Poštnina plačana T gotovinL >
Leto LXIVM št. 184
Ljubljana, ponedeljek n. avgusta 19J1
Cena Din L—
izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do SO petit A Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petit »jrrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.— za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IS UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5
Telefon št. 3122, 8138, 8124, 3125 m 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c. teL št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — « n Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
LJUBLJANA KRALJU ALEKSANDRU
Ob svečani proslavi kraljevega vladarskega jubileja je prestolnica Slovenije dokumentirala svojo iskreno ljubezen
Ljubljana, 17. avgusta. Danes proslavlja Ljubljana 10 letnico Vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra L Vse mesto je bogato okrašeno z zastavami in ni je hiše, s katere bi ne vihrala jugoslovenska državna tro bojni ca, Ljubljana vidno manifestira svojo ljubezen in odanost do ljubljenega vladarja narodnega kralja. 2e včeraj so se vršile svečane službe božje pravoslavne in evan-geljske cerkvene občine, danes pa je bila slovesna služba božja v stolnici.
Slovesna maša v stolnici
Ob 10. se je vršila slovesna služba božja v stolnici. Cerkvene obrede je opravil škof dr. Rozman ob številni asistenci, vsa cerkev je pa bila razsvetljena. Službi božji bo
prisostvovali ban dr. Marušič s podbanom J dr.  Pirkinajerjem, komandant  mesta general Dragomir  Popovič, artiljerijski brigadni general Gjorgje Popovič, župan dr. Puc, podžupan prof. Jarc, rektor univerze Kralja Aleksandra L dr. Šerko, predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani   dr. Rogina, vsi tukajšnji konzuli, velik zbor častnikov, polnoštevilno so bili zastopani občinski svetniki  ter   razni  predstavniki  državnih ura dov, korporacij  in organizacij. Službi božji je pa prisostvovalo   tudi mnogo občinstva, tako da je bila cerkev nabito polna. Služba božja je trajala eno uro in je končala ob 11., nato se je pa večina odličnih gostov z avtomobili odpeljala pred magistrat, kjer se je vršila nato   svečana   seja občinskega sveta. ^
Svečana seja občinske uprave
Ob IX dopoldne so se zbrali v mestni posvetovalnici na starodavnem magistratu polnoštevilno člani ljubljanske občinske uprave. Posvetovalnica je bila bogato okrašena s cvetjem ter slavnostno razsvetljena. Pred županovo tribuno je bil postavljen doprsni kip Nj. Vel. kralja Aleksandra, okusno obdan z razkošnim cvetjem in zelenjem. Polna je bila tudi galerija odličnega, občinstva.
Slavnostne seje so se udeležili tudi ban dr. Marušič, njegov pomočnik dr. Pirk-majer, kot zastopnik komandanta divizijske oblasti brigadni general Dragomir Popovič .komandant mesta s svojim adju-tantom, načelniki magistratnib uradov, zastopniki raznih drugih oblasti, in kot zastopnik Mestne hranilnice znani ljubljan->ski meščan g. Viktor Rohrman. Kot vladini komisar je fungiral banski svetnik g. 'Borštner.
Poseben pomen so dali slavnostni seji zastopniki bratskega češkoslovaškega naroda, ki se mude te dni v naši banovini in ki so se udeležili včeraj kongTesa Narodne strokovne zveze v Trbovljah. Došli so bivši minister za socialno politiko ČSR in predsednik Csl. Obce delnicke, predsednik češkoslovaške železnic arske organizacije poslanec Prohaska, odbornika čsl. obce delnicke Konatovskv in Sterba ter tajnik iste organizacije Vosedskv, dočim sta Narodno strokovno organizacijo zastopala gg. Juvan in Kravos.
Po otvoritvi seje je župan dr. Dinko Puc ugotovil sklepčnost ter imenoval za overovatelja zapisnika današnje slavnostne seje občinska svetnika gg. Likozarja in Sarabona.
župan je pozdravil najprej bana in pod-t>ana ter druge goste, nato pa je imel naslednji slavnostni govor:
Govor župana dr« Puca
Včeraj je poteklo deset let, odkar je naš ljubljeni vladar kralj Aleksander zasedel prestol jugoslovenski.
Običaj je, da se obletnice onih, ki so postavljeni, da vladajo narodom, praznujejo svečano. Toda ugotoviti hočemo od vsega začetka, da je bistven razloček med našim praznikom in drugimi >običainimi<. Praznovanje te desetletnice nam ne diktira običaj, nam ne narekuje servilizem, marveč naše praznovanje je izliv globoko čustvova-ne prave ljubezni, ki jo je v teh dneh eno-dušno pokazal ves naš narod napram svojemu kralju v tako spontani, prisrčni in odkriti obliki.
Zakaj, ta vladar je naš narodni kralj, meso našega mesa, kri naše krvi, ki je ▼ težkih borbah stal vedno v prvih vrstah kot prvi borec med svojci, ki je bil vedno ponosen na svoj borni, a junaški rod, ki se ne sramuje občevati z vsakim seljakom in delavcem kot najboljši prijatelj, ki se je s svojim ljudstvom veselil doseženih uspehov, a v težkih časih z njim trpel, tugoval in plakal.
Ta vladar je kralj naših želja. Naši pradedje so sanjali o njem, ko so govorili o kraljeviču Marku in kralju Matjažu. Naši očetje so z nadami skritimi v srcih, zrli na jug, tja, kjer je prvikrat zažarelo soince svobode Ju goslo venom; neposredno pred svetovno vojno in med njo se je iz tajnih želj in programov izkristaliziral načrt Ju-goslovenske države, kateri naj vlada rod Karadjordjevičev; december zgodovinskega leta 1918 je izpolnil naše najbolj drzne nade: po tisočletnem robstvu je Slovenec dočakal svojega lastnega kralja, je dosegel svobodo v lastni državi.
Zato je ta vladar kralj naših src. Od prvega začetka smo ga vzljubili. Spominjamo se balkanske vojne, ko je On maščeval Kosovo v bitki pri Kumanovem, ko je junaštvo srbske vojske pod Njegovim poveljstvom prvikrat uničilo upe   germansko - turške
antante, kar je v Slovencih vzbudilo neskončno navdušenje in simpatij. Spominjamo se dni trpljenja v svetovni vojni, ko je naš vladar prebil najlepša mlada leta v najtežjih bojih ramo ob rami s svojimi voj-niki. Spominjamo se onih svetlih dni, ko je baš On popeljal svoj narod do polne zmage vrnivši mu od sovraga uplenjeno domovino. Vzljubili smo ga, ker sta njegov blagopokojni oče in On postala tudi naša od rešitelja in osvoboditelja!
Ne moremo pri tej priliki, da bi se znova ne spomnili one velike dobe prevrata, ko je naša Ljubljana prva v slovenskem ozemliu dala znak, da je prišel čas pregnati tuje-rodske tlačitelje ter se združiti z brati Srbi in Hrvati v skupnost pod žezlom Karadjordjevičev. Pomnite one oktoberske in novem-berske dneve, ko smo plakali zanosa, ker nismo nikdar bolj razumeli kakor takrat, da nam ni na vsem svetu mesta drugje kakor edinole v državi, ki smo jo že takrat nazivali Jugoslavijo, tako kot so jo v svojih najbolj drznih sanjah imenovali že sredi devetnajstega stoletja naši narodni budite-lji - preroki in kakor jo je nazval končno kralj Aleksander, izpolnivši s tem želje in nade celih generacij!
Že kot regent je pokazal odlične vladarske sposobnosti. Morda je bila sreča, da je bil vzgojen kot navaden meščan, ki ni mogel računati na prestol, kajti kot vladar si je ohranil poznavajoč ljudi oster pogled v zapletenih razmerah; politične stranke mu niso mogle zastreti oči za stvarno kritiko: On je bi! in je res kralj, ki je suvereno obvladal situacijo.
Le eno je moglo uničiti izvojevano svobodo, le eno razdreti državo, v kateri smo našli udoben in lagoden dom: lastna nesposobnost in lastna nesloga. Res smo bili na najboljšem potu, da bi se to zgodilo, ako bi oe bilo našega kralja! V času največje stiske, ko je odrekel parlamentarizem, ko že ni več deloval državni aparat, mu je Njegova velika ljubav do naroda diktirala manifest od 6. januarja 1929, ki je — upajmo za vedno — končal spore in ki je rešil državo — ne varajmo se o tem — gotovega razsula. On nam je dal nova gesla, pokazal nova pota. dal nova sredstva, ki morajo voditi do velikega cilja, ki ga nam kaže. do močne, krepke, silne, bogate Jugoslavije, — ako se bomo složno odzvali njegovemu pozivu !
Gospodarski in kulturni podvig Slovenije v letih kraljevanja roda Karadjordjevičev je ogromen. Morda nam je danes hipna svetovna ekonomska kriza zameglila oŠ, da ne vidimo vsega napredka v dovolj jasni luči: toda kdor se hoče spomniti onih dni, ko je bila Slovenija — porazdeljena v različne kronovine — samo satrapija tujerodnih izžemalcev, kdor se spomni razmer, ki so vladale v javnih uradih, v šolah, na sodišču, kdor se spomni, kdo je imel v rokah vso industrijo, veliko trgovino, kdo je eks-ploatiral našega kmeta in delavca, in ki primerja te razmere s tem, kar smo dosegli danes, ko smo enakopravni v vsakem pogledu, ko lahko tekmujemo na vseh poljih, ko so nam odprta vsa mesta, ko nam m omejen naš razmah samo na kruh najslabše vrste, — ta bo blagoslavljal dan, ko smo se zedinih* z brati Srbi in Hrvati!
In Ljubljana sama? Vi, ki jo poznate iz časov suženjstva, ali ne vidite ogromnega napredka? Iz >dolge vasi« smo postali > teh letih moderno mesto. Po odlofbi kraljevi smo postali kot sedež banovine središče slo renskega ozemlja ter tako dosegli v okviru Jugoslavije tndi prvi politični ideal naših očetov: upravno zedinjenjo Slovenijo. Dobili smo svoje vseučilišče, za katero smo
se pred vojno borili zaman toliko desetletij, dobili smo celo vrsto drugih velepomembnih zavodov in sami ste videti, kako se je Njegovo Veučanstvo kralj v preteklih letih osebno zavzel za koristi našega mesta. Na splošno je znano, da je slovenska zemlja postala Njemu in Njegovemu domu nad vse ljuba in draga.
A čemu preveč besed? Rekli smo, da je On kralj naših src. Zato naj govori srce. Njegovo tolikrat izkazano ljubav mu vračamo iz vseh globin naših duš, z vso iskrenostjo in z vso prisrčnostjo, katere je zmožen posten človek. Zagotavljamo Ga svoje vdanosti tem bolj, ker smo danes trdnega prepričanja, da je nositelj državne misli, da je glarni steber države, da si države bres Njega danes niti misliti ne moremo!
Poživljam Vas, da združimo vse svoje želje, vso svojo ljubezen, vso svojo vdanost, ki smo jo pripravljeni vedno in povsod pokazati napram vsakemu, ki bi ogrožal obstoj ali varnost naše domovine, zvezane neločljivo z imenom roda Karadjordjevičev, v en klic:
Naj živi naš kralj Aleksander!
Naj iivi kraljica Marij* in kraljevski dom!
Naj živi Jugoslavija!
Županov govor so prisotni občinski svetniki in gostje ponovno prekinjali z živahnim odobravanjem in ploskanjem. Njegovim končnim vzklikom se Je vsa dvorana z galerijo vred pridružila z burnimi ovacijami TTJ. Vel. kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
Ko so se ovacije polegle je župan predlagal, naj se odpošlje naslednja
brzojavka Nj. Vel. kralja
»S svečane seje občinskega sveta ljubljanskega, sklicane v spomin 10 letnice vladanja Vašega Veličanstva, pošiljamo Vašemu Veličanstvu, Njenemu Veličanstvu kraljici in Vašemu domu najudanejše pozdrave z željo, da ohrani Bog Vade Veličanstvo Se mnogo mnogo let, Vam v čast bi slavo, a na srečo nam in domovini. Ob enem si dovoljujemo sporočiti, da smo danes položili v proslavo velikega praznika temeljni kamen azilu za onemogle ter prosimo, da se dovoli nazvati ga: Dom kralja Aleksandra I.«
županov predlog- je bil sprejet soglasno z živahnim odobravanjem. Ko se je župan zahvalil vsem prisotnim za udeležbo, je zaključil slavnostno sejo ter povabil vse k udeležbi pri polaganju temeljnega kamna novemu zavetišču za onemogle, ki ga bo mestna občina ljubljanska s podporo Mestne hranilnice ljubljanske zgradila v spomin 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra v severnem delu Ljubljane, in sicer na južni strani kolonije mestnih stanovanjskih hiš za artiljerijsko vojašnico, kamor so se občinski svetniki in gostje odpeljali takoj po seji z avtomobili in autobusi, ki jih je dala na razpolago Maloželezniška družba.
Svečano polaganje temeljnega kamna za „Dom kralja Aleksandra I."
Po občinski seji so se vsi občinski svetniki z županom dr. Pucem na čelu in z gosti, ki so prisostvovali slavnostni seji z avtomobili odpeljali na prostor med Linhartovo cesto in artiljerijsko vojašnico, kjer bosta Mestna hranilnica in mestna občina zgradili zavetišče za onemogle. Prostor, na katerem je stal že temeljni kamen z odprtino, v katero, naj bi se vzidala spominska listina, je bil okrašen z mnogobrojnim! zastavami v državnih barvah.
Slovesnega polaganja temelja novemu zavetišču za onemogle ljubljanske meščane so se poleg občinskega sveta z županom dr. Puoem na čelu udeležili tudi naslednji zastopniki oblasti ter raznih korporacij:
ban dr. Drago Marušič, podban dr. Ot-mar Pirkmajer, komandant mesta general Dragomir Popovič, kot zastopnik škofa stolni kanonik dr. Nadrah, direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Jakob Borko, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Anton Rogina, za finančno direkcijo dr. Volčič, za direkcijo pošte in brzojava svetnik dr. Vagaja, upravnik mestne policije Vekoslav Keršovan, za univerzo kralja   Aleksandra rektor   dr. Afred Serko,
preds. zbornice za TOI Ivan Jelačin ml., generalni tajnik Ivan Mohorič, načelnik socialnega oddelka banske uprave dr. Ivan Karlin, predsednik zdravniške zbornice in mestni fizik dr. Mavricij Rus, načelnik zdravstvenega oddelka banske uprave dr. Fran Doljsak, državni pravobranilec dr. Robert Souvan, direktor Poštne hranilnice dr. Vladimir Vidmar, za Kolo jugoslo-venskih sester in Ženski savez gospe dvorna dama dr. Tavčarjeva, Govekarjeva in Gašperlinova, za Krščansko žensko zvezo gospe Marija Srebot in Vera Remec, za Delavsko zbornico g. Uratnik, za Narodno strokovno zvezo predsednik R. Juvan, za OUZD tajnik dr. Kuhelj, nadalje zastopstva Vincencijeve družbe, Marijanišča, društva Skrb za mladino, Higijenskega zavoda, Pokojninskega zavoda, Jugoslo-venske strokovne zveze, Strokovne komisije, deputacije Sokola HI. s starosto gosp. Sapljo na čelu, zastopnik upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske gosp. Viktor Rohrman, direktor Mestne hranilnice dr. Fran černe, glavni knjigovodja Mestne hranilnice Fran Pretnar, načelniki magistratnih uradov in mnogoštevilno občinstvo.
Govor g. Tavčarja
Slovesnost je o tvoril načelnik odbora zrn zgradbo zavetišča, občinski svetnik Ivan Tavčar v naslednjem govoru:
Visokospostovame dame in gospodje! Danes polagamo temeljni kamen zavetišču, ki je posvečen Nj. VeL kralju Aleksandru I. ob lOletnici njegove vladanja. Lepše in iskreneje nismo mogli izkazati udanosti svojemu dobremu, za sr*eo delov* nega ljodatva •krbeč*mu kralja, kakor da
zgradimo dom, kjer bodo našli zavetišče oni, ki jim ni usojeno, da bi na Svoja stara leta živeli brez javne pomoči. Z dobrim delom proslavljamo svojega dobrega kra-Ija.
Na prošnjo občinske uprave je Mestna hranilnica ljubljanska votirala za zgradbo Doma kralja Aeksandra I. znatno svoto 5 milijonov dinarjev, občinska uprava pa je dala na razpolago lepo in zdravo stavbišce z obljubo, da bo skrbela tudi za vzdrževanje novega zavetišča. S tem je dana možnost, da bo odbor, ki je poverjen 6 6estavo gradbenega programa in z vodstvom nove zgradbe, lahko izvršil svojo veliko nalogo in da bo Dom kralja Aleksandra I. že prihodnje leto dograjen.
Novo zavetišče za ostarele ljubljanske občane je silno potrebno. Dosedanje mestno zavetišče za onemogle je prenapolnjeno. Številni prosilci čakajo že leta in leta, da bi bili sprejeti v oskrbo občine. Upravičenim prošnjam pa doslej ni bilo mogoče ustreči. In tako mora nad 100 od starosti onemoglih, za vsako delo nesposobnih občanov v najtežavnejših socialnih prilikah ži* veti brez stalne strehe in brez zadostne prehrane, najbednejše žrivljenje. Zato čast in hvala v imenu vseh teh invalidov dela onim, ki so pripomogli k zgradbi Doma kralja Aleksandra L in ki so odrešili naj« večje reveže največjega pomanjkanja.
V Domu kralja Aleksandra I. bo pro* štora za 200 oskrbovancev. Urejen bo dom po načelih in pojmovanjdh sodobnega m o* d črnega socialnega skrbstva. Arhitektonsko dovršena zgradba bo nudila oskrbovancem prijetne in zdravstvenim zahtevam odgovarjajoče sobe, opremljene sicer štedljivo, s domače in udobno. V domu bodo imeli oskrbovanci na razpolago čitalnice, sprejemni ce, bolniške sobe, kakor tudi široke hodnike ter terase za sprehode in bivanje podnevi. Za vse bo kar najbolj poskrbljeno, samo da bodo lahko oskrbovanci vsaj ob zatonu svojega življenja živeli mirno in brez eksistenčnih skrbi.
V novem domu ne sme imeti nihče ob« eutka, da je nadležen miloscinar, vsak oskrbovanec naj ve, da je bil dom postavljen v spoštovanju in oddolžitvi družbe za njegovo življensko trdo delo.
Iskreno želimo, da bi bil dom kralja Aleksandra I. v ponos Ljubljani in v srečo onih, ki bodo v zavetišču oskrbovani!
Pergamentna listina
Ob koncu svojega govora je prečital vsebino spominske listine, ki bo vzidana v temeljni kamen. Listina se glasi:
Mestna občina ljubljanska in Mestna hranilnica ljubljanska sta sklenili zgraditi v proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra 7. dom, v katerem bodo našli v letih starosti svoje zavetišče ubogi
ljubljanski občani. *
Mestna hranilnica ljubljanska je za zgradbo doma izročila vsoto 5 milijonov dinarjev, mestna občina ljubljanska pa zemljišče ter skrb za vzdrževanje zavetišča.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1931.
Ljubljanski župan: Dr. Dinko Puc; predsednik Mestne hranilnice ljubljanske J?i-hard Sušnik; načelnik odbora za zgradbo zavetišča Ivan Tavčar.
Blagoslovitev temeljnega kamna
Potem je povzel besedo občinski svetnik, kanonik dr. Tomaž Klinar, ki je v ornatu stal pri improviziranem poljskem oltarju, da blagoslovi temeljni kamen. Pred blagoslovom je nagovoril prisotne spominja joč se uvodoma desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra, v katere proslavo bo danes blagoslovljen temeljni kamen zavoda, ki naj nosi ime Nj. Vel. kralja Aleksandra in ki naj pa predvsem nosi tudi ono ljubezen, katere se učimo od njega. Ko prosimo božjega blagoslova na I ta temeljni kamen, prosimo rudi blagoslova drugemu temeljnemu kamnu, ki ga hočemo danes še posebno vložiti v to zgradbo, namreč temeljnemu kamnu iskrene ljubezni do bratov in sester in iskrene ljubezni do vseh onih, ki bodo v tej človekoljubni zgradbi v oskrbi. Polagamo vo-gejni kamen krščanske ljubezni m ljubezni do bližnjega. S tem bomo razveselili tudi srce našega dobrega vladarja, kri mu je ljubezen načelo vsega vladanja.
Nato je monsg. Klinar opravil molitve ter blagoslovil temeljni kamen. Po blagoslovu je povzel besedo predsednik Mestne hranilnice ljubljanske, občinski svetnik Ri-hard Sušnik, ki je dejal:
Predsednik Mestne hranilnice
častita gospoda!
Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je rade volje podprl idejo za zgraditev prepotrehnega zavetišča za onemogle, ker si je bil v svesti, da s tem sklepom ne le doprinese mnogo dobrega za omiljenje socialnega položaja onih, ki se bodo morali posluževati te ustanove, temveč tudi, ker je bil prepričan, da na ta način najlepše in najdostojneje proslavi 10-letni jubilej našega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra L, v čegar intencijah se vedno ponovno zrcali skrb za srečno bodočnost vsakega državljana.
Mestna hranilnica ljubljanska se je s tem dejstvom tudi oddolžila prebivalstvu mestne občine ljubljanske, ker je končno tudi njen namen, da se razpoložljiva sredstva uporabljajo v obče koristne, humane in karitativne svrhe. Mestna hranilnica ljubljanska je že mnogokrat v času svojega nad 40 letnega obstoja podprla razne socialne akcije, bodisi s podporami v denarju, bodisi z dovoljevanjem denarnih kreditov, vendar pa je v javnosti navadno ostalo zamolčano ime Mestne hranilnice ljubljanske, Iz česar si je mogel marsikdo ustvariti krivo sodbo, da Mestna hranilnica ničesar ne prispeva za obče koristne javne namene. S tem vidnim znakom, ki bo zrastel iz teh tal, pa je upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske ponovno po-vdaril, da se v polni meri zaveda naloge, ki jo ima vršiti v socialnem pogledu.
Upam in trdno sem prepričan, da bo gradbeni odbor, ki je sestavljen v ta namen iz zastopnikov mestne občine ljubljanske in Mestne hranilnice ljubljanske svojo nalogo tako izpolnil, da bo nameravana zgradba postala vzorno zavetišče in da bodo vsi oni, ki bodo uživali gostoljubnost tega poslopja, našli v njem pravo domačnost in se bodo počutili v njem srečne ter zadovoljne.
Načelnik odbora za zgradbo zavetišča občinski svetnik Ivan Tavčar je v spremstvu mestnega prezidijalnega tajnika dr. Fuxa položil listino v odprtino temeljnega kamna in jo zazidal s prvo lopato malte, nakar so sledili še drugi gostje. Zupan dr. Puc je vrgel lopato malte v odprtino z bJ sedami: »Tako moramo urediti s složnim delom našo domovino, da bo vsak našel kruh in v starosti zavetišče.« Ban dr. Marušič je izgovoril besede >Naj bo zgradba dokaz bratske ljubezni in državljanske solidarnosti«:. Sledili so Se drugi odlični predstavniki javnosti. S tem je bila pomembna sla vnosi končana.
Stran 2
>S L O V E N S K I NAROD«, dne 17. avzusta 1931
5tev  i84
Pota in cilji narodnega delavstva
Trbovlje v znamenja delavskih praznikov — Zanimiv referat podpredsednika NSZ dr« Bohinjca
Trbovlje, 17. avgusta. Trbovlje so bile na praznik in včeraj v znamenju velikih delavskih prireditev. Nade  narodno  delavstvo je  imelo važno zborovanje, poleg; tega se Je pa vršila seja federacije narodnih delavskih organlzaciq iz nade kraljevine in slovanske delavske intemacionale. Oba kongresna dneva sta pokazala, da se nase delavstvo v polni meri zaveda važne vloge, ki jo igre v družbi, pa tudi svojih pravic in dolžnosti. V soboto dopoldne se je vrana konferenca Federacije  narodnih  strokovnih organizacij, .popoldne pa zbor delegatov narodnih de-ijavskih organizacij, na katerega so poslale delegate  prav vse organizacije. Med ;zborovanjem je stopilo v dvorano pet vo-[diteljev češkoslovaškega narodnega delavstva, ki so prinesli pozdrave severnih bra-itov in bili navduSeno sprejeti. Prihodnje 'leto bo praznoval narodni strokovni pokret 251etnico svojega dela in v Ljubljani se bo vršil kongres vsega narodnega delavstva, obenem bo pa razvit prapor centrale.
2e v soboto je bilo v Trbovljah vse polno delavskih delegatov, še več lih je bilo pa v nedeljo. Po sprejemu novih množic narodnega delavstva na kolodvoru se je razvil mogočen sprevod, ki je odšel pred Sokolski dom, kjer se je vršil kongres narodnega delavstva. Otvoril ga je predsednik NSZ g. Rudolf Juvan. ki je prisrčno 'pozdravil  številne udeležnike  in prikazal razvoj narodnih strokovnih organizacij cd ileta 1907. Kongres so pozdravili mnogi cd-jlični predstavniki naše  javnosti, posebno ^delavskih organizacij. Brzojavno so kcn-'gres pozdravili  med drugimi naš praški 'poslanik In trboveljski rojak dr. Kramer, 'podban  dr.   Pirkmajer,   ljubljanski župan dr. Puc, bivši minister Ivan Pucelj itd.
Gospodarski položaj in načela narodnega delavstva
Podpredsednik NSZ g. dr. Jože Bohinjec je poročal o gospodarskem položaju in načelih narodnega delavstva. Izvajal je: Značilnost današnje dobe je vsesplošna ;kriza. Gospodarska, socialna, kulturna in 'moralna. Zdi se, da leži svet na trhlih tleh fin da bo tramovje pravkar popokalo, da se (pogreznemo v brezdno, iz katerega izhod i ne bo kmalu mogoč. Nervoznost med na-frodi je čedalje večja, duhovi se ne umiri-Ijo; nasprotno: zdaj tu, zdaj tam še z več-jjo silo butnejo kvišku. Konference držav-ir.ikov, finančnikov in narodno gospodarskih veljakov dajejo dobi pečat. Vse ima ividez, da treba hiteti, da se rešimo. Vsi 'brez izjeme smo na havarirani ladji. Francija, ki ima 54 milijard frankov zlata, pa i preživlja gospodarsko krizo. Anglija, ta •bogata država, išče v Franciji posojila. Ministrski svet razpravlja o vsesplošni štednji pod geslom, da mora državni budžet fbiti brezpogojno uravnovešen. Macdonal-Idova delavska vlada, ki je poklicana, da Jbo vladala po socijalnih načelih, se zate-ika k liberalcem in konzervativcem, da bo »pred narodom lažje nosila odgovornost za 'redukcijo socialno politične zakonodaje, ker »je v volilni borbi obljubljala ravno na-► sprotno. Ameriki, drŽavi dolarja, povzroča 7 milijonov brezposelnih neverjetne skrbi. (Nemčija je stala pred konkurzom in je že •mesec dni svetovna javnost zaposlena sa-Jmo s problemi Nemčije, kateri je treba po-»magati, da prebrodi strašno gospodarsko |in finančno krizo. Kriza v Italiji je ostra (in splošna. Mussolini ne zamudi nobene .prilike, da ne bi pozival k največji pripravljenosti, da narod preživi težke dneve [gospodarske krize. V tem divjem metežu Isvetovne krize pa tudi male države ne mo-Jrejo ostati obvarovane cd krize. Kaos je »vsesplošen.
Gospodarska kriza pa ima nujno za po-isledico tudi moralno in kulturno krizo. Da-(nes se namreč vidi, kako malo je prišla »do veljave takozvana gospodarska mora-jla. Vsakdo skuša reševati le sebe. Na dru-Igi strani pa tudi lOletno prizadevanje Društva narodov za ohranitev miru ni prine-jslo zaželjenih uspehov. Vsepovsod mrzlič->no oboroževanje in tekmovanje na morju in na suhem. Zato je tudi morala izbruhni-!ti ta srašna kriza, kakršne svet še nI vi-»del. Ni se mogla pojaviti avtorieta, ki bi fz velikim uveljavljenjem moralnih in etič-inih načel prerodila svet v duhu pomirje-{nja in medsebojne gospodarske pomoči v 'svrho stabilizacije gospodarskega in socialnega življenja. Narodom manjka edino iučinkovito zdravilo: zavest skrajne social-(ne pravičnosti, duh medsebojne solidarnosti in povezanosti v dosego skupnega čili ja: sreče človeštva. Povsod brez izjeme Jvlada gospodarska nemorala, krščanski bankirji in podjetniki se prav nič niso po-itrudili, da bi v svojem prizadevanju uveljavili načelo morale in krščanske etike. ISvobodomiselstvo pa tudi ni našlo v sebi one sile, ki dviga in preraja duše in srca. [Pravičnost in socialno enakopravnost more dati narodom le zdrava in zmerna narodna zavednost, ki brani svoje, priznava imednarodno povezanost interesov, spoštu-•je narodne individualnosti, njegove kul-fturne potrebe in gospodarsko neodvisnost, [v kolikor je ista glede na ohranitev mednarodnega miru potrebna. Sistem, ki po-cneni diktaturo v kakrSnikoli obliki, ne mo-fre najti rešitve današnje krize.
Na drugi strani pa brezobzirni razredni boj, v katerem je glavni element delavstvo, odtujuje delavskemu razredu name-ščenstvo. malega kmeta in obrtnika, Sirote vrste socialno šibkejših slojev, Dame-jto, da bi se vsi ti sloji združevali v skup-iost in z njo dosezali zboljšavanje svojega >oložaja. Pri nas smo vsi en razred rev-'nega, ubogega človeka; izločevati iz te naravne skupnosti posamezne drobce se pravi slabiti boj za dosego splošnega blagostanja naroda. Teorije razredne borbe, ki so prežete s skrajnim materijalizmom, tiiso sposobne, da ustvarjajo med narodi febližanja, pa tudi niso sposobne, da bi za-
^le idejo narodnosti, bistva narodnosti, lltume in etične vrline in posebnosti narodov ter težnje, da si ti narodi svoje in-flividualne lastnosti ohranijo.
Ako analiziramo duh, ki vlada v evropskem političnem in gospodarskem življenju, duh, reprezentiran po komunizmu, fašizmu, kapitalizmu m mednarodnem socializmu, spoznamo, da je to duh brez poleta, brez višjih moralnih sil, da je skrajno re-
akcijonaren in materijah štićen. Zato je zašel v slepo ulico in ne more najti izhoda.
Le poplemenitenje duš, priznanje narodnih individualnosti v plemenitem smislu, medsebojno razumevanje in medsebojno popuščanje na lastnih interesih v skupno korist bo prineslo blagoslov In rešitev krize.
Včasih se čuje, da pri nas krize nI, ali pa, da je manjšega obsega. Jasno je, da meče svetovna gospodarska kriza svojo močno senco tudi na našo socialno, moralno in gospodarsko življenje. Pri nas je kriza morda večja, nego drugod, samo meriti jo moramo s pravilnim merilom. Naš skromni življenjski standard dela krizo relativno manj občutno, nego drugod. Naš delavec je zadovoljen s skromno plačo in z redno zaposlitvijo, četudi pod neugodnimi pogoji. NaŽ trgovec je zadovoljen z manjšim obratom in manjšim zaslužkom. Tudi velebank z milijardnimi zaslužki nimamo. Tudi ne velepodjetij. Naš splošni gospodarski in socialni standard je bil pred krizo nižji od standardov drugod, po krizi pa je ta nivo še nižji. Gospodarske in socialne pravice pa niso manjše drugod. V čem obstoja kriza? V zmanjšani zaposlitvi, v nizkih zaslužkih, v brezposelnosti, v slabi soc. zaščiti, v pravni nesigurnosti, v dezorganiziranosti javnega življenja, v uveljavljanju nizkih instinktov, v porastu špekulacije, v izkoriščanju krize po onih, ki niso v krizi, v morami dekadenci, v kulturni brezbrižnosti, v medsebojni nestrpnosti, v trgovanju z moralnimi, etičnimi, krščanskimi in socialnimi načeli, v slabem in zmanjšanem prometu, v zmanjšanju zaslužkov, v pomanjkanju denarja in kreditov, nesigurnosti denarnih zavodov, v nerentabilnosti produkcije, v zastoju konzu-ma, kratko: v poslabšanju gospodarskega in socijalnega življenja, v razvrednotenju duš in src, v razkrajanju družabnega reda v kaotično stanje.
Kako nesmiselno in neregulirano se razvija gospodarsko življenje, nam drastično kažejo številke gospodarske statistike, ki priča, da smo za vso vrednost izvožene pšenice uvozili parfume, pudre in druga lepotic ja. gramofonov in igrač pa smo uvozili več kot znaša vrednost uvoženih poljedelskih strojev. Pasivnost trgovinske bilance prinaša v deželo obubožanje.
Milijoni brezposelnih pričajo, da je organizacija mednarodnega gospodarskega življenja popolnoma odpovedala. Denarno gospodarstvo je osnovna Žila, po kateri se pretaka in vrti vse gospodarsko življenje sveta. Zato je v prvi vrsti potrebna ureditev solidnega denarnega gospodarstva, da so izključena vsaka umetno povzročena presenečenja. Denarni kapitalizem mora priti pod ostrejšo državno kontrolo; absolutna svoboda denarnega kapitala mora biti zakonito omejena, da država ni potem prisiljena kar čez noč z nasilnimi odredbami poseči vmes, da s tem v gospodarskem življenju povzroči perturbacijo. Država mora poseči v privatni kapital. To se je že enkrat zgodilo, in sicer pri agrarni reformi, po kateri mora biti zemljiški kapital razdeljen med narod.
Nedotakljivost zasebne lastnine mora biti omejena na oni minimum, ki je za gospodarsko eksistenco posameznika še potreben. Nujno potreben je zakon o bankah in akcijskih družbah, ki bo krizo, Če bo dober, znatno ublažil.
Če vzamemo, da je nadprodukcija kriva krize, se mora isto paralizirati z zvišanjem konzuma. To pa je mogoče samo z zvišanjem kupne moči naroda. Tu igra glavno vlogo zvišanje plač, mezd in dohodkov. Zato je redukcija plač velika gospodarska pogreška, ki ustvarja še večji prepad med kapaciteto produkcije In kapaciteto konzuma. Dokler imajo pri TPD posamezniki več stotisoč Din dohodkov, je skrajno nesocialno in skrajno brezobzirno napram celokupnemu našemu gospodarstvu, ako še 700 Din rudarjeve mezde še bolj zmanjša. TPD je izkazala 1930 trideset milijonov čistega dobička, dočim so znašale mezde le nekaj nad 7 milijonov. TPD je odpisala od strojev in naprav v enem letu 18 milijonov Din, enako isto vsoto je nanovo investirala. Vse to je čisti dobiček! Družba pa sama s ponosom trdi, da je tako močna, da posluje z lastnim kapitalom. Družba tudi priznava, da so postali konzumenti rednejši plačniki. Letno poročilo družbe ugotavlja tudi ugodne rezultate na vseh straneh. In vendar znižujejo mezde in to v času najhujše socialne krize med rudarji! Ta čin Je skrajno nesocjalen in brezobziren napram državnemu prizadevanju za ohranitev socialnega miru in reda. Ta čin je omalovaževanje narodnih interesov, izraz surovega kapitalizma, ki je mrk in leden napram vsem bolečinam naroda, države in ožje okolice. S tem činom je družba pokazala, da noče biti živo socialno učinkujoč faktor na našem narodnem telesu, pač pa ekskluziven branitelj čistih zasebno kapitalističnih interesov. Znižavanje plač pri podjetju, kakor je TPD, je velevažen socialen, gospodarski in pa tudi političen akt. Oblasti ne morejo in ne smejo mirno mimo nove bede, ki je udarila v revirje zato, da TPD zajamči večje dobičke in da v nobenem pogledu ne participira na splošnih gospodarskih in političnih težavah naroda in države TPD je znižanje mezd diktirala! Diktat v tako važnem socialnem vprašanju Je v času, ko Je država prisiljena, da z izrednimi ukrepi spravlja državno življenje v zdrav tir, milo rečeno — izrabljanje Izredne situacije v svojo korist. Nujno Je potrebno, da oblasti od TPD zahtevajo točno utemeljitev znižanja mezd v višini, ki niti najmanj ni utemeljena. To zahtevajo nujni državni interesi, avtoriteta državne konsolidacijske politike in pa ugled delavnega trpečega naroda.
Ml smo narodna in strokovna organizacija. K nam spada vse, kar živi od dela svojih rok in svojega ama. Mi imamo svoj program, ki je socialen. To pomeni, da gre naše prizadevanje za tem, da ustvarimo v narodu socialno enakopravnost. To hočemo dosezati z evolucijo, premišljenim in prevdarnim delom za dosego kar najboljših zakonov, ki naj to enakopravnost omogočijo. Ml nismo ozka razredna organizacija, hočemo biti organizacija vseh delavnih ljudi, ki žive od dela razuma in rok. Ml se nočemo biti za uničenje vsake zasebne lastnine, ker vemo, da je delavcu
ali nameščencu največje jamstvo za njegov obstoj le to. kar je njegovo: Njegov dom in vrt.
Mi tudi ne dopustimo, da bi kdo od zunaj ali znotraj rušil temelje naše države in oviral njen razvoj v konsolidaciji k političnemu in verskemu umirjenju. Vsakomur priznavamo, da brani svoje stališče napram narodu in državi — toda na način, ki ne slabi drŽave kot celote, na način, ki duhov ne razkraja, pač pa jih prisrčno združuje in utrjuje državljansko zavest skupnosti.
Nad našo drago nam Jugoslavijo naj ponosno plapola prapor narodne zavesti in socialnega napredka.
Po svojem izčrpnem in zanimivem referatu je prečita! g. dr. Bohinjec naslednje
resolucije
1. ) Ugotoviti moramo, da breme splošne gospodarske krize najobčutneje leži na ramenih delavcev in nameščencev in na ramenih malega človeka. Kdor nima ničesar drugega, kakor le svoje zdravje, ni sposoben, da z lastnimi sredstvi od sebe odbija valove krize. Oni, ki imajo produkcijska sredstva v rokah, pa so že po tem dejstvu sposobnejši, da čase gospodarske krize z manj občutnimi posledicami preživljajo. Zato je nujno potrebno, da imajo državni ukrepi, kateri imajo za cilj blaži-tev krize, v najizrazitejši meri pred očmi potrebe delavca in nameščenca. Skrb za delavce in nameščence mora postati neposredna, samo posredna pomoč s Čistimi gospodarskimi ukrepi ne zadošča.
2. ) Gospodarska kriza nujno zahteva najvestnejše spoštovanje in uvaževanje socialno politične zakonodaje. To se mora zgoditi takoj od strani državne oblasti, kakor tudi od strani zasebnikov. Delavska zaščitna zakonodaja mora dobiti najpopolnejšo avtoriteto.
3. ) Smatramo, da je usodepolna pogreška, ako socialno politično uveljavljanje države ni aktivno in ako socialno politična zakonodaja ni skrajno vsestranska. Gospodarskim zakonom morajo nujno in neposredno slediti tudi zakoni v neposredno zaščito delavcev in nameščencev. Volja države v tej smeri mora biti tako izrazita in vidna, da utihnejo vsi glasovi o redukciji socialno političnih zakonov.
4. ) Ker so plače delavcev in nameščencev daleč pod potrebami materijalnega in kulturnega življenja, more znižavanje plač prinesti le gospodarsko škodljive posledice. V času gospodarske krize je nedopustno, da se to vrši celo brez državne kontrole. Ravno gospodarska kriza nujno zahteva, da državne oblasti budnejše pazijo na odnose med delavci in delodajalci in da ničesar ne dopuste, kar ne bi bilo v skladu z Interesi socialno šibkejših slojev. Ostrejša reglementacija delovnega razmerja mora jamčiti, da breme krize ne bo težje ležalo na ramah delavcev in nameščencev, kakor pa na ramah drugih slojev.
5. ) Mi se zavedamo, da je najjačje sredstvo za ublažitev krize dobro izvedeno in zajamčeno socialno zavarovanje. Slabo je storjeno za narodno gospodarstvo, ako tega zavarovanja nimamo takega, kakor ga zahtevajo socialni in gospodarski interesi.
6. ) V javnem življenju narodno delavstvo in nameščenatvo ne sme ostati neuva-ževan element. Pritegnitev delavstva k reševanju aktualnih gospodarskih in socialnih vprašanj je velike politične in moralne važnosti. Delavec in nameščenec morata dobiti zavest, da sta enakovredna državljana.
7. ) Mi hočemo, da je država naša in mi njeni. Naša narodna zavednost nam povzroča bol, ako vidimo, da Je država ovirana v stremljenju po konsolidaciji, po mirnem gospodarskem in socialnem življenju. Pozdravljamo ukrepe, kateri imajo za cilj, da vse odstranijo kar je konsolidaciji državnega življenja na poti. Pogrešamo pa, da ni zadostno zaščiteno ono, kar to konsolidacijo pospešuje. Konsolidacijo brez dvoma pospešuje narodna in državljanska zavednost delavstva in nameščenstva, ovira jo mlačnost in indlferentnost, politična nestrpnost In pa preslaba aktivnost državne administracije in zakonodaje v zaščito malega človeka.
Resolucije so bile soglasno sprejete in ob 13. je bil veličastni kongres zaključen.
Pevski praznik v Litiji
45-Iernlca pevskega društva »Lipa«
Lep pevski praznik je v soboto doživela prijazna, vsa v državne zastave odeta Litija, kjer je pevsko društvo >Lipa< praznovalo 45letnico svojega obstoja. V petek zvečer so priredili podoknico kumici društvene zastave g. Jerebovi, v soboto popoldne je pa došlo v Litijo n Ljubljane in Zasavja mnogo pevcev in pevk, tako da se je s kolodvora z domačo pod bo in 4 pevskimi zastavami (Slavec, Ljubljanski Zvon, Lipa, Zvon Šmartno) viša impozantna povorka v Litijo, na slavnostni prostor. Po pozdravu društvenega predsednika g. Jagodica je v slavnostnem govoru orisal g. nadzornik Bezeljak zgodovino Lipe, njenih zaslužnih predsednikov in pevovodij, imenoma g. skladatelja Petra Jereba, ki je poučeval petje v društvu 40 let in sedanjega pevovodio učitelja g. Pertota. ^voj zanosit govor je končal s trikratnim >2ivioc na lOletnico vladanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra. Godba je je zaigrala državno himno, ki jo je občinstvo poslu-
Sade stoje in ualo sprejelo govor z neponr-hajočim ploskanjem.
Lipi je k jubileju čestital v imenu Huba-dove župe JPS in Lj. Zvona pevovodja g. Zorko Prelovec. ki je pozdravil tudi vse došle ostale pevske zbore z bodrilno besedo na nadaljnje vztrajno delo v čast naši petimi. Po Čestitkah društev in izročitvi daril Lipi se je vršil koncert, na katerem je nastopilo 8 zborov, in sicer: Lipa, Zvon iz šmartna pri Litiji, oktet Ljubljanskega Zvona iz Ljubljane, mladinski zbor iz Trbovelj, Zvon iz Trbovelj, Cankar iz Ljubljane, Slavec in Lo$kJ glas iz Lok pri Zaszorju. Nastopi so pokazali, da se v teh društvih petje sroji smotreno; vsa društva so se dobro odrezala, med vsemi pa je najbolj imponira! nastop trboveljske šolske mladine. Po koncertu je zavladalo na veseličnem prostoru veselo vrvenje. V paviljoni h so postom domača dekleta postregla s prigrizki, svežim pivom, rujno kapljico, v bogatem s-rečolovu je pa marsikateri udeleženec prejel lepo darilo. DomaČa godba je neumorno sviraia, in'.idina se ;.e vrtila, prepevanja narodnih pesmi je bilo dovolj na vseh koncih in krajih.
Zaiadi lepega vremena je slavnost potekla v najboljšem pevskem razpoloženju. Ž njo je lahko zadovoljna »Lipac, pa tudi vsi udeleženci, ki so se z večernimi vlaki vračali na svoje domove. >Naša pevska reč živo klije«, je poudaril župni pevovodja v svojem govoru in le prav bi bilo. da bi k lila še naprej v idealizmu naših pevovodij, pevcev in pevk v čast in prosneh jugosloven-ske pesmi.
Aleksander Gjud |
Za Ivanom Kastelicem. s katerim sta si bila v sorodu, je v soboto legel v prerani grob g. Aleksander G i o d, ugledni ljubljanski obrtnik, lastnik ene^a najmodernejših brivskih in Česalnih salonov. Podlegel je težki operaciji, kateri se je moral podvreči v Zagrebu.
Aleksander Gjud je bil rojen pred 67 leti v Zagrebu, kjer se je tudi izučil brivske in lasničarske obrti ter se preselil 1. 1878 v Ljubljano, kjer je pa že čez nekaj let otvoril lastno podjetje na Kongresnem trgu. Bil je priden in varčen in kmalu je zaslovel kot eden najboljših mojstrov. Podjetje je lepo uspevalo, Gjud je polagoma razširil in moderniziral svoj obrat. Leta 1911 je kupil hišo št 6 na Kongresnem trgu, kjer so Še zdaj njegovi saloni. Pokojna se je več let agilno u dejstvo val v strokovni organizaciji, bil je več let podnačelnik brivske zadruge in njen dolgoletni odbornik, bil je pa tudi član raznih kulturnih in športnih društev ter dolga leta Član Ljubljanskega Sokola. Osebno je bil dobričina, vedno je rad podpiral siromake.
V zadnjih treh letih je po vrsti proslavljal tri jubileje in sicer 40-letnico ustanovnega Članstva in dolgoletnega predsed-ništva bolniške blagajne samostojnih mojstrov. 40-letnico samostojnega obrtništva in lani v maju 40-letnico poroke.
Krsto z zemskimi ostanki pokojnega prepeljejo iz Zagreba v Ljubljano, kjer se bo vršil jutri ob 17. pogreb iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojni zapušča žalujočo soprogo Terezijo, sina Alojzija, ki bo njegov naslednik, in inž. Milana. Naj v miru počiva! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
Luckmannovo hišo podirajo
Ljubljana, 17. avgusta. Mestni občinski svet je na svoji zadnji seji 17. julija razpravljal o regulaciji Gradišča, ki je bila zaradi gradnje tramvajske proge nujno potrebna. Luckmannova hiša, ki stoji daleč izven stavbne črte, je ovirala ves promet, zlasti pa tramvajski. Zato so se vršila med mestno občino in lastnikom hiše, odvetnikom dr. Luckmannom, del j časa pogajanja, da bi se cesta razširila na tem kraju bodisi, da se odstrani del hiše, ki ovira promet, aH pa da se podere sedanja hiša in sezida nova v stavbni črti. Na podlagi pogajanj je dr. Luckmann izjavil mestni občini, da je pripravljen dati potreben svet za razširjenje ulice občini na razpolago ter podreti staro hišo in sezidati novo trinadstropno v stavbni Črti. Zahteval je od mestne občine, da mu plača za odstop 220 kvadratnih metrov površine kot odškodnino 1,050.000 Din in da mu plača  za izgubo najemnin  za  časa časa
Samo še danes ob 4., y2 6., y2 8. in 9. uri zvočni film
„Ljubavni avtomat1"
Vesela opereta slavnega komponista Roberta Stolza. V glavnih vlogah LIEN DEYERS, MAKS HANSEN, SZ0KE SZAKAL.
Zvočni kino „IDEAL"
gradnje nove hiše in za odlaganje materijala ter druge odškodnine nadaljnjih 150 tisoč Din tako, da bi znašala vsa odškodnina 1,200.000 Din. Mestna občina napravi na svoje stroške trotoar ob novi hiši.
Mestna občina je sprejela dr. Luckman-nove pogoje in sklenjeno je bilo, da začno Luckmannovo hišo v najkrajšem času podirati. Stranke in najemniki lokalov so prejeli odpoved in so se večinoma že izselili. Davi je pričelo stavbno podjetje inž. g. Frana Tavčarja Luckmannovo hišo podirati. Najprej so začeli demontirati razne naprave v hiši, odstranjevati parketna tla, vrata, lesena ogrodja itd. Tvrdka računa, da bo hiša v šestih tednih demolirana, potem pa začno graditi v stavbni črti novo trinadstropno poslopje.
Ko bo hiša odstranjena, bodo v Gradišču razširili, oziroma preuredili enojni tramvajski tir v dvojnega, kar bo za tramvajski promet velikega pomena.
koli: d ar. Danes, ponedeljek  17. avgusta, katoličani: Liberat; pravoslavni: 4. avgusta: Ra-digoj.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Manifestacijska povorka   (bak'jada) ob 20. izpred Ljubljanskega dvora po mestnih ulicah.
Kino Matica: Veličanstvo ljubezen. Kino Ideal: Ljubavni avtomat . DEŽURNE LEKARNE.
Mr. Bahovec, Kongresni trg 12: mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34.
Tragedija na lovu
Ljubljana, 17. avgusta. V romantičnem Toniičlju pod Krimom se je včeraj zjutraj odigrala pretresljiva tragedija. Smrtno se je ponesrečila na lovu gospa Zora Luckmannova, soproga inž. Luckinanna, upravnega svetnika Stavbna družbe. Gospa je odšla v nedeljo zarana z lovcem Svetetom na lov v revir pod Tomis-Ijem. Zalezovala sta srnjaka, pa nista imela sreče. Okrog pol 8. zjutraj se je gospa vračala z lovcem v svojo lovsko koro v To-mišelj. Pod vrhom Sv. Ane je lovec dejal, da bi utegnil biti srnjak tam v bližini m dejal je Luckmannovi, naj sede na paro-bek, sam ji bo pa skušal prignan* srnjaka pred puško.
Ko se je odstranil kakih 200 metrov, je nenadoma počil strel. Svetetu se je to čudno zdelo in vrnil se je na parobek. Našel je gospo s prestreljenimi prsi mrtvo. Vse kaže, da se je nesrečnici nenadoma sprožila puška. Svete je mnenja, da je najbrž hotela pobrati ustnik, ki je ležal na tleh in da se ji je sprožila puška, ni na izključeno, da je od napora zaspala in v spanju dregnila puško, ki se je sprožila.
Truplo pokojne gospe so danes dopoldne prepeljali na njen dom na Karlovski cesti 18, odkoder se bo jutri ob 17. vrš*:i pogreb. Pokojna je zapustila poleg moža sina Marta in rierberta ter hčerko Tnge. Bodi h ohrrafrjen blag spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
— Ruski Sokol v Rogaški Slatini: Čudim se, da doslej se ni nihče oglasil, da bi kaj omenil o nastopu ruskega odseka ljubljanskega Sokola, ki je nastopil v soboto 1. t m. v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Ruski odsek je prišel v Rogaško Slatino z balalajko tor predvajal nekoHko orkestralnih točk poleg pevskih komadov z zborom. Dvorana je bila nabito polna in dober opazovalec je mogel videti, s kakšno vnemo so se potrudili bratje Rtisi, katerim je še nekaj ostalo idealizma in vneme za narodno stvar, da podaja vse ono, kar more človek n.uditi v težkih časih. Ni bil to morda umetniški večer, temveč narodna prireditev, kar je tudi občinstvo dobro razumelo ter ni štedilo s priznanjem, da vzpodbudi te narodne idealiste k še večji vztrajnosti in požrtvovalnosti za sokolsjco idejo. Ne bom se spuščal v kritiko posameznfh točk, ali tolfko morem reči, da je bilo i občinstvo i prireditelji popolnoma zadovoljno z moralnim in materijalnim uspehom. Če pomislimo, da so to ljudje brez domovine in domačega ognjišča, jim moramo tem bolj čestitati in zakllcatl: Le pogumno tako naprej! —S
Torek, 18. avgusta.
12.15: Plošče (klavir solo, ciganska glasba); 12.45: Ehnevne vesti; 13.00: Čas, plošče, borza; 16.00: >Tristan und Izoldet, prenos iz Bayrutba; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: V spomin na zadnje umeščen je kor. vojvode, II.; 20.00: Pevski solistični koncert ge. Staller-Stotterjeve, graške operne pevke; 20.45: Prenos plesne glasbe; 22.00: Čas, dnevne vesti; 22.15: Salonski kvintet; 23.00: Napoved programa za naslednji dan.
Oblečemo Vas
elegantno od  nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Razlika.
— KaJkšna je razlika med strelo in elektriko?
— Za strelo ni treba nič plačati.
dtev. 184
>S L O V E N S K I N ARO Dc, dne 17. avgusta 1931
Stran 3
DANES!
Najlepši fflm te sezone! humorja, petja In lepote!
DANES!
- FIlm globoke, nežne ljubezni, veselja,
— Velefilm, o katerem piše vsa kritika z navdušenjem.
Ueličanstuo llubezen
V Klavni vlogi KATICA NA6T
naša slavna filmska zvezda iz Subotice.
Partnerji: Frana Lederer, SzoTte Szakal, Greti Thelmer, A dele
Sandrock.
Predstave ob 4., y2 8. m 9 *4 zvečer. Telefon 2124.
ELITNI KINO MATICA
Dnevne vesti
— Opozorilo društvom za udeležbo pri odkritiu spomenika kralju Petra v Ljubljani. V petek smo priočili poziv odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, pa je nam tiskarski škrat zakrivil bistveno pomoto. Društva, organizacije, udruženja, njih zveze in sploh vse korporacije, ki se nameravajo udeležiti odkritja spomenika, naj prijavijo svojo udeležbo odboru najpozneje do 27. t m. Iz tehničnih razlogov bodo mogli prisostvovati odkritiu pred spomenikom le predstavniki društev, organizacij itd. in sicer največ po trije. V last-'nem interesu naj torej društva prijavilo 'svoje zastopnike odboru čim prej.
— Ceško.-lovaško odlikovanje. Predsednik Masarvk je odlikoval za državljanske zasluge z redom Belega Leva III. stopnje profesorja in župana mesta Zagreba dr. Stjepana Srkulja in predsednika Jugosloven->ko-českoslovaške lige v Zagrebu dr. Ante Favelica; z redom Belega Leva IV. stopnje načelnika upravnega oddelka banske upra-}ve v Zagrebu dr. Stevana Hadžija, aka-demičneua kiparja in profesorja umetniške 'akademije v Zagrebu Roberta Frangeša-'Mihanovira in ravnatelja zagrebške oper« Milana Sachsa, z redom Belega Leva V. 'stopnje pa ravnatelja zagrebške radio-po-staje dr.  Iva Sterna.
— Iz državne službe. Premeščeni so: prometni uradnik in postaienačelnik .Jožef Pundrč iz Striživoine - Vrpolja na Jesenice, uradniški pripravnik Rudolf Za-vašnik iz Hrastnika v Velenje, na lastno prošnjo uradniški pripravnik Ivan Kušar iz Velenj v Hrastnik in pomožni prometn'k Lovrenc Kolničar iz Višnje gore za posta-jenačelnikn po-stajaVšča Rožni dol - Pri-bišie; vpokojeni so poštni uradniki(ce) 'FTania Pele v Osijeku. Je'ka Bajdek. . dolf Lunaček, Dragica Sotošek in Adam Lede-'rer v Zagrebu, Albina Tavčar v Novem mestu.. Rvgeniia rTndliher v Ribnici in Josip Peternel v Slavonskem Brodu.
— Iz zdravniške >lužbe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zasebni zdravnik v Žirih nad £koijo Loko dr. Ern^st Demšar. zasebni zdravnik v Ljubljani dr. Leo Nfogilnicki, se-kundarij bolnice v Brežicah dr. Dušan 5e-ber, primarni zdravnik infekcijskega oddelka v Ljubljani dr. Valentin Meršol in zasebni zdravnik na Viču pri Ljubljani dr. Josip Potrata.
— Škofja Loka. Gradbeni odsek podružnice SPO opozarja vse izletnike in okoličane, da se bo od torka nekaj dni v svrho izkopa temelja za novo kočo vrh Ljubnika streljalo od 12.—13. in od 17. do 18. ure. — Zgodovinska razstava se je zaradi velikega zanimanja občinstva poda'j-šala do nedelje dne 23. avgusta in bo odprta v delavnikih vsak dan od 14.—18. ure. Razstavni odbor prosi vse lastnike izposojenih zgodovinskih predmetov za dovoljenje, da smejo ostati njiiiovi predmeti do označene nedelje na razstavi. Prometni odsek mesta šfcofje Loke.
— Nalezljive bolezni v dravgki banovini. tki 2*2. do 31. julija je bilo v dravski banovini 53 primerov tifuznih bolezni, 95 škr-latinke. 13 griže. 40 ošpic, 59 davice. 24 žena, 5 krčevite odrevenelosti, 3 dušnega kašlja, 2 otročniške vročic? ter po 1 nalezljivega vnetja možganov, vnetja hrbteničnega mozga in koz.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve čevljar pri Sv. Forijanu Vid Ugovšek, posestnik v Šmartnem Henrik Fabjan, posestnik v Konjicah Franc KlepeJ, klobu carski pomočnik v Žalcu Ponkrac Zupane, železničar v Locah Karel Tihec, Jože Goleš iz Luterja in posestnikov sin Jurij fcilnik iz Pondurja. Vsi so odSli v začetku svetovne vojne na bojišče in se niso vrnili.
— Na novome&ki gimnaziji bodo radi
izpremembe zakona o srednjih Šolah popravni izpiti že 25., nižji tečajni izpiti 26. avgusta, višji tečajni izpiti 3. sept. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 28. avgusta; prošnje za sprejemni izpit se lahko oddajajo osebno v ravnat, pisarni
24., 25. in 26. avgusta dopoldne ali pa po pošti, toda najkasneje do 26. avgusta. — Prošnjam je treba priložiti izpričevalo (Izkaz) najmanj o dobro izdelanem IV. razredu (4. letu) in rojstni list. Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra od 8. do 12., vpisovanje v I.—IV. razred in učencev iz tujih zavodov dne 2. sept., vpisovanje v vse razrede bo v ravnat, pisarni, vpisovanje dosedanjih učencev pa v razredih, obakrat ob 9.—10. Pri vpisu mora vsak učenec plačati 40 Din za zdravstveni fond, črnilo in tiskovine. Vsi drugi pogoji za vpis ostanejo v veljavi, kakor so navedem v izvestju str. 34. Le glede okoliSa Je pripomniti, da spada v okoliš tuk. gimnazije odslej tudi 10 občin brežiškega sreza, to so Brežice same in občine Artiče, Blzelj-
sko, Globoko, Kapela, Kostec, Pisece, Ple-terje, Sremlja in Veliki Obrož. To velja tudi za sprejem v L razred. P riče tek izpitov bo vsakokrat ob pol 8. Razpored izpitov in vse drugo je razglašeno na oglasni deski.
— Nova brzojavna In telefonska postaja. Pri pošti Dobrova pri Ljubljani je bila v četrtek otvorjena brzojavna in telefonska postaja.
— Naročnikom na glasbeni Ust »Zbori«, ki še dosedaj niso poravnali naročnine za leto 1931 je uprava s 3. zvezkom pošiljanje lista ustavila. Naj vendar Izpolnijo svojo obvezo, da bodo list v redu prejemali naprej. Z nerednostjo napravljajo le upravi nepotrebno delo. listu pa škodo na poštnih stroških. Za poravnavo naročnine je bila priložena položnica zadnjemu zvezku lanskega letnika. Će so jo izgubili, lahko nakažejo 50 Din potom vsakega poštnega urada na poštnohranilnični račun št. 12.134.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta nestanovitno vreme. Včeraj je bilo v Splitu lepo, drugod pa oblačno. V drugih krajih se ljudje še vedno grejejo na pripe-kaiočem poletnem solncu, pri nas so se pa že pojavili jesenski plašči. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Sarajevu 33.6, v Skopi j u 33.3, v Beogradu 32.4, v Splitu 31.4, v Zagrebu 30.8. v Ljubljani 23.8. v Mariboru 19.2 Halje je kazal barometer v Ljubljani 7fi3.7, temperatura je znašala 14.8.
— Vino prežene samomorilne misli. V okolici Splita sta si hotela te dni končati življenje dva zaljubljenca iz Graza. Vili in Hermina sta se mudila nekaj Časa v Mariboru m Zagrebu, potem sta jo pa mahnila v Split, kjer sta se nekaj Časa dobro imela, končno sta pa ostala brez denarja in sklenila sta skočiti s pečine na Sustjepanskem pokopališče v morje. Bilo je ponoči, sijala je Iona. oba sta bila malo vinjena in lepota Sustjepana ju je tako prevzela, da sta 9l premislila. Nekaj časa sta pohajkovala še l>o splitski okolici, končno ju je pa policija aretirala in sedaj se vrneta na javne stroške k svojcem.
— 10.000 krat v zraku. Včeraj so proslavili na zagrebškem aerodromu redek jubilej. Rezervni vojaški pilot in učiteli letanja Nikola Sekulić se je dvignil 10.000-ič v zračne višave. Sekulić je položil letalski izpit še med vojno, po vojni je bil pa nekaj let aktivni vojaški pilot v naši vojski, obenem je pa poučeval v pilotski Šoli. V zraku je bil doslej 2600 ur ali 100 dni in preletel je okrog 260.000 km.
— S po ved al se le, potem pa obesil. Anton Subljanović iz Broda je bil že delj Časa živčno bolan in končno je sklenil umreti. Ker ie bil zelo pobožen, je odšel v petek zjutraj k spovedi in obhajilu, potem se ie pa vrnil domov ter poslal ženo in otroke k njenim staršem. Potem se je zaklenil m dolgo molil. Končno je odšel v stajo in se obesil.
— Obledele obleke barva v različnih barvah in pHsira tovarna JOS. REICH.
Iz Lfnblfane
I] Manifestacijska povorka povodom 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo v Ljubljani d revi ob 20. Pri povorki sodeluje železničarska godba »Sloga«. Povorka začne pri Ljubljanskem dvoru ter gre po Sflomškovi ulici poleg Tabora, Škofijski ulici čez most na Poljansko cesto. Vodnikov trg, Mestni trg. Stari trg, Sv. Jakob čez most do Napoleonovega trga poleg realke v Šelenburgovo u.*«;/» po Dunajski cesti na Masarvkovo cesto in zopet pred Ljubljanski dvor, kjer je zaključe/k. Pozivamo meščanstvo m vsa narodna društva, da se povorke udeleže v čim največjem številu.
—I| Sokolska župa LJubljana. Poziva se članstvo Ljubljane in okolice, da se v čim večjem številu udeleži manifestačne povorke danes zvečer v proslavo 10-let-nioe Nj. Vel. kralja Aleksandra T. v clvfln z znakom. Zbirališče ob 20. uri pred »Ljubljanskim dvorom« v Prazakovi ulici. Zdravo! župna uprava.
—H Prosvetno društvo »Tabor«. Pozivamo vse člane, kakor tudi ostale rojake in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže današnjega manifestacijskega sprevoda ob 20. Odbor.
—IJ Javna dela. Plinsko omrežje se širi proti Rožni dolini. V petek so položHi glavno plinovodno cev na Cesti v Rožno dolino od Strekljeve do Kocenove ulice, v Kocenovi ulici so pa položili stransko cev. — Pri gradnji trnovskega mostu so dela napredovala tako doleč, da so v petek popoldne že začeli betonirati levi opornik, za desnega pa kopljejo temelj in zabijajo pilote. Tudi obrežni zid Gradaščice že be-tonfraio ob Cerkveni ulici in bo kmalu ^betoniran od zatvomice do lesenega mo-
sticka. — Obrežno zidovje Ljubljanice je zdaj že zbetonirano med zatvomico in šentjakobskim mostom na obeh bregovih; v petek so zbetonirali obrežni zid na Grudnovem nabrežju do Šentjakobskega mostu. Tod zdaj ravnajo na obeh straneh bregove nad zidovjem z izkopanim materijalom od temeljev, ki ga dviga bager na breg.
—I) Novost na tramvajih. Danes so pričeli voziti tramvajski vozovi s tablicami, na katerih je označena smer vožnje.
—II Smrt vzorne tene m skrbne matere. V nedeljo je umrla v Ljubljani v starosti 73 let gospa Antonija S t e r k. Iz znane m ugledne postojnske rodbine Burger-jeve. — Pokojnica je bila mirna !n skromna gospa. Do bližnjega je imela vedno odprte roke in srce. Vzgoji svojih otrok ie posvetila vso materinsko skrb m ljubezen. — Sin Darko je učitelj v Ptuju,, vztrajen sokolski delavec ter član mnogih drugih narodnih društev, hčerka Milena knjigo-vodkinja. Tonči uradnica poštne direkcije v Ljubljani, Mora je pa poročena s kontrolorjem državnih železnic v Ljubljani Viktorjem Jerucem. Pogreb bo jutri ob 15. iz Krojaške ulice 1. Blagi pokojnici večni mir in pokoj! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje.
Slavnos
OTROŠKI ZDRAVNIK
DR« DRAGA«
se je preselil v Beethovnovo ulico št. 4 (pri Kranjski hranilnici. Telefon 3336)
Zobozdravnik
DR. SREČKO PUHEP
Gregorčičeva ulica 82
do IS« sept.
10395?
ne
—Ij »Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je neizprosna smrt zopet posegla v njegove t-ste. Preminul je -njega dolgoletni in zvesti član brat Aleksander Gjud. Naša dolžnost je, da ga spremimo v čim večjem številu na poslednji poti. Zbirališče Članstva danes ob 17. uri pred hišo žalosti, na Kongresnem trgu št. 7, obleka civilna z znakom. Blagopokojniku časten spomin. Zdravo! Odbor.
—1| Ljubljanski Sokol javlja svojemu članstvu tužno vest, da je kruta smrt zopet posegla v naše vrste in iztrgala nam zvestega brata, dolgoletnega člana G i u -d a Aleksandra, brivskega mostra. Blago-pokojnika spremimo na njegovi poslednji poti v civilu z znakom. Pogreb bo danes ob 17. s Kongresnega trga št. 6.
—8 Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi ljubljanske hišne posestnike, da se udeleže pogreba svojega dolgoletnega člana in marljivega odbornika g. Aleksandra G j u d a, ki bo danes ob 17. uri izpred hiše žalosti. Kongresni trg 6.
—I] Profesorski zbor tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je poklonil ob priliki smrti njenega častnega doktorja dr. Danila Majarona mesto venca na krsto Din 500 univerzitetnemu zaVladn.
—I] Vpisovanje na Drž. dvorazrednl trgovski šoli v Ljubljani se bo vršilo za učence in učenke I. letnika dne L, 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure, za učence in učenke II. letnika pa dne 4. sept. od 9. do 12. ure. Priglašene! za I. letnik imajo prinesti k vpisovanju rodstni list (ali izpisek;, izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje Šole ali o završnem izpitu meščanske šole in prošnjo za sprejem. Prošnja mora biti kolkovana z Din 5. Vzorec prošnje ie objavljen na razglasni deski. K vpisovanju za I. letnik mora priti vsak učenec odnosno učenka osebno in po možnosti v spremstvu staršev. Da ne bo ob pričetku vpiso vanja prevelike gneče, se opozarjajo in-teresentje, da je radi sprejema brez pomena, če je kdo vpisan prvi ali zadnji. Pri sprejemanju v I. letnik bodo imeli prednost učenci in učenke — otroci trgovcev in industrijoev, ki bodo ostali doma, in pa tisti, ki imajo že zagotovljeno službo. V splošnem pa bodo v zadevi sprejema odločala izpričevala. Priglašenci za II. letnik imajo prinesti izpričevalo I. letnika drž. dvoraz. trgovske Šole, ponavljalni pa Izpričevalo TT. letnika. Tisti(e), k* bi morda prišli(e) od drugod imajo poleg Izpričevala prinesti rudi rojstni list in prošnjo za sprejem. Vpisnina znaša za vsak letnik po Din 150, ki se nesprejetim vrne. — Dne 7. septembra bo na razglasni deski objavljeno, kdo je sprejet in kdo je odklonjen. — šolsko leto 1931-32 se bo pričelo dne 16. sept. ob 9. uri s sv. mašo v Križankah. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svoj* razredih. Fonavijalni izpiti se bodo vršili za učeuoe(kc) prvih Jetnfcov dne 27. in 28. avgM za učence(ke) drugih letnikov pa dne 27. in 29. avg. Razpored ponavljal-nih izpitov je; objavljen na razglasni deski. — Končni izpit v septemberskem terminu se bo vršil od 4. do 15. sept. Natančen razpored je objavljen na razglasni desk!.
—ti Katbe Sialler - Stotterjeva v radio. Znana pevka graške opere Kathe Staller-Stotterleva, ki }e gostovala opetovano lud? v Linbljani, zapoje Jutri ob 20. v Radiu Ljubljana nekaj malo znanih opernih «111 in prvi prizor IV. dejanja iz Verdijeve opere »Othello«.
—I] Zveza gospodin) bo na svoji v dese i msk i letošnji razstavi Novodobno gospodinjstvo sestavila poseben oddelek domačih proizvodov, ki se uporabljajo v gospodinjstvu. V ta namen se obrača Zveza na domače industrijalce in obrtnike, da pošljejo vzorce svojih izdelkov v Splošno žensko društvo. Rimska c, 9 v torek. 18. ter sredo 19. t. m. od 16.—-18.
i j 11111
ijajte se slepili!
i dnevi
v škofji Loki
Športni dan, zgodovinska razstava, razsvetljava mesta, bakljada in slavnostna seja občinskega načelstva
bližini razstave. Konstatiramo samo, da je n. pr. poljanski župnik prav *ad posodil monstranco, cerkvena oblačila in srebrne svečnike, čeprav vse to nujno rabi na Veliki šmaren.
BAKLJADA LN RAZSVETLJAVA Danes v nedeljo je bil ob 10. v cerkvi po veliki maši blagoslov z zahvalno pesmijo ob lOletnici vladanja kralja Aleksandra. Cerkvenega opravila, ki ga je cele-briral pater Erhart, so se udeležili zastopniki oficirskega zbora s pomočnikom komandanta polka, polkovnikom g. Potočnikom na ćelu, sreski poglavar g. Levičnik, župan g. Josip Hafner z občinskimi svetovalci, vsi uradi ter društvo Sokol s praporom in ogromna množica rodoljubnega občinstva.
Skofja Loka, 17. avgusta Zelo svečano obhaja skofja Loka lOlet-nico vladanja kralja Aleksandra, kjer trajajo slavnostne prireditve kar tri dni In se jih udeležuje vse prebivalstvo mesta in okolice.
ŠPORTNI DAN
Lahkoatletski odsek škofjeloškega Sokola je priredil v poveličanje lOletnice vladanja kralja Aleksandra športni dan, ki se je pričel na praznik 15. t. m. ob 11. uri dopoldne s štafeto okrog; mesta. Štafete so se udeležili 2 članski štafeti, 1 vojaška in 1 štafeta naraščaja, zmago sta pa odnesli članski štafeti.
Popoldne ob 16. uri je na letnem telo-vadišču igral ženski in moški naraščaj Sokola odbojko, ob pol 18. je pa privabila na igrišče ogromno množico gledalcev nogometna tekma med kombiniranim moštvom SK Ilirije iz Ljubljane in moštvom Škofjeloškega sokolakega nogometnega odseka. Igra, ki jo je na splošno zadovolj-nost vodil sodnik g. Mavec, je bila izredno živahna in napeta, poleg tega pa tako lepa, da so jo občudovali tudi razvajeni športniki. Mlada Skofja Loka se je izredno postavila, saj je igrala prav tako dobro kot Ilirija in bi bila gotovo dosegla še lepši uspeh, če bi ne bil imel vratar smole. Rezultat je pa za škof jo Loko vendar časten, ker je dobila 4 gole, Ilirija pa seveda 7 golov.
Zvečer je bil v prijaznem salonu Kavčičeve gostilne ob telovadišču vesel večer, ki so se ga udeležili vsi domači športniki in tudi gostje iz Ljubljane.
ZGODOVINSKA RAZSTAVA
Glavna prireditev v čast kraljevega jubileja je pa zgodovinska razstava mesta Škofje Loke in Loškega gospostva sploh, ki jo je priredil škofjeloški prometni odsek v uršulinskem samostanu. Razstava je bila odprta na praznik in nedeljo ves dan, kakor bo tudi v ponedeljek, nadaljnje delavnike tedna bo odprta le popoldne od 14. do 18. ure, prihodnjo nedeljo pa zopet ves dan brez opoldanskega odmora. Vstopnine ni.
V okusno okrašenih prostorih razstave se je zbralo veliko število povabljenih gostov in ob 11. je v veliki dvorani, Kjer so razstavljene umetnine, otvoril župan g. Josip Hafner razstavo s slavnostnim govorom ter pozdravil komandanta mesta 1. planinskega polka polkovnika g. Rado-viča in njegovega pomočnika polkovnika g. Potočnika, prednico uršulinskega samostana m. Avguštino Polž z ostalimi redovnicami, prof. g. dr. Milka Kosa, slikarico gospo Anico Zupanec-Sodnikovo, znanega zbiralca g. VVintra iz Ljubljane, starolo-akega dekana, častnega kanonika gospoda Mraka, mestnega župnika g. Podbevška, uršulinskega spirituala g. dr. Šimenca, zastopnika kapucinskega samostana o. Otona Kocjana, občinske svetovalce, zastopnike uradov, mlekarske šole ter drugih šol in ostale odlične goste, nato se je pa zahvalil predvsem uršulinkam, ki niso dale na razpolago samo prostorov za razstavo, temveč so tudi prispevale najzanimivejše predmete in pri urejanju razstave z vso požrtvovalnostjo sodelovale. Nadalje se je zahvalil Narodni galeriji v Ljubljani, Častni dvorni dami g. Franji Tavčarjevi .župnim uradom v Poljanah, Stari Loki in Skofji Loki, kapucinskemu samostanu, deški šoli, vsem cehom, umetnikom, industrijalcu g. Francu Dolencu in grašča-ku g. dr. Demšarju, ki so posodili najrazličnejše starinske predmete. Posebno zahvalo je župan Se Izrekel g. Janku Potočniku in Antu Gabru, ki sta predmete zbrala in uredila. Razstava, ki hoče z njo tisočletna Skofja Loka pokazati svojo radost ob lOletnici modrega vladanja kralja Aleksandra je le skromen poskus in priče-tek, ki se naj razvije v stalni mestni muzej Loškega gospostva, da bodo naši potomci čez 40 let lahko s ponosom obhajali tisočletnico kulturnega Loškega gospostva, svoj govor je pa župan zaključil z vzklikom »Slavac kralju Aleksandru in so vzklik vsi udeleženci navdušeno trikrat ponovili. O razstavi sami bomo Se poročali.
Po ogledu razstave so se gostje zbrali k prijetni zakuski, kjer so gospodinje uršu-linke ljubeznivo postregle z nunskim lec-tom in drugimi specialitetami samostanske kulinarične umetnosti in seveda rudi s slavno delikatno zeleno samostansko kapljico. Popoldne so uršulinke povabile komandanta mesta, polkovnika g. Radovl-ča, njegovega pomočnika polkovnika gosp. Potočnika, slikarico gospo Anico Zupanec-Sodnikovo. g. Pavla VVintra ter drugo gospodo na grad, kjer so jim razkazale svoj vzorno urejeni zavod m očarljiv razgled z gradu in vrta na okolico.
Razstava je izvrstno obiskana, saj si jo je v dveh dneh ogledalo nad 1000 obiskovalcev. Vsi hvalijo lastnike razstavljenih starinskih predmetov, ki se sedaj nosijo svoje dragocenosti ponujat na razstavo, zato pa pade marsikatera trpka na račun one izjeme, ki ni hotela kljub opetovanim prošnjam posoditi Subicevih portretov zadnjih Visoča-nov, čeprav stanuje prav v
Pri razdraženih živcih, glavobola, ne-spanja, utrujenosti, pobitosti tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri rold, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Vse slavnostne dni vise seveda z vseh hiš brez izjeme državne zastave. Ko se je napravil mrak, so meščani razsvetlili vsa okna, uprav bajen pogled je bil pa na grad, ki je žarel ves v rdečih lučih. Ob pol 21. se je iz Kapucinskega predmestja razvil dolg sprevod z godbo Gasilskega društva na čelu, ki so ji sledili gasilci. Sokoli in velika množica meščanov. V sprevodu je bilo na stotine bakelj in lampijon-čkov. Ko je sprevod prikorakal na Glavni trg pred starodavno mestno hišo, je z okna g. Stevo Sink ogovoril tisočglavo množico in z navdušenimi besedami proslavljal blagoslovljeno lOletno vladanje kralja Aleksandra. Po državni himni ovacije ljubljenemu vladarju in močni Jugoslaviji niso mogle ponehati. Ko je sprevod obšel vse glavne ulice razsvetljenega mesta, se je množica na Kapucinskem predmestju mirno razšla z najglobljimi čuti vdanosti kralju in domovini.
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Davi ob pol 9. uri je župan g. Josip Hafner sklical slavnostno sejo v počastitev lOletnice vladanja Nj. Vel. kralja. Seji so prisostvovali vsi občinski odborniki, prisotna sta pa tudi bila zastopnik komandanta kapetan Sever in sreski načelnik g. Levičnik. V svojem slavnostnem govoru je župan Hafner izrazil hvaležnost Nj, Vel. kralju za svobodo in za njegovo modro vladanje tekom desetih let ter na dolgo in široko razpravljal o koristih, ki jih je njegovo vladanje doneslo naši državi in narodu. Z najprisrčnejšimi željami za dolgotrajno vladanje Nj. Vel. kralj Aleksandra je župan zaključil slavnostni govor s trikratnim »Slaval«, kateremu so se spontano pridružili vsi navzoči. S seje je bila odposlana kralju brzojavna čestitka z zagotovili udanosti. Nato je občinski svet na predlog odbornika g Viktorja Žužka sklenil pogostiti v čast jubileja občinske reveže. Seja je bila vpisana v knjigo mestne občine in so ta zapisnik podpisali vsi navzoči. Po podpisovanju je župan zaključil slavnostno sejo.
Iz Celja
c— Slavnostni seli celjskih občinskih svetov. O priliki svečane proslave 10-let-nice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. sta imela celjski mestni in pa celjski okoliški občinski svet svečani seji. Okoliški občinski svet je imel slavnostno sejo v nedeljo zjutraj ob 8. na Bregu '.u ie bilo ob tej priliki sklenjeno, da se izplača občinskim ubožcem Doleg; redne še enkratna mesečna miloščina. Mestni občinski svet pa ie imel slavnostno sejo danes dopoldne na mestnem magistratu. Kakor smo že javili, je tudi mestni občinski svet ob vladarjevem jubileju razdelil med mestne reveže znesek 10.000 Din.
e— Celiski okoliški občinski svet je imel včeraj zjutraj ob 8. v sejni dvorani na Bregu slavnostno sejo o priliki desetle:-nice vladanja Nj. Vel. kralja. Zupan g. Mi-helčič je občinskim svetnikom s primernim nagovorom pojasnil pomen »Ineva, nakar so vsi navzoči stoje zaklicali ljubljenemu vladarju trikratni »Živio«. Va predlog finančnega referenta g. podžupana Kukovca je občinski svet sklenil izplačati ob tej svečani priliki vsem občinskim revežem poleg redne še enkratno mesečno miloščino.
e— Sokolsko društvo v Celju poziva celokupno članstvo in naraščaj, da se drevi prostovoljno zbere ob 19.45 v mestni telovadnici, od koder odkoraka k manife-stacijski bakljadi v proslavo desetletnice vladanja našegra vladarja. Udeležba v civilnih oblekah z znakom je za vsakogar dolžnost.
e— Opozorilo kopalcem. Ker se dnevno množe policijske prijave zaradi kopanja na prepovedanih Krajih obveščamo kopajoče se prebivalstvo, da je kopanje v Savinji v vsem odseku med mestnim kopališčem pri mestnem parku in železniškim' mostom na obeh bregovih najstrožje prepovedano.
C— Dežurno lekarniško službo v Celin
ima tekoči teden do vključno petka 21. t m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
e— Tatvina v damskem kopališču. Na praznik v soboto popoldne ie bila ukradena v neki kabini v damskem kopališču ob Savinji zasebnici Edi Komavljevi iz Raz-lagove ulice ženska ročna torbica, v kateri je imela 110 Din gotovine.
e— Tatvina kolesa. V soboto zvečer med 21. m 22. je bik) ukradeno mizarskemu mojstru Francu Juriču Vi Gaber j a iz veže Pernatove gostilne v Spodnj: Hudimi 1500 Din vredno moško dvokolo znamke sD&amant«. Tatu Se niso izsledi u
Stran 1
>SL0VEK5Ki NAROD«, dne 17. avgusta 1931
štev. 18 4
iBmile Gaboriau:
velemesta
Roman
Grof Octave de Mussidan ni bil prav lrič podoben možu, kakršnega bi si mislili po vsem tem, kar smo slišali od Florestana. Star je bil blizu petdeset let, podoben je bil pa šest desetletnemu možu. Lase je imel zelo redke in burno življenje mu je bilo zarezalo na obrazu globoke, značilne brazde.
Po Florestanovem odhodu se je obrnil grof k vsiljivcu, rekoč:
— Zdaj mi pa pojasnite namen svojega poseta.
Mascarota je ta sprejem v dno duše užalil in grofa bi bil najraje raztrgal, tako je bil jezen nanj. Toda na obrazu se mu ni poznalo, kakšne misli mu roje po glavi.
— Gospod grof me ne more poznati, «— je začel, — in če dovoli, se mu predstavim. Gospod grof je že slišal moje ime. Kar se pa tiče mojega poklica, sem lastnik zavoda za preskrbovanje služb, po potrebi pa tudi trgovski potnik.
Grof de Mussidan ni videl srditih, pretečih pogledov pod modrimi očali.
— Ah, vi ste trgovski potnik, — je vprašal zaspano. — Torej vas pošiljajo k meni moji upniki, gospod...
—Mascarot, gospod grof.
— Mascarot, pa naj bo. No torej, gospod Mascarot, ti ljudje so tepci, saj sem jim že stokrat povedal. Vsi dobro vedo, da dobe svoj denar vrnjen, vedo tudi dobro, da sem bogat, neizmerno bogat, ker imam ogromna posestva. Če pa doslej še nisem hotel prodati niti koščka zemlje, niti iskati posojila, to nikogar nič ne briga. Smešno je izposojati si denar, če človek že s svojimi dohodki ne more živeti. Poljedelska kreditna banka bi mi dala jutri milijon samo za moje posestvo v Poitu, pa ga nočem prodati. Nekaj drugega bo, ko bom moral odšteti svoji hčeri doto. Sicer vam pa lahko povem, da ne bo trajalo dolgo in moja hči bo gospa de Breulh-Faverlav. To je vse.
Te besede so pač pomenile »izgubi se«, toda Mascarot se ni ganil. Popravil si je očala in dejal samozavestno.
— Saj baš v zadevi tega zakona prihajam k vam, gospod grof.
Zdelo se je, da je grof slabo slišal.
— Kaj pravite? — je vprašal.
— Pravim, — je nadaljeval posredovalec mirno, — da sem poslan k vam, gospod grof, v zadevi poroke gospoda de Breulh z gospodično Sabino.
Ko sta govorila o nagli jezi grofa de Mussidana, doktor in Florestan, nista pretiravala. Čim je zaslišal ime svoje hčerke iz ust tega zakotnega prekupčevalca in mešetar ja, je grof zardel in oči so se mu srdito zaiskrile.
— Izgubite se! — je zarohnel. Toda Mascarotu niti na misel ni prišlo ubogati ga.
— Gre za važno zadevo, gospod grof, — je dejal mirno.
Te besede so grofovo jezo še bolj razvnele. Pograbil je palico, da bi kaznoval vsiljivca. Mascarot je pa dejal, ne da bi trenil z očesom:
— Nasilje? Gospod grof, izvolite se spomniti Montlouisa.
Pri tem imenu je Mussidan preble-del, izpustil palico in stopil korak nazaj.
—Montlouis! — je zamrmral ves iz sebe. — Montlouis!
Mascarot je takoj spoznal, da se bo grofovo srce omehčalo. Zato je postal zopet ponižen prosilec.
— Verjemite mi, gospod grof, — je dejal ponižno, — da sem izgovoril ime, ki obuja v vas najtežje spomine, samo
zato, ker si nisem mogel drugače pomagati in ker so bili moji življenjski interesi v nevarnosti.
Grof ga pa menda sploh ni slišal. O potekel se je in omahnil v naslanjač. Toda čudovito močna volja mu je pomagala, da se je kmalu vsaj nekoliko otresel poraznega vtisa, ki ga je bilo napravilo nanj ime Montlouis.
— Ne razumem vas, gospod, — je dejal z glasom, ki se mu je poznalo slabo prikrito razburjenje. — Moje vedenje se da lahko pojasniti. Nekega dne se mi je pripetila grozna nesreča, da sem ustrelil ubogega fanta, svojega tajnika. Sodišče je zaslišalo priče in moralo je priznati, da je šlo samo za nesrečno naključje, ki ga je bila zakrivila žrtev sama.
Mascarotov smehljaj je postal po teh besedah tako ironičen in obenem tako zgovoren, da je grof obmolknil.
— Oni, ki so me poslali k vam, pač dobro vedo, kaj so izspovedale priče. Zal jim je pa znamo tudi nekaj, kar so hoteli trije pošteni možje brezpogojno zamolčati in prikriti.
Grof se je v naslanjaču zdrznil.
— Pomirite se, gospod grof, te priče niso prostovoljno prelomile svoje prisege.
— Govorite o stvari, gospod, — je prekinil grof Mascarota z drhtečim glasom.
Mascarot je govoril ves čas stoje. Vkleč pa, da mu grof ne ponudi stola, si je mirno primaknil naslanjač in sedel. Grof je zardel od jeze in ogorčenja nad tem omalovaževanjem, toda bal se je ozmerjati Mascarota. In že to bi bilo zadostovalo, da bi pregnalo Mascarotu vse dvome, če jih je sploh kaj imel.
— Pa naj bo, — je dejal. — Dogodki, na katere namigujeva, so imeli dve priči: prvi je bil vaš prijatelj baron de Clinchan, drugi pa eden vaših služabnikov, neki Ludovic Trofeu, ki je zdaj oproda grofa Commarina.
— Ne vem, kaj se je zgodilo s tem Ludovicom.
— Naši ljudje pa vedo. gospod grof. Ta Ludovic, ki je vam bil obljubil o vsem strogo molčati, je bil svoboden. Cez nekaj let se je oženil in svoji ženi je povedal vse. Ta žena, ki je zašla kmalu na kriva pota, je imela mnogo ljubčkov in iz ust enega je prišla resnica na ušesa onim, ki me pošiljajo k vam.
— In na temelju tega, kar zblekne nezamenljiv sluga ari navadna deklina, si drznete obdolžiti me! — je vzkliknil grof.
ZAJAMČENO
ozdravite kapavico (triper) moški in ženske. Novi za 104 Din, stari za 184 Din. Zdravilo pošilja s poštnim povzetjem Dr. Julius Berger, Zagreb, — Medved gradska 46-11. 2289
BRIVSKEGA POMOČNIKA urnega in čistega, sprejmem v vso oskrbo v hiši, od začetka proti primernemu plačilu, kasneje brezplačno. Ponudbe na naslov Ferdo Buk, Novo mesto. 2299
POZOR!
POZOR!
Pleskarska in ličarska dela
za privatnike in nove stavbe
z najugcKmejšimi pogoji izvršuje strokovno
IVAN GENUSSI, pleskar, Ljubljana,
IGRIŠKA ULICA ST. 10 Postrežba točna!
Cene solidne!
Wlakutatu%ni paph
ytedaja uptava fS£oven6&ega Tlatoda^
JUGOGRAD
izvršuje solidno in najceneje vso zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Pust — Inž.  ar h.  Bogomir   Pust. —
Streliška 33. teL 2025. 85L
3 TOVORNE AVTOMOBILE
1—2—2V* tonske, v brezhibnem stanju, z zračnimi pnevmatikami, prodam z* vsako sprejemne ceno ali zamenjam z osebnim avtom, motornom kolesom ali radio aparatom. Erneet Cizerl, avtopromet, Studenci — Maribor. 2300
POSESTVO prodam ali dam v najem za dobo 5 do 10 let, pol ure oddaljeno od postaje, cerkve in šole Št. Jani na Dolenjskem. Posestvo obstoji iz travnikov, njiv, vrtov in gozdov, na katerem se redi do 8 glav govedi in do. pet odraslih svinj, ter vinograda, kjer se pridela letno do 60 hI vina. Poslopje je v prav dobrem stanju. Proda se tudi s premičnino. Ve5 se izve pri Majcen Ivan, Št. Janž na Dolenjskem. 2298
od 30. avgusta do 3« septembra 193*
Vzorčui sejem v 40 sejmskih palačah/   v notranjosti mesta.
Sejem stavbnih, hišnih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 razstavnega prostora.
Pregledno in bogato urejena ponudba!
Zahtevajte pojasnila in podrobnosti, kakor tudi ugodnosti in potne olajšave od
W. ERKEN-A, ZAGREB,
Starčevićev trg 6/1, telef. 75—91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od POKLICNEGA BIROA LAJPCIŠKEGA SEJMA,
Beograd, Knez Miha JI ova ulica 33.
+
Občin* Ljubljana Mesto! pogrebni s»t«4
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša zlata ljubljena mamica, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa
Antoniia Sterk
roj. BURGER vdova uradnika finančne kontrole
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, dne 18. avgusta 1931 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Krojaška ulica štev. 1 (Mestni trg štev. 20), na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 16. avgusta 1931.
Malinovec
pristen, naraven, na malo ln veliko prodaja
lekarna Dr. G. PICCOUU LJUBLJANA, Dunajska c 6.
Modroce
predeluje ln očisti zimo prahu na specijalnem stroju samo
Rudolf Sever,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
Ladijska tla, trame, mecesnove deske
dobavlja po najnižji ceni »Ilirija«, d. z o. z.
Dunajska cesta 46, telef. 28-20 2266
Mlad, konkurence zmožen tn podjeten mojster
ALBERT ĆEBNE V ZGORNJI &I&KI
je pri novi remizi odpri delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje ▼ najkrajšem času po reklamnih cenah ln dostavlja blago na dom, zlasti pa razume zelje tn zahteve nevest in ženinov.
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri ti.
..KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
če se star panj vname
Priletna tožena žena ustrelila advokata, ker je ni maral
V Budimpešti se je odigrala te dni pretresljiva ljubavna tragedija, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Odvetnika Andorja Rotha so našli doma mrtvega, imel je prestreljeno glavo, na obrazu so se mu pa poznali sledovi vitriola. V predsobi kraj njega je ležala v mlaki krvi ločena žena trgovca Brauna. Preiskava je deloma posv^tfla v tajno te ljubavne tragedije. Nihče ni vedel za ljubavno razmerje med odvetnikom m ločeno trgovčevo ženo. Nihče tudi ne ve točno, kaj je zakrivilo tragedijo. Najbrž gre za Ijirbosurnjnost.
Žena odvetnika Rotha je odpotovala z lOletno hčerko Marto nedavno na Češkoslovaško na počitnice in mož se je hotel te dni odpeljati za njima. Da bi pa ne bik) treba zaipreti pisarn^ je naprosil svojega kolego dr. Borodija, naj prevzame za ta čas njegove posle. Ko je dr. Bo rodi takoj drugi dan pozvonil pri Rotira, mu ni nihče odprl. To se mu je zdelo čudno tem bolj, ker je vedel, da ga kolega pričakuje. Poklical je hišnika, da bi mu oomagal odpreti vrata. Ta čas se je začulo iz stanovanja zamolklo stokanje. Odvetnik in hišnik sta vlomila vrata in v predsobi sta zagledata, grozen prizor. V mlaki krvi je ležai! dr. Roth z izkaženim obrazom v spalni srajci m z nogavico na dssui nogi. Pri njem je ležala v agoniji ločena žena trgovca Brauna, teta njegove žene.
Zakonca Roth sta imela samo služkinjo in ločena trgovčeva žena je prihajala vsak dan k njima pomagat v go-spCKimjstvu- Policijska komisija je ugotovila, da sta se odvetnik in ločena žena srdito ruvala. V predsobi so našli po vitriolu dišečo stekleničico in revolver, v stanovanju pa fistek paptrja, na Katerem je bito zapisano; »Prosim, da me
pokopljete v grob mojega očeta, kd je umrl leta 1913. Gospa Braun.« Zasliševanje prič je pokazalo, da je prišla Bra-unova zvečer k Rotha in da sta se hudo prepirala, za kar se pa ni nihče zmenil. Vse kaže, da je prišla Brautiova k odvetniku, ko je bil že v postelji. Nihče ns ve, zakaj sta se sprla. Najbrž mu je vrgla ljubosumna žena v obraz stekleničico vitriola in ko je padel, je pograbila revolver in rrra prestreKla še glavo. Vkleč, kaj je storila, se je hotela
ustreliti, pa ni dobro merila in se je samo težko ranila.
Odvetnika so po ogledu trupla pokopali, Braunovo pa prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrla. Zanimivo je, da sta se zakonca Roth zelo dobro razumela. Ljudje tudi ne morejo verjeti, da bi bila imela Roth in Braumova ljubavno razmerje, ker je Braunova že priletna in teta njegove žene. Najbrž je bila priletna dama zaljubljena v advokata, ki j3 pa ni maral in ko se je prepričala, da ne bo nič opravila, je segla po orožju.
V šoli
— Kako dolgo sta ostala Adam m Eva v raju?
— Do jeseni, gospod učitelj, — odgovori Mihec.
— Zakaj pa baš do jesani?
— Ker jabolka prej niso zrela.
Zapuščena.
— Kad je rekel tvoj ženin, ko si ma povedala, da je napovedal tvoj oče kon-kurz?
— Niti besedice ni črhrrH, samo obrnil se je in naglo odšel
Med prijatelji
— Pri tem dekletu minam sreče. Ze M dni hodiva dan za dnem na iz/prehod, vedno se ji smehljam, ona se mi pa še nikoli ni nasmehnila.
— Je pač tako, da nekatere ženske nimajo nobenega zimisia za komične reči.
KUUC
lh/, i m :•
DARKO, sin — MILENA, TON Čl, MIRA, hčere — ANA PRI STE EV, sestra — VIKTOR JERUC, zet — MCI STERK, sinaha — BOŽI, DUŠAN, MARINKA, MILENA* vnuka in vnukinji
Brez posebnega obvestila
Občin« Lj-abljojkt Meetoa pogrebni ta.vod
TEREZIJA G JUD naznanja v svojem in v imenu svojih sinov ALEKSANDRA in MILANA ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen nadvse ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oee, brat, stric, tast in svak, gospod
ALEKSANDER GJUD
brivski mojster in hišni posestnik
dne 15. t. m. po kratkem mučnem trpljenju v Zagrebu, previden s tolažili sv. vere, končal svoje le delu in skrbi posvečeno vzorno življenje.
Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje v Ljubljano in se vrši pogreb v ponedeljek dne 17. avgusta 1931 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg št. 6, na pokopališče k Sv. Križa, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Blagopokojniku ohranimo trajen hvaležen spomin. Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1931.
TT-eiuie Josip Zupančič.      Za >Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo Id inseratnd del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani,