenja.” Tudi tu imamo dve razdelni razpravi, ki ste skupno združeni: ena je priznanje edine pravice boga in druga je priznanje istega in nevmrjočnosti. Pri krščanskem nauku smo se učili o posledicah prvega greha in tudi, da sta se Adam in Eva, sramujoča se svoje nagote, pokrila s figovim perjem, itd. Sv. pismo pa pravi, da je Jahve Bog zdelal ko-žuliovo pokrivalo za Adama in E-vo in ju oblekel. Tu je treba samo razuma in takoj se vidi kje tiči zajec. Pa ne samo to, temveč tudi iz prirodoslovnega stališča moramo konstatirati, da Mojzeseva povest ne odgovarja naravnim zakonom. In v tem oziru smo že skoro tako daleč prišli, da so začeli sami katoliški profesorji priznavati, da med sv. pisemsko razpravo in zanesljivimi ¡rezultati znanstvenih preiskav je očividna nedosežna propast. V isti sapi pa dostavljajo, da prirodoslovni nazor o svetu ni jasen. Že Anguštin je pisal, da Bog je človeka ustvaril za krščana in ne zvezdoznanca in ker je človek božji stvor, pač ne bi smel dvomiti to, kar je ustvaril njegov Stvarnik in dal zapisati v knjige po svojih od sv. duha razsvetljenih mož. Nadalje pravi Augustin: “Duh božji ni imel namena poučevati človeka stvari, katere niso nobenemu človeku za zveličanje potrebne in zato se niso tudi pismarji in od sv. Duha nadahnje-ni možje pečali s posvetnimi raziskovanji. Sveto pismo ni božje razkritje, ampak ob šegu j e nadnaravna razkritja. Sveti spisovatelj je rabil formo svetovnih sfer, znanih v isti dobi tako, da ne bi ne resnica učenja odrešenika in stvari odrešenja in ne vera pisatelja pri tem trpela.” To se priznava glede razprave o stvarjenju in potopu, a v prvi Mojzesevi knjigi pa se nahaja med obema razpravama v drugem poglavju razprava o raju in grešnem padcu. Seveda, sedaj se ne gre tu več za formo svetovnih sfer, ampak za fundametalno resnico in odre šenje človeštva. Cela krščanska historija odrešenja je omejena na padee ljudstva v začetku pa do spravne smrti Krista na križu. In cela biblička razprava o grešnem padcu ni popolnoma nič vero-jetnejša od povesti o potopu in stvarjenju, kajti najstarejša stopinja ljudskega pokolenja na zemlji, katero imamo, nam kaže človeka v krutem boju v podzemskih jamah z levom, ki se je boril na življenje in smrt. Ogrodja tega človeka in živali so našli v podzemskih jamah in največ po skalovitem gorovju. In to ogrodje nam predstavlja pračloveka, ki je bil po okostnem sestavu skoro podoben sestavu že davno zamrlim vrstam živali, kot n. pr. dlakastemu nosorožcu, mamotu itd., ki so živeli v tisti dobi, ko je bila sredna Evropa pokrita še z ledeniki. Življenje pračloveka je bilo res jako slabo odurno in nevarno. — Takrat se je človek .preživljal največ z lovom rib in ni poznal skoro nobenega orožja. Še le po dolgih tisoč letih prišel je do tiste izobrazbe, ko si je na mučen način izdelaval orožje iz kamena ali kosiš’. In tako se je človek polagoma povspenjal kvišku — boreč za svoj obstanek in kolikor bolj se je povspel nad drugim živalstvom, toliko bolj se je čutil primoranega, da si zmisli popolnejše priprave, ki so mu služile pri lovu, o-brambi. Naši muzeji so polni predmetov iz 'kamenite dobe in sodeč po teh, moramo priznati da pračlovek ni poznal nobenega raja in je užival le malo veselja, kajti nevarnosti, katerim je bil izpostavljen so mu delale neizmerne skrbi; bil je vsled tega prisiljen misliti kako se obdrži pri življenju itd. Ta povest o prvotni nedolžnosti in božji sličnosti človeka, tvori temeljni kamen vseh krščanskih učnih virov. Sveto pismo kakor tudi katekizem učita, da je bog ustvaril človeka po svoji podobi. Z grehom je človek poklical nad se velikansko krivdo, in ta greh je postal dedni ali izvirni greh, katerega vsak človek prine- se na svet. In bog se je v svoji neskončni dobrotljivosti usmilil človeka in mu obljubil odrešenika v podobi svojega,, edinorojenega sina. In ta edini božji sin je mo-ral priti na svet, da zadosti za človekov greh s sramotno smrtjo na križu. In če je prišel edini sin božji na svet, da odreši človeštvo, zakaj pa krščanska vera še nadalje uči, da .posledica virnega ali dednega greha ni izostala. Vprašamo se zakaj ?1n tisti, ki ima zdrav razum in pretehta nauk, ki ga nam daje sv. pismo in katekizem, mora sprevideti, da se cela zgodba o dednem grehu, odrešenju in potem posledice dednega greha, še po odrešenju nikakor logično ne vjerna. In če konstatujemo fakt glede stvarjenja, tedaj pridemo do zaključka, da prvi človek je imel prej živalsko podobo in še le po stvarjenju božjem je dobil to o-bličje — to je božje obličje. In kako se to vjerna s prirodoznanstve-nem naukom in evolueijo človeka in živalstva v obče? Na podlagi prirodoznanstvenih in zgodovinskih dokazov je neovr-ženo dognano, da ni bilo nikoli raja v takem smislu, kot čitamo v sv. pismu, ampak da se je človek povspel iz vrste živalstva. S tem, da je veda, znanstvo in zgodovina, dokazala evolucijo človeka, strla temelj bibličnim bajkam o raju, potopu in celo stvarjenju, je zapečatila krščansko vero kot neutemeljeno, ob enem pa dokazala, da Krist ni bil poslan od boga, da bi s smrtjo svet odrešil, ker ni bilo ničesar zakrivljenega, toraj tudi ničesar za rešiti. Nihče ni brez tistih nadležnih glavobolov, ki večkrat pridejo ob času, ko jih najmanj pričakujete, pri zabavi ali pa pri delu. Ni vam treba trpeti. Vzemite en Severov Prašek zoper glavobol (Severa’s Waffers for Headache and Neuralgia). Te hitro prežnejo vsakovrstne glavobole in napravijo, da se potem dobro počutite. V vseh lekarnah. Cena 25 centov škatlje. Glejte da zavitek nosi nadpis W. P. .Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. ANGLEŠČINA. Poučujemo že peto leto angleščino in lepopisje potom dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA. 1380 E. 40. St. Cleveland, O. BROŠURA “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU” je izšla v založbi “GLAS SVOBODE” in stane s poštnino vred 35 centov. Roj atom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $30.85 K. 150 $41.00 K. 200 $61.50 K, 300 $102.50 K 500 $204.50 K. 1000 $1020.00 EL. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v dombvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kaspar Stale Bank 1900 Blue Island ave., Chicago, UL OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ¡LOUIS ROSSELI o o S lovensko-h rvaškl SALOON Vedno sveže pivo, izvrstno žganje in pristno domača vina. 460 Grand ave. KENOSHA, WIS. Telefon 1199 000000000000000000000' § o § o o o o o o o DRUŠTVENI URADNIKI. Št. 1. Chicago, III.: M. V. Konda, preds., 1615 Blue Island Ave.; V. S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V. Ku-iovic, blag., 3233 Sheffield Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 2 Claridge, Pa.: V. Reduaik, pred., Box 462; J. Mlakar, taj., Box 68; S. :Sturm, blag., Box 434. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 3. De Pue, lil.: D. Badovinac, pred., Box 341; J. Omerza, taj., Box «71; J. Obrič, blag., Box 371. — Seja vsako 1. nedel jo v mesecu. Št. 4 Black Diamond, Wash.: J. Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar, taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Sox 96; J. Železnik, taj., Box 355. J. Hauptman, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — -Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 7 Arona, Pa.: A. Laharne, pred». M. Rajer, taj., Box 63; A. Štih, blag., Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu. Št. 8. McGuire, Colo.: J. Frelih, pred., Box 51; J. Zupančič, tajnik, Sox 53; J. Zudar, blag. Box 51. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 9 Leadvllle. Colo.: Joe. Lanlch, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box 972. F. Kodirne, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 10. Moon Run, Pa.: J. Ptnik, pred., Box 15; A. Vehar, taj., Box 246; J. Tomič, blag., — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 11. Staunton, III.: M. Radlch. preds.; A. Ausec, tajnik, Box 158; J. Korunlka, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 12 Sublet, Wyo.: F. Petač, pred., Bok 97; J. Ostrožnik, taj. Box 117; F. Hlačun. blag., Box 115. — Se- ja 1. nedeljo v mesecu. Št. 13. Witt, III.: P. Kokalj, preds., Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; I. Repolusky, blag., Box 317. — Seja vsako, 1. nedeljo v mesecu. Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., Box 65; Jos. Alič, taj., Box 166, Cur-ranville; Fr. Šetina, blag.. Box 127. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Šti 15 Taft, lil.: B. Papei, preds., Box 43; R. Drolc, taj., Box 198; A. Ko-man, blag., Box 43. — Seja 1. ne- deljo v mesecu. Št. 16. Clinton, Ind.: V. Zupančič, preds., Box 17; F. Mrak, taj., Box 73; J. Krajnc, blag., Box 61. — Seja 1. nedeljo v mesecu: Št. 17. Aurora, Mlnn.: F. Mahnič, preds., Box 2, Pineville, Minn.; V. Ml-¡kulich, taj„ Box 21; J. Rožanc, blag., Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 18 Girard, Ohio: I. Šavor, pred., Box 372; J. Leskovec, blag., Box 372. Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 19. Chicago, III.: V. Dreshar, preds., 9120 Mackinaw ave.; J. Fritz, taj., 11422 Stephenson ave., Pullman, 111.; Fr. Levstik, blag., 11262 Stephenson ave., Pullman 111. —• Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 20 Cleveland, Ohio: J. Mavern, preds., J. Smuk, taj., 6312 Carl ave. N. E.; A. Bolka, blag. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman, pred.; J. Zimerman, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22 Indianapolis, Ind.: A. Gulič, preds., 747 Holnas St.; J. Markič, taj., 731 N. Warman ave. M. Stanič, ¡blag., 743 N. Warman Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 23. Orient, Pa.: J. Gregorčič, pred., Box 51, Lemont Furnace, Pa.; J. Novšek, taj., Box 105 Orient, Pa,; J. Tauželj, blag., House 22, Thompson No. 1, Republic, Pa, Št. 24. Milwaukee, Wis.: J. Kalan, preds. 341 — 6th St.; F. Puncer, taj., 453 53rd ave., W. Allis, Wis.; P. Ocvirk, blag., 383 Park St — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 25. Reading, Pa.: A. Košmerl, pred., 901 Schukl St.; P. Kočevar taj., N. River St.; J. Košmerl, blag., 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcutta ave.; J. Zupanc, blag., 5606 Calcutta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj.. Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 28. Madison, III.: F. Bukovac, predsednik In blagajnik, Box 222; B. Toffant, tajnik, Box 183. — Seja L nedeljo v mesecu. Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradišnik, preds., Box 160; J. Lamprečnifc, taj., Box 193; V. Hočevar, blag., Box 15.— Seja 2. nedeljo v mesecu. Št 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred. Box 8; A. Renko, taj., Box 13; A Fapich, blag., Box 58. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 2. url popoludne. Št. 31 Farmington, W. Va.: J. Fumič, preds.; J. Kubin, taj., Box 252; Jos. Problč, blag., Box 218. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 32. Wenona, III.: J. Cesar, pred.. A. Žitnik, taj., Box 194; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 33 Livingston, II!.: F. Krek, pred seduik; A. Tomažič, taj., Box 227. A Švajger, blagajnflt, Box 148. — — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 34 Oregon City, Oregon: V. Jelenc, preds., 131 18. St.; John Kurnik, taj., Box 244; — M. Škof, blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 35. Franklin, Kans.: F. Wegel, pred., R. No. 4, Box 143, Girard, Kans. A. Selak, taj.. Box 56; M. Šetina, Box 23. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 36 8prlngfleld, lil.: A Aubel, preds.; 1913 B. S. Grand ave.; A Pokol, taj., 1406 E. Carpenter St; Joe. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. St — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; R. D. No. 2 Box 12 D., W. Newton, Pa^; J. Sire, taj,, R. D. No. 3, Box 15, West Newton, Pa.; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 38. Jenny Lind, Ark.: J. Ocepek, pred.; J. Spelich, taj., R. 3, Box 139, Fort Smith, Ark.; J. Petrik, blag., R. 3, Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 39. Aguilar, Colo.: J. Coš, pred.. Box 491; F. Požerl, taj., Box 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 41. Am bridge, Pa.: K. Grojzdek, pred.; J. Kržan, taj., Box 263; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št 42 Red Lodge, Mont: M. Vuka-nič, preds., Box 32; A Kauzlarič, taj. in blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št 43 High Bridge, Iowa: Jakob Iskra, preds.; M. Supan, taj., Box 7; A. Pelko, blag.. Box 4, Woodward, la. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št 44 Vlrden, III.: M. Stermec, pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 45. Baltic, Mich.: J. Cotič, pred., Box 61; J. Jerman, taj., Box 153; A. Spacal, blag., Box 178 So. Range, Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St; A. Ser-jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Foison St. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 47 Chicago, lil.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1524 So. 41. Court; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42 nd Court. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta., Kans.: A. Govejšek, .pred., Box 16; V. Blažič, taj., Box 16; L. Dudaš, blag., Box 62. Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 49 Wlnterquartes, Utah: A. Mejaš, pred., Box 71; Antonie Orač, taj. Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura-bič, blag., Box 20, Scofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 50. Milwaukee, Wis.: A. Ber- gant, pred.,. 257 — lth av.; M. Ocvirk, taj., 274 Grove St; M. Glojek; 433 — 53. ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 51. Ravensdale, Wash.: F. Re- penšek, pred., Box 30; F. Arko, taj., B. 30; J. Arko. blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo r mesecu. Št. 52 Somerset, Colo.: K. Ernož- nik, preds., Box 155; R. Žohar, taj.. Box 131; T. Zokelj, blag. Box 3. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 53 La Salle, III.: Jakob Brejc, prede., F. Lepich, taj., 1155 — 3rd St; F. Pirnat, blag., 1237 E. 1st St. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 54. Ely, Mlnn.: Fr. Petek, pred.. Box 870; L. Majerle, taj., Box 225; J. Judnič, blag., Box 225. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 55 Broughton, Pa.: F. Rebernik, preds.; M. Primožič, taj., Box 113; J. Moravec, blag., Box 227. — Sej* 4. nedeljo v mesecu Št. 56 v Rock Springs, Wyo.: Fr. Kostanysheck, pred.. Box 563; Math Batich ,taj., 209 G. St.; T. Čadež, blag, Box 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., Box 17; L. Barnet, taj. Box 30; Fr. Goran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 58 Greenland, Mlch.: J. Geshel, preds.; J. Kraker, taj., Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 59. Conemaugh, Pa.: F. Dremelj, preds,, Box 73; M. Jager taj. Box 102; F. Potokar, blag., Box 16. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, pred., 1317 E. Abriendo ave.; J. Mi-gliu. taj., 1235 Ioyler ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. — Seja vsakiga 10. v mesecu. Št. 61. Barberton, Ohio: G. Kos, pred., 613% Cornell SL; F. Levstik, taj., 817 Wooster ave.; T. Pavlič, bi., 819 Vaster ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 62. Lorain, Ohio: P. Rahotina, preds., 1641 E. 29th St.; M. Ostang, taj., 1612 E. 29th ave.; L. Petkovšek, Mag., 1712 E. 2Stih St — Seja 1. ne. deljo v mesecu. Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj. R. Box 181; J. Bogataj, blag., 1322 E. 7. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, pred., Box 97; M. Podvorac, taj., Box 121 Gambrina Oo., St. Michael, Pa.; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2, nedeljo v mesecu. Št. 65 Onanallnda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik, Box 2; J. Švelc, blag.. Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 66. Superior, Wyo.: G. Miklich, preds.; Frant. Krašovic, tajnik. Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 67 Johnston City, III.: V. Pugelj, preds., Box 92; E. Petrovich, taj., Box 346; M. Hren, blag., Box 89. — Seja I. nedeljo v mesecu. Št. 68 Issaquah, Wash.: M. Kramer, preds.. Box 75. A. Strnad, taj. Box 75; J. Skerbinc, blag., Box 82. — Seja 3. nedeljo r mesecu. ŠL 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec, pred., Box 63; J. Virant, taj., Box 233; M. Strah, blag.. Box 63. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 70 Dunlo, Pa.: A. Ošaben, preds., Box 195; M. Štritof, taj., Box 214; J. Dolez, blagajnik, Box 161.,— Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 71 Marianna, Pa.: J. Milanič, preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; J. Sever, blag., Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 72 Taylor Springs, 111.: P. Rau-ker, preds., R. F. D. No. 2 Box 17; J. Deželak, taj., Box 62, Taylor Springs; Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 73. Girard, III.; A. Hrvatin, Pred. Box 1; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 74 Johnstown, Pa.: J. Tegelj, pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. — Št. 75. East Helena, Mont.: F. Smith, pred., Box 4; P. E. Miheličh, taj.. Box 200; Frances Simec, blag., Box 31. Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan, pred., Box 144; M. Meznarič, taj., Box 85; J. Cerovšefk, blag., Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred., Box 64; J. Cestnik, taj., Box 65; J. Premk, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 78 Brer-eton, lil.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj., Box 113; J. Čeme, blag., Box 23. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj., Box 291; J. Čuk, blag., Box 145. Št. 80 Hermlnle, No. 1, Pa.: J. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, taj., Box 132; J. Bedek, blag. Box 61. — Seja vsako zadnja nedeljo v mesecu. Št. 81. Blwabik, Mlnn.: F. Kuriš, preds., Box 107; J. Delak, taj., Biwa-bik, Minn.; M. Vidas, blag. Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da, preds., Box 23; J. Muhvič, taj., Box 26; F. Gimpel, blag., Box P. Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., Box 188; J. Zobec, taj., Boq 19; j. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 84. Cumberland, Wash.: — F. Kuntz, preds., Box 35; F. Ernožnik, taj.. Box 11. J. Umek, blag., Box 34. Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 85 Renton, Wash.: F. Kovačič, pred., Box 1364; J. Kovačič, taj., Box 1052; F. Pečnik, blag., Box 1052. Št. 86 Hermlnle No. 2, Pa.: F. Segš, pred., R. F. D. No. 3 Box 10, Irwin, Pa.; A. Bric, taj., R. F. D. No. 3, Box 10; J. Božič, blag., R. F. D. N. 3, Box 10; V. Dresbar, blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 87. Cleveland, Ohio: A. Lekan, preds., 1264 E. 55. St.; A. Naglitsh, taj., 1159 E. 58. SL; T. Jereb, blag.. 1268 E, 55th St. — Seja 3. nedeljo v meeecu. ŠL 88. Panama, III.: J. Ferjančič, pred®., Box 10; F. Petrič, taj., Box 785; J. Mikec, blag., Box 751. —- Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds. Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleteršek, taj., Box 482, Morgan, Pa.; J. Mravlja, blag., Box 541, Morgan, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 90 Washoe, Mont.: J. Putzel, pred®., J. Leskovec, taj., P. O.; L. Čadeš, 'blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 91 Black Diamond, Wash.: Ag-i nes Tratnik, predsednica, Box 310; Francis Richter, taj., Box 669; A-na Plaveč, blag., Box 644. — Seja i. nedeljo v mesecu. Št. 92. Cie Elum, Wash.: J. Petktiv- šek, pred , Box 536; L. Oman, tajnik in blagajnik, Box 521. Št. 93 Globe, Arlz.: A. Fisher, preds., Box 1701; A. Sekula, taj., Box 1701; A. Pugelj, blag.. Box 13^6'.’ — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. 1 _' Št. 94. Cleveland, O.: A. Kos; pršd., 16301 Waterloo Rd.; A. Pirnat, taj., 427 E. 160. Sit.; A. Gerbič, iblag., 16021 Waterloo Rd. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 95 Bradley, III.: J. Janežič, predsednik; L. Stubetz taj., Box 162; A. Lustifc, blag. — Seja 1. ponedeljek v mesecu. Št. 96. Piper, Ala.: J. Novak, pred.; Fr. Kren, taj., Box 33; J. Resniki, blag. Seja 2. nedeljo v mesecu." Št. 97. Calumet, Mich.: Leo. Stariha, pred., 23 Cherry St; Leo. Junko, taj., 26 Oak St.; M. Verderbar, Mag., 9 So. Kearsagrge St. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB, redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 1Q2I Blue Island Ave., Chicago, III. NAJEMNIK & TANA, IZDELOVALCA sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fiak St, Tel. Oanal 1405 4 4 Glas Svobode (Th* Voice op Libibtt) weekly 99 fnbliihed by M V. KONDA <& CO. 1809-1813 Loomis. .Street Chicago, »lino»». Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. — in velja S A AMERIKO: SA EVROPO: Naslov za dopise in poSiljatvb je GLAS SVOBODE 1809-1813 LOOHIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novboa tud Stari naslov. 281 DENAR V POLITIKI. Standard ‘Oil-Company je tedaj leta 1904 republikanski stranki dala $150,000. Blagajnik republikanskega narodnega komiteja Bliss je celo zahteval še $150,000, toda dobil jih ni. Tako je te dni ¡povedal v senatu Penrose iz Penn-sy Ivani j e in to je bil njegov odgovor na očitanje češ, da je on dobil $25,000. On poslednje niti ne oporeka, trdi pa, ‘da je bilo teh $25,000 del onih $150,000, medtem ko je njegov obtožitelj, Roo-sevelt-boss Plinn iz Pennsylvani-je trdil, Penrose je ta denar dobil in sicer v svrho, da bi ugodno vplival na neko poročilo neke “in-dustrielne komisije” v prjlog Standard ‘Companije. Bilo bi sicer vseeno, je li resnična ena ali druga prestava, a ona od Penrose je verojetnejša; če že ne iz dru-zih razlogov, tedaj iz tega, da se (Standard od one komisije sploh nima ničesar bati. Pikantnost je prišla v stvar s tem, ‘da je bil leta 1904 za republikanskega predsedniškega kandidata neki Roosevelt in da je bil po trdilu Penrose-a, Roosevelt po blagajniku Blissu obveščen, da je Standard dala $150,000. Seveda Roosevelt bo to tajil in Penrosa imenoval članom slovečega Ana-nija-klvtba, Opozarjati se mora na to, da je Roosevelt v tistem letu pisal znano pismo “Dragi Harri-man”, na katero je le-ta pri visoki financi v New Yorku $240,000 “nafehtal.” Vse to so “stare kamele”. Nihče ne ugovarja, da ne bi bile velike korporacije in kapitalisti izdali milijone za politične namene — in v svrho dopolnitve, bi bilo pri tej priliki zanimivo zvedeti koliko je gosp. Guffi, reprezentant “olnih interesov” v Pensyl-vaniji, dal demokratični stranki, katero je dejansko vzdržaval mnogo let. Seveda se trdi, da se kaj takega sedaj ne zgodi, ker dospelo se je na višjo stopinjo politične moralnosti; in mogoče je tudi ra-ditega Roosevelt g. Perkinsa od “Harvester trusta” v sedanji kampanji naredil za svojega blagajnika. Konečno izvemo iz ust Penrose, da je Flinn, sedanji Rooseveltov voditelj v Pennsylvania i, hotel dati eden ali celo dva milijona za senatni sedež, katerega zavzema Quay. Nasprotje o tej zadevi, bo nekaj zanimivega. Da si gospoda, nima nasprotno očitati niti besedice, to je pribito. Obedve stranki sti vzele, kar sti znale dobiti in obedvema so dali kapitalisti. Jay Gould je to nekoč drastično izrazil z besedami: “V nekem demokratičnem okraju sem bil demokrat, v republikanskem republikanec, toda vedno sem bil za Jay Goulda”. On in njegovi interesi so bili tedaj, naj volite? izpade, kakor hoče, vedno na njegovi strani. mm* Ker smo že pri razkritju “lepih” volilnih manipulacij, oglejmo si še, kaj piše chicaška “Ar-beiter Zeitung” z dne 24. t. m. št. 94. Pod nadpisoan “Bodoči predsednik?” piše v uredniškem predalu sledeče: “Da pristaši Roosevelta sami ne verujejo, da bi znali svojega kandidata narediti za predsednika Združenih držav, kaže neki ra- čun, ki ga je nacionalni komite med seboj sestavil in v nekem poročilu iz Chicago priobčil. Potem računa progresivna stranka na to, da bo pri volitvah novembra meseca Roosevelt dobil sledeče države: Kansas, Maine, Minnesota, Missouri, Nebraska, New Jersey, Ohio, Pennsylvania in W. Virginia. Elektoralni votum teh držav je pri prihodnji volitvi sledeči: Kansas 10, Maine 6, Minnesota 12, Missouri 18, Nebraska 8, New Jersey 14, Ohio 24, Pennsylvania 38 in W. Virginia 8. Tedaj skupaj 138 glasov. Sedaj pa znaša skupno število volilnih mož, ki jim pristoja pri prihodnji volitvi imenovanje pred sednika in podpredsednika 531, tako da je potrebno 266 glasov, da se zamore volitev vršiti. Po tem bo Rooseveltu manjkalo 128 elektoralnih glasov, tudi če se vzame, da bi mu bile zagotovljene one države, ki jih progresivci od narodnega komiteja reklamirajo. Toda ameriški politikarji vzamejo pri takih računih navadno polna usta in s tisto sigurnostjo, s katero Rooseveltovci računajo n. pr. na New Jersey in Pennsylva-nijo, računajo na obedve državi tudi demokrati. Ali neozirajo na to, vzemimo da Roosevelt res dobi 138 elektoralnih glasov, tedaj ostaja še 393 volilnih mož, ki se razdelijo na Tafta in Wilsona. Ko so Rooseveltovci popred trdili, da si Taft ne bo pridobil niti ene države, tedaj bi bila zmaga "Wilsona že zagotovljena. A tako sedaj več ne računajo. Misli se, da se bodo osta li glasovi tako razdelili na obedve stranki, demokrate in republikance, da ne bo niti eden kandidatov dobil potrebno večino 266 glasov. Pri tem se vpošteva, da je pri zadnji volitvi demokratičen kandidat dobil samo 162 elektoralnih glasov. Na ta način ne bi prišlo do zaključka volitve, ker nobeden kandidatov ne bi dobil večino e-lektoralnih glasov. Y tem slučaju bi morala poslanska zbornica voliti predsednika. Določbe konstitucije, ki bi potem prišle v poštev, so sledeče: A-ko nobeden postavljenih kandida tov ne dobi pri volitvi večino vo lilnih mož, tedaj mora zbornica iz treh predsedniških kandidatov, ki so največ glasov dobili, takoj z zglasovnicami predsednika voliti. Pri tem se glasovi štejejo po državah tako, da zastopniki vsake države imajo le po en glas; večina vseh držav je potrebna za volitev. Ako v zbornici ne pride do ve ljavne volitve predsednika do 4. marca 1913, potem ima po ustavi podpredsednik voditi posle predsednika. V tem slučaju bi pa bil podpredsednik imenovan po sena tu, ki bi bil eden od dveh podpredsednikov, ki sta imela najvišje število volilnih mož, za voliti Iz tega se vidi, da situacija pri prihodnji volitvi bo zanimiva. V slučaju, da novembra meseca nobeden predsedniških kandidatov ne dobi večine elektoralnih glasov tedaj je mogoče da ne bo ne Taft, Wilson i ne Roosevelt predsednik, marveč eden podpredsedniških kandidatov James S. Sherman, Hiram W. Johnson ali pa Tomaž R. Marshall. NAROD VAS BO SODIL! “Amerikanski Slovenec ” (list za slovenski NAROD v Ameriki) je prinesel v št. 38, z dne 23. t. m. med drugim tudi sledeči uredniški članek o sirotišnici: “Slovenska sirotišnica! V najnovejšem času se bavijo neki listi s tem vprašanjem ter po-vdarjajo kako potreben bi bil tak zavod. Mi tem potom konstatujemo, da imamo dovolj katoliških sirotišnic v vsakem večjem mestu, v katerih najdejo prepogostokrat zavetje tudi otroci starišev-soeija-listov, ki se pa za take dobrodelne zavode prav nič ne zmenijo. Od kod torej ta nenadna izprememba in navidezno navdušenje? Ali se jim res gre za uboge sirote? Oh, kaj še! Dobro vemo kam pes taco moli; radi bi ustanovili slovensko-brezversko sirotišnico, kjer bi se našla zopet lepa službica: jeden bi bil tajnik, drugi blagajnik itd. In da jim pojde vse bolj gladko od rok, mora biti sirotišnica seveda brezverska; potemtakem bi ne potrebovali duhovnikov, ki bi jim bili seveda odveč, ker bi jim preveč na prste gledali. —- Gospodje, le sezidajte si sirotišnico po svojem vzorcu, — pa to s svojim denarjem, ne pa z groši katoliških delavcev. Socijalisti itak nimajo še nibake sirotišnice; zatorej je skrajni čas, da si jedno zgradijo in ko se to zgodi, bomo prepričani, da se brigajo vsaj za lastne sirote. — Sploh je pa taka slovenska sirotišnica, kakoršno si neka-terniki predstavljajo, utopija — največja nesmisel. Kako naj pošiljajo (Slovenci iz vseh delov Združenih Držav svoje sirote n. pr. v Chicago?! Vdova, ki ljubi svoje nedorasle otročičke nad vse, pa jim ne more preskrbeti dovolj vsakdanjega kruha, bo pred vsem gledala na to, da jih spravi v najbližnjo sirotišnico istega mesta, da jih na ta način lahko večkrat obišče. — Jasno je torej kot beli dan, da se naši sociji ne brigajo za sirote, pač pa za svoj lastni žep.” Takega lopovskega napada pa le nismo pričakovali od strani lista, ki je glasilo ene največjih slov. podpornih Jednot, od lista, ki si naduto nadeva naslov: List za slovenski NAROD v Ameriki. Niso vredni, da bi jim sedaj odgovarjali — odgovoril jim bo narod, s tem da bo odrekel vsak® podporo, kedar se bo šlo za njihove lastne koristi. Vsak zaveden (Slovenec in ¡Slovenka, ki se čuti razžaljen (a) vsled omenjenega in famnega napada na dobro stvar, bo odprto pokazal, da takega lista kot je Amerikanski Slovenec, ne marajo čitati!! Sicer pa menimo, da se je urednik A. S. prenaglil in da bo popravil svojo zmoto, čemo videti! Toliko za danes. prihodnjih volitvah. Wilsona ne bodo volili, Roosevelta še manj, temveč bodo volili za ali delavske kandidate, ali Tafta ter protekcijo ameriške industrije in delavstva. ZOPET WOODROW WILSON. Woodrow Wilson, ‘kitajski” demokratični kandidat za predsednika Zdr. držav, ki pravi v svoji “Zgodovini Ameriškega Ljudstva”, da se naj daje Kitajcem prednost pred “evropejsko sodrgo”, ki prihaja iz vzhoda, meneč s tem imigrante iz Evrope, se je sedaj izrazil, da bo polagoma in ne naenkrat odstranil tarifo. Ta njegova obljuba spominja nas na pravljico o zdravniku, ki je hotel bolniku odrezati nogo in ko se je bolnik branil, mu je zdravnik rekel, da ne ‘bo vse na enkrat odrezal, ampak kos za kosom. Woodrow Wilson, dem. kandidat za predsednika, ki ljubi Kitajske kulije bolj kot evropejske imi grante, namerava vničiti ameriško industrijo polagoma. Seveda, to pomeni, da namerava tudi delav čevo plačo polagoma znižati, kajti samoumevno je, da če bo moral delodajalec znižati ceno izdelkom, bo najprej pritrgal zaslužek delavca in da ga trgal tako dolgo dokler bo padla cena izdelkom in zaslužku na isto stopinjo, kot je v Evropi in drugod. Woodrow Wilson, kitajski kandidat, se strinja s prosto obrtjo, ampak se boji javno izraziti svoje mnenje in odprto povedati, da je njegova želja uničiti protekcijo a-meriškega delavstva; in tako se je samo izrekel, da hoče prikrajšati delavca polagoma, to je zdaj malo, drugič več itd. In to pomeni, če bo Wilson zvoljen, da bodo plače delavcem znižali in ko se bo delavec privadil znižani plači in slabji hrani, mu bodo zopet plačo znižali in tako naprej dokler ne pride tarifa na “free trade” stopnjo. In posledica bo hranjenje delavca in njegove družine v soup-housih, ki so nekak privesek demokratične administracije. Ne rečemo, da se ne bi bil Wilson naučil te ideje za znižavanje tarifa od svojih prijateljev Kitajcev, ki kaznujejo svoje zločince, da jih režejo po kosih, dokler ne izdahnejo. — Delavska in republikanska stranka in v obče vse druge stranke in njihovi kandidati so proti temu, da bi Woodrow Wilson prav po Kitajskem načinu moril ameriško delavstvo. V tem oziru je republikanska stranka na boljšem od demokratične, kajti prva je za to, da je protektivna tarifa na vseh izdelkih, ki prihajajo sem iz drugih dežel in da se na ta način vzdrži sedajna plača, oziroma da se ista poviša in ne zniža. Državljani rojeni v inozemstvu in tu bodo vedeli koga voliti pri Franklin, Pa. Malo je slišati iz naše naselbine, da skoro nič; marsikdo bi mislil, da je slov. živelj tu že popolnoma zamrl in prav bi skoro imel, vendar začelo se je zopet nekoliko bolj gibati v poznejšem času tudi pri nas, ter upati je, da se zopet rojaki prebude po 8 mesečnem spanju ter nadaljujejo zopet še z započetim delom. Dne 4. sept. kolikor mi je znano obišče nas v naši naselbini nevpogljivi bojevnik za ljudsko pravo pisatelj in svetnik mestne občine Ljubljanske sodrug Etbin Kristan, (shod se vrši na dne 4. sept. 1912 v Slov. Izobr. Domu, Franklin Boro). Za ta dan se pripravlja sleherni rojak v Johnstown in okolici, da poseti ta shod, upati je da bode sicer prostorno poslopje, nabito polno občinstva, in sleherni u-deleženec se bode še dolgo spominjal lepih besedi, katere bode slišal od enega izmed najboljših slov. govornikov. Dan 4. sept. je ravno obletnica otvoritve slov. Izobr. Doma, toraj dvojen pomen vsled tega je pevski odsek Slov. izobr. dr. “Bled” (da si kateri ne tolmači družbe iz Co-nemaugh, Pa.) sklenil, da zapoje par primernih pesmi, kot Marsseil laise, Radničko Himno, Jadransko morje, Slov. i Hrvat, itd. toraj pesmi, katere so nalašč kot prikladne za isti večer, da pa bode tem popolnejše bode tudi Hrv. piev. zbor “Slavulj” sodeloval, da bode tem veličastnejše, po govoru in po programu bode sledila prosta zabava kot na čast sodrugu E. Kristan, in ob enem spomin otvoritve — enoletnice. Toraj 4. sept. vsi v Slov. Izobr. Dom! Glede novic Vam nemorem veliko poročati, enostavno življenje kot proletarca, ki drugega ne vidi pred seboj kot vedno pehanje za prvenstvo in časti. Jutri to je 25. t. m. bodejo “žegnali” slov. pokopališče, žeg-nala ga bodeta kar dva “namestnika božja”, to je eden zelo trebušast, a eden je še bolj pri ta suhih, da me dobro razumete tisti ki odvaga celo gentlemans z po-dolgasto glavo, kateri tehta svojih 3—4 cente je bolj stari, a mlajši ni dolgo kot je nastopil, vedite toraj da se javlja zora tudi nam v Johnstownu, kajti kdor bode u-mrl ali da ga ubije, ta pride kar gorak v nebesa, to pa le ako je zadostno plačal za posmrtnino še ko je bil živ, take in enake govorance imajo tu nekateri ljudje, katere pa niso vredne da bi jih omenjal. Pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode”. Poročevalec. NAZNANILO IN VABILO. Politično zborovanje Slovencev. ISlov. pol. obrambni klub v Chi-cagi ima svojo redno sejo v nedeljo, 1. sept. t. 1. točno ob 2. uri po-poludne v g. Stastnya dvorani, 2005 Blue Island ave. Na to važno sejo so vabljeni vsi Slovenci Chi-cage, člani in nečlani kluba. Na dnevni redu bo mnogo zanimivih točk in se bo ukrepalo tudi o novembrskih volitvah. Vsi torej na to važno politično zborovanje! Odbor Slov. pol. ob. kluba. Spremembe telesa. Naše telo je napravljeno iz malih celic, ki se vedno spreminjajo. Stare, strte celice umro in nove celice se rode tako, da se vsaki dve leti telo popolnoma spremeni. Ko hitro preneha ta premem-ba in se zadosti novih celih ne narodi, se pokaže bolezen in mi moramo skusiti ojačiti telo in ga dodobra sčistiti. Najboljše zdravilo, ki ga moramo priporočati v takih slučajih je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo sčistilo čreva in jih zajedno ojačilo. To bo zboljšalo prebavo in bo preprečilo kisanje ostankov hrane v drobju. Isto sčisti kri naravnim in milim potom, bo ustvarilo dober tek, prineslo hitro o-lajšanje želodečnih bolezni. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.. Vsem članom društva št. 7 S. S. P. Z. v Arona, Pa., naznanjam sklep redne seje, glede piknika, ki se bo vršil dne 31. avg. v An-drej Štihovih prostorih. Kateri članov se ne bo vdeležil piknika mora prispevati v društveno blagajno $1.00; izvzeti so samo tisti, ki imajo potne liste. Tem potom vljudno vabimo sosedna društva ter rojake in rojakinje v okolici, da se v obilnem številu vdeleže našega piknika. Začetek ob 6. uri večer. Vstopnina za gospode $1.00; dame so proste. Za dober prigrizek in hladno pijačo bo skrbel ODBOR. DOBI DELO. 150 zanesljivih “pick” premogar-jev ali nakladalcev za mašinami Premogovna žila 6 čevljev. Nobenih binderjev. Drift. Samoiztočna. Ni plinov. Izvoz na dveh glavnih železnicah. Stalno delo celo leto. Položaj neprimerljivo dober. ,0-glasite se takoj Valley Smokeless Coal Co., Johnstown, Pa. 9-6 SLOVENSKA GOSTILNA kjer se tdči vedno sveže Schoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare. Kegljišče. ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago. Glas Svobode stan« $2.00 na Mo. VABILO na slavnostno otvoritev SLOVENSKEGA DOMA v Dunlo, Pa. dne 2. septembra. Vspored: 1. Vsi člani se zbe.ro točno ob pol 10. dop. na že določenem mestu, odkoder odkorakajo na kolodvor ali naravnost proti Domu. 2. Govor in pozdrav predsednika “Doma”. 3. Sprejem društev in deputa-cij, ki so naznanila svoj prihod vsaj 5 dni pred otvoritvijo doma. 4. Godba igra: Slovensko-na-rodno himno. 5. Predstava Pariške komune (ako bode mogoče v tem kratkem času nabaviti potrebno za predstavo.) 6. Šaljiv lov na sladkorno potico (prvič prirejen). 7. Zahvalni govor predsednika. 8. Razna zabava, petje, godba,, ples itd. Vstopnina za gospode $1.00. Dame proste. K mnogobrojni udeležbi in pripomoć za uspeh veselice, vabi najvljudneje ODBOR “DOMA”. FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA Druga vrata zapadno od postaje. Agent za Schütz Milwaukee Famous pivo. WITT, ILL. GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO. POŠLJITE ml ....... brošur: “Škof proti župniku”, za kar prilagam .................................%......... POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ...........$........ NAROČNINO za Qlas Svobode......................$........ Skup.. Ime priimek ................. Naslov ...................... Mesto In država ............. Sem star ali nov naročnik SkAJ fr.» w. M NAJVECJA SLOVANSKA W m TISKARNA V AMERIKI JE VK4 MODNA TISKARNA 2146 -SO BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL TELJCANAL 448 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. BROŠURA ŠKOF PROTI ŽUPNIKU stane samo 35c poštnine prosto. Za dobiti pri: GLAS SVOBODE C0. 1809-1813 So. Loomis St., Chicago. Na naročila brez denarne vrednosti, se ne ozira. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. /I|9/>°9a\ Inkorp. 21. nov. 1909 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GXiAJVINI ODBOR: PliEDSEDiNtEK: Jo«. Hauptman, Darragfy Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. RAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. EAJPISIM1KAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Ad ameb ur g, Pa. NADZORNIKI: (CNTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB QODETZ, Darragh, Pa. VLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: Od GEORGE BOEHM, Aroma, Pa Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. K ZAČETKU VSESLOVENSKE SIROTIŠNICE V AMERIKI. Z veseljem je opazovati skoraj splošno zanimanje za vstanovitev “Vseslovenske Sirotišnice” v A-meriki. Vsakemu slovenskemu rodoljubu se mora obuditi novo u-panje, da se naposled le uresniči vseslovenski zavod, ki bi že sam na sebi dajal povod večjega združenja med našim narodom v Ameriki in ob enem tudi omogočil pomoč tistim rojakom, za katere smo dolžni skrbeti kot narod. Le en pojav pri tem agitiranju se že tu pa tam usiljuje v javnost, katerega pa moramo kratko in malo precej pri porodu pristriči, in ta je: Vprašanje kedo je prvi sprožil misel za vstanovitev tega zavoda in kedo se je ta prvi trudil za tega. Dragi rojaki, vprašanje kedo da je bil prvi, to je in mora biti postranska stvar. Govorilo se je o potrebi tacega zavoda že pred par leti, in potrebovali smo ga že celo vrsto let, toda aktivno se pa ni storilo nič, dokler ni neki list začel resnično z nabiranjem prispevkov za tak zavod. Toda tukaj se ne sme vprašati kedo je bil isti, če je bil duihovnik ali lajik, list ali posameznik, glavno kar je, je dejstvo, da se je v resnici začelo. Tisti ki je prvi sprožil misel na to, ali tisti ki je prvi storil resnične korake, nesme kazati nato niti se ponašati, resnica je, da zasluži ¡narodno priznanje, toda zadovoljiti se mora z tem, da je le storil svojo dolžnost napram svojemu narodu. Tisti pa, ki se pozneje pridružijo temu gibanju zaslužijo iste zasluge in isto čast kakor prvi, kajti pričakovati nemoremo, da bi se take ideje porodile v vseh vrstah na enkrat, in pomisliti moramo da brez splošnega združenja in sodelovanja nam bode vspeh nemogoč. Toraj rojaki, prvi in zadnji, lajiki in duhovniki, listi in posamezniki, vsi ki imate narodni čut, združimo se da postavimo narodno podjetje katerega naš narod tako silno potrebuje. Resnica je da delo bode težavno, in predno (bodemo prišli do ko-nečnega zaključka, 'bode treba veliko še pisati in razmotrivati, in pričakuje se da se pridruži k temu razmotrivanju vsak napredno mislec in narodu dobro hoteč rojak v Ameriki. Nekaj nasvetov se je že dalo v javnost, upamo da jih pride še veliko več, delujmo počasi a z resno voljo; ne smemo pričakovati, da se bode tako veliko delo moglo takoj vresničiti, vzelo hode mogoče leta, ker podlago moramo imeti dobro, predno začnemo, delovati pa moramo vedoč, da se lahko vresniči, če le hočemo in če se prav primemo tega dela. — Vsak nasvet ki pride v javnost moramo spoštovati kajti vsak gotovo pride iz dobrega namena in če se tu pa tam svetuje kaj kar nebi bilo praktičnega ali izpeljivega, nesmemo prezgodaj oporekati. Iz vseh nasvetov ki jih dobimo se bode prav lahko izdelal načrt po katerem bodemo lahko zadovoljili vse stranke katere i* majo dober namen in resiio voljo sodelovati za narodno stvar. Marsikateri bode oporekal da s privatnim nabiranjem se nebode moglo veliko storiti. Resnica je to do gotove meje. Začeti se je pa moralo nekje, in začelo se je privatnim oziroma potom slovenskih listov v Ameriki zato, ker brez tacega začetka bilo bi težje skupaj pripraviti ali združiti večje Jedno-te in Zveze, katere bi, in upamo bodejo največ storile za vresniee-nje “Vseslovenske Sirotišnice”-v Ameriki. Jednote in Zveze bi potom svojih društev najložje uresničile to idejo. Ker imajo pa te Jednote in Zveze svoje konvencije ob zelo različnih časih in nekatere še precej oddaljene, je namen tega agitiranja sedaj in dočasa teh konvencij, polje obdelati, pot pripraviti in vzbuditi splošno zanimanje med našim narodom v A-meriki, da se bode potem na teh zborovanjih ali konvencijah toliko inteligentneje razmotrivalo. Tipamo pa da bode vsaka Jednota in Zveza, ki bode od sedaj zanaprej imela svojo konvencija, storila potrebne korake za vresnieenje tega zavoda. Nekateri zopet vtegnejo oporekati, da ne store nič dokler ni izvoljen centralni ali glavni odbor, resnica je da če hočemo biti vspe-šni, moramo biti do cela organizirani in moramo imeti celo zadevo v rokah centralnega odbora ki bode obstal iz zanesljivih oseb. Da se pa ni tak odbor takoj izvolil je vzrok to, ker namen je bil naj-preje opozoriti splošno javnost na tak zavod, na potrebe istega ter dobiti ob enem več nasvetov kako organizirati in ob enem neposredno dati priliko biti zastopanim vsem strankam. Naš namen in u-panje je združiti vse mogoče stranke, ne glede na osebna prepričanja, in potem dati vsaki stranki priložnosti zastopstva in sodelovanja. Centralni odbor nesme biti ozkomislee, pač pa kolikor mogoče na široki podlagi. — Slovenska Sirotišnica v Ameriki je lahko in morala bi biti zavetje vsemu narodu in vsi bi morali delovati za vstanovitev nje. Jednote pa in Zveze, katere bi več prispevale po številu svojih članov, bi lahko tudi imele večje pravice. — Vse to se lahko tako uredi, da se zadovolji vse stranke, če imamo v ¡resnici in celoti koristi naroda pred očmi. Največji faktor pa za vresniče-nje tega zavoda, (bodejo slovenski listi v Ameriki. Listi so tisto sredstvo katero takorekoč uliva javno mnenje med vsakim narodom; dolžnost naših listov je delovati za narodni napredek in posebno še za zavod, ki je enake koristi vseh strank; strank pa sploh pri tem zavodu nebi smelo 'biti, dolžnost naroda pa je take liste podpirati in jih citati, kajti narod ki malo čita nima prostora med kulturnimi narodi na svetu. Večina slovenskih listov v Ameriki se je že odločilo podpirati nameravano podjetje, ostali pa gotovo pridejo, prostora in časti je za vse do-velj; vspeh naš se pa nemore vresničiti, če se vsi ne primemo prav bratsko v roke in za delo. Dajmo toraj agitirati in razmotrivati, vse v pravem bratskem in rodoljubnem duhu, in ko se enkrat zbudi splošna javnost, sklicati prvi shod, recimo v Chicago, 111., ki se nahaja v centrali za vse, povabiti vse rodoljube in posebno še zastopnike vseh slovenskih Jed-not, Zvez in samostojnih društev, katere upamo da bodejo izbrale in imenovale za pripravljalni odbor. Nobeden nesme reči da ni mogoče ; vsak narod ima slične zavode, vsi jih potrebujejo, tako tudi mi in še toliko bolj, kajti malo je narodov v Ameriki, kateri bi bil bolj podvržen raznim nesrečam in nezgodam, kakor je ravno naš, ker velika večina našega naroda je vposlena pri nevarnih poslih, kjer nesreča nikoli ne počiva. Slovenci tudi lahko imamo in vspešno vodimo tako podjetje, le malo več sloge in podjetnega duha nam je treba in “Slovenska Sirotišnica” se vresniči, ki bode največji monument Slovenskega humanitarnega dela v Ameriki. George L. Brozich. DOPISI Barberton, O. Resnici na ljubo odgovarjam, mlademu neizkušenemu, toda skrajno lažnjivimu dopisunu, in zastopniku buržoaskih listov “A. Slovenec”, ter “Ave Maria”, Mihael Železnikarju. V št. 37 “Am. Slovenca” je zopet prikričal s svojo blamažo na dan. V svoji blamaži nekoga pozdravlja in “Žegna” kakor Rimski papež i talijansko vojsko. V svoji podivjanosti se je nevedoma zaletel tudi v moje otroke, češ: “Vsi so krščeni! samo vstanovitelja tukajšnega Socialističnega kluba pa ne!” — Rad bi vedel, kako on pride do tega, da se vriva za oskrbnika druzib otrok dokler imajo otroci še očeta, poleg tega, ko je on sam spomladanjsko pišče. Zakaj bi pa ne poročal takole: “Zopet se je porodil otrok, pa ga nebodo krstili,” a ob enem pa očetovo ime zamolči. Ti ki si tak filozof, mi odgovori, koliko ljudstva živi na svetu brez krsta ali brez vere sploh ? Ako si kakšen boritelj buržoa-ske stranke bi moral vendar vedeti koliko je bil star Krist za časa njegovega krsta. Po tvojim mnenju, bi ne mogli ljudje imeti pravice do življenja, kteri niso krščeni, dasiravno jih je okoli 90%. Do sedaj se ni še slišalo, da bi delodajalec vprašal delavca: “ja kakšne vere pa si ti, ali kaj ti veruješ ? ’ ’ Ali ako nisi dober katoličan ne dobiš dela, tega ni bilo, in tudi nebode. Kaj kapitalista briga kaj njegov delavec veruje, samo da mu delavec po njegovi volji dela in gara, z eno besedo, da ga izkorišča. Ampak druga nastane, ako kapitalist opazi delavske združenje in organizacije. — Zaradi tega bi se delavci ne smeli “krkati” eden druzega, marveč bi se morali organizirati v ekonomični in v politični stranki in boriti se proti kapitalistom in lenemu monarhu. Zakaj bi bil eden ali drugi lenemu monarhu za klešče, ki vendar mi nimamo nobene koristi od tega, toraj pripustimo jim, da se borijo sami, ki se vendar vedo zakaj. Kaj pa nam pomaga, ako imajo lenuhi polne mize mastnih gosk, ko siromašne družine lahko polževe sline požirajo. — Zaradi tega opustimo to staro kopito, in verske bajke za po smrti, za življenje koristijo delavcu popolnoma nič in se ne praskajmo tam, ki nas ne srbi. — Črnosukne-ži so prepričani, da svobodomisel-ca se neda ostrašiti z njegovim “Rokus Pokusom”, zaradi tega si iščejo pomoči pri nezavednih ljudeh. Popolnoma tesno so si zvezani s kapitalisti. Dokazalo se je že večkrat kako se je cerkev resno potegovala za kapitalista. (Vedno! op. ured.) in kako surovo nastopila proti zavednemu delavcu, kadar se je šlo za delavsko korist. —• Toraj dol s parasiti; človeška družba nima več prostora zanje! Tukaj naj se vpošteyajo besede: kdor ne dela, ta naj ne je! Tako je modri in zavedni Portugalec naredil, pred dvema leti, pa vse-gamogočni ga ni zadušil. Dopisun v buržoaskem listu, bi tudi rad nekoga podučil o socialismu; je pa dokazal, da razume o socialistični stranki, toliko kakor zajec na boben. Da se mu je potrebno učiti Slovenščine tudi ni treba še posebej provdarjati, ko niti ne ve, kaj je javna debata. On nekaj čenča o nekakšnem grozilnem pismu, zakar je pa v resnici samo vabilo na javno debato. In to zaradi tega da se pokaže v javnosti, v pravi luči, kako da zna on raztolmačiti nam socialistom, o stranki, ktero on zastopa. Ker se pa debate ni vdeležil, je pokazal da on nič ne ve, in nič ne zna druzega kakor lajati iz zaplota, kadar pride do javnosti pa puško v koruzo I V nadalje je do kraja smešno, ko se dopisun Miha vriva v od-spredje, češ srdito si se zaletel, da me cela Amerika pozna, za silnega narodnjaka. Vidiš Mihec, ti ne razumeš, da se ti k parasitom prištevaš, o ne, tisto nisi še ti, in ti garantiram, da tudi nebodeš s tako pametjo, ko je imaš sedaj. Toraj ne sili se v odspredje sam, ko še za v odzadje nisi sposoben. Toda o pridigi se je pa Mihec tako debelo zlagal, kakor je dolg in širok. O tej točki pa zahtevam, da mi dokažeš s pričami, kdaj in kje, da sem jaz kakšnemu pridigarju ugovarjal. Ako ne, imaš drugi pečat laži na tvojemu lažni-vimu čelu. Ker prvi pečat laži, ki si ga dobil v Glasilu S. N. P. J. ga nisi še izbrisal, ampak potrudil si se za drugega. Da bi pa kdo imenoval tako šlevo narodnjakom, tega tudi ne, ampak nazadnjak, to kar si ti! Kar se pa društva tiče se jaz sploh ne pečam; kaj mene briga vaše društvo! H koncu ti priporočam, da se naročiš na list Glas Svobode, ter Proletarca, im poleg tega imam še nekoliko knjig v zalogi, ki ti bodo več pomagale kakor kolomanov žegen. Toraj brez zamere. Frank Levstek. Aurora, Minn. Prosim, ako hočete priobčiti par vrstic v našem delavskem listu Glas Svobode. Predvsem Vam tukaj pošiljam imena in denar dveh novih naročnikov, katera sta obljubila, da hočeta biti zvesta naročnika in tudi delovati za prekoristen list. Kar se tiče dela, se nemoremo nič pohvaliti; pa kakor mislim, da se meni ni treba truditi o tej stvari, ker že vsak zaveden delavec dobro ve, da kapitalisti nam nebodo nikdar nič izboljšali, ako si ne bomo sami pomagali. žatoraj, glejmo da gremo naprej z našem delovanjem; da pridemo enkrat do cilja in da bomo lahko rekli: Dobili smo, kar smo želeli. Pozdrav vsem čitateljem Glas Svobode. F. K. Listnica uredništva. A. S. Vaš članek je stavljen, toda odložiti smo ga morali radi nujnega gradiva; pride prihodnjič. Vsem cen j. dopisnikom, katerih dopise nismo mogli do sedaj priobčiti, pridejo na vrsto zaporedoma. I. S. Cleveland. Dopis prijeli a žal za to štev. prepozno. Članki morajo biti zadnji čas v soboto predpoldne in dopisi pa do pon-deljeka v naših rokah. Tehnični razlogi to odločno zahtevajo. Članek bomo priobčili v prihodnji štev. in mislimo, da bo pač nekoliko kasno, ne pa zamujeno. — Zdravi pa brez zamere! Narodno-Socialna Stranka v Ljubljani. Dva nam doposlana izrezka prijeli, toda žal da jih nemoremo priobčiti in sicer iz sledečih razlogov: Smelo trdimo, da poznamo temeljito kranjske razmere in baš radi tega smo presenečeni čemu zopet nova stranka? Soeialdemokratična stranka je na Kranjskem in sploh na vsem kulturnem svetu na pravi poti in delavstvo ima pričakovati rešitev iz kapitalističnih verig edino potom socialdemokratizma. — Soc. dem. stranka se bojuje, in to vspešno, proti kapitalizmu kakor klerikalizmu, tedaj je očividno, da vsaka nova stranka — in naj se ta imenuje kakor že 'hoče — bi, če že ne škodila, vsaj pa ovirala napredujočemu razvoju soc. dem. stranki. Kar se tiče .posl. 'Ohoea, ni skoraj vredno besede zgubiti o njemu, kajti kdor občuje z dr. Šušteršičem in se da od njega prekaniti, temu ni za pomagati. O kranjskih naprednjakih, pa le toliko rečemo, da so spali v nadi nepremagljivosti, ker ko ne bi bili spali, ne bi se danes na Kranjskem tako oblastno šopiril klerikalizem, kakor se. To je naše prepričanje. NAŠIM DOPISNIKOM! Poročajte kratko in jedrnato. Nekteri dopisnik pošlje res tolik dopis, da je naravnost za obupati. Želimo ponovno, DA SE PIŠE KRATKO, JEDRNATO IN VEČKRAT. «VSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO frit PARNIKI PLUTKTO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. 4. sept. Alice, 18. septembia Martha Washington 5. oktobra Laura 25. septembra Parniki odplujejo redno ob 3redah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišč* najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje ae » SLOVENSKEM JEZIKU QJLAVN1 ZASTOJ ZA AMERIKO Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempf glavni east, na zapad u 120 N. La Salle St. Chicago Modne obleke in svršniki. Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri 0- M. A. W KI SSK O P F, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK ------ 1914 Ashland Are., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. •d 6,—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma ▼ piav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. E m ATLAS BREWING CO. ■luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAONBT | ORANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Compagnie Générale Transatlantique Is New York v Avstrijo ¿ex Havre Basel. Potniki tretjeg-a razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino ------- jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York Citï HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io.uri zjutraj: S. S. France (nov dvovijak) 8. S. La Provence S. S. La Lorraine 8. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavni z ato p na 19 State St., New York. MAURICE W. K0ZM1RSKI. glavni zastopnik za aapaiu, 139 N. Dearborn St. Chicago, 111 Obednica Garden Cit? Hotel & Buffe ŠtefanSkendrovič lastnik Izbrana domača vina, likerji in cigare 1345 W. 18th Street Chicago Tel. Canal 4671 Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge razno vrtt-ne pijače. .Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno čiiča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN POTOKAR 1625 So. Center Ave^ Chicago, I1L DOPISI. Nokomis, 111. Namenil sem se napisati par vrstic v korist rojakom, kateri kaj mislijo za bodočnost. Kdor zasleduje politično gibanje zavoljo prihodnjih volitev in kdor že pozna stranke in trmoglavost kapitalistov, ki hočejo delavce napraviti prave sužne, tisti mora vedeti, da se zelo slabi časi obetajo prihodnja leta. Moramo misliti, da si pomagamo, da nebo-demo lakote umirali, da ne bodemo zastonj iskali dela in hodili z ene države v drugo s trebuhom za kruhom, in da ne bodo tisti, ki so si prihranili par stotakov, tiste protrošili v slabem času in potem bili zopet suhi. Pogledimo druge narode, kako se zopet naseljujejo iz mest na farme in to radi tega, ker na farmah je dosti dela pa tudi jela. Seveda začetniku gre bolj slabo in nemore kar v par letih obogateti, toda če je n. pr. 3 ali 5 let na svoji zemlji, potem je pa že dober. Kaj boš imel, če se ne dela v rovih in tovarnah? Jemal boš na upanje na tvojo hišo in lot, in pa ker je zelo veliko rojakov, ki imajo svoje hiše in lote po mestih — ki v slabih časih nemore nič pridelati, da bi se živel — se samo zadolži, morda toliko, da mu še tisto prodajo in potem nima zopet — nič. Vse drugače je na farmah; tam imaš vsako leto več vrednosti in tudi živeža dovolj ter si prost, sam svoj gospodar. Ne bom delal reklame, da bi rojaki morali kupovati ravno tam v Texasu, kjer sem jaz ustanovil e-no največjo slovensko farmarsko naselbino v Ameriki, kjer je do sedaj že 51 Slovencev kupilo kose po 40 akrov in je razven dveh kosov vse prodano. Seveda mi še pišejo rojaki, da tudi mislijo kupiti in tako bomo še dobili razven te naselbine 4000 akrov, da se jih še več lahko naseli. Sedaj imamo kupljene zemlje teh 51 rojakov IV2 milje na širjavo in 2yz milje na dolžino drug poleg druzega, da ni vmes nobenega Angleža. Pred 3 leti je kupilo tudi 6 Angležev iz te naselbine, ki meri 2640 akrov in iz med teh je eden tudi zdravnik, a oni imajo kose čisto na kraju naselbine. Rojaki po naselbinah iz Colora-de, Arizone, Kansasa, Illinois in Indiane so po mojem nasvetu si zbrali po enega zaupnega moža, mu plačali pot, da je šel pogledat in zbral za se in za druge. Bilo je 7 (sedem) takih zaupnih mož tam julija in začetka augusta, ki ljudje pravijo, da je največja vročina in oni so vidéli, da tam še tako vroče ni kot tu. Bili so v najslabšem letnem času tam, pa vseeno so vsi kupili in vsem se je dopad- lo. Nekaj jih gre v kompanijo, da si postavijo parno žago za žagati les za tajse in deske in da se postavi mlekarna in canning faetori-ja pozneje. Kdor se zanima za to naselbino, lahko mi piše po natančna pojasnila in naslove rojakov, ki so že kupili in če se jih dosti skupaj zbere do konec septembra, tedaj grem jaz žnjimi tja, da jim razkažem vse, ker imam opravila tudi na mojem kosu zemlje tam. Ne silim pa nikogar, da se nam pridruži, veseli me samo, da so se sedaj samo najboljši rojaki skup združili, katerih imena s$> večkrat v Glas Svobode. Vsak naj gre po gledat in kupit v državo, v katero ga najbolj veseli, ali pa pogleda več krajev in ec tam naseli, kjer se mu najbolj dopade. Moj predlog bi bil, da se ustanovi Slovensko farmerska na-selniška družba, ki bi obstajala iz enega predsednika in toliko tajnikov kolikor držav bi zastopali in list Glas Svobode bi bil glasilo vseh Slovensko farmerskih novic. Solastnik Glas Svobode g. M. V. Konda hodi zmiraj po potovanju, recimo naj bi bil on predsednik te družbe, ker on bi se moral prepričati, da je vse tako res kakor se piše od ene ali druge naselbine. Imamo zastopnike in prodajalce zemljišč od Missourija, So. in N. Dakote, Michigana, Wisconsin, Minnesote, Illinois, Texas in Florida. Naj bodo oni možje tajniki, naj pišejo samo resnične dopise, naj se predsednik prepriča in naj ne dopusti nobenih laži tiskati. — Tedaj bo rojakom nezaupnost odpadla in na tisoče se jih bo na- selilo na farme in naš narod bo ugleden tu v Ameriki; in oni, rojaki in njih otroci bodo preskrbljeni in zavarovani pred slabimi časi. Upam rojaki, da vpoštevate ta moj predlog in da se Glas Svobode tudi za to delo potegne; ker takšni dopisi in takšna dela bi bilo res za korist naroda in list bo dobil zaupanje, da se bo kmalu razširil v dnevnik. Tora j pomagajmo si dokler je ¡še čas, ker drugo leto bo gotovo že prepozno. Glejmo, da se rešimo suženstva in postanemo sami svoji gospodarji. Združimo se ker v slogi je moč. 'Pozdravljam vse svobodomislece in Tebi 'Glas Svobode želim mnogo vspeha in napredka! Math Gaishek. Op. ur. Nasvet je dober in vpo-števanja vreden! Sublet, Wyo. Zmeraj prebiram slovenske časopise in z vsih krajev se oglašajo rojaki in poročajo o delavskih razmerah in druzih, samo s tukajšnjih “Vis ari j” se ne oglasi nobeden če ravno je nas precej Slovencev tukaj. Za to sem se jaz namenil, nekoliko opisati tukajšne delavske razmere. Tukaj je en sam, precej obsežen premogovni rov, v katerem se dela s polno paro vsaki dan. Za hip si bo mislil čitatelj; no vendar je enbraj, kjer se lahko vsaki dan zasluži. V resnici je pa drugače: Ako bi po tri ali štiri dni delali v tednu, bi gotovo živeti ne bilo mogoče, ker je neznosna draginja. Draginja je sicer vse povsod a tukaj je pa še čez vse, ker je naselbina zelo, oddaljena od navadnih mest. Toraj nam ne preostaja druzega kot v kompanijski prodajalni kupovat. Naj še opišem delo v tem rovu. Tukaj je takozvani pič (van) taka, da se poklada takozvane plehe, posredi rooma, da premog po njemu pehamo do dna in v voz, ker je pa premalo navzdol, pa premog seveda ne gre izvzemši nekaj prostorov, in če si ga delavec hoče dobiti do dna, si ga mora naložiti v zato pripravljene rjuhe in potem vleči doli, kakor navadna žival. Čitatelj si bode mislil, da se norčujem ker skoraj ni verjetno, pa je vendar resnica. Nadalje se premog strelja kar v “cel”, ki potrebuje zelo veliko smodnika. En sam mož ga porabi do tri sodčke na dva tedna, sodček stane 2 dolarja in pol, in nadalje je še veliko raznih druzih stroškov. Tukaj v državi Wyoming smo vsi premogarji organizirani pod U. M. W. of A.,' ki se je ravno zborovanje zaključilo med delavskim delegati in Comp. operatorji v Cheyenne, Wyo.; ker je stara dveletna plačilna lestva potekla so se zjedinili in podpisali za na daljne dve leti. Mi delavci smo se nadejali in tudi v resnici pričakovali nekoliko povišanje mezde, ker so vse potrebščine, kar delavec potrebuje za obstanek v zadnjih dveh letih zelo na cenah narasle in v dveh letih, predno bo nova lestvica potekla, se bojo cene še podvojile. In tu imamo priboljšek! Tisti delavci, ki imajo dnevno plačo, katerih je zelo malo, so dobili pet centov pri dnevu pa še ne vsi, nadalje pa premogarji, ki so plačani od tone, so pa dobili eden cent pri toni ali 2000 funtov. Tukaj vsaki trezno mislječi človek vidi, da se prav izvrstno norčujejo iz vbogih “minerjev”. Precej se je že potegnilo, pa naj še omenim o bodoči krizi. V raznih časnikih se čita ki prorokujejo neke vrste ljudje, da je kriza neizogibna. Jaz nisem nobeden borzni špekulant, pa vendar prav dobro vem kdaj bo kriza in kaka, da je kriza. In to tudi vsaki ameriški premogar dobro ve, ker od kar je tukaj vposlen v ameriških premogovih jamah, živi ves čas sredi krize; in kdor ne verjame, le knam v naše vrste naj pride samo par mesecev v jamo, pa bo videl, da ne bo več zlatega denarja v njegovi mošnjici. Take so delavske razmere dandanes, ki vladajo kapitalisti. In še med Slovenci se dobijo taki, ki trdijo da je tukaj in ravno sedaj dobro vre-jena vlada in če bo šlo tako naprej, ne bo,dolgo, ki bo jo nam še to pičlo mezdo znižali, potem bode pa kriza v kraju in bo prava lakota! Naj bo za enkrat; morda se še kaj oglasim. Končno pozdravljam vse Slovence širom Zdr. držav in tebi delavski list Gl. Svobode pa želim veliko vspeha. L. Demshar. Cleveland, O. Mister J. Moravec piše v št. 33 G. S., da bo vsak pošten in pravičen državljan volil za predsednika Tafta. On bi moral vedeti, da kdor voli za republikansko stranko, voli za trustjane in ravno ista je z demokratično stranko. Isti tudi piše, da bomo imeli zopet dobre čase, ako bo Taft izvoljen. Jaž pa rečem, da prav fletno se bodejo imeli triustjani, a delavec-trpin bo pa garal kot doslej. Recimo, danes imamo dobre čase in delavec še precej dobro zasluži, a poleg dela se pa čimdalje bolj stara in zaslužek postaje vedno bolj manjši. In ko pride konec leta, pa delavcu ne ostane nič. — Kar je zaslužil je potrošil za obleko, hrano, stanovanje itd. Ostale so mu samo žuljave roke, ako je bil tako srečen, da mu jih ni stroj odtrgal. Ali ste že kedaj slišali, da bi kapitalistu kak ud odtrgalo pri delu? Sedajni sistem, pod katerim živimo, je tako krivičen za delavca, da marsikateri obupa. Ako delavec zahteva boljšo plačo, mu dajo batine in svinčenke in to je zato, ker delavec sam hoče tako. Moje mnenje je, da kapitalisti naj volijo svojega kandidata, delavci pa svojega in zmaga bo delavska. Ko bi delavci bolj čitali socialistične knjige in brošure in malo premišljevali o tem, potem bi bilo drugače. Kaj nam mar kaj čvekajo republikanci in demokrat-je o inozemcih, poglavitno je to, da se delavska masa enkrat zdrami in organizira ter voli svoje kandidate. Ravno isti tudi piše, da je republikanska stranka sezidala industrijo. Kaj vraga, kdo je še videl kapitalista zidati železnico, tovarno itd. ? Kapitalisti goljufajo delavca za njegov produkt in prodajajo njegove izdelke za visoko ceno, od skupička dajo par grošev delavcu, ker nekaj mu morajo dati, da ne pogine. Delavec dela, kapitalist se zabava na račun delavca. Kar se tiče narodnosti, pa je moje mnenje to, da ni nobene razlike med nami, pa bodi da so isti Kitajci, 'Črnci ali kdorkoli, vsi hočemo živeti. Razlika je le ta, da nekateri narodi so bolj izobraženi kot dragi in da je temu kriv da-• našnji sistem. Tudi med nami Slovani ni vse v redu in da so nas pustili v nevednosti, so imeli dobre vzroke, kajti izobražen človek se ne bo pustil izkoriščati. Vlada se prokleto malo briga za naše rojake v domovini in to je tudi vzrok, da smo Slovenci — Jugoslovani v obče — zaostali za drugimi narodi. Razrednozaveden Slovenec bo volil Debsa in Seidela, ker ista sta kandidata na delavskem tiketu. Uredništvu pa priporočam, da vrže v koš vse take dopise, kot jih je spisal Moravec. A. K. Opomba uredništva: V gorenjem dopisu smo izpustili vse žaljive napade na Moravca. Ni prav da bi kedo napadal osebo radi njegovega političnega prepričanja in to temveč, ker vsakemu našemu naročniku smo zajamčili svobodni izraz njegovega političnega prepričanja. Glas Svobode je in ostane neodvisen v politiki in kakor smo že omenili, vsak dostojen dopis bodemo priobčili, pa naj bo isti za tega ali onega kandidata. Kar se nas tiče, mi imamo svoje prepričanje, ki ga nam ne bo nikdo izpodbil in katero smo še v vsaki štev. izrazili. — Izvzemši socialistične stranke, naj rečemo toliko, da Wilsona ne bi nikoli priporočali in tudi ne volili, nam je stokrat ljubši Taft. Pred leti nas so neki ljudje ¡preganjali, češ da Glas Svobode je privatna last, toraj ga mora soc. stranka bojkotirati. In bojkotirali nas so vsepovsod — mi se nismo brigali za ta bojkot, temveč smo naprej delali za delavstvo, čeprav nas je soc. stranka, ki se imenuje tudi delavska, bojkotirala in sicer brez vsakega povoda. In da bi sedaj pred njimi pokleknili in jih prosili za dovoljenje, Ja bi pisali članke, kateri bi se zdeli stranki umestni, pa tudi ne storimo, temveč gremo svojo pot naprej, če j kateri kaj spiše in pošlje za pri- občitev je dobro in če ne pa je tudi prav. Ko hitro ¡pa bo stranka hotela kaj priobčiti v našem listu pa bo plačala za oglas, tako kot morajo drugi — to je plačilo za bojkot. Waukegan, 111. Ker “Glas Naroda”, ne vem iz kakšnega vzroka, ne mara več priobčevati moje obrambe proti škandaloznemu “Am. Slovencu”, naj obelodani nekaj resničnih podatkov neustrašeni “Glas Svobode”! “Amerikanški Slovenec” oziroma smrkovi in pošnofani farji me opetovano nazivljejo lažnika, sleparja, odpadlega duhovnika. Zakaj to delajo?! Ali so prepričani, ali morajo te neosnovane napade le z najmanjšimi dokazi podpreti?! Ali uganjajo to nesramno svoje početje res iz ljubezni do ljudstva?! To gnojnico svoje okužene notranjščine izlivajo le radi tega v časopisje, ker se bojijo brezmadežnega Kalana, ki odpira gnjusobno početje ameri-kanske duhovščine ubogemu ljudstvu ! Žoltavi dopisuni, dokažite mi samo jedno laž mojega amerikan-skega bivanja! Nasprotno vam jaz dokažem, da je “Am. Slovenec” poln samih laži! Imenujte mi le jednega škofa razun Quigley a, pri kterem bi bil jaz že i-skal službe! Glede te točke imenujem Sojarja javnega očitnega lažnika!! Kranjc je pri moji pridigi točil solze; tukaj je Sojar drugič lažnik!! Jaz svoje kuharice nisem imel nikjer skrite in potuhnjene. Bivala je pri mojem čislanem prijatelju v Steel tonu, Pa., dokler nisem dobil službe. Sojar tretjič lažnik! Sploh pa bi bilo prokleto neumno, da bi jaz razlagal svoje razmere na Kranjskem tukajšnjim farjem. Mene niso brigale njihove razmere, ergo tudi mojih razmer ni potreba nikomur vedeti!! Ker ste pa tako hijensko vtaknili svoje rivce v mene in moje razmere, zatorej se bodete pa tudi morali zadovoljiti s svojimi smrdljivostmi, ki vam gotovo ne bodo prav lopo dišale. Ljudstvo bo pa videlo, ali so res njihovi duhovniki dušni pastirji, ali pa so daleč, daleč proč od svojega poklica! Imenujete me sleparja! 35 let že nosim na svojem križu, pa do zadnjega napada od hudičevih popov pri “Am. Slovencu”, še nisem bil nikdar počaščen s tem priimkom. Rotim vas pa, da mi imenujete človeka, ali družbo, ktero bi bil le za jeden vinar na ta ali oni način osleparil! Dokler mi tega ne dokažete, ostanete o mojih in mojega Waukegan, ljudstva 0-čeh SAMI sleparji! Pravite, da sem odpadli duhovnik ! V toliko je to resnica, da sem odpadel od take družbe, kakoršna je pri “Amerikanskem Slovencu”; s takimi ljudmi, ki pisarijo, razširjajo in lažejo take hudobije, kakršne uprizarja “Am. Slovenec”, nimam toliko časa nobenega stika, dokler storjene škode ne popravijo in laži prekličejo! V verskem oziru pa nisem odpadnik! Nočem se hvaliti, trdim pa lahko, da so prav gotovo bližje odpada oni, ki se nebojijo nalagati krivico na krivico tako, da bo skoraj klicala za pravično maščevanje od zgoraj! Dobro se spominjam besedi nekdanjega svojega profesorja dr. Janežiča, ki je rekel, da bodo najtežje dajali odgovor pred Bogom lažnjivi časnikarji, ki z jedno samo izdajo naredijo nebroj greha i škode nedolžnim žrtvam. To velja duhovnikom, dopisnikom “A. Slovenca”! Ljudstvu pa kličem: Proč z “Amerik. Slovencem”! V vaše hiše naj pride list, ki se bori za pravico in resnico!! List, ki vedoma laže ni za nas, dragi rojaki! “Kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujeevi peti,” je pel neumrljivi Gregorčič! “Amerikan-ski Slovenec” rojake zaničuje, torej proč ž njim!!!! — Nazdar! Jakob Kalan, župnik. Social ClnbSaloon — Edina slovenska tvrdka v mestu — J, KlancM in J. Pnnpriiiii 312 Garrison Ave. lastnika in prodajalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSAS. pay to nedlect če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25e. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER & CO., 21S Pearl St., New York, N.Y. ^ Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1119 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči la pristnost la okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite r svojem jeziku za vzorce In cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. DomaCi in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Bloe Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj." A. J. Terbnvec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapa boe St, Denver.CoIo- Dobra Unijska Gostilna, mrzel in gorak piigri- C Cfactnv zek. : Pod vodstvom 2005 Blue Island Ave. velik* Dvorana za društvene in unijske seje, in druga đvćrana za koncerte, ženitve in zabave. M. KARA 1919 Se. HALSTED ST. cor. 19. Pleče. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo zisske li spomine Mi trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga v rata od KasparjeveBaok. Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM OF MALT Martin Neraanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prostgorakin mrzel prigrizek vsak dan. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini BI ne Island Av. in zap. 18.nl. The Konrad Schreier Co. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. ODVETNIK PATENTI 6ARL STROVE! (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tsl, 3989 MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav» in najvol v žitka za par centov a biljardna mizo na razpolago. Vae Po se dobi v gostilni John Košiček 1807 B. Centre Ave. Chicago, DL Telefon Canal 1439. “TheReosevelt Saloon” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik In, trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! "Slomlao cirt” Saloon V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo. Tu dobiš vedno »veže WaTiterJevo pivo, ohioška vina, dobro domačo žganje in najboljše smotke. Slovenci obiskujte nas. J. GABER In F. TURK, lastnika. Dr. J. H. ROTH zdravnik in ranocelnik. 1664 Bine Island av. 2612 S. Millard av. vogal 18 cesta blizu 86 ceste od 9 do 10.30 dop., vjutro do 8 ure, 2.80 do 4 pop., od 12 do 2 pop. 6 30 do 8 pop. in po 8 večer. Tel. Canal 85. Tel. Lawndale 3470. ALI IMATE SLAB ŽELODEC? Vam vročina in mrzla pijača škodi? Tedaj vživajte Schefflov Že-lodečnl Kordljal, ki vam uravna želodec In dela apetit. Cena 50c. Zdeluje in prodaja lekarnar LOUIS SCHEFFEL, 20. cesta in Blue Island ave. CHICAGO. 1 J ( RAZNO IN DRUGO*! _______________J KRANJSKO. Za nameravano železniško progo Škofija Loka-Žiri-Idrija-Sv. Lucija se je vršil dne 6. avgusta v občinski pisarni v Žireh sestanek interesentov. Zborovanje je vodil in mu predsedoval idrijski župan Štravs. 'Sklenilo se je, da se sestavita dva krajevna odbora in sicer eden za Škofijo Loko-Žiri, drugi za Dole-Idrijo-Spodnjo Indrijo do goriške meje. K odborom se naj priklopijo še interesent j e občin Mengeš, Vodice in Smlednik. -Krajevni odbori izvolijo izmed sebe deputacijo, ki gre na Dunaj k ministrom. Izvolili so se na to za stopniki raznih občin v krajevni odbor, idrijska dolina pa si šele iz voli krajevni odbor na posebej za to v Idrijo sklicanem sestanku. -Bilo je ta dan zelo veselo razpoloženje v Žireh, saj se je na sestanku govorilo o novi progi, kakor o gotovi stvari. Le nekaj se je nam čudno zdelo, da je bilo na se stanku toliko župnikov, ki so imeli glavno in prvo besedo. Iz novega mesta. Zadnji čas se po mestu in okolici potepa mnogo ljudi, ki so vsled slabe plače osta vili delo pri gradnji železnice v Beli Krajini. Ker se ne morejo in nočejo z delom preživljati, obiskujejo hrame in koče kmeta, ki ima sedaj mnogo dela na polju. Pred kratkim sta se dva postopača vti ihotapila v hišo Janeza Blažiča v Ma'čkovcu in bi gotovo nabrala in odnesla marsikaj, da ju niso za pazili mlatiči na sosednjem skednju, ki so takoj odšli nad nepovabljena gosta. Ta dva pa sta potegnila nože in začela mahati okoli sebe. K sreči je prišel kovač Gorenc, ki jih je razorožil in jima pobral delavske knjižice, nakar sta ušla v gozd. Ljudje in orožniki ju niso mogli izslediti. — Ljudje na samotnih krajih so zelo v strahu pred takimi individui, saj je znanih več slučajev, da je kak 6lični postopač ali grozil z orož jem, streljal ali pa brez vsakega vzroka zažgal poslopje. Nov betonski most čez Krko. V Straži pri Novem mestu bodo nadomestili stari leseni in za promet komaj sposobni most z novim betonskim mostom. Most spaja deželno cesto iz Suhe Krajine z novomeško dolino, po njem se vrši promet iz Bele Krajine in iz To plio v Stražo. Novi most bo nad SO m dolg in troški so preračun jeni na okroglo 90,000 K. Ministrstvo za javna dela je dovolilo 30,000 K podpore. Belokranjska železnica. Na progi pred Novim mestom so začeli vrtati drugi rov nad prvim, ki je že skoraj dogotovljen. Pred vhodom v predor je zgrajena takozvana galerija. Pri napolnem delu v rovu se je ponesrečil eden izmed delavcev. Pri rušenju skale mu je priletel kamen tako nesrečno v trebuh, da so ga težko ranjenega prenesli v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Na Loki so že dozidani trije podstavki za oboke mosta, ki se bo vzpenjal čez Krko. Tudi so že začeli s predpripravami za gradnjo provizoričnega lesenega mostu. Delo gre na i-lovnatih in močvirnih tleh le počasi naprej. PRIMORSKO. Požar. V prosti luki v Trstu je pogorelo veliko skladišče trgovca Lewija. V skladišču je bilo spravljenih več tisoč hal vreč iz jute. Lewi je prišel šele pred kratkim iz bolnišnice, kamor so ga odpeljali smrtno ranjenega ob priliki vloma v njegovo trgovino. -— Bržkone je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Škodo cenijo na več kot 25,000 K, zavarovalnina pa je veliko nižja. Korupcija v Pulju. Vladni komisar je odredil zopet, da demoliraj o šest hiš, ki so bile zgradene za laškega gospodarstva na magistratu v Pulju brez uradnega stavbnega dovoljenja. Žrtev alkohola. V Trstu je padel raz tovorni voz voznik, 571etni Anton Cotič iz Kontovelja. Cotič je preveč pil in je zaspal na vozu. Priletel je z glavo ob cestni tlak in si prebil lobanjo. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. Poskus skupne vožnje dveh parnikov. Iz Trsta poročajo, da so se začele parobrodne družbe ta-1 ko j po katastrofi “Titánica” intenzivno pečati z vprašanjem, ka ko bi se uvedel prekoatlantiški -promet z dvema parnikoma naenkrat. Mesto en parnik, bi vozila vedno dva parnika, ki bi ostala med celo vožnju v stiku. Prvi tak poskus je napravila parobrodna družba “Austro-Americana”. Iz Novega Jorka sta odplula skupno parnika “Martha Washington” in “Oceania”. Vožnja je bila baje zelo interesantna in družba je izjavila, da so stroški, ki so narasli vsled te manipulacije, primeroma majhni. Kapitan Sims, ki je znan pomorski strokovnjak, propagira sedaj načrt, da bi vse evropske parobrodne družbe sporazumno u-vedle take vožnje stalno. Da pa si prihranijo družbe večje stroške, svetuje kapitan Sims, da bi vse družbe preuredile vozne rede in sestavile nov enoten vozni red, po katerem bi vozila vedno dva parnika skupno in sicer eden od ene, drug od druge družbe. S tem bi se gotovo veliko doseglo v varnost potujočega občinstva. Na j več j o trgovsko ladjo Avstro Ogrske grade sedaj na Angleškem in sicer za dubrovniško hrvaško parobrodno družbo “Union”. — Ladja ho najmoderneje opremljena in bo imela 120 posebnih sob za potnike. Aretiran defravdant “Austro-Americane”. Dne 24. junija t. 1. je zapustil krovni komisar parnika “Laure” Andrej Čokelj v Neaplju parnik in se ni več vrnil. Po njegovem odhodu so konstatirali v blagajnah velik primanjkljaj in tudi več dragocenosti in važnih listin potnikov je odnesel Čokelj s sabo. Med tem časom je prepotoval podjetni mož skoro vsa večja italijanska pomorska mesta in izvršil več izdatnih' goljufij na račun raznih laških parobrodnih društev. Nato se je vrnil v Trst, kjer ga je doletela usoda. Spoznal ga je neki bivši njegov znanec na kolodvoru, ovadil ga je policiji, ki ga je prijela ravno ko je stopal v vlak, da se odpelje v Solnograd. KOROŠKO. Žrtev alkohola. Krojaški pomočnik E. K. v Beljaku je prišel okoli polnoči preeej pijan domov. Odprl je okno in se hotel ohladiti. Pri tem je omahnil in padel skozi okno. Toda vjel se je na kljuko, ki mu je predrla kožo in mu povzročila težko rano. Ko se je nesrečnež zvijal obešen na kljuki, se je ta utrgala in padel je na -kame niti tlak na dvorišču. Sostanovalci so ga našli šele drugi dan. Bil je nezavesten in je dobil smrtno nevarne poškodbe. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. Ponesrečen sodni sluga. V Celovec so pripeljali sodnega slugo okrajnega sodišča v Pliberku. Mož ima nevarne poškodbe na desni nogi. Ko so ga prepeljali v bolnico, je postal nezavesten in se še ni prebudil. Kje in kako je dobil te poškodbe, še ni znano, sumijo pa, da ga je kdo v službi napadel. Beg računskega podčastnika. V Celovcu je pobegnil računski podčastnik 4. husarskega polka v Rivi, Rudolf Koegl. Vojaške patrulje in žendarmerija so preiskali vso okolico, toda begunca niso dobili. Zadnjo sled za njim imajo, da se je odpeljal s parnikom od vojaške kopalnice ob Vrbskem jezeru, toda neznano kam. ŠTAJERSKO. Poskusen samomor. 6. t. m. zvečer je v Mariboru v Koroški ulici stanujoča 241etna Jožefa Neubauer v samomorilnem namenu požrla več šivalnih igel. Kmalu nato je začela močno bruhati ter se je onesvestila. Spravili so jo nezavestno z rešilnim vozom v bolnišnico. Neubauerjevi se je večkrat mešalo in je bila tudi že v norišnici v Feldhofu. Samoumor je hotela baje izvršiti vsled prepira z neko v isti hiši stanujočo branjevko. Samomor vojaka. V gozdu pri Laškem trgu so našli te dni obešenega nekega vojaka. Obešenec je najbrže Jožef Vrečer, ki je pred kratkim dezertiral od 87. infante-rijskega polka. V bluzi so našli listič, na katerem je bilo zapisano ime Franc Zupan. Truplo so spravili v mrtvašnico na pokopališču v Laškem trgu. Utonil je. 2. t. m. popoldne se je šel v Ormožu kopat v Dravo 171et-ni pekovski učenec Viljem Kude- jowsky. Prišel je v valovje in ker ni znal plavati, je utonil. Poskusen samomor. Z namenom, da bi se utopila, se je šla v Celju te dni kopat v Voglajno služkinja Amalija Gangel. Šla je nalašč v globoko vodo. Ko so jo na bregu ljudje klicali in svarili, je rekla, da se -hoče utopiti. Naenkrat jo je vrgla v vodi božjast, in da je niso drugi rešili, bi bila gotovo utonila. Modras ga je pičil. Iz Slovenj gradca se je 3. t. m. napotila večja partija izletnikov na Veliko kapo na Pohorju. Med temi je bil tudi Jože Koršič ml. Ko je trgal pri nekem g-rmu maline, ga je naenkrat v koleno ugriznil modras. K sreči je imel seboj žepno lekarno. Rano je hitro prevezal in si jo z nožem razširil ter se tako rešil nadaljnih posledic. RAZNO. Pohoten stražnik. Iz Brna poročajo: 16 letna sirota Julija Ondro-va je šla čez Črne njive v Huso vice. Po potu so se ji pridružili trije moški, ki so jo vlekli s silo v bližnji gozd in jo hoteli posiliti Deklica je vpila na vso moč in se branila, ali moški so jo premagali, strgali so ji vso obleko in ji prizadjali več ran. K sreči je prišla po isti poti orožniška patrulja, ki je slišala vpitje deklice. Orožniki so prijeli pohotneže, eden iz med njih je policijski stražnik Vaclav Dika. Orožniki so odpeljali le druga dva moža, stražnik je še sedaj svoboden, le službe ne sme opravljati. Izgubljena vas. Sibirski listi prinašajo prav čudno razkritje. Pred nekaj tedni so razkrili veliko, cvetočo vas Osipovko, ki stoji že 20 let, a o kateri ruska upravna oblast ni doslej ničesar vedela, Vas so razkrili prav po naključju. Prebivalci, 8000 po številu, so se obrnili z neko prošnjo na pristojno oblast, a so dobili na svoje največje začudenje odgovor, da njihovi prošnji oblast ne more u goditi, ker nima nobenih dokazov, da vas Osipovka res nekje stoji. Na vsej stvari je najbolj čudno to, da obstoji vas že dvajset let, da ima svoje uradne osebe, ki jih je vlada potrdila. Na nobenem ru skem zemljevidu ni vas zaznamo vana, pač pa na nekem japonskem, kjer je označena, kot znatna naselbina. Za oblasti ostane zdaj rešitev vprašanja, kdo da je spravljal skozi 20 let davke, kate re so vaščani redno in točno pla čevali. Zdravljenje raka. Iz Stuttgarta poročajo, da je na zborovanju zdravnikov pokazal dr. Ad. Zeller več bolnikov z rakom, katere je ozdravil brez operacije. — Način zdravljenja še prikriva dr. Zeller. V teku desetletij je dr. Zeller zdravil po svoji metodi 57 bolnikov z rakom, od katerih je ozdravilo popolnoma 44 bolnikov, 10 o-seb še zdravi, 3 so umrle. Med o-zdravelimi so take osebe, ki so bile že dvakrat in trikrat operirane, in take, o katerih so zdravniki izjavili, da so neozdravljive. Podgane spodjedle hišo. V stari kmečki hiši v Meznmu je bilo toliko podgan, da jih domači na noben način niso mogli pregnati, čeprav so se na vso moč trudili, da bi jih zatrli. Ko so pred kratkim spravili letošnjo košnjo v podstrešje, se je hiša ponoči podrla. K sreči je pred zrušitvijo tramovje tako močno pokalo, da so prebivalci še pravočasno ubežali. Živine niso mogli več rešiti in jo je ubila podirajoča se hiša. Ko so prihodnji dan pregledovali razvaline in iskali za vzroki, so videli, da je bilo tramovje popolnoma zdravo vzlic visoki starosti, a da so podgane vso hišo spodkopale in spodjedle. Nečloveška mati. Pred poroto v Parizu je stala neka Henrika Bou-ton, ki je v decembru lani utopila svojega 6 letnega sinčka. Otrok jo je prosil, naj mu prizanese, pa ni pomagalo nič; nečloveška mati ga je utopila. Obsojena je na 5 let ječe. Velika nesreča v rudniku v Nemčiji. Iz Bohuma poročajo, da se je pripetila v rudniku Lothrin-gen velikanska eksplozija. Iz rovov so potegnili doslej baje 120 mrtvih! Na mesto nesreče je prišel nemški cesar. Nemški cesar je daroval za preostale ponesrečenih 15,000 mark, bavarski princ-re-gent je dal 5000 mark. i'#«» ©:*ö#* m mmmmmmmmmm m m • Hranitev ljudstva V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko m ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete m smete zavžiti. Ce je vaš apetit slab in prebava počasna, rabite g Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. " : • To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo (M gaza: ZAPRTJE, BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! Za dobiti v lekarnah in pri JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, lil. s m Mlada detomorilka. Dne 15. julija je povilo 181etno dekle Ivana Hribova iz vasice Hribi, duhovni-ja Štjak na Goriškem, občina Vrabče, nezakonsko dete moškega spola, ter ga je kmalu po porodu zadavila in zadušila. Nato je truplo tri dni doma skrivala, a tretji dan ga je zakopala na vrtu za domačo hišo. Toda orožništvo je kmalu zasledilo grozen zločin ter odpeljalo nečloyeško mater v zapor v Vipavo, odkoder pride pred ljubljansko porotno sodišče. Sodna komisija je na pokopališču v Štjaku truplo otrokovo raztelesila in dognala umor po zadavlje-nju. « « Nekje na Štajerskem je mala fara, kateri je vojvoda patron. — Vas ima samo 80 duš in zgodi se, da župnik marsikako leto nima ne krsta, ne poroke, ne pogreba. Stari vojvoda je umrl in patron je postal njegov sin. Župnik je porabil ta slučaj in je za umrlega vojvodo marljivo bral maše-zadušni-ce. Po tri goldinarje je računal za mašo in poslal račun vsak mesec novemu patronu. Nekaj mesecev je župnik redno dobival maše-za-dušnice plačane, ko je pa zopet poslal račun, je dobil namesto denarja od mladega patrona brzojavko: “Maše ustaviti. Papa je že v nebesih”. ! o- -0 Delavci, širite svoje glasilo * * Glas Svobode”! -O 0- -0 0- -0 ORIGINALNI IZDELOVALCI eREG.TRADE MARK» Te imajo največ odjemalcev, ker so garantirane, ker so tako močne kot železo in strpe največ. Take obuče ne zdeluje nobena druga tvrdka. Pri kupovanju o-iki> glejte na znamko in vedno vprašajte po O. W. JOHNSON Asbestos čevljih. Če vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na O. W. JOHNSON, Natick, Mass. POPOLNO ZDRAVJE VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. ZAM-ZA« TABLETE stimulirajo delovanje teh organov, ZAM— ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo. ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes. Najboljše zdravilo za zabasanost ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c. “SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o— Delo solidno ‘5PRAVEDLN0ST’ IÍ^b^’^^dnbvniic Vsak slovenski delavec naj člta “GLAS SVOBODE” eeeeeeeeeseeeeeeeeseseeseeel ZAPISNIK prvega zborovanja S. D. P. in P. Dražbe v Darragh, Pa., od 2. do 9. julija 1912. Dalje. XII. SEJA. Br. predsednik Jager otvori sejo ob 8. nri zjutraj. Imenik delegatov in gl. odbornikov se prečita, vsi navzoči. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Gl. odbornik Klančar prosi kaj naj se stori s bratom Drnovškom član št. 1, iki je bolan že brezmale-ga eno leto. Brat predsednik mu na to razjasni, da naj se stara pravila vpoštevajo, dokler nove ne pridejo v veljavo. GL tajnik čita pismo od tajnika društva št. 12 glede pogrebnih stroškov pokojnega brata Math Erjavec. Del. Lekša predlaga glede istih, da se počaka boljših informacij. Sprejeto. Nakar sledi poročilo pravnega odbora. Pravice in dolžnost članov. Dober član je opravičen do vseh podpor, ktere iplačuje Družba Ima pravico voliti in biti izvoljen, udeleževati se sej bratskih društev, stavi predloge, glasovati pa le v svojem društvu, sme iskati zadoščenje za storjene mu krivice. Dolžnost vsakega člana je da se udeležuje redno društvenih sej, da plačuje redno svoje mesečne prispevke za društvo in Družbo. Mora vpoštevati vse vzprejete sklepe družbenega gl. odbora; delovati za napredek in korist društva in S. D. e, mo- foče še popolnoma zdrave zobe? ’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127, i2KBžEES2ESŽ5ŽSŽ£S>2E5ŽS2S2.SEE3SE «Pijte najboljše pivo ä m « Peter Schoenhofen Brewing Co. » PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. Stori zdatT 'Naši vlagatelji dobe letno 3% obresti, ki so kreditirane na njih vloge prve dneve januarja in julija. Ves denar vložen pred 10. vsakega meseca se obrestuje od 1. v mesecu. Začnite vlogo danes, akroprav samo z enim dolarjem. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete. 22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.