599 fit
APRIL
19	6	1
XXV
Kristus je vstal, aleluja!
Občutje dvanajsterih je bilo prazno. Misli so se vrtele okrog enega črnega: Gospod je mrtev. Mrtev. Konec. Pika.
Mislili so, da bodo ministri v njegovem kraljestvu. Obetali so si lepo življenje. Zidali so gradove v oblake. Pa je nenadoma prišlo, kar je prišlo. Na križu so se njihove sanje končale. Sedaj niso niti tisto, kar so bili, Vredno so se jeli sestajati z Gospodom.
Kam naj se sedaj dado? Naj ostanejo v Jeruzalemu? Če so z njihovim učiteljem storili Judje, kar so storili, kaj boljšega se obeta njim? Naj se vrnejo domov k mrežam in čolnom? Ves svet bi se jim smejal in kazal s Prstom za njimi: „Glejte jih, apostole mrtvega Boga!“ Kam za božjo voljo W se dado?
To neplodno sklepanje se je vznemirilo v nedeljo zjutraj. Vse se je ,elo odigravati v teku.
Navsezgodaj je pritekla Magdalena z novico, da so Gospoda bili vzeli lz droba. Kmalu za njo so prihitele Marija, in Saloma in Joana, češ da sta Hm dva mladeniča v blestečem oblačilu v grobu povedala, da je Jezus vstal, eter in Janez sta se zapodila h grobu, da vidita kako in kaj. Spet je pri-ekla Magdalena z vestjo, da je videla vstalega Gospoda v vrtu. Prisopla 8t<1 učenca iz Emavsa z isto novico.
Apostolom so se vse te vesti zdele kot blodnje in niso verjeli.
Potem se je zgodilo. Zvečer tistega dne.
Skozi zaklenjene duri je stopil Vstali mednje in jim rekel:'1 „Mir vam Jaz sem. Ne bojte se!“ Pokazal jim je rane na rokah in pod srcem.
bodi!
Tudi jedel je
z njimi.
Učencem se je počasi razjasnil obraz: nova luč je posijala na njihovo ot> nove perspektive so se odprle njihovim korakom. Njih življenje je spet žlo svoj smisel.
Kako pusto in prazno in brezmiselno je življenje brez Kristusove .Vz°čn°sti: pot v dveh dimenzijah, životarjenje na lupini zemlje brez raz-n£<iov navzgor. Kakašno luč vrže na človekovo pot vstali Kristus! Koraki zemlji dobijo odmev v večnosti. Odprejo se povsem novi svetovi, brez-eMi, neskončni, onstran prostora in časa.
V1' tej luči človek šele razume prošnjo učencev v Emavsu h Gospodu: stani 2 nama, zakaj proti večeru gre in dan se je že nagnil.“
B. R.
Ali vam je znano, zakaj Jezusu na križu niso strli ' kosti, kako in kje so ga pokopali? Pričujoči članek vam na vse to odgovarja.
ZANIMIVOSTI
IZ
JEZUSOVE SMRTI
JEZUSU PREBODEJO STRAN
Rimljani so trupla obsojencev po smrti pustili na križu, da so jih požrle ptice ali divje zveri, ali pa so sama tam razpadla. Judom pa je Mojzesova postava naročala, da trupel obsojencev ne smejo pustiti na lesu, ampak jih morajo še isti dan pokopati, da bi obsojenčevo prekletstvo ne ostalo na sveti judovski zemlji. Jude pa je priganjal še. drug zelo važen nagib, da so še isti dan Jezusovo telo in trupla obeh hudodelcev vzeli s križa. Drugi dan je bila sobota in obenem velika noč, ki so jo tisto leto praznovali na soboto.
Zato so Judje prosili Pilata, da bi se jim strle kosti in da bi jih smeli potem vzeti s križev. Prišli so torej vojaki, zelo verjetno drugi, kakor so Jezusa križali in ki so bili za to delo posebej določeni. Imeli so posebne lesene ali železne priprave, s katerimi so obema razbojnikoma strli kosti. Namen tega dejanja (zdrobljenja kosti) je bil, da bi obsojenci na križu prej in bolj gotovo umrli.
„Ko so pa prišli do Jezusa in videli,da je že mrtev, mu niso kosti strli, ampak eden izmed vojakov je s sulico
prebodel njegovo stran in takoj je pritekla kri in voda“ (Jan 19, 33-34). Božja Previdnost ni dopustila, da bi Gospodu strli kosti kakor drugima dvema obsojencema. Kakor Gospodovo telo ni razpadlo v grobu, tako je bilo obvarovano tudi zdrobljenja kosti. Pač pa mu je eden izmed vojakov — staro poročilo pravi, da mu je bilo ime Lon-gin — s sulico prebodel in odprl njegovo stran. Storil je to zato, da bi s tem odstranil vsak dvom o njegovi smrti. Tako se je spolnilo pismo, ki je napovedalo o Odrešeniku:	„Nobena
kost se mu ne bo strla.“
Ko je vojak to storil, je iz rane Jezusove strani takoj pritekla kri in voda. Vsakemu človeku se takoj po smrti kri v žilah strdi in ohladi. Zato si tega, da je Jezusu potem, ko je bil že mrtev, iz njegove strani pritekla kri, ne moremo drugače razložiti, kakor da priznamo, da se je to zgodilo čudežno. Sveti cerkveni očetje večkrat poudarjajo veličino tega dogodka. Uče, da je bila v prebodeni Jezusovi strani rojena < Cerkev; da je iz nje priteklo sedem vrelcev našega nadnaravnega življenja.
Ti vrelci so sveti zakramenti. Voda, ki je pritekla iz Jezusove prebodene strani, pomeni sveti krst, kri pa sveto Režnje Telo, oziroma palmo mučeništva in vse zaklade odrešenja, kakor trdijo nekateri starejši cerkveni pisatelji.
JEZUSOV POGREB
O Jezusovem pokopu ali pogrebu poročajo vsi štirje evangelisti. Sveti Ja- ( nez pripoveduje o njem takole: „Potem je Jožef iz Arimateje, ki je bil učene*
A
■brusov, toda iz strahu pred Judi na-8 r‘Vai> poprosil Pilata, da bi snel Je-Zusov° telo“ (Jan 19, 38). Sveti Janez |,ravi: „Potem...“ S tem hoče reči, da 1° l°,e Potem, ko je minil čas od tretje
0	seste ure popoldne, Jožef iz Arima-ele prosil za Jezusovo telo. Evangelist sv°ti Matej namreč poroča, da se je v° zgodilo tedaj, ko se. je zvečerilo. Na-t‘l. a je namreč bila, da so trupla mr-
'h obsojencev — posebno tedaj, ka-ar se je bližal praznik — izročili Sorodnikom, da so jih pokopali. Jožef do '^rr'mateje je dobro poznal to nava-
01	^ato je po poročilu sv. Marka po-zUn,no šel k Pilatu ter poprosil za Je-, ISov'o telo. Iz tega spoznamo, da je hiel pred pi]atom strah. Toda njegova Ihbezen do Jezusa je bila večja ko
^a/t pred krivičnim rimskim oblast-on». Zato je premagal strah in po-^Ufiino šel k Pilatu. Morda ga je k mU spodbudila tudi prošnja Jezusovih cencev in pobožnih žen.
Žef®Van8elist sveti Matej pravi o Jo-pa 11 >z Arimateje, da je bil bogat mož, ^ kljub temu Jezusov učenec. Sveti arko pa poroča o njem, da je bil sk 6”en svct°valec» član velikega judov-1)r<7'av zbora (sinedrija); imel je torej rj' Hžno isto čast, kakor so jo imeli p^ki senatorji. Evangelist sveti Luka Vj> *lr'l>ominja, da je bil dober ter pra-V(i|Cn moz 'n ie *uc*' sam Pr*čako-božjega kraljestva, ki ga je Jezus njeanieVal 'n ustanovil. Njegovo upa-Sv ,,v božje kraljestvo poudarja tudi cti Marko.
Evangelist sveti Marko v svojem ^®r°čilu o prošnji Jožefa iz Arimateje lat G°S|,»dovo telo omeni, da se je Pi-ž Začudil, da bi bil Jezus že mrtev.
°dilo se je mor(]a zato, ker ni p. Kledal Jezusovih muk križanja in j e*>Vega trpljenja na križu. Poklical stotnika, ki je vodil izvršitev Kri-
stusove smrtne, obsodbe in ga vprašal, če je res že umrl. (Prim. Mk 15, 44). „Ko je to od stotnika zvedel, je truplo podaril Jožefu“ (Mk 15,45). Pilat je truplo podaril. Mnogokrat so morali sorodniki z veliko vsoto denarja plačati dovoljenje, da so smeli obsojenca pokopati. Pilat ni zahteval nobenega denarja morda zato, ker se je zavedal, da je tudi on kriv njegove smrti, ali pa iz sočutja do Jezusa.
Evangelist sveti Marko potem pripoveduje, da je Jožef iz Arimateje, nato kupil tančico in ga vanjo zavil. Tudi evangelist sveti Luka poroča, da je Jožef iz Arimateje Jezusovo telo snel in
zavil v tančico. Evangelist sveti Matej pa še dostavlja, da je Jezusovo telo zavil v čisto tančico. Sveti Janez potem omeni, da je prišel „tudi Niko-dem, ki je bil prvič ponoči prišel k Jezusu, in prinesel zmesi mire in aloe, približno sto funtov“ (Jan 19, 39).
Mira je bila grenek sok, ki so ga pridobivali iz drevesa mire. Tekočo so rabili kot balzam, strjeno (smolo) kot kadilo, ali kot sredstvo proti trohnobi. Aloa je dišeče drevo. Njen les so porabljali v podobne svrhe kakor strjeno miro. Zdrobljene mire in aloe niso po-tresali samo pod ovoji in po truplu mrliča, da sta ga varovali razkrajanja, ampak tudi v grobu po tleh. Obenem pa so dišave zažigali tudi pri pogrebu. Zato je umljivo, da je Nikodem kupil dišav 100 funtov, malo manj ko 33 kilogramov.
Evangelist sveti Janez potem nada- „ ljuje svoje poročilo o Jezusovem pogrebu: „Vzela sta torej (Jožef iz Ari-mateje in Nikodem) Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati“ (Jan 19, 40). Vsak ud mrliča so Judje zavili v poseben prt ali povoj; tudi glavo. Zato sveti Janez v poročilu o Jezusovem vstajenju poleg prtov, v katere so bili zaviti posamezni Jezusovi udje in prta, v katerega je bilo zavito vse telo, omeni tudi poseben prtič, ki je bil na njegovi glavi. Tudi ude mrtvega Jezusa so vse ovili s posebnimi ovoji ali prtovi, mu dali na glavo še poseben prtič in mu z njim pokrili glavo, potem pa pokrili in ogrnili vse telo še z večjim prtom, šele, ko so vse to storili, je bilo Jezusovo truplo pripravljeno za pogreb.
KRAJ JEZUSOVEGA GROBA
Tudi o tem nam evangelist sveti Janez najbolj natančno poroča: „Bil pa
je na kraju, kjer je bil Jezus križan, vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen“ (Jan 19, 41)-Poročilo jasno pravi, da je bil na kraju, kjer je bil Jezus križan, torej na Kalvariji vrt in na tem vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. Sveti Luka dostavlja, da je bil ta grob izklesan v skalo. Sveti Marko pa pravi, da je Jožef iz Arimateje položil Jezusa v grob, vsekan v skalo. Jezusov grob je bil torej votlina, duplina, iz- l klesana, vsekana v skalo.
Lastnik groba, v katerega so polo- i žili Jezusa, in vrta, na katerem je bil I grob, je bil Jožef iz Arimateje. Po tedanji navadi so si premožni, bogati ljudje pripravili svoje grobove kar na svojih vrtovih tako, da so jih vsekal' v skalo. Tudi Jožef iz Arimateje je storil tako. Na svojem vrtu na Kalvariji si je pripravil nov, v skalo vsekan grob. Zato poroča sveti Matej, d» jo Jožef iz Arimateje položil Jezusov® telo v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo.
V to v skalo vsekano vdolbino »U votlino so torej položili Jezusovo tel®-Grob, votlino so potem zaprli z velik®' težko kamnito ploščo. Plošča je bil® tako težka, da se je ni upalo odvalil' od vhoda v grob pet žen, ki so na veliko noč zgodaj zjutraj šle k grobu-Potem, ko so grob tako zavarovali z velikim kamnom zaprli, sta Jožef >* Arimateje in Nikodem zapustila in odšla. Tako so storili tudi drugi navzoč'-
Med temi drugimi so bile tudi žen®-ki so bile iz Galileje prišle za Jczuso"1 in mu stregle. Med njimi je. bila Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova in mati Zebedejevi^ sinov. Ko so mrtvega Jezusa polaga' , v grob, so sedele nasproti grobu 'n gledale, kam so ga položili. Hotele 90
0 dobro vedeti, da bi takoj po končani so oti Jezusovo lelo še bolje in skrb-neje mazilile. Ko so se vrnile, so po Poročilu evangelista svetega Luka ta-°j> še isti dan (veliki petek po Jezu-80'em pogrebu) pripravile dušav in lre ponovno maziljenje. V soboto s° namreč po zapovedi počivale, to se Pravi: vzdržale so se vsakega dela, ki Sa ie prepovedovala postava o sobot-nem praznovanju in počitku.
STRAŽA PRI GROBU
•*ezus je tako zdaj mrtev počival v *Jr°bu. Toda njegovi sovražniki veliki _ "*'ovniki in farizeji s tem še niso bili zadovoljni. Niso še imeli miru. Tudi Mrtvega Jezusa so se bali. Strah ima 'el'ke oči, pravi pregovor. Iz poročila 8vctega Mateja moremo spoznati, da so se v soboto, na sam velikonočni praz-_• veliki duhovniki in farizeji zbrali ^1!* ^'latu in govorili: „Gospod, spom-,! 1 »«o se, da je oni zapeljivec, ko je 1 še živ, rekel:	‘Čez tri dni bom
Vstal’“ (Mt 27, 63). Takoj po Jezusovi 8|^Ui na križu so bili Jezusovi sovraž-' Prepričani, da so popolnoma zma-j8 '■ Toda motili so sc,. Dogodki ob z*isovi smrti, njegov pogreb in na-P°ved, ki se je vedno bolj začela širiti lrie<* ljudmi, da bo Jezus tretji dan ^slal, so povzročili, da so se začeli ali. Zato so sklenili, da bodo vse sto-r' *’ da bi ime Križanega izbrisali iz Src sv°jih rojakov.
r . Zato so rekli Pilatu: „Ukaži to-J. da se naj grob zavaruje, do tretjega e' 'la morda ne pridejo njegovi učenci, ?a ukradejo in poreko ljudstvu: ‘Vstal lp od mrtvih.
In zadnja prevara bi hujša od prve“ (Mt 27, 64). Za Prevaro so imeli veliki duhovniki farizeji Jezusovo izjavo, da je Sin J' in njegovo prizadevanje, da bi
bila Prv0 in
čim več ljudi prepričal o tem. Če bi učenci ljudi prepričali, da je Jezus res od mrtvih vstal, bi jim s tem tudi dokazali resnico, da je Sin božji. Po mnenju Jezusovih nasprotnikov bi bila „prevara“, da je Jezus vstal, še hujša ko izjava, da je. Sin božji. Zato so se bali, da bi Jezus vstal in so mu hoteli v svoji človeški omejenosti to preprečiti.
Veliki duhovniki in farizeji so Pilata res prepričali, da je potrebno, da se Jezusov grob zavaruje. Morda je Pilata k temu priganjal tudi notranji strah pred Jezusovo močjo. Zato jim je rekel: „Imate stražo. Pojdite in zavarujte, kakor veste!“ (Mt 27, 65). Pilat sam se osebno ni hotel vtikati v to zadevo. Dal pa jim je na razpolago vojake, ki naj zastražijo grob. Podrobno izvedbo zavarovanja groba je prepustil njim, ki so ga za stražo prosili.
Občudovati moramo vnemo, s katero so hoteli judovski veliki duhovniki in farizeji preprečiti Kristusovo vstajenje, njegovo zmago, božanstvo in slavo. Še bolj pa je vredna občudovanja božja Previdnost, ki je njih vnemo, pretkanost in delavnost izrabila, da je še bolj jasno in trdno dokazala Kristusovo vstajenje.	(Sledi na 201)
SOVRAŽNIK ZA OBZIDJEM
Pregled duhovnega življenja:
*	* cilj: božja slava,
*	• sredstva:	* boj proti grehu, svetu, hudiču, sebi,
*	zakramenti, kreposti, molitev,
*	izpraševanje vesti, načrt, duhovno branje, duhovno vodstvi Najnevarnejšega sovražnika svojega duhovnega življenja nosimo s seboji
za obzidjem: to je naš jaz, ves poln naukrotljive želje po uživanju in nagonskeg* strahu pred trpljenjem.
ŽELJA PO UŽIVANJU
*	Bog sam je položil ugodje v naravo, a po izvirnem grehu se je ravnotežje prevrglo: gon po uživanju se upre razumu in žene človeka v greh-
*	Želja po ugodju umrje v človeku rajši pet minut po smrti kot Pet minut pred njo.
*	Kaj hitro bo storil nedovoljeno, kdor stori vse dovoljeno. (Klemen Al J
*	Boj požrešnosti: predsoba nečistosti je. Boj lenobi: vseh grdob grdoba j6-Boj grešnim priložnostim: česar oči ne vidijo, tistega srce ne čuti.
*	Molitev, spoved, obhajilo — trije oporniki d'uha.
*	Odtrgati se je treba od stvari, dvigniti se nad nje in nad sebe do tesn1 zveze z Bogom.
STRAH PRED TRPLJENJEM

e
Trpljenje je nujno: pri tehtnici božje pravice je greh položil enega od krožnikov utež ugodja. Na drugi krožnik je treba položi utež bolečine za vzpostavitev ravnotežja.
„če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzaifl® svoj križ ter hodi za menoj.“ (Kristus)
Če hočeš imeti Kristusa, ga nikar ne išči brez križa. (Janez od
Skozi steklo solza je videti zemsko ozračje bolj motno in zadušljiv0-Trpljenje mine, to, da si trpel, pa nikdar ne mine: svoje sledi PuS v večnosti.
ti
Nobene dolžnosti opustiti zaradi bolečine, sprejeti križe od Boga, lati prostovoljne žrtve — vse to je že nekaj.	ß
1

VELIKA NOC
V
RUSIJI
Velika noč. Prostorna hiša je ne-6avadno tiha, ker so skoraj vsi stano-Valci odšli na protiverske shode in jih Je ostalo prav malo doma, bodisi za-*adi bolezni ali pa, ker so bili kakor °** oujno zadržani. Tovariš Vladimi-rov se je pravkar vrnil s protiverskega * orovanja in je sedaj sedel pri svoji 'salni mizi. Poslovil se je prej kot dru-51’ ^er se je moral pripraviti še za k° drugo zborovanje, na katerem naj 1 sam govoril. Vrgel se je na delo, oa bil je utrujen ali pa mu nekaj ni jg ° ?° V0Ui, kajti njegov jezni obraz Pričal o tem, da mu nikakor nočejo , na um prave misli. Nervozno je. sl a nje8°vo Pcro po papirju in kot Pečalo za seboj nesmiselno če-anJe; z neprijaznim mrmranjem je aagiral na tihi jok otroka, ki se je aI Pa z daj oglašal.
j . Ianja je z malčkom v naročju se-8o a	°lcnu' in zrla na travnik, kjer
DnHm	Prvi| sveže zeleni travi veselo
po ] °*:roci z mladimi psi. Nato je ]'ar 6aa^a na cesto, kjer so se sprehajaj ^Iaznlüno oblečeni ljudje. Dolgo je nik m Ja^a z očmi vsakega posamez-0 ,a’ tako dolgo, dokler ni izginil za In žalostno ji je bilo ob tem pri
ter"^an^ Se Je izza lahkega puha, s ka-. j® prijetna toplota obdala golo Pobliskavala reka. Jasno, svetlo-r° nebo se je bočilo visoko nad!
bele lise oblakov, ki so se raztezali proti bleščečemu soncu, in vsepovsod v mladem kipečem zelenju so ptice pele pomladne pesmi. Kdo bi se žalostil? Tako se je vprašala Tanja začudeno, bilo je zaman — ni ji hotelo postati lažje.
Že tri dni pred veliko nočjo je Tanja pričela z velikim čiščenjem. Komaj se je vrnila iz urada, si je takoj privezala predpasnik, nato pa je pometala in brisala prah, kuhala in pekla, dokler se ni od' snažnosti vse lesketalo, dokler ni bila vsa lava pokrita s slastnimi rečmi — in vendar! To ni bila velika noč, ki je živela v Tanjinem spominu iz dni njene srečne, otroške dobe.
Ta žalost se je je polastila že včeraj. Sama je šla v cerkev. Tovariš Vla-dimirov ji je sicer dovolil, toda opazila je, da se je jezil. Sklenila je,
praznovati te praznike tako, da bodo v d'uši njenega moža vzbudili daljne spomine na njegove otroške dni: na pisanice, na visoke rumene velikonočne kolače, na svečano, mirno razpoloženje, ki ga rodi le ta čudoviti praznik. In upala je, da bo s tem morda vendarle pokazala njegovemu srcu pot k visokemu, nedoumnemu čudežu teh dni, k vstajenju Kristusa.
Tanja se je odločila cel6 za to, da bo napravila pravo velikonočno jagnje. Kupila je malo gnjat, preskrbela si je z veliko težavo vse, kar je potrebovala za pravo pasho, izdražila je na trgu dva lončka s krasnimi hijacintami — vse je bilo tako lepo, tako prisrčno, tako presunljivo kakor takrat, v davno minulih dnevih njenega detinstva...
Toda tovariš Vladimirov je le psoval, ko je zagledal to velikonočno jagnje. Surovo je pojasnil, da ni niti Kristusa, niti vstajenja, da so vse to le buržujski predsodki, opij za ljudstvo.
Nato je Tanja odšla v cerkev. Bila je to majhna, borna hiša božja. V njej so bili revni, slabo oblečeni ljudje, večinoma starci. Tanja si je te ljudi pazljivo ogledala; brala je z njihovih obrazov, da so vsi nosili neskončno mera trpljenja na svoji življenjski poti, in videla je, da nobeden ni bil zaradi tega bremena strt, ker so bili polni vernega zaupanja v Kristusa. Čutila je, kako so bili ti ljudje polni zamaknjenja in jasnega veselja, s katerim so pričakovali čudež vstajenja. Tanja je bila tako žalostna v srcu, ker je vedela, da njen mož ravno sedaj, v teh minutah, skuša uničiti v srcih toliko ljudi to svetlo, razveseljujočo vero v veliko daritev Kristusa.
Ko je Tanja stopila iz cerkve, je bil že popoln mrak; ozrla se je k svetlim zvezdam, ki so migljale na temi nem večernem nebu in njena bol je
ponehala, ko se je spomnila na drobno vrstice, ki se jih je kot otrok naučila na pamet, ne da bi razumela njihov globlji smisel:
Ne govori, da ni rešitve,
ne govori, da v trpljenju umiraš:
čim temnejša je noč —
tem svetlejše so zvezde,
čim hujša bolečina —
tem bliže je Bog!...
Tovariš Vladimirov že od jutra ni spregovoril besedice s svojo ženo. Jezil se je nanjo. Dozdevala se mu jo preveč sentimentalna in razburjala ga je s svojo vero v to, kar je on smatral za neumno, otročje sanjarstvo. Jezil se je nanjo vso jasno veliko noč. Zopet se ji je zdelo, da je njeno življenj® strto in da je bil njen boj zaman, da se ji ne bo nikoli posrečilo spraviti T njenem možu na površje tisto luč, tisto dobroto, to, o čemer je vedela, da ^ njem spi, kar je na njem tako ljubila-Čim svečane jši in čim veselejši s° postajali obrazi, ki so hiteli mimo njenega okna, tem neznosnejša je postajala njena žalost, tem bolj osamelo i*1 zapuščeno se je čutila. Ni imela človeka, ki bi jo ogrel z živo besedo, k* bi jo podprl in spravil pokonci.
Ko je tako zrla skozi okno v daljo* se je skoraj sramovala svoje žalost1 pred pomladjo, pred modrim nebom i® pred cvetečim brstjem. Toda pomaga si ni mogla, bila je žalostna, globoko žalostna. Z duševnimi očmi je spreg,e' dala vse svoje življenje in morala ® je reči, da je živela vedno tako, kako ji je narekovala vest. Zakaj so se zopet morali zbrati nad njo ti str a. trenutki duševne muke? Zakaj je n10^ rala biti ravno ta dan, ko naj bi s^ združila srca vseh ljudi v miru in dosti, ločena od svojega moža po ta globokem prepadu ? ...
A. R.: Tovarna novega človeka, 258-J
Vprašanje je tole: Ali je Jezus vstal z lastno močjo ali pa ga je obudil nebeški Oče? Če je z lastno močjo, kako se je to zgodilo?
Z LASTNO MOČJO
Veliki duhovniki in farizeji so v ',v«ji zaslepljenosti mislili, da morejo . movati 2 Jezusovo vsemogočnostjo 111 njegovo neskončno modrostjo. Zato 80 naredili natančen načrt, s katerim 80 hoteli izbrisati Jezusovo ime iz src 8^°jih rojakov, zatreti ves njegov vpliv, njegov nauk osmešiti. Posluževali so 86 Pr‘ teni svoje iznajdljivosti, pretka-n°sti, zvijače, pečata, s katerim so t'r°h zapečatili in straže, s katero so K.a Zavar°vali. Ko so to storili, so mi-8 '*■> da ni sile, ki bi mogla njihov na-rt Preprečiti in grob odpreti.
Toda zelo so se motili. Kdo je kot °K- Kdor se bori z Kogom, je vedno remagan. Kristus, božji Sin, je s svo-vstajenjem velikim duhovnikom in ari žeje m prekrižal vse načrte. Ko je ' astno močjo od mrtvih vstal iz zaprla*3 Kro*la’ ®ta izgubila vsak pomen vsako vrednost pečat, s katerim so r°b zapečatili in straža, s katero so v j . zavarovali. Kristus je s svojim . ajenjem strl vso moč, vso zlobo in kanost svoji/; sovražnikov ter nad nii pridobil popolno zmago, obenem a dokazal, da je pravi Bog.
kako je jezus vstal?
j ^Ni štirje evangelisti poročajo o siceUS0Vem vstajenju. Ta poročila se tu,.r nied seboj razlikujejo, vendar Šte' me^ 8eh°j dopolnjujejo, če upo-gll Vaitl° vsa poročila, potem se je Je-8^° vstajenje izvršilo nekako takole: ko • 1 ve*'konočno nedeljo zelo zgodaj, )e ^'la še tema, so šle Marija Mag-
dalena in druga Marija, mati Jakobova in Jožefova, in Saloma in Joana in z njimi druge, k grobu in nesle dišav, da bi z njimi še bolj gotovo zavarovale Jezusovo telo pred razpadom in ohranile nepoškodovano. Med potjo jih je mučila skrb, kdo jim bo odvalil kamen
od groba. Bil je namreč silno velik. Ko to prišle, do groba, je sonce že vzšlo. Videle so tudi, da je kamen odvaljen.
Med tem, ko so bile žene še na poti k grobu, so se odigrali pri grobu veliki dogodki. Ko se je svitala zarja velikonočne nedelje, je nastal velik potres. Jezus je obudil sebe z lastno moji j o in častitljiv, poveličan iz zaprtega groba vstal. Kolikor moremo iz evangeljskih poročil spoznati, ni Jezusovega vstajenja nihče videl. Takoj potem, ko je Jezus vstal, je prišel iz nebes angel Gospodov, pristopil k grobu, odvalil kamen in sedel nanj. Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk in njegovo oblačilo belo ko sneg. Od strahu pred angelom (ne pred Jezusom) so stražniki strepetali in bili kakor mrtvi. Zelo
je verjetno, da so od strahu omedleli in izgubili zavest. Ko so prišli k sebi in se jim je vrnila zavest, so zbežali v mesto Jeruzalem in velikim duhovnikom sporočili, da je Jezus vstal.
Ta resnica je judovske velike duhovnike silno iznenadila. Niso je mogli verjeti in se sprijazniti z njo. Takoj so poklicali starešine judovskega ljudstva in se posvetovali z njimi, kaj naj store. Sad tega posvetovanja je bil, da so poklicali vojake, ki so stražili Jezusov grob. Dali so jim mnogo denarja in jim naročili, naj govore: „Njegovi učenci so prišli ponoči in so ga ukradli, ko smo mi spali“ (Mt 28, 13). Ko so obljubili vojakom, da jih bodo pri poglavarju Ponciju Pilatu, njihovem najvišjem poveljniku, že izgovorili, če. bi jih zaradi tega hotel kaznovati, so vojaki denar vzeli in začeli povsod tako govoriti, kakor so jih naučili.
Toda njihova laž je bila kmalu osramočena. Jezus se je živ prikazal Mariji Magdaleni pri grobu, ženam na poti domov, učencema, ki sta šla * Emaus, na veliko noč zvečer in še en teden pozneje apostolom, na gori v Galileji pa več ko pet sto učencem. Povsod se je širila vesela novica: „Gospod je res vstal."
Gospod je res vstal, aleluja! To veselo, tolažilno in veličastno resnico ponavlja sveta Cerkev vso velikonočno dobo. Ponavljajmo jo z njo tudi mi *n prepevajmo veselo: „Vstal je Kristus, aleluja, vstali bomo tudi mi."
GREGOR MALI
|...................................................\
VSEM SODELAVCEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM VOŠČIJO \ \ KONZORCIJ, UREDNIŠTVO IN UPRAVA „DUHOVNEGA ZIV- \ LJENJA“ PRAV VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Kdo je bil prvi komunist?
Bilo je v šoli. Učitelj je spraševal učence, če vedo, kdo je bil prvi komunist. Drug za drugim, se učenci oglašajo: Prvi pravi: Adam in Eva; drugi pravi: Kajn; tretji reče: Mojzes je bil prvi komunist. Četrti pritrjuje, da sveti Trije kralji.
Učitelj strme posluša tako različne in zanimive odgovore. Ker si jih ni znal razložiti, vpraša učence, naj še povedo, zakaj je bil kdo od teh prvi komunist... Otroci drug za drugim odgovarjajo:
frvi: „Adam in Eva sta bila prva komunista, ker sta se postavila po robu Bogu.“ — Drugi: „Kajn je bil prvi omunist, saj je ubil brata.“ — Tretji: j.1 res! Mojzes je bil prvi, ker je Judi zvabil v puščavo, da so vsi pogi-• • • “ — A četrti razlaga, da so ili prvj komuisti sveti Trije kralji, er so šli za zvezdo, pa so le štalco našli...
^»če umreti od lakote
Zdravnik je predpisal Janezu zelo j rofTo dijeto. Ob neki priložnosti le unez vso to zgodbo opisal prijatelju ^onetu. Prijatelj Tone, ki je pač do-o poznal Janeza, mu je hudomušno eja': „In, ga ubogaš?“
»To bi bil neumen!“ je odvrnil Ja-, ez- „Nočem umreti od lakote zato, da orn živel nekaj let več!“
Kdaj
najboljše piše?
Keka občudovalka je vprašala pi-Satelja Cocteau-ja:
»Kdaj pisatelj najboljše piše?“ »Kadar piše od leve na desno!“
Kigorozi
y Ljubljani so zborovali visokošolci. kj njimi je bil tudi akademik N., te pravkar padel pri rigorozu. Iz L'csk I|aS*0va se £a J6 bil nekoliko na-
^azpravljali so o taksah.
„Predlagam, naj se odpravijo!“ je dejal govornik.
„In rigorozi tudi!“ je pijano izjecljal N.
V lekarni
Novi lekarnar: „Kaj pa je, prosim, v tejle steklenici?“
Stari lekarnar: „Tekočina, ki se da bolniku, kadar nihče ne more prečitati recepta.“
Neljubi gost
Neki delomržneš obišče svojega prijatelja. Mine nedelja, mine ponedeljak, pride torek, napoči sreda in gost še vedno v hiši. Gostitelj ga hoče na lep način opozoriti, naj gre. „Zdi se mi, da bi vas domači že radi videli.“ — „Saj res, — odvrne lenuh, — kar pisal jim bom, naj me obiščejo.“
Popolnoma jasno
Učitelj:	„Jurček, ali veš, kakšne
učinke ima toplota?“
Jurček: „Seveda! Širi in krči telesa!“
Učitelj: „Zelo dobro! Pa bi mi vedel povedati kak zgled?“
Jurček: „Zelo lahko! Poleti se dnevi zaradi toplote daljšajo, pozimi pa krajšajo !“
Razumljivo
Gospa: „Le zakaj vedno tako strašno ropotate, kadar ste v kuhinji?“
Služkinja: „Ali ste že kdaj slišali, da se dajo krožniki razbiti brez ropota?“
Indonezija
Sv. oče Janez XXIII. je v Indoneziji, ki je pred dobrimi 10 leti dosegla samostojnost, postavil redno hierarhijo. Vsa Indonezija je razdeljena na šest cerkvenih pokrajin-nadškofij. Nadškofijam je dodeljenih 17 škofij in dve apostolski prefekturi.
Republika Indonezija leži na jugovzhodnem delu Azije, med Filipini in Avstralijo, šteje skoro 90 milijonov prebivalcev, katoličanov je 1 milijon 800 tisoč. Duhovnikov ima 903, redovnic pa 2.472.
Italija
Italijanska Katoliška akcija je pred kratkim izvedla anketo o verskem življenju v Italiji. Na številna vprašanja, ki jih je razposlala, je prejela 25.000 odgovorov iz 214 škofij oziroma iz 4.000 župnij.
Po tej anketi je verski položaj v Italiji takle: 56 % Italijanov ne gre nikoli k sv. maši; 30 % jih zahaja neredno in le 14 % Italijanov obiskuje redno službo božjo,
96 % otrok je krščenih, 78 % birmanih, 77 % otrok prejme prvo sv. obhajilo.
Združene države
Škofje, ki vodijo znano organizacijo ameriških katoličanov „Ligo dostojnosti" so obtožili filmske proizvajalce iz Hollyvooda, da s svojimi filmi žalijo čut morale. Pozvali so 40 milijonov ameriških katoličanov, naj odločno protestirajo proti nemoralnim filmom. Škofje nadalje naročajo vernikom, naj odločno bojkotirajo filme, ki poveličujejo zakonsko nezvestobo, zagovarjajo svobodno ljubezen, smešijo človeška
čustva in jih mečejo v blato nasilja in hudobije.
Argentina
V	nedeljo, 26 .marca, je v Buenos Airesu začela delovati 144. župnija, posvečena sv. Ferminu. Po tej razdelitvi bi na vsako župnijo, če bi bile vse enake, prišlo 26.686 ljudi.
Kanada
Frančiškanski pater Karel Balič, organizator mednarodnih marijanskih in marioloških kongresov, že pripravlja vse potrebno za prihodnji mednarodni kongres te vrste, ki se bo vršil leta 1962 v Kanadi. Na kongresu bodo preučevali naslednjo temo. „Marija v svetem pismu in v nauku katoličanov in nekatoličanov tekom stoletij.
OKNO V SVET
Francija
V	februarju je nekega dne celo popoldne 6.000 slušateljev pariške univerze molilo v stolnici „Naše Gospe" za mir po svetu in v Alžiru.
Med udeleženci so bili tudi drugi katoliški voditelji, minister za pravosodje in novelist Francois Mauriac.
Vietnam
Po treh stoletjih apostolskega del« je tudi v Vietnamu upostavljena redna hierarhija. Trem nadškofijam je Pr‘" druženih 16 škofij, škofje so, razen dveh, vsi domačini.
Nemčija
Nemški škofje so izdali poslanico, v kateri se zavzamejo za organizacije krščanskih sindikatov. Organizacije krščanskih sindikatov so „potrebne, morejo katoliški delavci vršiti svoj apostolat v svetu dela“. V Nemčiji 3®
j® pred dobrim letom organizirala organizacija krščanskih sindikatov. Danes šteje že 200.000 članov.
^oljska
Anketa med profesorji na Poljskem ■ie pokazala, da jih je le 26 % prista-■<ev brezboštva, 44 % vprašanih profesorjev je izjavilo, da verujejo v Boga, čeprav nekateri bolj površno opravljajo sv°je verske dolžnosti. 30 % pa jih na dana vprašanja ni odgovorilo.
Av*tralija
no število katoličanov v Avstraliji stal-i'aste. V lanskem letu je naraslo ,1*7.288 °seb. Zdaj živi v Avstraliji ’0dl-124 katoličanov.
Tl|rčija
D0 ^®*‘janeki frančiškanski pater Lion jia t'Pioni, ki v dušnem pastirstvu že (flje prja deluje v Turčiji, poroča o avdienci Kr- a Plavos*avnem patriarhu v Cari-
‘lc|u sledeče:
v ’’^e<t avdienco v patriarhovi palači 8^r' anbulu se je pravoslavni nadpa-šaj ),rav 'skreno zanimal tudi za polo-Janekat°liških občin v Turčiji. Papeža Z:t XXIII. je imenoval papeža lju-
bezni in edinosti! ‘Poznam ga,’ je dejal, ‘mnogi izmed nas ga poznajo. On živi med nami, on je naš prijatelj. Na vse tisto moramo misliti, kar imamo skupnega: na vero v istega Gospoda, na razodetje, sveto pismo, cerkvene očete, duhovščino in zakramente. Edinost pa je bolj kot kdaj potrebna, ker se mnoge- sile na svetu borijo ne le proti veri, ampak še posebno proti krščanstvu’.”
Afrika
V	Afriki je 100 milijonov poganov, 88 milijonov mohamedancev in 22 milijonov katoličanov. Za veliko misijonsko delo katoliške Cerkve je tam na razpolago 10.000 misijonarjev, 5.000 afriških sester in 1.000 črnih misijonskih bratov.
Važen dogodek za katoliško Cerkev v Afriki je bilo imenovanje prvega črnca za kardinala. To je doktor Lavrian Rugambwa, ki je bil rojen leta 1912 v Bukongu v Vzhodni Afriki. Po rodu je iz plemenite rodovine Bakaya plemena. Izprva je obiskoval misijonsko šolo in je v starosti devetih let prvi v družini prejel sv. krst. Star 31 let je prejel mašniško posvečenje. Leta 1951 je v Rimu postal doktor cerkvenega prava. Še istega leta je bil imenovan za apostolskega vikarja. Dve leti za tem je bil imenovan za škofa. Leta 1960 pa je postal kardinal svete Cerkve.
Anglija
V	petek, 5. maja, bo angleška kraljica Izabela obiskala sv. očeta Janeza XXIII.. Bo to že tretji pomembnejši obisk anglikanskih zastopnikov pri sv. očetu. Prvi je bil leta 1959. Takrat sta papeža obiskali mati — kraljica Izabela in princezinja Margarita. V decembru preteklega leta pa se je v Rimu mudil dr. Fisher, primas anglikanske cerkve.
P. Gemelli je zapisal tole drzno trditev: ,,Film gle-dalča postopno iztrga iz normalnega življenja in ga potegni v neke vrste zavestno spanje." Kaj pravite na to? Kako giß' date na filme z versko vsebino? Berite!
PSIHOLOGIJA
KINA
Film ima nevarnosti, smo zapisali pretekli mesec. To pa ne pomeni, da bi mu dali slovo in se mu za vedno odpovedali.
Tudi kino je božja stvar. Ker pa ima poleg tega še tako silen pomen v sodobnem svetu, zato se katoličan naravnost mora zanimati zanj; prav tako Cerkev, če more odločilno vplivati na proizvodnjo filmov, mora. če pa ne more, mora vsaj sam zase — in tako tudi že za druge — zavzeti do filma pravo stališče: poznati nevarnosti in poznati dobre strani; izbirati in soditi ter tako vplivati na proizvajalce in so-gledalce.
Filmologija, ta nova veda, govori o velikanskem vplivu kina na vsega človeka. P. Gemelli je zapisal: „Ne da bi se zavedel, gledalca postopno iztrga iz normalnega življenja in ga potegne v neke vrste ‘zavestno spanje’. Rastoči pojem nadzorstva nad seboj omogoči pronicanje novih idej in dopušča neviden vpliv, prav do najbolj skrite notranjosti vesti.“
Tako ima film dvoje psiholoških vplivov: pozitivnega, ko slika deluje, a bolj na čustvena središča kakor na razumske zmožnosti; in negativnega, ko se človek pogrezne v stanje manjše odpornosti. Zaradi prvega moremo film tudi apostolsko uporabljati z velikim uspehom, kadar zna-
mo gledalcu prav približati take ideje, zavite v filmsko govorico. Zaradi drugega moramo biti pred vsakim filmom previdni, da še ostajamo vedno na svoji človeški ravni, katere znak je, polna zavestnost in svoboda.
Poglejmo še enkrat bolj natančno drugo.
ZMANJŠAN ODPOR
Že samo z dejstvom, da stopim v kino dvorano, se postavim v tako stanje. Hočem se pač razvedriti: pozabit*’ ne misliti več, sanjariti.
Takoj tudi začne, delovati molk, k j vlada okrog mene, in tema, v kater* sem sam s seboj: le žarek luči na pl*1' nu privlači vso mojo pozornost.
Toplota v dvorani in mehki, udobn* sedeži — čisto nekaj drugega kak<*r šolske klopi ali trdi pisarniški stoli!"" vse to le še stopnjuje predanost.
človeka zanese v drug svet, tiste' ga, ki ga gleda na platnu. Svet >**]!* meje in človek j c v svojih zmožnosti*1 v vsakdanjem svetu omejen — tu v8f meje padejo. Z igralci sem vse: kr* > ali tat, svetnik ali hudič; z njimi ham dobroto in greh, želim lepote * se oplajam z nizkoto...
Čim močnejša osebnost je kdo, te*]*, bolj se bo znal razlikovati od ‘Uu°. na platnu. Čim večji slabič, tem bo z njimi eno.
ŽIVA SLIKA
75% otrok si zapomni hitreje bolje tisto, kar so videli. To velja tti za odrasle: „Svetilka tvojega teles» , oko...“ (Mt 6, 22). En sam Pogl^ zadošča, da dušo pomiri — ali razbu
Toda ta slika je živa. Kako drugače j® hoditi po muzeju in ogledovati al-hum slik, kakor sedeti pred filmskim Platnom! Kretnje spremene, telo, oblikujejo obraz in odražajo s tem dušo: trezljaj z očmi ve povedati večTca-k°r val besedi.
GLASBA IN RITEM
Nekoč je bil film nem, prav tja do e a 1929. Kljub temu je privlačil. To-a> kaj sc, zgodi danes gledalcu, ki ves ^averovan sledi dogajanju v filmu, če zaradi nenadne tehnične nezgode one-11,1 zvočnik?
»»Če hočete povečati skrivnostnost Jubezenskega prizora, ga odenete, v 1 'e zvoke valčka, ki prihajajo iz ozad-a- Jedek razgovor postane le še bolj ‘•usekan, kadar ga spremlja fox-
irott.,.<(
n ,^adar slika, kretnja, glasba posta-
dolv en°’ povezani z istim ritmom, I ° 1 fr*m §e c.n vpliv več in gledalec J.kphi še eno možnost za odpor. Otroci I e ai° „Viteza brez meča“, z njim ne eMS-anjai°, amPak tudi žive: vse jim ^e; skačejo s sedežev, kriče, tolčejo . **a» ali pa molče in na koncu osta-Cj0 hrez gumbov: delirij gibov jih je potegnil za seboj.
ZVEZDE
Va drug zvodnik je v filmu, ki vplivni- *** preden se luči pogase, in bo e IVa* še dolgo potem, ko bo gledalec Pozabil na vse drugo.
^ česa je odvisen uspeh filmov? ni!r 1,6 največkrat od zvezd in zvezd-A kV-" ^CS *e ^c*a vsehina in režiser, cen ^ k** Odpadnik ali Gospod Vin-„ .Cli hrez Pierre Fresneya, kaj Ber-ette brez Jennifer Jones? jj,r Pomislimo na to, da filmski t0».‘?.ec more v 1 mesecu biti navzoč vclik'ni ose*,am’ kakor so nekdaj bili 1 gledališki igralci v vsem svojem
življenju, brž vemo, kakšen je pomen zvezdnikov. Le da gledalci vse drugače žive s filmskimi igralci kakor z gledališkimi: tu je poistenje res popolno in se prenese s platna v vse življenje. Filmski igralci postajajo pravi maliki v današnji družbi in njihovi slepi oboževalci gredo za njimi v dobrem in zlem. Zato so tolikokrat filmske revije še mnogo nevarnejše kakor filmi sami.
FILMSKI SVET
In kljub vsemu ves ta skupek navedenih filmskih prvin še ni tisto, kar
Molitev filmskega apostola
0 Bog, ki si v začetku ustvaril vse in videl, d'a je bilo dobro, in ki si posebno po čudovitem daru luči človeku omogočil gledati in razumeti lepote Tvojega Stvarstva, nakloni vsem, ki zaradi napredka znanosti morejo uporabljati prav ta dar luči v kinematografski umetnosti, da bodo to vedno delali v večji duhovni in nravni napredek človeštva in v slavo Tvojega imena. Ki živiš in kraljuješ na veke vekov. Amen.
(Bernard kard. Griffin, pokojni nadškof westminsterski)
Ima res glavno vlogo pri vplivu na duševnost današnjih človeških mnoštev.
Najmočnejša sila je vse vzdušje filma, to, kar skratka imenujejo filmski svet ali celo filmsko vesoljstvo.
Na žalost to danes ni najbolj v skladu s krščanskimi načeli. Celotni pogled je po mnenju priznanih katoliških filmologov materialistični in vsaj neverni, če ne mnogokdaj tudi brezverski in protiverski. Tako kino skoro nikoli ne. namigava na onostranstvo; Boga skoro ni v filmih, če pa je, ga propaganda nesramno izrablja, kot se je zgodilo s filmom „Bog potrebuje ljudi“. (Napisali so: Nehale so se počitnice za Boga — Bog potrebuje ljudi; in še slabše). Seveda ne smemo misliti, da kaka ponesrečena ali posrečena fraza o Bogu že pomeni vero v Boga!
V	nravstvenem pogledu je samo še slabše. Preveč je filmov, kjer gre le za ljubezen-užitek, to je, kratkotrajno, plitvo srečanje in karikaturo ljubezni. Novega poganstva sicer filmi ne uče, pač pa nakazujejo, tiho spodbujajo z zgledi in namigi.
In vendar bi prav tako skoro nezavestno mogel kino vplivati tudi za dobro. Sicer nikoli ne more nadomestiti verskega pouka, zato ker ravno trdimo, da globoko vpliva samo na čustveno, pač pa more pripraviti, razpoložiti za kasnejši pouk ali vsaj zbuditi zanimanje, položiti prve klice bodoče vernosti. Kino bi bil lahko v veliki meri začetek vere. Do danes še na žalost ni nikoli v vsem in popolnoma uspel.
VERSKI FILMI
V	zadnjem desetletju je nastalo več močnih „katoliških“ del, a vsakemu je mogoče kaj očitati. Januarja smo govorili o „Odpadniku“.
„Ključi nebeškega kraljestva“; Gledali smo ga pred leti tudi v slovenski
skupnosti v Argentini. Močno vpliva delovanje, katoliškega misijonarja, a po drugi strani je ta v gledanju preveč protestantski, bolje, naturalističen, kar se kaže tudi v delovanju.
„Dobri pastir“:	Vzbuja simpatije
do duhovnikov, a ne moremo pričakovati, da bi Bing Crosbyjev bariton bila apologija njegove vere.
„Gospod Vincencij“:	Ljubezen sv.
Vincencija Pavelskega je preveč čisto navadno človekoljubje; njegovo notranje življenje, iz katerega je vendar črpal moč za taka junaštva, ni prikazano, zakramentalno življenje pa sploh ne. Res pa nihče ne bo pozabil tega duhovniškega lika.
„Bernadette“: Preveč pogosto se odmakne od zgodovinske resnice, a doslej še noben film ni s tako močjo prikazal nadnaravne resničnosti. Torej spet samo vpliv, ne pa pouk.
„Angeli greha“:	Zbudil je mnogo
redovniških poklicev.
„Ivana Arška“: Še najbolj ustreza katoliškemu pogledu na svet in kino-Res je, da ne dosega v duhovnosti n-pr. „Gospoda Vincencija“; da se mnog* pohujšujejo nad krutostjo škofa CaU-chona, a krščanstvo, ki seva iz film**’ je nepotvorjcno. Na žalost je Ivan« igrala Ingrid Bergmann in njeno n<v srečno življenje se gledalcem vedno meša v spomin ter manjša filmski vpl*v’
In tako bi mogli še naštevati ,,CU' njarji iz Emavsa“, „Zvonovi sv. rije“, „Zvonovi zvone“, „Zgodovina rtr dovnice“ itd. Tudi verski filmi globok0 vplivajo, če upoštevajo filmsko ps>h° logijo. Težko pa je, zadeti v neki n n) ni površnosti kina ravno pravo mer°’ Kako primerno bi bilo, ko bi ve^r*(, molili molitev, ki smo jo natisnili robu!
J. Rl
Če je Bog ljubezen sama in nas ljubi, vsakega posebej, z večno ljubeznijo, zakaj potem res dopušča, da je v življenju rta svetu toliko trpljenja, bridkosti in težav?
ali verujemo v božjo ljubezen?
Velika noč je veličastni praznik . r,stusove zmage nad peklom, grehom smrtjo. Njegovo slavno vstajenje iz j °ba je potrdilo njegovega božanstva sv tem tudi neporušljivo jamstvo es,tičnosti krščanske vere.
. ^a je Velika noč tudi naj večji do-v5z Ueskončne božje ljubezni do člove-® eRa rodu. Z neskončno hvaležnostjo 'slimo v velikonočnih dneh na Jezusove besede, ki ji h je na prvem veliko-ene-m prazniku govoril pismouku Ni-_edemu; „Bog je svet tako ljubil, da dal svojega edinorojenega Sina, da se nihče, kdor vanj veruje, ne po-.!! '*> ampak imel večno življenje“ 311 3, 16). Sveti Janez, ki nam je ločni razgovor Jezusov z Nikoder necm -V sv°jem evangeliju ohranil, uče-n ? ljubezni, ki je od vseh apostolov „fobije prodrl v božje skrivnosti, v _ jj )0,u prvem pismu tako lepo pravi: Mi k* ljubezen. V tem sc je razodela gVefen božja do nas, da je Bog na d i , .Poslal svojega edinorojenega Sina, l ’ mi po njem živeli. V tem je lju-t *en: ue, da smo mi ljubili Boga, „fee, da nas je on ljubil in poslal Jega Sina v spravo za naše grehe“ (4> 8-10).
h0v..a čudovita resnica o neskončni Ijf ljubezni, ki kot mila luč razsvet-sv n Vcl‘bonočne dni, more s svojo Ukrpobo razsvetliti tudi skrivnostne tu..Pe božje previdnosti in naša srca 2 v' ,.v . naitežjih preskušnjah napolniti e 'b'm mirom in z nebeško tolažbo.
BOG NAS LJUBI
V knjigi Modrosti so zapisane sle>-deče prelepe, besede: „Kakor prašek na tehtnici je ves svet pred teboj, o Gospod, in kakor kaplja rose, ki zjutraj pade na zemljo. Ti pa imaš usmiljenje z vsemi, ker vse premoreš, in spregleduješ ljudem grehe, da se. spo-korc. Ljubiš namreč vse, kar je, in ničesar ne mrziš, kar si naredil; zakaj ko bi kaj sovražil, bi tega ne ustvaril“ (11, 2224).
Po lastni božji izjavi je torej vse stvarstvo predmet božje, ljubezni. Ljubezen vsemogočnega Stvarnika je razlog vsega življenja in bivanja v vidnem in nevidnem svetu. Brez te božje ljubezni bi nobena stvar ne bivala, brez nje. bi nobena tudi en sam trenutek ne mogla obstati. K temu zopet pravi knjiga Modrosti: „Kako bi le moglo kaj obstati, ako bi ti ne hotel, ali se ohraniti, česar bi ti ne poklical v bivanje? Ti pa vsemu prizanašaš, ker so tvoje vse stvari, ti. Gospod, ki ljubiš življenje“ (11, 25-26).
Z ozirom na človeški rod na zemlji inore.mo torej, oprti na gornjo razodeto
resnico, z zaupanjem in hvaležnostjo reči: Bog ljubi vse ljudi, naj bodo kateregakoli rodu in jezika, čeprav je gotovo, da so posebne božje ljubezni deležni tisti ljudje, ki tudi sami Boga ljubijo in mu zvesto služijo, vendar Bog iz svoje ljubezni v tem življenju ne izključi nikogar, tudi ne grešnikov in svojih sovražnikov, ker resnično hoče, da se vsi ljudje zveličajo in pridejo k spoznanju resnice (prim. 1 Tim 2, 4). Jezus Kristus se je rodil za vse ljudi, za vse je trpel in umrl in vstal. In nebeški Oče v tej svoji vse obsegajoči ljubezni „veleva svojemu soncu, da vzhaja nad /tudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim“ (Mt 5, 45).
PREČUDNA SKRIVNOST
Ta božja ljubezen do nas je v resnici prečudna, nedoumljiva skrivnost. Bog nas ljubi od vekomaj, kakor sam pravi pri preroku Jeremiju: „Z večno ljubeznijo sem te ljubil“ (31, 3). In ta večnost božje ljubezni ne velja samo za preteklost, ampak tudi za bodočnost. Kakor nima začetka, tako ta skrivnostna božja ljubezen, kolikor od Boga za-visi, tudi nima konca. Psalmist poje: „Milosrčnost Gospodova traja od veka do veka nad njimi, ki se ga boje“ (112, 17). Milosrčnost pa, kot beseda sama pove., je izraz in izliv božje ljubezni. Tako trdna in stanovitna je ta božja ljubezen do nas, da tudi tedaj ne preneha, ko Boga žalimo in se uporni in nehvaležni od njega odvračamo. Kot dober pastir gre za nami v puščavo greha, da reši izgubljeno ovco žalostne smrti. Pred vrata našega srca prihaja in trka in kliče., da mu odpremo in ga sprejmemo. Vedno je pripravljen odpustiti nam naše grehe, ako se skesani k njemu obrnemo. Pri preroku Ezehielu naravnost prisega, da noče
smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi (prim. 33, 11).
Ta božja ljubezen do človeka je nekaj tako skrivnostnega in izrednega, d» ji ni enake na zemlji. Izvira iz večne božje dobrote, ki je neizmerna, neskončna. Razlikuje sc od človeške ljubezni tako po naravi kot po stopnji-Ne moremo je soditi po istih načelih, kakor presojamo ljubezen med ljudmi-Ljubezen med možem in ženo, med starši in otroki, med brati in sestrami in med prijatelji je pač odsev božje ljubezni, a le rahel in nepopoln in neizmerno nižji od nje. Ako bi v duhu združili vso neizrekljivo ljubezen Pre' blažene Device in božje Matere Marije, vso ljubezen božjih angelov in svetnikov, vso plemenito ljubezen, ki si i° izkazujejo dobri ljudje na zemlji v vseh časih — vsa ta ljubezen bi bila na-pram božji ljubezni le kakor kaplji08 vode napram brezbrežnemu morju, kakor trenutek proti večnosti.
Božja ljubezen je. tako globoka 'n prečudna skrivnost, da je noben ustvarjen razum, niti sama božja Mati, nikoli do dna ne more razumeti. Je t° ljubezen brez meje in brez konca, v vsem vredna Bogu, ki je v vse.m, tud v ljubezni, neskončno popoln.
ZAKAJ NAS BOG LJUBI?
Kje so razlogi in nagibi te boi)e ljubezni do nas? Ako jih iščemo 1,8 naši strani, moramo ponižno priznat'; da jih težko najdemo. Uboge stvar' smo, pravi nič v primeri z neskončniu* Stvarnikom. Ničesar mu ne morem0 dati, česar bi že ne imel, saj je sa8J v sebi slaven in srečen od vekomaj vekomaj. Sveti Pavel piše Rimljan«111^ „Kdo je Bogu prej kaj dal, da bi mu povrnilo? Kajti od njega in njem in zanj je vse: Njemu veke.“ (11, 35-36). Ako nam
slava
svoj'
Judomilosti le pusti, da delamo zanj n za njegovo slavo, nas mora vendar anv sa|n neprenehoma ohranjevati in rzati in nam pri vsem pomagati, prav ako, kot se godi malim otrokom, ka-'ar hočejo pomagati svojim staršem.
ar nas pri tem razmišljanju posebno Poniža, je bridka zavest naših neštetih grehov, malomarnosti in nezvcstob, s aterimi Boga tako pogosto žalimo, jsnično, pon;jno moramo priznati, da °n naše strani Bog nima kaj prida Razlogov in nagibov za svojo neskon-n° ljubezen do nas. Nepopisno ubogi 111 nevredni smo pred njim.
. Razlogi za to božjo ljubezen mora-1° tedaj biti v Bogu samem. In tako v resnici, kakor nam to odkrivajo Zgoraj navedene besede iz knjige Modrosti. Na vprašanje: Zakaj nas Bog Jubl- ■— bo edino pravilni odgovor nnslednji: Zato, ker nas je ustvaril! In, 0 naprej vprašamo: Zakaj nas je ,lstvaril? — odgovor pravi: Zato, ker a,as je ljubil od vekomaj! Tako osta-neino kakor zaklenjeni v ta prečudni rog neskončne božje ljubezni, iz kakega ne moremo iziti, čudovita je v esn>ci ta naša ječa; takega ujetništva c človek pač nikoli ne more naveli-
čati!
Tako vzklika p. Fabcr, ko te
*ePe, tolažilne misli razvija v svoji ni'g! ..Stvarnik in stvari“.
zakaj potem trpljenje?
Vedno znova se srečamo s tem tež-ub*1 V|)rašanjcm, ki toliko vznemirja vc°«a človeška srca, jih bega v njihovi v 1 v hožjo previdnost, jih često tira uPornost proti Bogu ali ce.lo v obup.
0 je Bog ljubezen sama in nas lju-vsakega posebej, z večno ljubczni-
’ prijazni Logarski dolini najdejo pohlevne ovce dobro pašo
jo, zakaj potem res dopušča, da je v življenju na svetu toliko trpljenja, bridkosti in težav?
Problem trpljenja je v resnici zelo težak in skrivnosten; in čeprav se je o njem že neizmerno veliko razmišljalo, govorilo in pisalo, mu vendar nihče ne pride do dna, nobena rešitev popolnoma ne zadovolji. Kakor tolikrat, pridemo tudi tu spet na prerokove besede: „Božje misli niso naše misli, ne božja pota naša pota“ (prim. Iz 55, 8).
V preprosti obliki nam na ta silni problem trpljenja in križa^ odgovarja
Tomaž Kempčan v svoji Hoji za Kristusom. V 12. poglavju druge knjige govori o kraljevi poti svetega križa in pravi med drugim:	„Ni zveličanja
duši, ne upa večnega življenja razen v križu. Jezus je šel pred nami in nosil križ in umrl za nas na križu, da bi tudi mi nosili svoj križ in tako šli v večno življenje. V križu je vse, in smrt vse odloči; in ni druge poti do življenja in do pravega notranjega miru razen poti svetega križa in vsakdanjega zatajevanja. Vse življenje Kristusovo je bilo križ in trpljenje. Sam pravi učencema na pot v Emavs: „Potrebno je bilo, da je Kristus trpel in tako šel v svojo slavo" (Lk 24, 26). Ko bi bilo za zveličanje ljudi kaj boljšega in koristnejšega kakor trpeti, bi bil Kristus to gotovo pokazal z besedo in dejanjem. Toda on očitno opominja učence, ki so sli za njim, in vse, ki hočejo hoditi za njim, naj nosijo križ, in pravi: „če kdo hoče hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj" (Lk 9, 23). Taka je torej božja volja, „da moramo le po mnogih bridkostih priti v božje kraljestvo" (Apd 14, 21).
Iz teh Kempčanovih besed, ki mu jih je vera navdihnila, lahko sklepamo, da tudi nad trpljenjem sije mila luč božje previdnosti in ljubezni, s katerima nas Bog vodi k večnemu cilju, k nebeški sreči. In Jezusov zgled in nauk, zgled nebeške Matere Marije in vseh božjih svetnikov so nam poroštvo za to, da je tudi trpljenje, s katerim Bog svoje otroke na zemlji obiskuje in oblikuje, del tistega ljubečega božjega načrta, ki mu je nespremenljiva, vodilna misel: božja slava in naša večna blaženost.
+
Naj nas torej spremlja vera v božjo
ljubezen skozi vse življenje. Poživljajmo jo v svojih srcih vsak dan, zlasti še v bridkostih in težkih ura h. Verujmo v to večno, neskončno božjo ljubezen tudi skozi jok in solze in prosimo Boga, da bi njena mila luč nikoli v naši. duši ne ugasnila.
V potrjenje te vere naj nam bo, kakor za začetek, tudi za sklep prelepa misel svetega Janeza, ki pravi: „Spoznali smo ter se uverili o ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Bog je ljubezen in, kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog ostane v njem... Ljubimo torej Boga, ker nas je on prej ljubil“ (I, 4, 16-19).
ALOJZIJ KOŠMERLJ
Kongresni trg v Ljubljani
Švicarski zdravnig dr. Tournier je. dejal vznemirjenemu bolniku besede, ki morejo pomiriti marsikatero strto dušo. Glase se: „Ni važno,' življenje razumeti, važno je življenje ispr'ejeti takšno, kakršno je.“ Berite in presodite!
Sloveči švicarski zdravnik in odličen Poznavalec človeške duše dr. Pavel tournier pripoveduje v eni svojih knjig, kako je obiskal hudo bolnega prijate-ta, za katerega je vedel, da mu ne po-|oaga več nobeno zdravilo. Ravno za ožič je bilo. Bil je trenutek sam ž Bolnik z muko spregovori: „Nekaj je, česar ne razumem." Ni pa mo-Kel več nadaljevati, kaj je tisto. Zdrav-poznavalec človeka, je dobro razu-me'> kaj je hotel povedati, človek res j16 razume, -zakaj mora umreti, in to v et*h, ko -bi še) rad živel. Dr. Tournier Pa se je sklonil nad bolnika in mu re-e : „Veste, ni važno življenje razu-
KAJ JE VAŽNO V ŽIVLJENJU
tak;!’ amPak važno je življenje sprejeti dalSn°’ ^ukršno J6-“ Bolnik ga je gle-U z umirajočimi očmi in zašepetal: Vse3“ razumem’ res je... sprejemam
Ptejeti življenje, kakršno je kdo dobil
Vek	Je s'<r'ta velika modrost, člo-
]• .m°ra sprejti pač ravno svoje živ-po11 6’ kakršno je dobil. Nič nam ne in	se pritožujemo in tarnamo
zavidamo druge, češ da jim je laže, Padlmajo’ lePŠe življenje, da so bolj bopUl‘J^n*’ Bolj zdravi, imenitnejši, , atejši in kar je še drugih lepih an‘ življenja.
jo , ateri ljudje vse življenje boleha-° večnem „če“, „če bi -bil jaz tako
nadarjen kakor moj tovariš, bi tudi z veseljem študiral, tako pa -nisem nič kriv, če iz mene ne bo nič“. „Če bi bil jaz toliko podedoval, kakor, je moj sosed, bi tudi lahko gospodaril, tako pa ne morem nič za to, če sem prišel revež na svet in se bom revež poslovil od njega“. „Če bi imel jaz takega dobrotnika (strica?), kakor ga imajo drugi, bi tudi jaz na zeleno vejo zlezel“. „Če bi bil jaz tako močan in tako zdrav, bi tudi imel kaj od življenja, zdaj pa vidim, da so vsi drugi srečnejši, samo jaz se vse življenje otepam z boleznimi in s težavami.“ „Če bi ne imel take smole, bi tudi v življenju marsikaj dosegel“. „Če bi imel takšno
srečo, kakor jo imajo drugi, bi bil danes že velik gospod“ itd.
Tako in podobno se ljudje .neprenehoma izgovarjajo in opravičujejo svoje slabosti; opazujejo druge, si želijo to, kar imajo drugi, svojeja lastnega življenja pa ne upajo vzeti nase. Vse bi radi, samo tega ne, kar bi morali. Vse, kar je daleč od njih in nedosegljjvo, bi radi imeli, samo tega, kar jim je najbliže in zato —hočeš nočeš— najlaže, to je njihovo lastno, življenje, tega se otepajo in tega se izogibljejo kot največje nesreče. Če se potem čutijo res nesrečne in jim sreča ni naklonjena, so vsi drugi tega bolj krivi ko oni sami. Povsod drugje iščejo vzroke svoji nesreči in neuspehom, samo v samem sebi ne. Samo svoje lastne omahljivosti in mehkužnosti, ki jim ni dala, da bi pogumno sprejeli življenje in njegove naloge nase, nočejo uvideti, ker bi bili potem pač prisiljeni drugače živeti.
Upor proti lastnemu življenju, proti lastni dediščni je eden izmed temeljnih vzrokov, zakaj mnogi ljudje v življenju ne najdejo prave sreče.
Na prav posebne dediče naletimo: dediči, ki odklanjajo svojo dediščino same zato, da lahko vse življenje tarnajo, kako so revni in zapuščeni. To so tisti posebneži, ki dediščno odklanjajo, češ saj nič ne bomo imeli od nje, ker je obremenja s prevelikimi dajatvami in davki.
Prispodoba je jasna. Pokaže nam namreč, kako površno mislijo taki ljudje. Ne pomislijo, da ni nobene dediščine, ki bi ne bila „obremenjena“ s plačili1, vsaj z davki. Nobenal dediščina ni namreč zgolj darilo, vsaka je obenem naloga, ki obvezuje, kaj moramo in kako moramo ž njo ravnati. To ve-lje dobesedno za vse naše življenje, kakor smo ga podedovali do svojih
prednikov: ni samo darilo, ki se ga naj veselimo, ampak je še bolj naročilo, ki nam vsak dan narekuje nove dolžnosti, nove obveznosti, nov trud, nalaga nove žrtve.
Sprejeti svoje življenje se pravi sprejeti svoje telo.
Mnogo je takih, ki neradi sprejmejo svoje telo. Kar obsedeni so nekateri, neumne misli lin predsodki jih delajo nesrečne: prevelik nos imajo, predebele noge, preveliko ali pa premajhno postavo, preobilnega života so, grd glas imajo in še nešteto drugih nakaz vidijo na sebi, zato hodijo od zdravnika do zdravnika, uporabljajo vsa mogoča olepševalna sredstva, se dado operirati, masirati, noge zlomiti io zopet nanovo „lepše zrasti“, presaditi kožo z enega dela telesa na drugega, delajo, shujševalne kure, da pri tem zbolijo in živčno propadajo.
Taki ljudje se večkrat niti ne zavedajo, da teh njihovih pomanjkljivosti nihče drug sploh niti ne opazi; da Pa nasprotno drugi na njih občudujejo lepoto značaja, sposobnosti duha '>a privlačnost duše, ki jim napravi tudi njihove „manj lepe“ noge in obrvi in nos in stas zelo prikupen.
Ne zadevajo se, da je ob vseh malih pomanjkljivostih, ki jih ima vsakdo, na njih ena sama stvar, ki ni v redu h1 ki jim utegne postati usodna za v®6 življenje: njihov spačen značaj, ki je preveč samoljuben in nečimrn.
Sprejeti življenje se pravi sprejeti tudi svoja leta
Mnogi se kmalu začno boriti pro1’ svojim letom, nočejo jih sprejeti.
Zelo sodobna, recimo moderna, je ta poteza: želja po pomladitvi. Ceh*
zdravniška veda je v službi pomladi-tve in boja proti staranju. Težnja po Pomladitvi je isto, kar je boj proti lastni starosti.
žene, ki so že v letih, se rade ve-^ej° v moški družbi, kakor da so še lalade, čeprav se jim nič ne poda; ne slišijo rade, da so že „babice“, da ima-1° vnuke. Francozi pravilno ugotavlja-1°: sprejeti svojo starost je isto, kakor umetnost biti stara ma“ (1’art d'’6tre 8rand’mere).
Če bi se ljudje sprijaznili s svojimi eti, bi odpadle neštete skrbi za „lepo-v° in pomlajenje in bi si ohranili lVce> zdravje in — lepoto brez pripomočkov.
Možje nočejo „izpreči“, nočejo zmanjšati svojega delovnega napora, ^ si nočejo priznati, da ne zmorejo c toliko kakor prej. Ne sprejmejo ®^°jih let, zato pa se še vedno preo-. ^menjujejo z delom — in v tem je ati dobršen del današnjega „previtega krvnega pritiska“, ki je kar Učilna „bolezen“ sodobnega delovne-u človeka. Ne priznava svojih let, ne POsteva, da z leti osnovna preosnova utabolizem) ni več tako krepka; no-nJe izgorevanje je zmanjšano, zato , tudi zmanjkuje kalorij za delo in n^ovni napor; telo je občutljivejše za , az in toploto, zato si človek ne sme SpJ°^evati več prevelikih in naglih ememb, ne sme junačiti z utrjeva-Jem in športom ali telesnimi vajami.
Starejši radi začno poudarjati: „V več*Ct^ ^asu“’ kakor da sedanji čas ni <}0 njihov, kakor d'a je bila samo mla-zato n^*10va- Nočejo sprejeti starosti, lje . So nesrečni v njej. Sprejeti živ-rf; se pravi sprejeti tudi svojo sta-to, in njene zrele sadove, ne pa samo 1 2a izgubljeno mladostjo in lepo-
to. Dr. Tournier je videl na balkonu svoje stare pacientke rože, ki pa so venele, zato ji je rekel: „Treba je potrgati ovenele rože, da lahko rastlina požene nov cvet." V tem pa je zagledal prispodobo življenja. Kdor hoče na stara leta ohraniti samo rože iz preteklosti, mu ne preostane drugega ko ovenelo cvetje in se sam prikrajša za lepoto sveže rože.
„Sprejeti življenje“, v tem je torej ne samo velika modrost, ampak tudi moč, ki nam vliva zdravje celo v bolezni.	Drat
Mirne, in svetle so noči v Sloveniji
Spoštovanje redovnemu življenju!
Katoliška Cerkev visoko ceni redovniško življenje. Za krščansko družbo so samostani dragoceni činitelji za duhovni dvig ljudstva in pri apostolskem delu Cerkve. Veličina in lepota redovniškega življenja je nad sodobnim modernim življenjem. Zato tisti, ki se odločijo za redovniški poklic, znajo resnično presoditi vrednost življenja. (Sv. oče Janez XXIII. v pismu nadškofu mesta Tour, Francija, 10. 12. 1960.)
Predanost v božjo voljo
V splošni avdienci dne 14. 12. 1960 je sv. oče zbranim vernikom posebej priporočal predanost v božjo voljo. Koke našega Gospoda so dobre in varne, zato moramo popolnoma Vanj zaupati in se mu predati. Kdor tako dela, bo imel stalno dušni mir, ga težave ne bodo nikoli premagale in njegova vnema za svetost, apostolat in službo Bogu bo vedno naraščala.
Marija, upanje Cerkve
Brezmadežna, ki je jutranja zvezda in razprši temne oblake našega življenja! je vredna, da se ji popolnoma zaupamo. Prosimo jo, da nas vodi na vseh potih življenja, v mladosti in starosti, posebej pa še, da nas varuje pred skušnjavami in grehom. Mariji je krščanski svet vedno zaupal v najhujših težavah in tudi danes je veliko upanje katoliške Cerkve. (Sv. oče Janez XXIII. v cerkvi Marije Snežne, dne 8. 12. 1960.)
Čudovito poslanstvo žene
Žena mora biti dandanes prisotna na vseh področjih družinskega in družbenega življenja. Sv. oče in Cerkev se te prisotnosti in dela sodobne žene veselita in ju podpirata. Vendar je glavno področje ženskega dela in udejstvovanja še vedno družina. Ta je dandanes v veliki nevarnosti. Vse vrste pro-
Glas iz Rima
paganda jo hoče uničiti. Posebej med mladino se širijo napačni nauki in p°j' movanje o družinski skupnosti. Družin» je veliki dar božji. Je začetek dobr® in krščanske vzgoje. Za človeka je naj' večji zaklad življenje. Otroku je vit življenja, doraščajoči mladini nudi P°' snemanja vredne zglede vsakdanje!?» življenja in jih čuva pred nečistimi du* hovi, zakoncem nudi veliko oporo v orientaciji in tudi krizah življenj»' starci pa morejo uživati zaslužene sadove dolge zvestobe v zakonskem ziv-ljenju. V družini pripada ženi nenadomestljivo mesto in zato se mora pred' vsem njej posvetiti. Zato delo izve» doma ženo veliko prizadene in jo »v>' ra pri izvrševanju njenega poslanstva-Težave sodobnega življenja je pa tre* ba vedno premagati z vedrim licem 1 velikim zaupanjem. (Sv. oče J»n XXIII. udeleženkam XI Kongresa italijanske ženske zveze, dne 7. 12. 196
Cerkev je vedno zvesta svojemu karitativnemu poslanstvu Bogastvo tvarnih dobrin je za o veka velikega pomena. Če pa s'ed nauku evangelija, pa lahko vidimo,
•fioremo s premoženjem pomagati po-rebnim, in to brez strahu, da bi pri ,ern postali sami revni. Dobrodelnost Je Velika krepost. Cerkev jo je vedno ^'Poročala in širila. Zato si veliko pri-z‘Uleva za dobrodelnost in njene usta-!'.°Ve> da bo tako povsod svetila luč JUbtzni Kristusove. (Sv. oče Janez ", ‘M- udeležencem splošne avdience, Qt>e 9. 12. i960.)
^akšen naj bo sodobni katoliški
časnikar
Sodobnemu katoliškemu časnikarju c “ajprej potrebna dobra poklicna pri-ava. Kič se ne improvizira in prav ,<0v se ne more improvizirati katoli-j! 1 časnikar. Treba se je učiti, misliti, ^ttiišljevati, presoditi, pridobiti si čut ^govornosti. Sodelovati mora v bratje sl°gi in prijateljstvu z vsemi pozimi sodelavci v resničnem krščan-Kr'1? aPcsI°latu za širjenje resnice, p 's^anski čut mora prevevati vse živ-r J.e> da bo tako prišlo pričevanje • Sl“ce, spoštovanje bližnjega, jasnost
‘dej
‘n dozorela miselnost najširšim
ljudstva. (Sv. oče Janez XXIII. katoliških časnikarjev Italije, 6.
SV' °^cia za delavce Pal 80 vel‘ke poplave zajele področje XxSne (Italija), je sv. oče Janez v , *• Poslal pismo škofu mesta Adria, alcrem izraža svoje sočutje z vse-Xe’r ’ trPijo radi te velike nesreče. nasij?° se tam dogodila gotova dejanja ae lu “ad imetjem s strani tistih, ki sv, ®°stavljajo za zaščitnike delavcev, kliče C 0ks°ja taka početja, obenem pa h0v! delavcem, da ga zelo skrbi nji-revščina in potrebe. Cerkev je
bila vedno skrbna mati delavcev, razume njihove potrebe in jim hoče pomagati. Samo Kristus in po njegovem nauku Cerkev, sta postavila trdne temelje socialne pravičnosti.
Potrebujem kuharja na pol. Ko je
Pij X. s kupom monsinjorjev ogledoval vatikanske prostore, je prišel tudi do kuhinje. Tu je našel cel roj kuharjev in pomočnikov. Žalosten se je obrnil k monsinjorjem: „Tu bo pač treba poseči vmes: zase potrebujem le kuharja na pol; zjutraj si znazn sam skuhati kavo in za večerjo tudi ocvreti jajca“.
Pij X. in blagoslov. Nekega dne je Pij X. sprejel padovanskega juda Jn-courja, s katerim sta bila dobro znana. Ta mu je povedal, da je neki njun skupni znanec hudo bolan. Papež je hitro naročil judu, naj izroči bolniku papeški blagoslov. „Koga?“ se je 5u-dal jud. „I, to ni nič takega: papeški blagoslov je kot dobro vino, ni važno v kakšnem sodu ga prepeljavajo“.
Debe'a sveča. Za svečnico vsi duhovniki v Rimu prinesejo papežu v dar svečo. Ravnatelj zavoda Anima msgr. Waal je bil redno navzoč. Pij X. mu je namignil neko leto:	„Monsignor,
vaša sveča je vedno tanjša“. Drugo leto je msgr. Waal kupil najdebelejšo svečo, kar jih je dobil v Rimu. Pa, glej smolo, tik pred papežem se je spodtaknil in zlomil svečo. Komornik je hotel, da pride z drugo, on pa je le zbral ostanke in jih izročil papežu. Ta mu je svetoval: „Monsignor, je le bolje, da ostanete pr; tanjših svečah; za prenašanje debelih so cerkovniki“.
..Življenje,« pravi Francoz Olle-Laprune., „ni vse v tem, kar vidimo, človeško življenje je treba gledati z verskega vidika. Tu moramo iskati in najti zadnji odgovor na vprašanje življenja.“
KATOLIŠKO ŠOLSTVO PO SVETU
Splošne ugotovitve
Leta 1959 se je po katoliških privatnih šolah izobraževalo skoro 21 milijonov otrok in mladostnikov. Dodati bi jim mogli učence državnih šol po tistih državah, kjer so te šole pravno ali dejansko katoliške — v Španiji, na Portugalskem, v Luksemburgu. K številu gojencev privatnega šolstva je pripomniti, da je več kot polovica le-tega zgoščenega v šestih državah: Združenih državah, Kanadi, Franciji, Belgiji, Holandski, Španiji.
Najbolj širokogruden šolski red imajo Anglija, Irska, Holandska, Belgija, Indija, Indonezija in Japonska.
Tiste države, ki so uradno katoliške (n. pr. Španija, Portugalska, Paragvaj, Rep. Dominicana), ne nudijo najbolj ugodnih pogojev za razvoj privatnega šolstva.
Skoro povsod je ugotoviti napetost med Cerkvijo in državo. Glede šolstva je mogoče postaviti naslednjo razdelitev:
1.	Države, ki načelno ali dejansko ne priznavajo svobode pouka. V njih šolstvu vlada državni monopol. To so predvsem komunistične države.
2.	Države, ki Cerkvi kot taki odrekajo pravico do pouka, kot je to n. pr. v mehikanski ustavi.
3.	Države, ki izključujejo verouk (nasploh ali katoliški verouk) iz učnih načrtov, urnika ali javnih šolskih prostorov.
4.	Države, ki priznavajo svobodo pouka, pa jo v praksi omejujejo, n. pr. pri podeljevanju diplom, z vsiljevanjem učnih načrtov in knjig, z gospodarskimi ovirami (tak je položaj v Argentini itd.).
Pregled položaja po državah V EVROPI:
Anglija in Wales
Tu je v veljavi eden najbolj svobodnih sistemov. Verski pouk se podeljuje v vseh šolah. Cerkve so povabljene k sodelovanju. Katoliške šole sp®' dajo v vrsto „aided schools“. Krajev®0 šolske oblasti prevzamejo polovico stroškov za zidavo in vzdržujejo eno tretjino učiteljev. Verski pouk prepuščaj® zavodom samim. Glede zidave, opre®1® in podobnih stvari se morajo pri vata® šole ravnati po odloku o vzgoji („Edu' cation Act“) iz 1. 1944.
Cerkev opozarja na neenakost P®' stopanja s temi šolami pa s šolami) * spadajo v vrsto „controlled schools • pri teh prevzamejo oblasti vse stros* za zidavo in opremo in vzdržujejo d tretjini učiteljstva.
škotska
Po 1. 1918 so verske šole prakti^®® vključene v javno šolstvo. Na nasta tev učnega osobja morajo pristati c kvene oblasti, ki šole nadzirajo.
Finska	^
Država nudi zasebnim šolam P0111 prispeva za plače, za opremo itd-
Švedska
Tu je državna pomoč še večja denarja za plače daje država, krijejo občine.
. 76^ ostal®
Danska
80% stroškov za privatno gre iz javnih fondov. Nad pou državnega nadzorstva.
Holandija
Holandija ima zelo širokosrčen sistem. Zasebne otroške vrtce podpirajo ®beine po skoro enakem ključu kot javne. Pri ljudskih šolah je uvedena stiakost postopanja z javnimi šolami ’n s tistimi privatnimi, ki to zahtevajo imajo določeno (po občinah različno) število učencev. Zasebne srednje šole Uživajo le malo manjšo javno podporo Kot državne. Tudi strokovne privatne sole zajemajo iz javnih fondov. Privat-ne univerze dobivajo podporo, ki odgo-Varja številu in vrsti njih fakultet.
Belgija
Po dogovoru iz 1. 1958 more vsaka v fužina izbrati med državno in katoli-8 o šolo. Tudi v državnih šolah je ver-®i Pouk. Oskrbo učiteljstva na zaseb-. u šolah prevzame država. Za upravo diti°^rem° 80 na razP°la£0 javni kre-.	a
Irska
; , Ustava priznava pravico staršev, da ver° otrokom šolo. Javne šole so v celu nekonfesionalne, v resnici pa so v katoliške, ali protestantske. Pri-ne šole ne prejemajo podpore, ko jav Z*)er° ali 20 učencev, veljajo za v a.e- Zasebni zavodi se dele v dve ja l: »vested schools“, katerih poslop-PrQSniC'*0	'e P°uku po obveznem
s ®ramu, in ,,non vested schools“, ki J° s poslopji prosto razpolagati.
Španija
0bvV Vseh javnih šolah je verski pouk držCZen" ^ar Se zasebnih šol tiče, more je jVa l)0^P‘rati ljudske šole tam, kjer kje °V°*i javnih šol, in jih podpira, jen^ ^ n> dovolj. Učni načrt je tro-in \ državni — načrt krajevnih oblasti ne Vll|štev — cerkveni. Srednje privat-Petui°*° So deležne samo državnih šti-1’ ne uživajo pa nobene podpore
in morajo nositi enake davke kot industrijska in trgovska podjetja. Tudi zasebne univerze so brez javne podpore.
Portugalska
Po ustavi in po konkordatu bi morala država priznati katoliško privatno šolstvo in njegove diplome in ga podpirati. V resnici mu ne nudi ne moralne ne materialne podpore, pač pa je velikodušna do katoliškega šolstva v kolonijah.
Avstrija
Katoliškim šolam je država „podarila“ to, da so oproščene davkov in da oskrbuje kakih 100 učiteljev. Nekaj podpore dobivajo od oblasti v nekaterih provincah.
Luksemburg
Javne šole so dejansko katoliške.
Švica
Velika avtonomija kantonov in občin, zato je kakih 30 različnih šolskih statutov.
Zvezna Nemčija
Po ustavi je zajamčena .pravica do ustanavljanja privatnih šol. Starši iz-
berejo svojim otrokom šolo. Verska vzgoja je obvezna. Ljudske šole so konfesionalne; v javnih se uradno poučuje verouk v skladu z versko „barvo“ vsake province. Univerze so vse javne. Vlada podpira tiste zasebne šole, ki so javno koristne.
V AMERIKI:
Kanada
Vsaka provinca ima svoj šolski statut. Katoliške šole imajo gospodarske probleme v Manitobi in v Britanski Kolumbiji.
Združene države
Vseh 49 držav prepoveduje uporabo javnih fondov za podporo privatnemu šolstvu. So pa drugi načini pomoči: v nekaterih državah (Washington, Kalifornija) privatne šole niso obdavčene; druge države (Louisiana, Mississipi, Oregon, Nova Mehika) skrbe za njih opremo, spet druge za kantine in prevoz. Med' zveznimi zakoni je več takih, da privatnim šolam prav tako koristijo kot javnim (n. pr. G. J. Bill of Property Act, Defense Education Act, Rights, Lauham Act, Mead Surplus Excise Tax Bill, Nat. Science Funda-tion). V nekaterih okrožjih z močno katoliško večino veljajo katoliške šole za občestvene. V javnih šolah 40 držav je verska vzgoja obvezna — kljub nekemu nasprotnemu odloku Vrhovnega sodišča.
Mehika
Katoliško šolstvo je protiustavno. Sicer ga tolerirajo, vendar v šolskih prostorih ne sme biti verskih znakov, ne po učnih knjigah verskih misli. Verski pouk ne sme biti del rednega programa. Državne šole so brez njega.
San Salvador
Država podeljuje štipendije takim privatnim ustanovam, ki so urejene
kot kooperative in imajo več kot 20 domačih učnih moči.
Nicaragua
V Nicaragvi je Cerkev ločena od države. Javne šole so laične. Oblast daje zasebnim katoliškim šolam nekaj štipendij in podpore.
Republica Dominicana
Tudi Republica Dominicana daje privatnim katoliškim šolam podporo.
Haiti
V' skladu s konkordatom iz 1. 1860 veljajo katoliške ljudske šole za državne in prejemajo podporo. Malo pa je te podpore za srednje šole.
Venezuela
Načelno in v praksi se morajo zasebne šole same vzdrževati.
Paragvaj
Katolicizem je državna vera. Privatni učni zavodi ne prejemajo redne podpore, pač pa so oproščeni davkov.
Ekvador
Javne šole niso konfesionalne, pa« pa se v njih daje državljanska in moralna vzgoja. Privatno šolstvo dobiva malo podpor.
čile
Izvedena je ločitev Cerkve od države. Zasebno šolstvo prejema podporo v višini 50 % stroškov za učence jav' nih šol.
Brazilija
Zvezne države in občine imajo raznolike učne statute. Zasebne šole niti®1 ne plačujejo davkov. Katoliške srednj6 šole dobivajo izdatno podporo iz držav' nega fonda za srednje šolstvo.
AFRIKA:
Egipt
Zasebno šolstvo je zelo razvito. Državne oblasti ga podpirajo. Učne moči smatrajo za državne uradnike in jih k°t take upoštevajo.
Ghana
Država vzdržuje „odobrene“ in „avtonomne“ šole, medtem ko „privatne“ ne Prejemajo podpore. Od 4.239 šol je Privatnih 315.
Južnoafriška linija
Javna pomoč bantujskim šolam je odvisna od dobre volje in segrcgacioni-stičnih načrtov ministra za notranje sadove. Katoliške šole so to pomoč za-yrnile, saj bi jih privezala na politiko !n na rasistični nauk. Za pouk belcev *nia vsaka od štirih provinc različen Statut. Najbolj širokosrčen je statut v
Natalu.
AZIJA
Indija
Politika zvezne vlade je med' naj-°U liberalnimi na svetu. Jezikovne in Verske manjšine imajo pravico do ustavljanja učnih zavodov. Za državni Proračun velja enakost javnih in zaseb-šol. V državnih šolah in v takih, 1 jih država popolnoma vzdržuje, ni Veiskega pouka. Privatne šole moremo yasdeliti v tri skupine. Nekatere hoče-“. v °stati neodvisne in ne sprejemajo r3avne pom:oči. Druge jo sprejmejo fi°ma; v teh je verski pouk dovoljen, ^ajo pa pravice, da bi kakega učen-^a. odbile iz verskih, rasnih, jezikovnih a 1 kastnih razlogov. V tretji skupini 0 š°le, ki jih država v vsem vzdržuje, Zat° Pii se morajo ravnati po državnih Podpisih. Gospodarski statuti so po rasliČnih državah različni.
NEKAJ ŠTEVILK
Katoliških univerz je 43 s 173540 študenti. Razporeditev po kontinentih je taka:
V	Afriki 1, Leopoldville z 251
študenti.
V	Južni Ameriki 12: 4 v Braziliji (8008 študentov), 3 v Argentini (1300), 2 v Kolumbiji (5855), po ena v Čile (5796), Peru (1462), Ekvador (300).
V	Severni Ameriki 14: 11 v Združenih državah (63431), 3 v Kanadi (26792).
V	Evropi 13: 5 v Franciji (10873), po 2 v Italiji (9083) in Španiji (1200), po ena: Belgija (11123), Poljska (1500), Holandija (1294), Irska (478).
V	Aziji 3 (?) s 24795 študenti.
Od teh univerz vodijo jezuiti 10
(5 v Združenih državah, po eno v Španiji, Braziliji, Kolumbiji, na Japonskem, v Libanonu), po eno pa imajo dominikanci (Filipini), oblati Marije Brezmadežne (Ottawa), ma-risti (Porto Alegre), salezijanci (Turin), lazaristi (Chicago), kongrega-nisti sv. Križa (Notre Dame v Z. D.), redovniki sv. Zakramenta za Indijce in črnce (N. Orleans, Z. D.).
Po kontinentih so učenci katoliškega šolstva takole porazdeljeni: v Ameriki jih je 9,924.386, v Evropi 4,885.000, v Afriki 3,468.400, v Aziji 2,044.859, v Oceaniji 417.268. Skupaj: 20,739.913.
Pri tem imejmo v vidu, da je prebivalstva na zemlji 2.798,169.000, cd tega 483,587.000 katoličanov (to je 17,5%).
Libanon
Verska vzgoja je v programu državnih šol, zlasti ljudskih. Privatne ljudske in srednje šole dobivajo nekaj podpore v obliki štipendij.
Indonezija
Indonezija je uvedla izvrsten naši*1 finansiranja privatnih šol; nekatere vzdržuje v celoti („grant schools“)’ druge le delno („relief schools“)-
Pakistan
Država krije okrog 75 % primanjkljaja privatnih zavodov, šolski statuti so različni po provincah (6).
Cejlon
V uradnem učnem načrtu ni verskega pouka, pač pa se šolski prosto lahko porabljajo za to-. Privatne ,,V°a' pirane“ šole prejemajo subvencije.
Filipini
OCEANIJA:
Po ustavi ne bi zasebne šole smele plačevati davkov,- v resnici pa jih morajo.
Južna Koreja
Južna Koreja daje privatnim šolam podporo.
Japonska
Zakon o zasebnem šolstvu pooblašča province in občine, da podeljujejo podpore, a te podpore so šibke. L. 1952 je država ustanovila družbo za pospeševanje privatnega šolstva. Ta se največ poslužuje dolgoročnih brezobrestnih posojil.
Nova Zelandija
Privatni zavodi so deležni le P° sredne pomoči, pa še ta je nezadostni
Avstralija
Zasebne šole dobivajo nekaj P°C'P. re. Stroški za šolanje se n. pr. 0 ^ jejo od družinskega davka; starši P jemajo doklado za otroke v šoli; o sti skrbe za prevoz učencev. Po raz ^ nih državah je opaziti različno So politiko.
(Po Informations catholiques cionales, 1959, priredil prof. A0 Geržinič.)
Gora Oljk»’ t» kjer so se Pog
zbirali ,e slovenski sud
SVET V ŠTEVILKAH
Dežele
Učenci katoliškega šolstva
Afrika:
^Sipt .....
čad
Sudan ! .......
Južna Afrika'
^ eana
p°n-°	.....
«uanda-Urundi' !
Auterika;
Kanada
Kub?6*16 **"•' Mehika ...W" Argentina
Sr1“»
yenezuela'......
Uruguay .	;;
Azija:
"dija . g donezija ! X
J^jska ...
p',!fka diaspora
,aPunska ;......
UZna Koreja ___
,Evropa:
5S*............
J-
Itr»;;;::::::
?'eanija:
No'tralik ...
Va Gvineja ...!
50.000
5.396
120.000
388.059
726.000
243.090
816.000
6,805.129
66.752
349.398
278.561
539.000
188.135
65.135
40.200
637.000
255.263
223.500
36.400
1.165
80.000
14.250
756,200
374.821
38.500
859.500
1,500.000
500.000
220.000 517.000
6.450
261.400
74.000
Prebivalstvo
23,000.000
2.850.000
9.000.	000
13.200.000
4.000.	000
12.300.000
4.300.000
16,000.000
162,000.000
6,167.000
26.431.000
18.658.000
55.837.000
6.213.000
5.729.000
2.677.000
392,500.000
82,000.000
640,000.000
10,000.000
9.500.000 91,000.000
22.300.000
29.000.	000
48.000.	000
51.500.000
7.000.	000
9.000.	000
44.000.	000
51.600.000
2.900.000
11.021.000
5.117.000
9.000.	000
3.000.	000
Katoličanov
178.000
550.000
201.000 735.000 527.658
3,980.000
1,485.500
6,659.612
37,000.000
5.620.000
25.679.000
17.003.000
49.907.000
5.801.000
5.503.000
1.500.000
5.500.000
1,000.000
3.200.000 200.000
74.663
254.114
241.000
97.5%
95.4%
22,570.000
6,200.000
95.5%
38,000.000
4.700.000
2.800.000 4,388.000 2,000.000
1,510.000
283.000
KAJ PRAVIJO? Astronom Plassmann:
Pismo sivolasega župnika zaljubljenemu fantu —
„Za razumevanje svetovja so seveda potrebne številke. Toda misel, da v drobcenem in minljivem telesu živi neumrljiv duh, ki more razumeti čuda svetovja, je bolj veličastna kakor bilijoni in triljoni. In da je na to majceno zemljo, ki ima celo v našem sončnem sestavu — enem izmed sto tisočev — večje sestre od sebe, da je na to zemljico, ki v primeri z drugimi skoraj povsem izgine, v polnosti časov stopil Bog, da človeštvo odreši in ostane vedno med nami: to je resnica, ki do dna srca osrečuje in dviga do največjih višin.“
Fizik Max Planck:
„Resnično veliki uspehi naravoslovnega raziskovanja nas upravičeno vodijo do sklepa, da se
Buenos Aires, marec
Dragi Janez!
1961
Dekle, o kateri sanjaš, naj pozna svoje del° # živalmi in živalicami. Vedno bosta imela živa hiši in okoli nje.
Danes samo o „notranjih" in nezaželjenih stih: o podganah, ščurkih, stenicah, bolhah it°" ^ Stenica: najraje si najame stanovanje v , rem pohištvu, v špranjah v tleh, v posteljah ^ Ves dan počiva, zvečer pa se odpravi na željene“ obiske. Obiski gospe stenice niso le f6j željeni, ampak včasih celo nevarni. če se ?e
mudila pri bolniku z nalezljivo boleznijo. - j.
Zakaj se je bojimo in izogibamo? Zaradi jetnega vonja in pika. Skeleče učinke piha u mo z vodo, s kisom in... s potrpljenjem!
s? J^r
Kako uničimo stenice in njihovo zaleg0- 0o važnejše in najboljše naravno sredstvo je:	stf'
temeljito osnažiti, odmakniti omare, razdret1 ^ ^ Ije, uničiti, kar ni več porabno (n. pr. VaP)r’ 0tet6 terim so še prelepljene stene starih hiš), in,e/i vse natančno razkužiti. Tako se uničijo nad jajčeca (s pomočjo raznih DDT produkt0 '^0' sicer je ves trud zaman. Ne privoščita si_ r ^ v dokler ne bosta uničila zadnje stenice in 1 hiši!	$e V>'
Uši.— Da v tej deželi ni uši? Vsaj včasi
ko sliši. Boga zahvali, če se k vam še niso ,,pova> bile“! Toda, glej! Samo en 'primer:
Mati lekarnarju: „Gospod, koliko uši lahko uničim z mažo za par pesov?“
Lekarnar: “O, gospa, ogromno, recimo kakih 50.000.. .“
Mati: „Dobro, bi mi lahko torej dali maže proti ušem za pet pezov (!!), je namreč za našega sinčka, veste?“
Fant!, tvoji sinovi z ušmi? Pozor!
A vse je možno! Sami ne bodo vedeli, kdaj jih bodo zanesli pod „mili rodni krov“. Ulove jih lahko (oz. uši otroke!) v šoli, na vozilih, v gledališču itd.
Cela vrsta jih je. „Živalske“ naj te nič ne skr-be, te niso nevarne. „Človeške“ so pa tri vrste. Najraje se naselijo na glavi; te so najbolj pogoste. Sadove njihovega bivanja in delovanja gotovo poznaš, ali iz lastne žalostne izkušnje, ali iz pripovedovanja drugih.
Kako jih preženemo? Z glave: dobro umiti in morda s čim namazati. Iz obleke: razkužiti in, če je treba tudi prekuhati.
Podgane in miši.— Strah in groza ženskega sveta!
In kako hitro se množijo! Že veš? Še ne? Poglej! Samica ima lahko večkrat na leto 10 do 18 podganic oz. mišk in te se „poroče“ lahko že čez tri mesece in imaji spet svoj naraščaj! Si predstavljaš?!
S svojimi zobmi lahko oglodajo najtrši les,... ko poidejo zaloge sira, zelenjav, žita in drugih dobrot.
Srčdstva proti? Gotovo jih večinoma že poznaš. Vseeno poglejva najbol, navadna: 1. dober maček ali mišar (pes); 2. razne vrste pasti; 3. „domače sredstvo“: na enem krožniku jim nastavi moko s primešanim mavcem in na drugem krožniku vodo; ko pride gospodična miška, se najprej „pošteno“ naje, potem „pošteno" napije in potem „pošteno“ napihne in revica poči!
Ščurki.—
z vztrajnim nadaljevanjem svojega dela nedosegljivemu smotru vendar vedno bolj bližamo, in krepijo naše upanje, da se bomo mogli vedno bolj poglabljati v delovanje vsemogočnega uma, ki vlada nad naravo.“
Geolog Barrois:
„Geologija do naših dni ni dospela d'alje, kakor da je modernizirala dokaze na božje bivanje.“
Teolog Avguštin:
„Velik si, Gospod, in hvale velike vreden: velika je tvoja moč in tvoji modrosti ni mere. Pa te hoče hvaliti človek, bore drobec tvojega stvarstva, človek, noseč svojo umrljivost okoli, noseč pričevalo svojega greha okoli in pričevalo, da se ti, Bog, ustavljaš pre-
Barva: so rjavočrnkasti, noge pa morda nekoliko rdečkaste.
Sovražijo svež zrak, naravo in si zato najemajo samo notranje prostore v hiši. Podnevi spijo in se skrivajo v špranjah pri podzidku ali za omarami. Ponoči pa... na sprehod! Vedno se jim mudi, vedno tekajo in iščejo hrano. Najraje si privoščijo kuhinjskih ostankov in sploh jim je všeč, kar je človek.
Najbolj nas odbijajo, ker tako obupno smrdijo. In ta nepripetni duh puste povsod, koder lazijo.
Kako se jih znebimo ali jim preprečimo vstop v hišo? S čistočo in čistočo! Ščurki so sinovi umazanosti in zanemarjanosti, kar ni v ponos in pohvalo nobeni ženi, še manj mladi nevesti ali novo-poročenki in take bi tudi tebi ne privoščil!
Fej, muhe!
Pravijo, da bi se jih morali bolj bati kot tigra. In res pomori nedolžna muha več ljudi kot pa divji tiger, samo da jih ne vidimo umirati na lastne oči (ljudi!).
Muha. je umazana, nadležna, požrešna, na svojih nogah in rilčku prenaša mnogo več bacilov, kot navadno mislimo. Res je, da muha ne pika. A iz zgodovine vemo, koliko otrok je pomrlo za otroško kolero, katere bacile prenašajo ravno muhe in z njimi okužijo mleko. Muhe niso namreč prav nič natačne: z enakim užitkom sedejo na kup smeti kot na skodelico mleka ali na torto. Muhe se še posebej „specializirajo” za prenašanje jajčec črevesnih glist, dalje prenašajo klice tifusa, griže, da-vice in jetike.
Glej, kako muhe skrbe za svoje potomstvo! Zaležejo lahko tudi do štirikrat in vsakilcrat po približno 120 jajčec, ki jih skrijejo v meso, sir ipd. V enem tednu se ta razvijejo v črve. Čez štiri dni nastane zapredek, iz katerega bo čez nadaljnjih pet dni že zletela muha.
Iz zanesljivih statistik vemo, da je samo v enem letnem času ena muha mati, babica, prababica itd., itd. 1.096.181.21,9.320.720.000.000.000.000. drugim muham! „Grozno“ zanimivo in obupno, kaj? Kaj petorčki! To, to!
vzetnim: in vendar te hoče hvaliti človek, bore d'robec tvojega stvarstva.“
Astrofizik James Jeans-
„Sodobni znanstveni nazor nas sili, da si misli^0 Stvarnika delujočega ven prostora in časa, K sta tudi samo del njeg° vega stvarstva, prav k®-kor je tudi umetnik iz' ven svojega platna.1
5 MISLI ZA 5 MINUT
1.	Si iščeš prijateljev, ki bi ti s svojo naklonjenostjo, ljubeznijo, iskrenim razffO vorom in družbo *** Sati življenje v ,e dolini solz? .. ■ temu da prijate*! včasih razočarajo. nas zapuste, se
zdi tvoje ravnanj pravilno.
Toda... zakaj n.e
bi iskali vedno tesnejših zvez z Velik' Prijateljem, ki te bo nikdar izdal, raz čaral, zapustil?
2.	Tvoje srce omahuj®
in iščeš oprijemov zemlji. — Dobro, da pazi, da se opora, na katero ^ bi sc naslonil, n ^
navzdol, v verif?


V boju proti muhan razpolagamo z dvema sredicama: z izstradanjem ali da jih naravnost pomo-lm° z raznimi umetnimi sredstvi.
Najhujši sovrežnik muh je snaga, ker jim grozi lakoto in lakota s smrtjo. Zato pa: uničiti vse Padke in ostanke jedi. Vse naj bo vedno pokrito,
tudi
smeti. Se bolj je treba paziti, če je bolnik v
da se sproti sežigajo obveze ipd., ostalo pa da e Vse pokrito in snažno.
Muhan je zoprna tudi modra barva in tema. rsdvsem poleti bosta skrbela, da bo v hiši čim-zatemnjeno. Druga „moderna" sredstva in rupe pa gotovo že posnaš sam, kakor tudi "ona"!
Bolha:
öoj/ia je bolha, čeprav si morda že slišal govo-}> da pasje in mačje bolhe ne napadajo človeka. lkar ne verjemi! Res je, da jim človek ne diši Juv preveč, a če jih lakota preganja, je tudi člo-meso dobro! Ravno tako so vse bolhe enako varne, ker prenašajo kugo, še prav posebno pod-Najpametneje je torej, enostavno jih pobiti e Uh dobiš), že zaradi neprijetnega pika! Nastanek? Samica zaleže v smeti, v špranje ali r ePi'oge kak ducat jajčec. Pred tednom dni se zvijejo v bele in mehke ličinke. S čim se hra-n° \ S čimer koli, da je le v stanju razkrajanja Mešen okus!). Se tri tedne iz že imamo pred se-1 Vravo izstradano in napadalno bolho!
j. K°t povsod tudi tu velja: najboljše uničevalno g? vsaj preganjalno sredstvo je snaga, čistoča!
Cer pa: temeljito strkanje preprog, splošno zna-Hb razkwžeyaZna sredstva (razni DDT produkti), v °.nJe tal z vodo prekuhanega pelina, tobaka, lo-ai* orehovih lupin. Vse to je dobro, najboljše a Je.- hiša brez bolh, to bo „obema" v ponos in v°hvalo!
Nt končno — komarji!
p Glej, dragi Janez! Naj tvoja ljuba Micka ali v r<*ncka, Tončka ali Ančka nikar ne zameri, toda yuljestvu komarjev je kot pri nas — ljudeh: lišaje „ona"...
• dejansko: samci ne pikajo. Pikajo „one", ker
3.	Pravi prijatelj je zaklad. — Torej... k Prijatelju!... Kajti, kjer je jtvoj zaklad, tam je tvoje srce.
4.	Povej mi, povej mi: tisto... je. pravo prijateljstvo ali le veriga, ki te oklepa?
5.	Jezus je tvoj prijatelj. — Resnični Prijatelj. — S srcem iz mesa, kot tvoje srce. Z očmi, polnimi dobrote in ljubezni, ki so jokale nad Lazarjem. — In tebe ravno tako ljubi kot Lazarja.
DAJ MI SVOJE SRCE
Zakon ni tovarištvo, temveč najtesnejša življenjska skupnost. Tesnejše in močnejše povezanosti med ljudmi sploh ni. Zakaj glej —r- prijatelj pride, ostane nekaj časa pri nas in zopet gre. Če nismo razpoloženi, se mu lahko umaknemo. Ni nam treba neprenehoma gledati njegovih malenkostnih posebnosti, ki so nam morda neprijetne. V zakonskem življenju pa skupnega bivanja ni mogoče omejiti na določene čase. „Dva bosta eno telo,“ pravi sv. Pavel. Pa tudi to še ni vse. Prav tako morata biti tudi enega duha; njune osebne lastnosti se morajo skladati in njun čustveni svet mora prehajati drug v drugega. Kjc.r zakonca ne čutita, da popolnoma pripadata drug drugemu, tam ne bo nikoli zacvetela trajna sreča.
J. Gerely
;potrebujejo krvi in jo pridejo pit k ljudem in drugim sesalcem. Njihov rilček je pravi vrtalni stroj-Prodre skozi najtršo kožo in spuste neke vrste žgočo slino, ki povzroči znani neprijetni občutek. Ravno na ta način prenaša naleznjive bolezni in je zato „njen" obisk še toliko manj zaželem.
Romarska rodovistnost je strahotna. Samica navadnega komarja —našega—- zaleže na vodi skupine 200 do iOO jajčec in jih poveže med seboj g neko lepljivo snovjo. Čez mesec dni se že razvijejo v prave komarje, zmožne nadalnje ploditve. St predstaljaš?! In še hvaležni bodimo, da ne živimo v bolj tropskih krajih!... Samo ena „zanimivost iz tistih krajev: panamski prekop, ki ga danes občudujemo, je stal veliko, veliko milijonov frankov! saj so jih samo v borbi proti komarjem porabil1 75.000.000 in kljub temu je zaradi komarjev pomrlo 7 od vsakih 100 delavsev....
Zato pa: boriti se brez počitka!
Z vestnim in vnetim sodelovanjem vlade in Pre' bivalstva bi lahko vso deželo osvobodili te nadleOf-Za zgled sta nam lahko Kuba (v tem oziru!) 471 Panama, ki sta danes skoraj brez komarjev in t° v drugačnih podnebnih razmerah kot mi tu doli-A verjetno ne bova ne ti ne jaz prišla na oblast-Kako se jih kolikor mogoče ubranimo ali uniči' mo? Ako je v vaši bližini kakšna mlakuža, če že mora biii (n. pr. zaradi pomanjkanja odvodnih prav), zadostuje, da po vodni gladini razliješ mat petroleja in ličinke bodo poginile.
Pa sicer? Pomagajmo si s sredstvi, ki so spl°' šno v navadi: flit, spirale, mreže na oknih, pri V° mivanju tal je dobro primešati vodi nekoliko ,)a' vandine", smrdi jim tudi žgano evkaliptovo H8“ itd.	/
Tako! Vendar je konec te golazni... in pismu-Da, morda je bilo res dolgo, a je bolje, da dane. „spoznata" svoje sovražnike in kako se jih ubru niti, kot pa da bi jutri vajini otroci po nedolžnem trpeli zaradi tvoje ali njene nevednosti!
Dragi Janez, drugič pa o muckih, psičkih 1 kanarčkih! Ti so verjetno obema bolj všeč, poseb njej!
Zbogom
Tvoj župnih-
*2 MOJEGA DNEVNIKA
DVA JUNAKA
PETEK
»O, da mi jc priti do svoje podobe!
Da bi jo zagledal jasno pred seboj!,“
Tako poje naš Župančič. Kakor da bi mi iz ust Vzel te besede. Naenkrat, v nekaj dneh, bi rekel, sem St' kakor zbudil iz spanja. Jaz sam in vse okrog mene ie povsem drugo kot prej. Kot da se mi je nekaj ra-z°delo — „v telesu ali zunaj telesa, ne vem, Bog ve“, *** rekel sv. Pavel. Kot da sem dvignjen na višjo laVen. Slišim v sebi glas, ki me sili tako jasno in ttiočno v novo življenje, da se mu ne morem ogniti. Odgovarjam z „da“, s celotnim „da“, pa sam ne vem, kam konkretno me vodi ta pot. Kaj ni nekaj podob-ncKa doživel sv. Pavel pred Damaskom?
Zavedam sc, da mi sv. Pavel zadnje čase prihaja Pr6Cej pod pero. Njegova pisma so čudovita že v Cstetskem pogledu. Kakšna globina se mora skrivati v njih vsebini!
Bilo je med svetovno vojno l. 1917. v Parizu. Zagrizen nasprotnik katoličanov se je hotel v vojski proslaviti. Star je bil devetintrideset let; po postavi močan in krepkega zdravja. Vstopil je v vojaško službo in se hotel izkazati junaškega in požrtvovalnega Francoza-brezverca.
Svoj sklep je sporočil stricu ministru. Ta je bil iznenaden, kajti nečak je zahteval, naj ga takoj pošlje na fronto.
sobota
»Popolnoma pravilno, popolnoma pravilno,“ bi re-ke* gospod Peter na vse to. To pot bi mu dal prav, Sai sem v knjigi, ki mi jo je pred časom posodil, našel potrdilo za pravilnost svojega stanja: „Do ti-®*cSa trenutka je bilo življenje, mojega duha ogromen ahirint, poln plevela in osata: v njem ni bilo reda. oben vrtnar ni stalno pazil na svojo zemljo... Tedaj aem prvič brala meditacijsko knjigo, ki mi jo je pobila neka prijateljica... To je bil čudovit trenu-*c'k: nenadno razsvetljenje obenem s silnim impulzom Navzgor...“ Elli Bilecki se imenuje pisateljica.
Ponedeljek
Dež. Zame. je dež vedno doživetje. Pravijo, da zato, ker smo doma iz krajev, kjer so vremenske sP|,emcmbe pogoste.
Zemlja se je odprla svetlim kapljicam, ki padajo l11 gosto in neprestano. Kot da bi se vsa pota sme-®. Pijejo, pijejo na vsa usta blagoslov iz oblakov.
In mislim nase (— kdaj sploh ne mislim nase?):
v moji notranjosti je odprto kot zemlja: lačen in Cjcn sem vsega lepega, dobrega in resničnega. Da,
Kot rezervni poročnik je odšel v strelske jarke. Ni trepetal, ko se je bližal vojni črti, kjer vlada smrt.
Polkovnik ga je sprejel prisrčno in z velikim začudenjem. Pred njim je stal človek, ki je bil dvakrat podna-čelnik v ministrstvu. „Kako daleč smo prišli, ko že parlamentarci dobivajo pogum? si je mislil.
Prišlec pa mu razloži:
„Pred seboj imate zastpnika našega laiciz-ma. Pripravljen sem na vse žrtve v dobrobit države, če je po-
trebno... če bo treba umreti, bom umrl."
Polkovnik se nasmehne in molči.
Rezervni poročnik nadaljuje:
„Mi, ljudje republikanske miselnosti, prihajamo, da z žrtvami pripomoremo naši stvari do zmage. Odpovedujemo se vsakemu udobju, morda tudi življenju."
V tem hipu strašno poči in zračni sunek vrže oba po tleh.
Novi vojak se dvigne, bled kakor mrlič.
„Kaj je?" zakriči.
„Majhna eksplozija," odgovori polkovnik.
„Kakšna eksplozija?"
„Nekje v bližini je padla granata."
„Nekoliko sem se prestrašil, pa se bom navadil..." reče parlamentarec s t resočim glasom.
„Vedno moraš biti na vse pripravljen," pristavi polkovnik, „zla-
zlasti resničnega. Naj bi čim prej prišlo na moji poti vse tisto, kar mi bo prineslo novih pogledov, kar mi bo dalo piti do konca pri viru resnice.
SOBOTA
Ne umišljam si, da bi bil tak-le dnevnik bogve kaj velikega. A brez pomena verjetno ni. In si mislim: kaj ko bi vsak fant in vsako dekle pisalo tak dnevnik. In ko bi kako stran poslali v objavo. Kaj bi ne bil to nekak pogovor med nami vsemi? Kaj vse bi s' mogli povedati!
NEDELJA
„Kaj lastovka v južne poletju strpeti ne more?
Na gnezdo spomin jo nese čez morje,, čez gore.“
Razumem te besede in ob njih hrepenenje moje mame po Sloveniji. Vem, da mora biti lepo, saj dom jo en sam. Mogoče pretirava mama. A slišim, da je splošno mnenje v Evropi, da je Slovenija druga Švica.
Je res zanimivo: na tako majhnem koščku zemlj® toliko različnih pokrajin: Gorenjska s svojimi planinami in snežniki, Kras s pravljičnimi podzemskimi jamami, Dolenjska z grički in goricami, štajerska, vsa zelena in valovita. In letni časi: zima s snežnim kožuhom, pomlad s cvetličnimi preprogami in škr-jančkom v zraku, poletje z jezeri in rekami, jesen 1 rumenim in rjavim listjem, ki odpada. Rad bi videl Slovenijo, strašno rad bi jo videl. Več: doživel. Bog mi izpolni to željo.
TOREK
Bral sem življenjepis dalmatinskega rojaka Leopolda Mandiča, čudovito. Majhen kapucin, z dolg0 brado in dolgim nosom. Nekaj neznatnega vsa pojava. A se je dal Bogu popolnoma. Sklenil je, da bo vsak čas mislil na Boga. In mu je Bog vračal z nadnaravno lučjo: mož je videl v bodočnost jasno in določno, ko* bi gledal navzoče stvari.
Kako vse drugače postane človeku navzoč Bog s svojo resničnostjo ob takem življenju.
SREDA
Počitnice. In to zunaj Buenos Airesa. Koliko doživetij. Ali naj opisujem velikega, debelega šoferja.
ki se je s tako eleganco sklanjal k volanu pri avtomobilu, da bi se mu kmalu začel na glas smejati? Ali hribe v Cordobi z jezerom ob vznožju in hišami in hišicami ob bregovih, kot bi se preselili srednjeveški samostani nanje?
Zrak, zrak. Oster in suh, da bi ga nesel s seboj. In voda. Kako je Bog čudovit v svojih stvareh. Majhen, nebogljen potok, v katerega je stopila krava ali neumni teliček, potoček, ki je pomočil planinsko rožo 'n ji odnesel nekaj njenega duha, skočil čez rdeči in modri kamen, ošvrknil mimogrede ob njem rastoči Krmič. Kakšno bogastvo.
Potopiš se vanj in kakor s srebrom oblit se prikažeš iz njega. Kot da bi Bog spravil na kup samo zdravje.
In planine. Korak za korakom kvišku, proti cilju, da si potem ogledaš prehojeno stezo. Blizu neba, blizu Roga. Kako čudovite so višine. In ni taka pot program, podoba življenja? Kot da sam doživljam, kar je doživljal Hinko v „Luči z gora“. Takoj ko pridem domov, moram ponovno prebrati tisto knjigo.
V nedeljo je gospod pridigal, da je stvarstvo knjiga božjega razodetja. Kako prav je imel.
Tako poln se.m sreče, da bi jo razdajal na vse strani.
Kako čudovito je življenje!
sti pa na tisto, ko vas granata podsuje. Tedaj bo pa konec.“
„Biti podsut," si je mislil novinec sam pri sebi, „ne bo smešna smrt, kakor sem jo gledal v operi. Seveda, pravzaprav bi moral najprej iti v ozadje, da bi se privadil."
Tedaj se odpro vrata in neki poročnik stopi v zaklonišče. Obleko ima umazano in raz-tgano. Roka je bila ranjena, da mu teče kri.
„Ste ranjeni?" vpraša polkovnik.
„To ni nič. Kos granate me je opraskal po roki," odgovori poročnik in se zasmeje.
„Nihče vas ni silil, da bi ostali na straži, ko niste na vrsti," reče polkovnik.
„Delal sem družbo tovarišem," mu odvrne prišlec in si nažge pipo.
„Gospod," pravi polkovnik rezervnemu poročniku, „tu vam predstavim najhrabrejšega častnika svojega polka. Kjer je treba, takoj priskoči na pomoč."
„Čudovito! Gospod," ga vpraša novi vojak, še ves tresoč se od strahu, „kaj ste pa v civilu ?"
„Duhovnik," mu odvrne poročnik.
Vse vedenje mladega človeka do žene mora prevevati misel, da sme biti njegova — ako se po božji volji kdaj poroči — samo ena, to je njegova izvoljenka, mati njegovih otrok, in da si mora on s čistim in plemenit m življenjem svojo bodočo srečo z njo in božji blagoslov zaslužiti. V meso in kri mu mora preiti tole nespremenljivo načelo (še misliti ne sme, da bi ga mogel kdaj izdati!): že sedaj hočem ohraniti popolno zvestobo ženi, katero mi da Bog; samo njen hočem biti in nikdar nezvest! Kdor se ne more odlo-č.ti, da bi zavzel tako jasno stališče, sc ne bo nikdar mogel dolgo varovati zablod. Neodločnost in polovičarstvo vodi tudi tu, kakor povsod, k „hudiču“, k zlu, le popolno mišljenje vodi k Bogu. šlo bo za borbo z najbolj prikritim in najbolj ogorčenim sovražnikom, ki ima v človekovi notranjosti mogočnega zaveznika in ki hoče postati na vsak način zmagovalec. V človeškem življenju so prilike in skušnjave, v katerih zmagajo samo tisti,
„Kot razumem, je največjf Jezusov čudež njegovo vstajenje. Resničnost krščanstva odvisi predvsem od resničnosti tega čudeža. Zanima me, kako dokazujemo resničnost tega čudeža.“ A. C., Avstrija.
Pri dokazovanju česar koli iz Kristusovega življenja predpostavljamo, da je sveto pismo zgodovinska knjiga. O tem bi lahko drugič govorili obširneje.
Kristusovo vstajenje dokazujemo v treh stopnjah:
1.	Jezus je svoje vstajenje napovedal, 2. Jezus je zares umrl, 3. Jezus je zares vstal. Poglejmo dokaze.
1.	Jezus je napovedal svoje vstajenje
.— Farizejem je na vprašanje, s kakšno oblastjo je očistil tempelj, odgovoril: „Poderite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.“
— Ko so hoteli videti znamenje, jim je obljubil Jonovioi znamenje: „Kakor je bil namreč Jona v trebuhu ribe tri dni in tri noči tako bo Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči.“
— Apostolom je povedal: „Sin človekov mora yeliko trpeti in biti zavržen od starešin, velikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in čez tri dni vstati.“
— Po spremenenju na gori prepove apostolom, da bi o spremenenju govorili, „dokler Sin človekov od mrtvih ne vstane“.
2.	Jezus je zares umrl
Jezusovo smrt je treba dokazati, ker če bi ne bil umrl, tudi vstajenje ne bi bilo noben čudež. Priče Jezusove smrti so:
— štirje evangelisti, ki pišejo zgodovino in jim je pametno verjeti;
—■ vojaki, ki niso kosti strli Jezusu, ker so videli, da je že mrtev;
—	stotnik in Pilat, ki so ju vojaki informirali;
—	poglavarji duhovnikov in farizeji, ki bi gotovo ne mirovali, ko bi ne bili povsem gotovi o Jezusovi smrti;
— Jezusova mati, Janez in drugi prijatelji pod križem, ki bi ne pustili trupla položiti v grob, ko bi' *e malo dvomili o Jezusovi smrti;
—	ljudstvo, ki je gledalo mučenje, saj je kasneje brez pridržka sprejelo pridigo apostolov, češ da so °ui umorili Jezusa;
■— sv. Pavel, ki govori o Jezusovi smrti kot o stvari, ki so mu jo apostoli povedali kot nekaj resničnega;
—	razen prič govori za resnično Jezusovo smrt Prebod s sulico, vse trpljenje in grob: v zapečatenem *n zastraženem grobu res naravno ne bi bilo možno
ozdraveti.
3.	Jezus je zares vstal
Za Jezusovo vstajenje imamo zlasti te-le tri dokaze:
a)	Priče prikazovanj
■— Sveto pismo govori o dvanajstih prikazovanjih: Magdaleni, pobožnim ženam, Petru, učencema na poti v Emavs, učencem brez Tomaža, apostolom 8 Tomažem, učencem pri Tiberijskem morju, več kot 500 bratom, Jakobu, Pavlu in dvakrat apostolom.
— Da bi apostoli varali, je izključeno. Zelo so se Pomišljali, predno so verjeli v Jezusovo vstajenje, Jc-zus sam jih je moral pokarati glede tega. Tudi bi korali imeti razlog za varanje, ko bi varali. Pa ni bilo razloga. Saj ob varanju ne bi mogli pričakovati nič od Kristusa, ki bi bil mrtev, nič od Boga, ki laž kaznuje, nič od Judov, ki so jih prav zato preganjali.
—Tudi je izključeno, da bi se oni varali. Samoprevare se ne začno vse v istem trenutku in ne tra-Jaj° enako dolgo (od tretjega do štirinajstega dne), ^ndi se ne začno obenem na različnih krajih in to edaj, ko nihče ne pričakuje. Razen tega pa apostoli ezusa ne le gledajo in poslušajo, ampak se ga tudi pikajo, Jezus tudi je z njimi. Kot močni, zdravi lju-^j° pač niso bili nagnjeni v halucinacije.
ki se trdno drže načela, da ne bodo nedovoljenim nagnjenjem nikdar popuščali.
H. Schilgen
V ŽIVLJENJE
Mlad mož čuti, da njegovo življenje potrebuje nekega zunanjega usovršenja. Manjka mu po duši in srcu sorodnega bitja, ki bi delilo z njim radost in žalost. Manjka mu družice, ki bi ga s svojo ljubeznivostjo osrečila, kadar bi se truden vračal z dela in bi mu z ljubečo roko pregnala skrbi, ko mu zasenčijo čelo. Ona bi šele prinesla skladnost v njegovo življenje, z njo združen bi šele. postal cel človek. S svojim sončnim vplivom mu bo lepšala življenje, ga tolažila v težkih urah in skrbela za hišo in doma-
b)	Prazen grob
Jezusovo truplo je bilo zares pokopano. Tretji dan so pa našli grob prazen. Možno je bilo dvoje: ali je truplo skrivoma nekam izginilo, ali pa je Jezus vstal. Truplo ni moglo izginiti:
— Učenci ga niso mogli ukrasti zaradi strahu pa zaradi straže pri grobu;
— Truplo ni moglo zdrkniti po potresu v kako špranjo, ker so v grobu ostali povoji in prtič. Tudi bi Judje truplo poiskali, ko bi videli v skali razpoko.
— Judje trupla ni'so odnesli, ker bi mogli trditve apostolov, da je Jezus vstal, ovreči s tem, da bi pokazali truplo.
— Jožef iz Arimateje ga ni odnesel, ker to ni v skladu z njegovo plemenitostjo in ker ga ne Pilat ne Judje ne kaznujejo za kaj takega.
Torej je Jezus zares vstal.
c)	Sprememba pri apostolih, judovski množici in Kristusovih nasprotnikih
Pri vseh teh treh skupinah se je izvršila velika sprememba od časa Jezusovega trpljenja pa do binkošti:
— Apostoli so se iz preplašenih in obupanih spremenili v največje gorečnike in navdušene oznanjevalce Kristusovega vstajenja.
— Judje, ki so bili v času Jezusovega trpljenja v Jeruzalemu indiferentni ali celo sovražni, po njegovi smrti sprejmejo njegov nauk in verjejo v njegovo vstajenje. Takoj se jih spreobrne 3.000, 5.000...
— Jezusovi nasprotniki, tako sovražni v času trpljenja, ne morejo po binkoštih apostole prepričati o prevari ali jih odVrniti od pridige o vstajenju. Prevara bi ne naredila apostolov tako močnih in sovražnike tako slabotne.
Kristus je torej zares vstal.
čijo. In če se mu dozdeva, da pozna tako bitje, da pozna dekle, ki bi mu to, kar pričakuje, mogla nuditi, potem se je. oklene z mislijo in srcem. Želja, združiti z njenim svoje lastno življenje ,postane tako velika, da se iztrga iz družinskih vezi, zapusti očeta in mater in se drži žene. Taka je božja volja.
TI IN ON
Neodpustljiva lahkomi-šljenost in odgovorna brezvestnost je, če dekleta, katerih pravi poklic je v tem, da bodo nekoč matere, zapravljajo bogastvo svojega srca in oskrunjajo svoja mlada leta z nedovoljenim ljubimkanjem, namesto da bi se s sveto resnostjo in veselim spolnjeva-njem dolžnosti izoblikovale v bodoče odlične žene in matere.
H. Schilgen
Domovina in Cerkev potrebujeta in kličeta vašo mladost. Od vas pričakujeta, da boste od starejših prevzeli dediščino preteklosti, jo obogatili in zopet izročili naprej-
Kardinal Mercie*
Ali so res masoni v Argentini glavni poborniki laične šole in sploh laizacije vsega javnega življenje?
Prostozidarsko v Argentini
Današnja masonska organizacija v Argentini obstaja od leta 1854, ko je bila ustanovljena loža „Excelsior N° ®v sklopu z angleško veliko ložo. Leta 1855 so argentinski člani ustanovili svojo, z imenom „Union del Pla-181 '• Ta je kmalu zajela precej najpomembnejših tedanjih argentinskih ve-Jakov in tvorcev države po padcu dik-tatorja Rosasa.
L. 1858 se je več lož združilo v eliko argentinsko ložo, ki jo je 1860 Priznala tudi angleška Velika loža.
Nekateri, zlasti masoni sami, na Vsak način, hočejo, da so bile tudi nettere že prej obstoječe lože prosto-•darske, kar pa ni res in na splošno udi sami to priznavajo. Tako je bila P^va ustanovljena leta 1795, pod duhov-pokroviteljstvom Velikega Orienta 1 ranči ja), ki pa je bila hitro zatrta.
'1 1799 do 1806 je životarila loža ”Svetega Janeza Jeruzalemskega“. Za VnKloške zasedbe je bilo več lož, v ka-. so tudi Argentinci imeli dostop. ^ 1812 je nastala tim. loža „Lautaro“, ! je pomembna za argentinsko zgodo-ln°! pripadal ji je tudi osvoboditelj ePeral Josč de San Martin. Popolno-jasno je, d'a ni bila prostozidarska, v lGn namen je bil osvoboditev izpod Panske nadoblasti, zato si je tudi , eVzela ime indijanskega borca za svo-je u°- Da so pri tem imeli Angleži svo-, Prste vmes, ker so hoteli španske * onije zase, je tudi dokazano; neka-r' člani te lože, kot tudi drugi ar-
gentinski „borci za svobodo“ so v težkih dneh, ko je pretil novi državi politični, vojaški in gospodarski polom, iskali zaščite pod angleško krono, kamor bi se naj Argentina priključila.
Argentinskih lož je danes okrog 70, vendar zadnje uradne številke iz leta 1953 navajajo samo 56 lož in okrog 4000 članov.
Argentinska Velika loža zagovarja naslednja načela:
1.	Prostozidarstvo je filozofska, človekoljubna, vzgojna, 'verska in napredna ustanova, ki ima namen preiskovanje resnice, širjenje nravnosti in vajo v krepostih, da tako dosega razumsko, nravno in družbeno izpopolnitev človeštva.
2.	Veruje v enega Boga, priznava bivanje Boga-Stvarnika, ki- ga označuje za Vsemogočnega Stavbenika vseh svetov, h kateremu pred začetkom in ob sklepu lože ali velike lože moli, in veruje v nesmrtnost duše.
3.	Vzgaja svoje člane po šegi delavne prostozidarske umetnosti, uči filozofsko in moralno pomembnost prostozidarskega simbolizma z vpeljavami v tri stopnje in zelo poudarja Hiramo-vo legendo tretjega reda.
Obred, ki ga uporabljajo pri svojih sejah (delih), je stari in sprejeti škotski; simboli se vsi nanašajo na stavbarstvo. Sprejemajo pa tudi lože, ki uporabljajo obred iz Yorka, Schroe-derjevega in druge.
4.	Je visoko strpna in ne pozna nobene razlike glede na narodnost, vero ali gospodarski položaj. Zato spoštuje politična mnenja in verska naziranja vseh in odklanja vsako dajanje prednosti kaki politični ali verski skupnosti.
5.	Prepoveduje politične in verske razgovore med svojimi člani, obsoja pa vse fašistične, nacistične in komunistične oblike vladavin, ki zatirajo prosto voljo in svobodo poedinca ter ga tako po bistvu zasužnjujejo.
6.	Med delom Velike lože in njenih lož morajo na vzhodu ležati tri Velike luči prostozidarjev: biblija, šestilo in pravokotnik.
7.	Sprejemajo se za člane samo svobodni možje po 22. letu in strogega nravnega življenja ter trezne sodbe.
8.	Molčečnost je glavna oznaka ustanove in prekršek prostozidarske tajnosti ima za posledico takojšnjo izključitev.
9.	Argentinska loža vzdržuje stike samo s tistimi ložami, ki zagovarjajo enaka načela.
10.	Glede sprejema se ravna takole: preden je član sprejet, vsem ložam sporeče ime in te dajo svoje mnenje. PQ enem letu je sprejet v drugo stopnjo in po nadaljnjem letu v tretjo, če je bil vsaj pri 80 % del in je položil potrebni izpit.
Seveda so načela, ki jih objavljajo, ena stvar, resnica pa druga. O tem ne govore, ker to spada v prostozidarsko tajnost. (Kdor bi hotel kaj več vedeti o argentinski masoneriji, kot tudi splošno o tem, kaj je, naj si nabavi knjigo: „Los Hermanos de Tres Puntos“, A. Triana; Difusion.)
Argentinski škofje so že ponovno opozorili na delovanje masonerije: ma-
DOBItO JE VEDETI
NAUK masonerije je mešanica de-izma, naturalizma, racionalizma in svobodomiselstva. Njena znana gesla je privzela francoska revolucija 1. 1789: Svoboda, enakost, bratstvo. Smatrajo se za nekakšno proticer-kev. Hočejo biti tostranska, naravna cerkev (nasprotno s Cerkvijo, ki kot božja ustanova z nadnaravnimi sredstvi vodi ljudi v večnost). Njihov ideal je vseh nadnaravnih vezi osvobojen človek, ki se da voditi le po naravnem razumu, ki zameta cerkveni nauk in cerkveno avtoriteto.
V	masoneriji se čuti velik priliv judovskega mesijanizma. Velik del masonerije sestavljajo vprav Judje, ki so s svojim ritualizmom dali masoneriji značilen obredni značaj.
OROŽJE prostozidarstva je v prvi vrsti tisk, s katerim širijo svoj verski, moralni in gospodarski liberalizem. Potem parlamenti, kamor skušajo spraviti čim več svojih pristašev, da predlagajo in glasujejo za protiversko (nevtralno) šolstvo in za ločitev Cerkve od države.
V	svoje roke skušajo dobiti zlasti j vplivnejše kulturne in gospodarske S stanovske organizacije (literarna, j umetniška, industrijska, trgovska, S bančna združenja). Tako skušajo S strniti pod svojo kontrolo prepagan- 5 do in kapital in s tem obvladati jav- S no mnenje.
CILJ masonerije je zrušiti nadna- S ravni, duhovni in kulturni vpliv Cer- S kve na vseh področjih javnega in ; zasebnega življenja. Namesto vere g naj zavlada racionalizem in svobo- ; domiselstvo.
s°ni so glavni poborniki laične šole in sPloh laicizacije vsega javnega življe-nJa, kar sledi naravno iz točke 1 in 4 njihovih načel. Za dosego svojih na-nienov se vežejo s komerkoli, tudi z jnarksisti, naj že bodo ti socialisti ali — komunisti, prav kot so se za časa preganjanja katoličanov pod Peronom te-niu stavili na razpolago in odobravali njegove proticerkvene zakone.
Res jih je malo in tudi niso najbolj vplivni — a treba je vedeti, da poleg Velike argentnske lože delujejo v Ar-gentni še druge, take, ki sprejemajo kogarkoli, tudi marksiste, in lože tukaj naseljenih tujcev z visokimi mesti v trgovini in industriji. Te so verjetno še bolj pomembne, bolj vplivne, čeprav bolj zakrite ,pa tudi bolj nevarne v verskem in celo narodnostnem pogledu.
Termometer tvojega slovenstva
Kateri slovenski pisatelj ali pesnik je zapisal sledeče besede:
1. Ino oča tvoj je šel od hiše, se po morju vozi, tebe išc, tebe iše, se po tebi joka, od bridkosti njemu srce poka.
2.	še pri Kustoci bal se nisem smrti, zrl ji v oči — pa tukaj mar ko dete bi trepetal, če list šušti?!
3.	Saj, če si mlad, še daleč je do groba. V poletno noč odmeva: pet pedi!
4.	Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi stori, kadar se spomnim nate, zibel življenja in spoznanja.
5.	Strel v višini, droben curek krvi, brinovka obleži, obleži...
6.	Naj bo tema, saj sem imel kresilo inj gobo in drva, pa sem zakuril. — Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrr!
7.	Kdo me bo? Morda vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, ki je vas in vašega magistrovanja komaj za polno pest? Z eno samo roko vas porinem čez svetega Štefana streho, ki stoji sredi mesta!
8.	Minil je čas, ko me je norca motil vsak vrisk krvi, vabljiv oči sijaj!
9.	Moji duši so dragi tihi in mirni večeri. Temne in burne večere duša vzljubi pač za nekaj trenutkov, a ta Ijubav se izpremeni kmalu v strah in grozo.
10.	Pozdravljena kraljeva ptica, ti simbol ljubezni, porodnice vseh velikih dejanj od konca do konca sveta!
Vsak odgovor šteje eno točko. Točke štejejo kakor redi v tukajšnjih Šolah. Odgovor najdemo na strani 239.
o KATOLIČANIH
IN
SVETEM
PISMU
„Prosimo vse... naj si pridobe okus za sveto besedilo,... da tako pridejo k popolnemu spoznanju Jezusa Kristusa“ (Benedikt XV.).
Kdorkoli pobožno prebere nekaj vrstic svetega pisma, dobi odpustek 300 dni.
To dvoje bi samo po sebi zadostovalo, da bi si noben katoličan ne drznil več spregovoriti take bedastoče, kot n. pr., da je sveto pismo protestantska knjiga. Pa smo že v januarju zapisali, ko smo primerjali božjo besedo v Pismu z Besedo božjo v Evharistiji, da se obe dopolnjujeta, ali, kakor pravi kardinal Dubois: „Telo Kristusovo in Sveto pismo sta verniku brezpogojno potrebni.“
Knjige in brošure
Katoličani se radi pobahamo s svojim tiskom. Res ga ni malo, čeprav ima malo vpliva prav zaradi razbitosti in prevelikega števila najrazličnejših izdanj. Kjer se naravnost prebohotno kaže ta gon po pisanju in branju, je v tako imenovanem nabožnem slovstvu. Izraz ‘nabožen’ nedvomno odlično zadene bistvo te poplave knjig in knjižic oz. bolje knjižur: niso ‘pobožne’ niti ne vodijo k resnični pobožnosti, kvečjemu govorijo o Bogu (čeprav imajo
V svetem pismu posvečenem članku bomo ta mesec govorili:
rajši svetnike in ob njih čim bolj neverjetne ali edinstvene štorije), spominjajo nanj, na Boga, so le nabožne.
Seveda je tudi take vrste slovstvo potrebno in celo zelo velike važnosti-Nikoli pa ne bo imelo prave veljave> če ne bo skušalo biti čimbolj povezan o z Besedo v Pismu.
Da bolj privlači, je umljivo, da je lažje, tudi. „A kdor hoče jedrca, mora streti lupino“, pravi sv. Hieronim. Ne bojmo se iti k viru! Kdor hoče kako stvar res dognati, se ne bo poučil 0 njej iz nedeljske časopisne priloge niti majhnih priročnikov; vzel bo v roke debelo bukvo in se, četudi s trudom-prekopal skoznjo. Kdor hoče poznati neposredno Resnico, bo šel ponjo naravnost k Pismu, čeprav bo potem drugod še poiskal razlage, poglobitve, pri' bližanja.
Oj ta denar!
Nekaterim se je zahotelo ugovarja' ti, češ: „Pa naj še Cerkev zastonj dej* sveto pismo, kakor protestantje, če J je res toliko za to, da ga beremo! B0'
8te videli, kako ga bodo potem vsi sprejeli, brali, poznali.“
Figo ga bodo! Oprostite izrazu, pa je napisan prav po treznem premisleku 'n s sveto jezo, če je katera res sveta. In veste, kako vam bom dokazal, da ne bodo vsi brali in poznali, četudi jim podarite? Takole:
Doslej se še ni zgodilo, da bi komu °bhajilo zaračunali. Ali pa res hodijo Vs‘ k obhajilu, ali hodite VI ? Bomo ^•nalu videli, zakaj ne drži trditev o zastonjskosti’.
Zaenkrat samo še to: Če je res sve-pismo toliko vredno, se ne boste pomišljali zanj tudi nekaj izdati. Da je ^ražje kakor protestantska biblija, ki j° celo zastonj dele ? Saj jo zato, ker j® mnogo njihovih vernikov, ki toliko Več dado, da bi jo še drugi imeli!
Tudi med katoličani že delujejo razne družbe za širjenje svetega pisma ipružba sv. Pavla) in branje (Bratovščina sv. Hieronima itd.). Pri prvih aoste dobili sveto pismo bolj poceni, ®ato pa skušajte sodelovati, da ga bodo se drugi imeli.
Pismo in življenje
Zdaj lahko odgovorimo, zakaj ni-dar ne bodo vsi brali svetega pisma, pa če jim ga tudi podarite. To velja udi za take katoličane, ki hodijo k maši oz. vsaj svoja telesa ob nedeljah pavadno za pol ure zaneso v cerkev Prednjo, čeprav duh „v daljavi blodi“.
K maši greste lahko vsako nedeljo, pa zaradi tega mirno lahko še ostajate prav tak sodoben pogan kakor Vaš sosed. (Nekaj drugega je namreč „iti k maši“ in nekaj drugega „darovati mašo“, kakor bi jo vsak moral, in ki v bistvu ni drugega kakor darovanje samega sebe.) Ne morete pa vsak dan brati sveto pismo ne da bi spremenili življenje!
Zato je boljše, si človek misli, če se ne igra s šilom, ker bi se utegnil zbosti. Boljše je, ako lepo mirno pustimo na strani take stvari, ki bi ga mogle prisiliti, da bi „prišel do svoje podobe“ in zahotel biti to, kar bi moral biti, božja podoba. Zato rajši človek pravi: „Živa je namreč božja beseda, učinkovita in ostrejša kakor vsak dvorezen meč, in prodre do ločitve duše in duha, tudi do sklepov in mozga, ter razsoja misli in namene srca. Boljše je, če jo pustimo ob strani...“ (prim. Hebr 4, 12).
„In tema je (Besede) ni sprejela!“ (Jan 1, 5)
Če hočete biti katoličan le po imenu, potem seveda sveto )>ismo ni za Vas. A potem zaman pričakujete, da se bo Bog, ki se je razodel v Pismu, nekoč Vam razodel v življenju in po življenju. Zakaj pri ljudeh so nekaj besede in drugo življenje, pri Bogu pa je beseda življenje ali pa je ni.
J. It.
ODGOVORI
1. Fr. Prešeren (Lepa Vida), 2. A. Aškerc (Mejnik), 3. Fr. Gestrin (Pesem o prepelici), 4. I. Cankar (Moje življenje), 5. Sr. Kosovel (Balada), 6. J. Jurčič (Deseti brat), 7. Fr. Levstik (Mratin Krpan), 8. Fr. Balantič (Minil je čas), 9. Ks. Meško (Ob tihih večerih), 10. Fr. S. Finžgar (Nad petelina).
100-letnica župnijske cerkve na Selih pri Kamniku
Župnijska cerkev sv. Neže praznuje 100-letnico obstoja: 1. 1860 je bila sezidana in leta 1861 posvečena. Župnija je bila ustanovljena 1793; duš štejo okrog 700.
L. 1859 po tihi nedelji so podrli staro premajhno cerkev ter grič znižali
OD DOMA
za 4 m. Dne 8. maja je bil posvečen vogelni kamen in takoj nato so pričeli z zidanjem. Zidarski mojster je bil To' maž Snoj iz Kamnika. Za župnika je bil takrat Blaž Artel, doma iz župnije Greznica, ki je dala že toliko slavnih mož.
Na zahvalno nedeljo 1. 1860 je dekan Fink iz Kamnika blagoslovil cerkev, da se je v njej zanaprej vršila služba božja. Cerkev je dolga 24 m, širina pa sega do 15 m.
Veliki oltar je izdelal Jurij Tavčar iz Idrije. Izdelal je tudi kipe ter jih lepo pozlatil ter naslikal podobo sv. Neže.
Na prvo nedeljo v avgustu 1. 1861 je posvetil cerkev ljubljanski škof dr. Jernej Vidmar ob številni asistenci duhovnikov.
Nad cerkvenim portalom je napis v latinščini: „Moj sin, tu je hiša božja in vrata nebeška“.
Leta 1922 je lepo poslikal prezbiterij slikar Anton Jebačin iz Ljubljane. Na oboku je naslikal poslednjo sodbo, na straneh pa sv. Nežo pri sodbi in sv. Nežo na morišču. Napravil je še več drugih slik.
L. 1958 je bila cerkev lepo prebeljena zunaj in 1. 1959 prebeljena in deloma preslikana znotraj. L. 1960 je prenovil in deloma pozlatil oba stranska oltarja kipar Hinko Podkrižnik iz Šenčurja pri Celju. Tako je cerkev pripravljena za 100-letnico.
Slovesno se praznuje vsako leto nedelja po sv. Neži, torej letos 22. januarja; 100-letnica posvečenja pa se h» slovesno praznovala prvo nedeljo avgusta, vsakokrat s pričetkom ob 10. uri-
* Franc Fister
Dne 7. oktobra 1960 je v ljubljanski klinični bolnišnici na hitro izdihnil du-$° Č. g. Franc Fister, župni upravitelj v bohinjski Srednji vasi. Šele 28. novembra je bil spolnil 59 let, zato je njegova smrt napravila bolečo vrzel 'ttsd duhovniki. Prepeljali so ga v Sred-nj° vas, kjer so se farani od njega Poslovili z vso prisrčnostjo in upravičeno hvaležnostjo, nato pa v Radovljico, da je našel dom v svoji rojstni župniji. Pokopali so ga 12. oktobra ob veliki udeležbi sobratov in župljanov.
Kaplanoval je v Ribnici in v Kočevju. bil župni upravitelj v Osilnici ob Kolpi, Tri leta in en mesec je prebil v izgnanstvu, petnajstkrat je menjal bivališče, večkrat po več mesecev stradal v samotnih celicah, prenašal temo bi mraz po zaporih ter se selil iz taborišč v kraje za internacijo, dokler ga niso 14. septembra 1943 v Pisticci re-žili Angleži.
Po vojni je prevzel faro Srednjo vas v Bohinju in jo začel vneto obnavljati.
julija je odšel iskat zdravja na Je-Senice in nato v Ljubljano. Operacijo je srečno prestal, toda ponovni kapi je Podlegel do konca urejen, notranje zbran bi vdan v božjo voljo.
^ckan Karel Gnidovec, biseromašnik in častni kanonik Dne 12. julija 1960 je gospod de-kan Gnidovec, ki zdaj prebiva v Olšev-ku pri Kranju, pisal svojemu sorodniku v Severni Ameriki: „Letos bom 22. ju-*Ja obhajal šestdesetletni spomin, kar ®em imel svojo novo mašo. Ko bi bil Se v Žužemberku, bi mi fara priredila večjo slovesnost kot pred desetimi eti. ko sem obhajal zlato mašo. Zdaj Do*u pa ta spomin kar na tihem obojni pri Materi božji na Brezjah." Mi-
slil je, da bosta samo dve osebi priči njegove 60-letnice mašništva.
Toda njegovi zvesti verniki iz Žužemberka so ga presenetili. Za 22. julij so mu na Brezjah krasno ozaljšali oltar, poskrbeli za lepo petje, po biserni maši pa še za pogostitev.
Gospod' dekan sam je potem pisal: „Na Brezjah je bilo zelo lepo in prisrčno, zlasti, ker nisem bil na tako udeležbo z Dolenjskega nič pripravljen, žužemberška fara mi je ostala zvesta in se zaveda, kaj sem med vojno zanjo storil in pretrpel. To mi je v veliko tolažbo.“
Na žegnanjsko nedeljo v oktobru pa je imel slovesno biserno mašo v Ol-ševku pri Kranju, kjer je zdaj za dušnega pastirja. Slovesnosti se je udeležilo mnogo ljudi. Veliko fantov in deklet je bilo v narodnih nošah. Govoril mu je ljubljanski škof Anton Vovk sam, ki ga je ob tej priliki imenoval za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja.
Tako je gospod dekan Gnidovec dosegel čast, ki jo je imel njegov prednik, dekan Tavčar v Žužemberku. Obenem je ta cerkvena odlika lepo priznanje gospodu dekanu za neustrašeno zvestobo, s katero je tudi v najtežjih časih služil Cerkvi in svojemu ljudstvu.
Naj gospoda dekana, biseromašnika in častnega kanonika ljubljanskega kapitlja ohrani Bog še do železne maše in še naprej — prav do skrajnih mej človeškega življenja!
Smrt uglednega moža
V Dolnjem Ajdovcu pri Žužemberku je lani, 29. oktobra umrl Jožef Jarc, posestnik in cerkveni ključar. Jarčeva družina je uživala velik ugled zlasti zato, ker je dala Cerkvi kar štiri duhovnike. Prvi je bil znani prošt Jarc,
ki je bil še v bivši Avstriji tudi šolski nadzornk srednjih šol na Hrvatskem in v Sloveniji in več let predsednik slovenskih katoliških društev. Franc in Martin Jarc sta bila oba župnika; najmlajši, Mohor pa je bil frančiškan. Vsi so že odšli v večnost.
Rajni Jožef Jarc je bil tiha, blag» in skromna duša. Rad je molil in dela' pridno kot mravlja. Ljubil je mir. Sovraštva in maščevanja in poznal. Nikoli ni nikogar žalil z besedo, tudi tistih ne, ki so mu delali krivico.
Dolgo časa je bil cerkveni ključar. Pod' tremi župniki je skrbel za lepoto božje hiše v Ajdovcu in v ta namen veliko žrtvoval. Tudi njegove sestre so bile velike dobrotnice župnijske cerkve. Zato mu je bilo gotovo težko, ko je doživel, da je bila župnijska cerkev, katere ključar in sosed je bil, požgana, porušena in odstranjena.
Dosegel je starost 82 let. Pred smrtjo je v svoji kratki bolezni veliko trpel. Vse trpljenje je tiho in vdano prenašal, dokler ga ni Bog rešil i» poklical k sebi po večno plačilo. Ker je rad delal dobro, veljajo tudi zanj svetopisemske besede; „Blagor mrtvim-kateri umrjejo v Gospodu... Zakaj njih dela gredo za njimi.“
Naj blagi sorodnik štirih duhovnikov v miru počiva in rešen bridkosti vso večnost Boga uživa!
MOLITVENA ZVEZA ZA SLOVENSKO DOMOVINO
Aprilski molitveni namen
Mesec april začenjamo letos z vstajenjem Jezusa od mrtvih. Ta praznik nas uči — med drugim — tudi zmago duha nad materijo. — človek je zmes duha in materije, če ne dela stalno nad samim seboj, zelo hitro lahko zdrkne v materializem. S tem pa človek stopi na pot, ki vodi proč od Bog», proč od svetih zakramentov in — seveda — proč od večnega zveličanj»-— Molimo ta mesec zase in za vse Slovence, doma in po svetu, da ne zapademo materializmu, ampak dvigamo sebe in narod k plemenitejšem'1 duhovnemu življenju.

Ali res moški bolj lažejo kakor ženske.? Norci in živčni najbolj? Mirni in dobrodušni pa najmanj?
NORCI IN ŽIVČNI...
LAŽEJO NAJBOLJ
Laž ima neverjetno velik pomen v našem življenju.
Strahotno jo zaničujemo in če komu rečemo lažnjivec zadošča, da pridemo Pred sodišče zaradi žaljenja časti. Pa proti nobeni izmed desetih zapovedi tako pogosto ne grešimo kakor proti °smi. Da, pravijo, da bi ves svet zašel v krizo brez upanja rešitve, če bi na lepem vsi začeli govoriti golo resnico.
Dušeslovci raznih univerz so problem laži zadnje čase obdelovali pod najrazličnejšimi vidiki.
Otroci
Psihološki zavod dunajske univerze je dognal, da se otroci šele s petim letom nauče lagati. Pri manjših otro-cih gre na splošno le za majhne izmišljotine, ki nastajajo iz čiste, a živahne domišljije.
Šele med petim in desetim letom zraste zanimanje za laž v sili, ki jo epazijo otroci pri odraslih. Kar nenadno odkrijejo, da neodkritost more biti Pripravna zadeva, če nima prave vzgoje, bo otrok nujno in naravno prišel do zaključka, da mu laž mogoči mno-Ko stvari, še več pa olajša. Kjer pa je vzgoja boljša, tam je stvar dru-KaČna: dognanja so dokazala, da otro-ei iz družin, kjer vlada dobrota in soglasje, so neprimerno bolj pošteni v besedah kakor drugi.
Velika večina otrok začne lagati šele tedaj, ko so doživeli, da so jih drugi nalagali, potegnili za nos, osleparili, prelisjačili...
Zakaj lažemo
Ena izmed holandskih univerz se je ukvarjala z vprašanjem, zakaj lažemo. Potem ko so bili vprašali številno lažnjivcev in preiskali nad 700 laži, so izjavili:
41 % jih laže, da bi ne vzbudili nepotrebne nevolje oz. ne imeli škode;
14 % zato, da uveljavi svojo voljo;
8 % zato, da bi vzbudili zanimanje zase ali priznanje;
6 % zato, da si prihrani delo in čas;
4 % zato, da se ne bi osmešili;
3 % zato, da bi napravili na bližnjega dober vtis.
Kdo najbolj laže
Primerjali so med seboj 2500 oseb, katerih osebnost in značaj so prej natančno določili.
Na prvem mestu so med lažnjivci živčno razburljivi ljudje, med katerimi je trikrat toliko lažnjivcev kot pri naslednji skupini.
Najmanj lažejo mirni, dobrodušni in popustljivi ljudje.
Pri nekem poskusu s 6000 osebami vseh starostnih dob in obeh spolov so dognali, da moški bolj lažejo kakor
V zrelih letih zmerom manj lažejo, ženske. Le med 10. in 14. letom jih dekleta prekašajo. Najbolj na splošno lažejo fantje medi 15. in 18. letom, pač pa se radi izgovarjajo. To je pokazala preskušnja z naslednjim vprašanjem: „Recimo, da imate prijaznega strička, ki vam pogosto kaj podari. Nekega dne vam pošlje sliko, ki vam prav nič ne ugaja. Ko se drugič snideta, vpraša: ‘No, ali ti je bila slika všeč?’ Kaj boste odgovorili?“
Polovica bo čisto odkrita; ena tretjina bo lagala, da jim je slika všeč; ena sedmina pa bo izbegnila jasnemu odgovoru, češ, da so mu hvaležni, da je res slika in podobna dvoumja.
Takih diplomatskih izgovorov oz. bolje odgovorov je pri mladini samo 1 %, medtem ko jih je pri starostni dobi že 44 %.
Zanimivo, da tudi nadarjenost ima svoj pomen. Dve leti so sad 400 dijakov univerze De Paul opazovali v čim bolj pogostih možnostih za laž in prevaro. Potem so preskusili njihove umske sposobnosti in jih razdelili v 4 skupine: v prvi in najbolj nadarjeni skupini je bilo le 15 % lažnjivcev; potem pa je odstotek hitro rastel in pri najbolj omejenih je dosegel 60 %.
Znaki laži
Nekoč je rekel Nietzsche: „Res je, da lažejo usta, a obenem šoba, ki jo tedaj naredimo, še govori resnico.“
Čeprav ne smemo vzeti te trditve čisto dobesedno, ima na sebi marsikaj resnice.
Na vsak način drži, da negotov pogled razodeva lažnjivca. Dokaz za to je prinesla univerza Colgate (ZDA) s svojimi poiskusi.
Polovico dijakov so peljali v sobo, kjer je bilo raztresenega dokaj denar-
ja. Rekli so jim, da ga sme vsakdo ukrasti in obdržati, če se mu posreči, da psihologe prevari pri zasliševanju. Drugo skupino so pa prosili, naj na vsa vprašanja čisto odkritosrčno odgovori.
Potem so zaslišali vsakega dijaka posebej in medtem je oftalmograf fil-mal gibanje oči. Pri veliki večini so bile oči nedolžnih dijakov popolnoma mrne, medtem ko so pogledi lažnjivcev prebliskavali, trepetali. Vendar so znanstveniki že pri 75 % preskušnjah oseb mogli s prostim očesom spoznati laž-njivce.
Poleg trepetanja očes se zazna laž tudi z drugimi spremembami oči: sprva se zenice počasi raztegnejo, potem pa se nenadno hitro zožijo.
Posledica laži
Da laž obteži vest, o tem seveda ni treba še posebej govoriti.
Pa škoduje tudi telesno oz. telo vsaj čezmerno in nevarno obremeni. To so dognali z detektorjem za laži, aparatom, ki zaznamuje telesne odzive ob laži in zaradi nje.
Laž vpliva na ves živčni sistem, bitje žil, krvni pritisk, dihanje. More celo tako škoditi, da prenapeti živci onemogočijo delovanje življenjsko nujnih organov. Seveda so še bolj neizogibne posledice v duševnosti. Kolikokrat n. pr. napačna napoved davkov vodi do živčnega zloma! Neki ameriški psihiater trdi: „Za vsakih sto dolarjev, ki jih človek utaji davčni upravi-bo nekega dne morda moral plačati tisoče svojemu zdravniku za živčne bolezni!“
Na vsak način velja: Čim rajši žemo, tem manj zreli smo, t;m manj zdravi in tem bolj duševno omejeni-Lepo vabilo k laži!
IjgtteglaM
Primorske vesti
*aRosIovitev temeljnega kamna za dvojno Katoliškega doma
j» ^edelja 8. januarja, praznik sv. ^'užine, bo ostala go riški m Slovencem spominu kot eden najpomembnejših ^ eyov. Položili in blagoslovili smo te-j j"ni kamen za dvorano našega Ka-^ ‘škega doma v ulici XX. Septembra. ^ ajprej je spregovoril predsednik od-Cj01 a	Katoliški d'om, dr. Anton Ka-
j _'n nam v klenih besedah prikazal j. ',c° potrebo po lastnem domu v Go-. ’• Za temi besedami je sledil najpotrebnejši trenutek, ko je sivolasi ^ll>osta slovenskih go riških duhovni-blagoslovil temeljni kamen, v ka-Sa so položili spominsko perga-
mentno listino z latinskim in slovenskim besedilom ter podpisi vseh članov odbora za gradnjo Katoliškega doma. Travniški kaplan č. g. Mirko Mazora je še prej preči tal in prevedel latinski tekst, ki se v slovenskem prevodu glasi: „Za časa vladanja Janeza XXIII., ko je bil predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi, goriški nadškof Hijacint Ambrosi, mestni župan Ferruccio Bemardis, po načrtih arhitekta G. Malnija in njegovega pomočnika R. Travana, pod vodstvom stavbenika P. Protta, potem ko sta prve ideje dala ing. M. Sosič in ing. Fr. Simčič, je dne 8. jan. leta Gospodovega 1961, na praznik sv. Družine, msgr. A. Novak častni kanonik gori-
škega stolnega kapitlja, blagoslovil temeljni kamen te dvorane, ki naj služi v čast božjo in v korist slovenskega naroda.“
Sedaj naša dvorana naglo raste iz zemlje in upanje imamo, da bo v prihodnji jeseni že služila svojim namenom.
Teden zedinjenja kristjanov
Molitvena osmina za zedinjenje vseh kristjanov je tudi letos naletela med Goričani na lep odziv. V stolnici smo imeli vsako jutro sv. mašo s premišljevanjem. Nedelja v molitveni osmini pa je bila še posebno lepa in zanimiva. Imeli smo kar dve sv. maši v vzhodnem obredu. Prvo v Štandrežu je daroval č. g. Kozina, drugo zvečer v go-riški stolnici pa č. g. dr. Stanko Janežič. Pri obeh je bila cerkev nabito polna. Obredne molitve je čudovito lepo pel goriški moški zbor pod vodstvom prof. M. Fileja. Posebno lepa je bila v svoji mogočni izvedbi zadnja pesem — prošnja sv. očeta. Mnogo vernikov je pristopilo k sv. obhajilu, ki se pri vzhodnih mašah deli pod obema podobama.
V ponedeljek pa smo imeli v Marijinem domu na Placuti lep večer posvečen vprašanju naših ločenih vzhodnih bratov. Č. g. dr. S. Janežič nam je v svojem govoru prikazal verski, politični in etniški položaj časa ločitve vzhodne cerkve od zapadne, ter željo zlasti preprostega ljudstva, po zopetni združitvi. Sledile so recitacije ter na-
stop moškega zbora pod taktirko prof. M. Fileja, ki nam je ponovil iz bogatega obreda pesmi vzhodne maše.
Mesec za katoliški tisk
Januar je za zavedne goriške in tržaške Slovence mesec katoliškega tiska. Zadnja nedelja v januarju je bila še izrecno posvečena temu namenu. Po cerkvah so se pobirali prostovoljni prispevki za naš katoliški tisk, popoldne istega dne pa smo imeli v Marijinem domu na Placuti lepo prireditev. Č. g. Bogomil Brecelj je ujel na barvni trak vse osobje Katoliškega glasa od urednikov, upravnikov in sodelavcev do tiskarjev. Vmes smo slišali veliko zanimivosti v zvezi z urejevanjem, tiskanjem in razpošiljanjem Katoliškega glasa. Doberdobski pevski zbor nam je nato še zapel nekaj lepih narodnih pod vodstvom dirigentinje gdč. Adele Fer-letičeve. Na sporedu je bil tudi bogat srečolov v korist Katoliškega glasa.
Stopiče pri Novem mestu
V naši župniji smo imeli od 20. do 25. oktobra tridnevne duhovne vaje ob obletnici misijona. Prvi dan so bili povabljeni otroci, drugi dan dekleta in žene, tretji dan pa fantje in možje-Kakor prazniki so bili dnevi ko smo poslušali lepe pridige in nauke za življenje. Duhovnih vaj se je udeležilo zelo veliko vernikov.
„V tej dobi, ko je vse hrepenelo po rešitelju,“ je napisal G. Masaryk, te je prikazal Jezus Mesija, in njegovo življenje in njegov naulr sta rešila človeštvo. Hrepenenje je bilo utešeno, življenje je zadobilo svojo pravo vrednost, obup je izginil, samomor kot edina dobrota na zemlji
ni bil več potreben.“
Med nami v Argentini
uuhovne vaje
Kot že vsako leto, tako smo tudi etos imeli duhovne vaje za posamezne Janove. V adventu so bile za izobra-ence, žene in može. Prve je vodil č.
Mejač Jože, lazarist iz Slovenske V.as>> druge in tretje pa semeniški spihal dr, Filip Žakelj. Mož je bilo sku-PaJ z izobraženci 117, žena pa 103.
. V januarju je dr. Branko Rozman >ttel v Mendozi duhovne vaje za de-°ta. V Buenos Airesu pa je v mesecu abruarju lazarist č. g. Mejač Jože vo-fantovske in deklike duhovne vaje. antov je prišlo 87, deklet pa 113.
, Duhovne vaje so po dosedanji iz-Usnji najuspešnejše sredstvo duhovne-®a življenja. Bog daj, da bi navdušenje .l'c nikdar ne pojenjalo.
^ažetek šolskih tečajev
' • V nedeljo, 5. marca, so se zopet uprla vrata slovenskih šolskih tečajev. ^°venske šolske tečaje, ki so eden iz-e<* najlepših sadov naše skupnosti v
Argentini, smo pričeli s skupno šolsko sv. mašo, med katero je lepo število šolske mladine pristopilo k sv. obhajilu. Po sv. maši so naše dobre mamice poskrbele otrokom za malico, nato so se s svojimi starši, učiteljstvom in drugimi prijatelji mladine zbrali v farni dvorani v Ciudadeli pri Buenos Airesu, kjer jih je čakalo veselo presenečenje: skioptične slike Slovenije v barvah iz leta 1958. Slike je spremljalo slovensko petje in razlaga dr. Jožeta Krivca. S prireditvijo so bili vsi navzoči zelo zadovoljni.
Kraji, v katerih se vrše slovenski šolski tečaji pa so tile. Slovenska hiša v Buenos Airesu, Barrio San Jose, Be-razategui, Carapachay, Ezeiza, Florida, Hurlingham, Mendoza, Moron, Ramos Mejia, San Justo, San Martin, San Miguel, Slovenska vas, Transradio in Victoria ter škofov zavod v Adroguč.
Priprava za Veliko noč
Da je Velika noč najpomembnejši praznik naše vere, je pokazal tudi letošnji postni čas. Bil je ves v pripravi nanjo. Po raznih slovenskih središčih so bile duhovne obnove, katerih se je udeležilo lepo število naših ljudi, čeprav bi bilo želeti, da bi jih bilo So več. Duhovne obnove so bile v Ramo» Mejiji, San Martinu, Slovenski vasi, Floridi in Berazateguiju. Na nekaterih krajih, kjer živi več rojakov skupaj kot na primer na Ezeizi in v Barrio San Jose pa so slovenski duhovniki nudili priložnost svete spovedi.
Brazilija
Kardinal Jakob Barros Camara, nadškof iz Rio de Janeira, je v radijskem govoru izjavil, da si komunisti načrtno prizadevajo oslabiti katoliško Cerkev v Južni Ameriki.
ji V SKLAD Z VESTJO
>
< tr
(L (/)
O
5C
<	1
*	# VPRAŠANJE
Zakaj Cerkev prepoveduje zažiganje mrličev?
Cerkev ne prepoveduje zažiganje mrličev iz doktrinarnih razlogov. Bogu ni nič težje obuditi mrtvih, ki jih sežigajo od onih, ki jih pokopljejo. Zato Cerkev dovoli, da sežgejo mrliče, če je to potrebno za javni blagor, kot n. pr. ob hudih epidemijah.
Cerkev prepoveduje v normalnih razmerah sežiganje, ker je pokop stara navacTa v Cerkvi. Jezusovo telo je bilo položeno v grob. Prvi kristjani so tudi pokopavali mrliče, čeprav so jih pogani sežigali.
Pokop mrliča ima tudi vzgojni pomen. Sežiganje spominja na popolno uničenje človeka, dočim pokop v zemljo, kjer se telo razkroji po naravnih zakonih, spominja na seme, ki ga vržemo v zemljo, da priklije jz njega novo življenje. Vse to navaja na spoštovanje do teles mrtvih, zlasti umrlih kristjanov, ker verjemo v vstajenje.
V Franciji in Belgiji so ob koncu 19. stol. nastale kar cele organizacije, kjer so se člani obvezali, da jih morajo po smrti sežgati. Vse to je bilo delo framasonov, ki so, kjer so le mogli» teptali odredbe Cerkve in druge navajali k temu. Cerkev je takrat odločno nastopila prot; sežiganju, ker je prav sežiganje mrličev postalo eno izmed sredstev za širjenje brezboštva.
T. A»
SV. AVGUŠTIN O KATOLIŠKI CERKVI
O katoliška Cerkev, ti resnična mati kristjanov, ne učiš nas samo, kako moramo moliti svojega Boga, ampak tudi, kako naj prenašamo brezštevilna zla, ki nas zadevajo zaradi naših grehov. Ti učiš in vodiš otroka po otroško, mladeniča odločno in starčka z vso milobo, kakor pač vsakemu pristoji. Po tebi je sin pokoren staršem is čustva hvaležnosti, starši pa mu ukazujejo z oblastjo ljubezni. Ti zedmjaš z vezjo bratstva državljane, narode, plemena, sploh vse ljudi. Kralje učiš, kako naj skrbe za svoje podložnike in narode opominjaš, da so vladarjem poslušni, vsem pa polagaš na srce, da sovražijo krivico in se ljubijo med seboj.
Avguštin pred 1550 leti v „De moribus Ecclesiae catolieae"
legenda o blejskem jezeru
V davnih, davnih časih ni bilo na Gorenjskem ne. jezera ne gora ne Save ne Triglava. Do bele Ljubljane pa še ^aUe doli je bila sama pusta ravnina.
Zato so Blejci poslali najbolj ko-•"ujžno, brhko in pobožno deklico pred 6°žji prestol prosit, da bi Vsemogočni Puščavo izpremenil v rodovitne in lepe *raie. Sv. Peter ji je precej odklenil težka, zlata nebeška vrata in ji dejal: ”^a si res korajžna, da se. nisi bala Potovati tako daleč. Zelo lepo je pri Pus, boš videla, se boš lahko privadila. Brala se boš med angeli. Kmalu boš domača in rada ostaneš pri nas vekomaj."
Dekle je zamaknjeno postalo na pra-Bu, ko je slišalo neznano milo petje ’u prečudno sladko godbo milih anga-®v- Sveti Peter jo je spremil dalje. °ttiaj pa so jo angelci zagledali, že 8° nehali peti in gosti. Vsi so je bili Veseli, ker je bila tako zala, ponižna 'P Prijazna. Vsi so ji podajali roke.
Z veliko zamudo sta prišla s sv. etrom do pred božjega prestola, ki Se je lesketal iz zlate megle pod pi-8an° mavrico. Nebeška lepota in božje Veličastvo sta malo Blejka omamila in svetem strahu je trepetala. Slišala je a® božji: „Nikar sc ne boj, nedolžna vuša, jn povej, kaj bi rada!“ Ne.izre-j6P° dobrotljivi glas jo je izpodbudil Prosila je za Blejce tako verno zaupljivo, da jo je Bog Oče kar precej Pslišal. Samo mignil je angelom in pre-esli so kos raja iz nebes na zemljo.
Ali ko so se. proti večeru vračali Udni domov, so videli, da so v na-
glici pozabili Savo Dolinko in Savo Bohinjko doma. Sv. Peter pa je bil že zaklenil duri. Svetnik je bil od večnega prepiha naboden in je hodil že ob sedmih spat. Bil je tudi že zelo, zalo star, truden in napol gluh. Prestrašeni angeli so milo vzdihovali: „Jezus, Marija! Kaj bo pa zdaj, kaj bo pa zdaj? Oh, oh, kaj poreče jutri Bog Oče?”
V hudi stiski so se spomnili korajžne Gorenjke in so lepo prosili, naj jim za božjo voljo pomaga in naj gre prosit samega Jezusa in preljubo Mater božjo. Marija ji je prijazno pokimala in usmiljeni Zveličar je rekel: „Blagor njim, ki živo verujejo in zaupajo! Le potolaži mi angelčkel Naj bo v božjem imenu — do zore bo napaka že popravljena. Ginjeni so se zahvalili angeli mladi Gorenjki.
Drugo jutro so angeli vstali na vse zgodaj in se naglo umili. Komaj je odzvonilo danove, že so skozi nebeške line zagledali obe Savi in toliko lepote okoli obeh, da so se jokali od samega veselja. Angelske solze so rosile na zemljo: od angelskih solza se je zlilo Blejsko jezero.
Tri zaobljube
Spisal Janez Jalen Povest iz Slovenije
Za takrat so vsi obmolknili; Kasneje pa, ko je iz lončene sklede Klemen z lesenimi vilicami otepal solato, je pa spet spregovoril;
„Mina! Kaj se ti ne zdi, da tvoj Markec že predolgo nosi krilce, hlačke mu daj umeriti. Plačal jih bom jaz, njegov krstni boter. Naj bo tudi on, ves, kar ga je, vozar. Jaz menda nikoli ne bom mogel biti.“
Mina ga je skušala prepričati, da napačno sluti. Klemen se je pa zasmejal:
„Kar je, pa je. Bog hoče imeti sorto.“ In je v dušku izpil polič kakor sonce iskrečega se tepkovca.
Četrto poglavje
SKRBI GOSPODA KSAVERIJA
Rodinski župnik Ksaverij Kristjan, postaven mož, dobrih petdeset let star, je zamišljeno hodil v zgornji hiši iz kota v kot. Roke si je bil sklenil zadaj na usnjenem pasu, s katerim si je pritrjeval raševnate hlače. Z levico je prijel zapestje desnice. Glavo, okrašeno s prvimi sivečimi lasmi, je pa utrujeno sklonil naprej. Skozi obe, na južno stran proti polju odprti okni, je rahel
veter od časa do časa prinesel omamni vonj sušečega se sena, trave in rož. V zorečih žitih so na gosto pedpedikale jerebice. Po višinah so pa goreli kresovi. Če ni bilo blizu vasi nobene vzpetine, pa kar na ravnem, kakor na Stu-denčicah in v Vrbi.
Večer je bil gorak in skoraj čisto jasen.
„Kar je, je,“ je pribil na rahlo ® pestjo na mizo gospod Ksaverij: „Nazaj ne morem in tudi nočem. Zaobljuba je zaobljuba. Samo — kako naj jo izpolnim?"
In je hodil po sobi naokrog, se kdaj pa kdaj naslonil na okno, opazoval ugašajoče kresove in premišljal:
Spomladi je minilo trinajst let. Za veliko noč je bilo. V hudih škripcih j0 bil takrat. Tihi teden je šel v Ljubljano po opravkih in malo domov P°' gledat. Pa je naletel na tak preplahi da se je koj vrnil nazaj na svoje Radine k svetemu Klemenu, ki mu je d° takrat že petnajsto leto duše pasel-Vse je bežalo pred razvpitimi francoskimi prekucuhi in jakobinci, ki s<* prek Razdrtega, Postojne in Logatca neovirano korakali proti Ljubljani. Vs0 je bežalo. Voz za vozom in kočija za kočijo. V to skoraj nepretrgano procesijo še vsaj tretjina Ljubljančanov-Ksaverij se je zbal za cerkveno PrC' moženje, predvsem za tri tisoč in š0 nekaj več srebrnih goldinarjev, ki j'& je po večini že za njegovega prednik® kurata in beneficiata Jakoba Nebojs® zbral njegov patron Frančišek Ksaverij, h kateremu so ljudje v trumah r°' mali in obešali okrog oltarja v zahval0 za zadobljeno zdravje leskove palice h1 smrekove bergle. Župnik Ksaverij 1 koj, ko je prišel domov, tolarje in c°r' kvene dragocenosti zakopal v grobnic0 za klopmi na ženski strani zadaj P°
tevali čevlje, platno, konje, kruh in korom in hotel sam pobegniti čez zasneženo Zelenico. Za slovo je pa s solzami v očeh pokleknil pred prelepo podobo svojega patrona Frančiška Ksa-verija.
Pa mu je nekaj reklo, naj ostane.
se je res še sam skril v grobnico in vso noč prebedel in premolil kot živ *nrlič. Seveda, tudi strah ga je bilo pre-Cej. Ne samo prekucuhov in jakobin-cev, tudi duhov, in se je v tej stiski zaobljubil, da bo zidal novo cerkev, kolj na sredi fare, če ostane živ in reši cerkveno premoženje. In ni pobegnil Pred Francozi in ni zabredel v sneg na vrhu Zelenice, kjer bi utegnil celo zmrzniti. Francozi so ostali pri nas takrat komaj mesec dni in niso nikomur *dč žalega storili.
Vse drugače pasji so bili pa leta °semnajst sto petega, ko so se tri me-®ece mudili v naših krajih. Plenili so “Jagajne, razpisovali kontribucije, zah-v*ao, zapirali ugledne može za talce in piskali ljudstvo, da so tekle solze.
,Uub pritisku se se pa njemu, Ksave-vseeno posrečilo rešiti cerkveno Premoženje. Če bi se ne bil prvič zaob-*luhi], bi se pa drugič.
No, sedaj — že dobro leto so pri flas- Zbudili so iz spanja staro Ilirijo 'n se nič ne ravnajo, da bi odšli. Kaže, da bodo ostali. Morebiti celo za zme-f0rn- Zaobljubo bo treba kljub vsemu ‘zpolniti in zidati cerkev bolj na sredi fare.
Kresovi so drug za drugim ugašali, e visoko gori na Toscu, katerega so °hinjski planšarji zadnjega zakurili, je 6 živo plamenel.
Na nebu so angelci prižigali zvezde, Pzepelice so skoraj utihnile, v Ključih je pa zateglo oglašal čuk.
Župnik Ksaverij je zaprl okno, molil še kratko večerno mlitev in legel. Zaspati pa" ni mogel. Premišljal je, kako naj sedaj svojo zaobljubo izpolni. Odveze od nje ne bo iskal. Saj bi se moral obrniti prav na Rim. Pa se ne bo. Cerkev je potrebna in on ni strah-
ljivec, ki bi se bal skrbi in dela--------
— Ne bo-------------ne bo------------Za-
spal je. Prek neba je pa od oblaka do oblaka mirno jadrala luna.
S svitom vred so ga prebudili ptiči. Na malo nagnjeni njivi, pod izravnanim in obzidanim farovškim sadovnjakom, so čičerikale jerebice. Gospod Ksaverij se je pokrižal, vstal pa še ni. Kakor bi ne bil slišal ne ptičev in ne jerebic, se je s križem vred njegova misel na cerkev zbudila tam, kjer je sinoči zaspala, pri dobri trinajst let stari zaobljubi, to se pravi, v grobnici, ob zakopanih tolarjih in cerkvenih dragocenostih in pri — Francozih.
In je sodil, sošolec velikega kano-nirja in še večjega matematika Jurija Vege, pozneje v barona Vego prepisanega, in Antona Linharta, Radoljčana, ki se je prvi domislil, da bi lahko z Matičkovo ženitvijo z odra doli Slovencem pokazano svojim rojakom marsi-kak veseli dan pripravil. Vsi trije so bili v ljubljanskih jezuitskih šolah odličnjaki. In je sodil v raševino oblečeni župnik, da Francozi niso taki, kakor so strašili z njimi. Res je. Veri niso naklonjeni in je ne božajo. Res je pa tudi, da so prišli s pisano postavo in da zahtevajo, naj se je vsak drži. Tudi sami je ne prelamljajo.
Gospod Ksaverij se je prelegel na drugo stran, vstal pa še ni.
Da mora zidati novo cerkev, je zatrdno vedel. Da bo zidavo z denarjem in delom zmogel, je bil kar prepričan. Zaskrbelo ga pa je, kaj bodo Rodinci
in Kmičani rekli, ko bo sveti Klemen faro zgubil in bo njih starinsko častitljiva cerkev postala samo podružnica. Trmoglavci, ga je zaskrbelo. In je vedel, da se bo prav tako zaobrnilo, kakor bodo veljaki rekli. Kajžarje in goslače imajo kmetje tako ustrahovane, da skoraj ust ne upajo odpreti. Poizkusil bo najprej pridobiti za svojo obljubo krniške in rodinske veljake. Veljake — ? Poznal jih je kakor lastni žep. Pri kom naj začne —?
Rodinski župnik Ksaverij je vstal, se umil in oblekel in pomolil. Pa so se med jutranjo molitvijo večinoma vrstili kakor v procesiji krniški in rodinski kmetje po njegovi glavi. Kar ni jih mogel odgnati. Kdo ima prvo besedo —?
In je premišljal in preudarjal. Prav ko je sonce obsijalo vrh Triglava, se mu je pa posvetilo: sam sebi se je začudil, kako da se ni prej spomnil. Dvignil je desnico in glasno spregovoril: „Kd'o drugi kakor Marka, stari Marka. Čeprav že preužitkar, si je znal ohranjati vso veljavo. Saj je še vedno ključar in je kar prav, da je.“ Pomirjen se je župnik Ksaverij lotil brevirja.
Po maši je po tihi in resnično pobožni Klemenovi Urši poslal pošto, naj se ključar Marka ob prvi priložnosti pri njem oglasi, če ne more zavoljo spravila sena prej, pa vsaj v nedeljo popoldne po nauku.
Župnik Kristjan je bil uverjen, da je stopil, kar zadeva njegovo zaobljubo, na edino pravo pot. Zazdelo se mu je, kakor bi bil preložil s svojih ramen cel vogal nove cerkve. Zelena Jelovica in skalni Triglav in vsa razpotegnjena veriga gorenjskih gora so zableščali v zlatem soncu. In ptiči so lepše zapeli in seno je v jutranji rosi kar omamno zaduhtelo.
Peto poglavje KLJUČAR SVETEGA KLEMENA
„Le kaj bi utegnilo biti?“ je drugo jutro navsezgodaj s koso zamahoval, brusil in premišljeval na meji v Jaršah preužitkar in farni ključar svetega Klemena, stari Marka. Jerebice so se bile že sklicale in so utihnile, ptiči so pa glasno učili peti mladi zarod, pa jih Marka ni slišal, še gora, ki jih je v vsej lepoti razkazovalo jasno jutranje sonce, stari Marka ni videl. Bila ga je ena sama zaskrbljena misel.
„Le kaj bi utegnilo biti?“ Že za časa gospoda Jakoba je postal ključar, ključar svetega Klemena, kjer sta ob starem rimskem taboru ustanovila faro sama sveta brata Ciril in Metod in pustila za podstavek nove družine kristjanov kosti svetega Klemena, papeža in mučenca.
Vseh sedemindvajset let, odkar so na Rodinah, ga niso gospod Ksaverij nikoli klicali, razen k podpisu letnih računov, kar je bilo vselej združeno z obilno malico. Sedaj pa — le kaj bi utegnilo biti —?
In je razmišljal in preudarjal, dokler se mu ni misel zataknila v Klemena in mlade Mine ples v Ljubnem pri Mariji Udarjeni. To bo, pa nič drugega biti ne more. Le kdo je bil tako dober, da je moral kar gorko nesti tisti ples gospodu na nos, še preden s° se dobro podplati shladili.
Naa! Pred nedeljo že ne pojde.
In je obmolknil in spet brusil ltl šekel in kdaj pa kdaj izpod čela srše-nasto pogledal Klemena. Desetnik sr' šečih pogledov niti opazil ni. Njegov6 misli so vasovale pri lepi točajki, Lon' čarjevi Lenki v krčmi pod Broscem-
Še manj se je pa menil za nabrskane-Ka očeta Marka in zaljubljenega sina Klemena škrjanec, ki je v jutranjem soncu gostolel visoko nad njivami.
Kakor za procesijo na svetega Te-*esa dan se je v nedeljo popoldne napravil h krščanskemu nauku Marka. V škomjice bi se lahko pogledal namesto v ogledalo, svitice in srajca sta bleščali kakor sneg, jerhovke so pa bile ha sveže počrnjene, ob golenicah so se Pozibavala v rejene čope povezana jermena, v gostih srebrnih gumbih po svilnem telovniku je odsevalo sonce in kakor pisana roža je bila zavezana pod Vratom ruta iz čiste svile.
Mogočno je koračil pod širokokraj-Piiri kastorcem ključar Marka iz Krnic na Rodine. Razburjal sc ni več, ker je bil že sklenil, da gospoda prehiti, kakor je desetnik njega, in sam zatoži ’Plado in Klemena in — odstopi kot ključar.
Med poukom je na tisti ples v Ljub-Pem že kar pozabil, tako lepo poučno s° govorili o četrti božji zapovedi go-sPod Ksaverij.
Po litanijah vseh svetnikov, pri kadrih so zaradi vročih in soparnih dni in še zavoljo sena, ki so ga pravkar Sušili, najbolj prisrčno prosili, naj jih 6°g reši treska in hudega vremena, je ^ai*ka še malo posedel in pomolil. Se 'Pu prav nič ni mudilo v župnišče. Na-*adnje pa le ni mogel več odlašati, ^stal je, stopil iz klopi in pocencnil £red svetim Rešnjim Telesom, segel v ^opilnik, se pokropil in pokrižal in ti-maj v lopi pokril. Mimogrede je stopil še na grob pokojne žene Ance. Iz blišča, v katero je zajel iz kropilnega kaiPna blagoslovljene vode, jo je potopil. Potem je zmolil očenaš za po-k(>j njene duše, ji voščil večni mir in
ji potožil: „Veš, Ančka, prav zavoljo tebe moram sedaj h gospodu na odgovor. Preveč si ga rada imela, Klemena, z mano vred. In še desetnik je, pa je premalo šiba pela.“
„No, no, mladost je norost," je že opravičeval mrtvi ženi njenega ljubljenca.
Stari Marka se je ozrl naokrog po nebu. Vreme je bilo kakor nalašč za nakladanje sena. Pa bi se ga ne dotaknil, četudi bi naprej vedel, da mu bo v kupih segnilo. Bila je nedelja.
Marka je z Rodinskega pokopališča zavil navzdol proti župnišču. Navzdol f Pa je že teže šel, kakor bi nesel V najbolj strmi breg, v Struje navzgor, v nasušilni rjuhi najmanj cent sena. Na tistih treh stopnicah iz zelenega kamna pred durmi se je še odkrehal. Bil je že malo nadušljiv. Odkril se je pa šele, ko je potrkal na gospodova^ vrata.
„Ave.“
„Hvaljen bodi Jezus Kristus!“
„Na vse večne čase, amen!“
„Sem že mislil, da vas ne bo.“
Župnik Ksaverij Kristjan je primaknil k mizi stol s pletenim sedežem in pokazal oču, naj sede. Grede je uganil Markovo zadrego:	„Kaj menite,
oča Marka, zakaj sem vas poklical? Kar gotovo se vam niti ne sanja ne."
„Morebiti se mi pa le malo zdi, zavoljo tistega plesa v Ljubnem bo.“
„Zavoljo kakšnega plesa?“ se je začudil župnik Ksaverij.
Marku, ki se je koj znašel, da ni zadel, je bilo pri priči žal, da je sploh kaj omenil. Pa sedaj ni mogel več nazaj. Sicer pa — prej ali slej bi gospod tako in tako izvedeli. Je pa že bolj
prav, da od njega golo resnico kakor pa od drugih popačeno govorico.
„No, da! Naš Klemen, ta halodrij, in pa naša mlada, ki je še ni povsem pamet srečala, sta pozabila, da ni še minilo leto dni, odkar so nam umrli mama Anca. Bog ji daj večni mir in pokoj! Pa sta se na semenj v Ljubnem pri Marii Udarjeni zapozabila in sta plesala. Samo enkrat, kakor sem poizvedel. Saj sem jima svoje že povedal. S palico ju pa ne morem več ustrahovati.“
Župniku Ksaveriju se je za hip pomračil obraz, pa se mu je takoj spet razjasnil in je razsodil: „Lepo ni bilo, greh pa tudi ne. Pa —“ je zategnil gospod župnik: „Pustiva to za danes ali pa kar za vselej. Nekaj dokaj bolj važnega se morava pogovoriti.“
Marku sedaj še na misel ni več prišlo, da bi se odpovedal ključarstvu. Zares je postal radoveden, kaj bi utegnilo biti. župnik Ksaverij si je primaknil še drugi stol k mizi in tudi sam sedel. Pa ni zaoral kar naravnost. Tako od strani nekako je začel pogovor:
„To veste, Markov oča, da so bile Rodine v davnih časih že fara, morebiti celo najstarejša v naših krajih.“
„Vem. Prav iz Mošenj in Kranjske gore so vozili pokopavat na Rodine."
„V turških časih so pa prenesli faro v obzidano Radovljico.“
„Lej, to mi je pa novo.“
„Jaz sem svetemu Klemenu faro priboril nazaj."
„Res je. In kaj radi vas imamo zato.“
„Sedaj vas bom pa nekaj vprašal. Pa mi čisto odkrito odgovorite, kakor bi se vas čisto nič ne tikalo."
„Bom. Kakor bom spoznal za prav.“
„Postavim. Vaša domačija je v Mostah, ne v Krnicah. Celo onstran Za-vršnice. Ali bi si ne želeli, da bi cerkev stala bolj sredi fare in prav na drugem koncu v zadnji vasi. Tako da imajo eni vse pod nosom, mašo in grobove, drugi pa debelo uro daleč.“
„Seveda bi si želel," je moral pritrditi Marka. Pa nekako z upadlim glasom.
„Kaj, ko bi se jaz še tega lotil in zidal novo cerkev bolj sredi fare?" Župnik Ksaverij je vstal.
„Jim ne svetujem. Bo dokaj nasprotovanja."
„če je pa pametno, kakor ste rekli. Sami svojemu spoznanju vendar ne boste nasprotovali."	v
„Jaz sam zase ne bom,“ je skoraj hud postal Marka. „Če je za večino prav, je prav, pa četudi mene zaboli."
„No, vidite, to je moška beseda," je potrepljal po rami Ksaverij Marka. „Se vam pozna, da ste dokaj sveta obvozili in ostali pravično uvidevni do poznih let.“
„Kaj bi se pretvarjal, ko bo vsak čas treba iti za Ančko in dati odgovor."
Na to priznanje župnik Ksaverij ni prvi hip našel pripravne besede, da bi odgovoril. Bolj iz zadrege kakor iz potrebe je odprl vrata, stopil vrh stopnic, poklical gospodinjo in ji naročil, naj prinese malico za dva in pa P° bokal vina naj stopi v klet.
Potem sta se pa pomenkovala in iskala pripraven prostor za novo cerkev in župnišče in pokopališče in še za drugo. Marka je svetoval Novakovo ravnico koj za Krnicami, saj bi potem še bliže imel k maši, župnik je pa tiščal više gori, bolj na sredo fare.
In sta govorila in govorila in se se
drugega bokala lotila, ki ga pa nista	„Od koga si pa vse to zvedel?" je
8PiIa do dna.	zamišljeno povprašal oča.
Ob razstanku sta si segla v roke. da bi si kaj rekla, se je stari klju-čar svetega Klemena zavedal, da je od-s'ej naprej, če je kaj možaka, dolžan Podpirati župnikovo zamisel glede nove Cerkve. Župnik Ksaverij je bil pa pre-^®rjen, da mu uspe izpolniti obljubo.
s sabo zadovoljen si je še natočil y*na in izpil. Naslonil se je na okno 'U videl, da sonce skoraj zaide za skal-1)6 gore. Da ne bi žgal po nepotreb-|*eru lojenih sveč, je odprl brevir, se otil večernic in jih čez dober četrt ure *°uČal s križem in prošnjo: Divinum aUxilium, — božja pomoč ostani vedno t'ri nas, amen.
Kar precej dobre volje je prišel 8'•Uri Marka domov in vprašal mlado Klemenu. Da ga še ni od krščan-,ega nauka domov, ko nima nič opra-Saj sta kobila in krava v Rebri ha Paši.
»No, no,“ si je mislil Marka, „tudi )az sem bil mlad."
, Klemen se je vrnil od nauka in li-, n*j šele s prvimi zvezdami. Še pre-h je sedel k večerji, ki mu jo je Mina 'hranila še gorko med mestejami, je ^°vedal atu Boštjanovo sporočilo, da a Za mehko seno ne bo domov in naj skušata sama poseči. Za trdo seno h;i Pride prav zagotovo na Blata, Trav-in na Rovte. Saj bodo tudi konji
počitka, ko so vsi zgarani od
Jotrebni
^hjne vožnje, ki jo je prevzel od Trsta . Ljubljane in pri kateri upa precej jj. 'užiti, še Bog, da se mu je ponu-tMa Priložnost, ko gre v teh časih tako do za denar.
„Kraljev s Črnivca je naročil Alešu. Pravkar je bil namenjen k nam, pa sva se v krčmi pod Broscem srečala.“
„Kaj si pa kretil tako daleč?“ se je začudil Marka.
„Kar tako.“
„Pa sam?“
„čisto sam.“
„Nikar mi ne pravi. Imaš že doli kakšno dekle?"
Klemen ni odgovoril. Samo na rahlo je zardel, voščil lahko noč, se izgovoril, da bo treba za naprej zgodaj vstajati, če hočeta biti kos vsemu mehkemu senu sama, in je odšel spat.
„O, ima, ima dekliča," je vedel sedaj stari, „jaz sem ga pa hotel nekaj z mlado, z našo Mino dolžiti. Slepec! Kakor bi bil šele včeraj na svet prišel."
Ugasil je luč in odšel v kamro spat. Legel je kar v temi. Preden je pa zaspal, si je še enkrat ponovil:	„Ooo,
ima, ima ga, dekliča."
In se mu je zazdehalo.
„Samo katero —?“
Zunaj je bilo jasno in svetlo, čeprav luna, ozek zadnji krajec, še ni vzšla. Saj je bilo nebo kar posejano z zvezdami. Oče in sin sta pa oba trdno spala, kakor bi se še v spanju zavedala, da ju čaka dobrih štirinajst dni zgodnje vstajanje in celodnevno garanje. V Hrastju se je pa uspavajoče oglašala ljubezniva sovica: čuuuk — čuuuk — čuuuk —
KJE J E KAJ
Kristus je vstal, aleluja	193
Zanimivosti iz Jezusove smrti	194
Sovražnik za obzidjem	198
Velika noč v Rusiji	199
Z lastno močjo	201
Tri minute dobre volje	203
Okno v svet	204
Psihologija kina	206
Ali verujemo v božjo ljubezen	209
Kaj je važno v življenju?	213
Glas iz Rima	216
Katoliško šolstvo po svetu	218
Svet v številkah	223
Pismo sivolasega župnika	224
Iz mojega dnevnika	229
Vprašanje in odgovor	232
Prostozidarstvo v Argentini	235
Termometer tvojega slovenstva	237
O katoličanih in svetem pismu	238
Od doma	240
Norci in živčni lažejo najbolj	243
Primorske vesti	245
Med nami v Argentini	247
Kako spraviti v sklad z vestjo 1 vprašanje	248
Kako spraviti v sklad	248
eno vprašanje	248
Legenda o Blejskem jezeru	249
Tri zaobljube	249
Leto XXVIII.	štev. 4	april 1961
POVERJENIKI
Argentina:
Dušnopastirska pltiarna, Rainön Falcön 4158, Buenos Aires
Brazilija:
Marija Mestnik^
C. Postal 7068,
S; o Paulo,
Brasil
U. S. A.:
„Familta“,
3116 Glasa A ve, Cleveland, Ohio
Kanada:
Ivan Marn,
83 Victor Ave.
Toronto,
Ontario
Trst:
Marijina družba,
Via Risorta 3,
Trieste, Ttalia
Italija:
Zora 'Piščanc,
Riva Piazzutta 18, Gorizia
Avstrija:
Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Celoletna naročnina za Aj gentino in države, ki nftO-J. mejijo (razen Uruguay*' 300 pesov;
za ZDA in Kanado 5 dolarjev;
za Avstrijo 96 šilingov;
za Italijo 2.000 lir;
drugod
protivrednost dolarja.
dvlVlOVM^
xiv lj «
la vida e	rl tv ** *
Editor responsable: Pbro. Antonio Orelinr, Ramön Palcön 4158, Bs. Aires. Reglstro de la Prop. Intelectual N9 674.991. Tiska tiskarna Vilko S.R.L. Estados Unidos 425, Bs. Aires
ti 'M 1...............J
;y.vir;	i
mmi
• >*ir*t** ***»*•,{.


Miza je pregrnjena, gnjat diši, potica in pirhi leže ob hrenu in klobasah in na vsem počiva blagoslov. Tako Bog posvečuje darove zemlje.
„Duhovno življenje“ je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (Anton Orehar), urejujejo pa dr. Jože Rant, dr. Branko Rozman in dr. Alojzij Starc
l
Ovitek je risal arh. Marijan Eiletz