9 V novi raziskavi nas je 56 raziskovalcev s šestih celin združilo moči in razvilo nov model za večvrstno identifikacijo kitov in delfinov. V raziskavo smo vključili pribli- žno 50.000 fotografij 25 vrst kitov in del- finov s celega sveta, med drugim tudi ve- like pliskavke iz Tržaškega zaliva. Članek je prosto dostopen na: https://doi.org/10.1111/2041-210X.14167. Novi model je zasnovan na tehnologiji prepoznavanja človeških obrazov, ki se je izkazal za zelo zanesljivega, ne zgolj za eno vrsto, temveč za več vrst kitov in del- finov. Model bo možno aplicirati tudi na druge vrste živali, tako morske kot kopen- ske, kar smo avtorji raziskave omogočili z njegovo javno objavo. Model je namreč prosto dostopen v obliki kode na repozi- toriju GitHub in v obliki grafičnega upo- rabniškega vmesnika na Happywhale.com. V društvu Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučujemo od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, ve- denja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških dejavnosti na delfine, prav tako pa sodelujemo pri preučevanju kitov in delfinov tudi drugod po svetu. Ta nov pristop k identifikaciji kitov in del- finov bo vplival na učinkovitost obdelave fotoidentifikacijskih podatkov na globalni ravni. Pripomogel pa bo tudi pri našem delu tu, v severnem Jadranu, saj bo z av- tomatizacijo obdelave podatkov naše delo učinkovitejše in hitrejše. »Z vidika varstva populacij je zelo koristno, če lahko prepoznamo iste osebke v daljšem časovnem obdobju, saj lahko vidimo, katera območja posamezni osebki uporabljajo,« je povedal Philip Patton, doktorski študent na Univerzi na Havajih ter vodilni avtor pred- stavljene raziskave. »Prav tako lahko s temi informacijami ocenjujemo velikost populacij in njihov trend.« Raznolikost podzemnega živalstva po- stavlja Slovenijo med najbogatejša ob- močja na svetu, med t. i. vroče točke podzemne biodiverzitete. Tu, med mno- gimi drugimi organizmi, živijo beli in črni močeril, podzemna školjka jalžiče- va kongerija, jamski trdoživ in – nena- zadnje – hrošč drobnovratnik, ki je bil prvi znanstveno opisan kot izključno podzemna žival. Postojnsko-Planinski jamski sistem pa z več kot sto izključno podzemnimi živalskimi vrstami velja za najbogatejšega na svetu. Bogato in raznoliko podzemno živalstvo je neprecenljiv del naše nacionalne na- ravne dediščine, skupaj z njegovim edin- stvenim življenjskim prostorom pa ga je vredno raziskovati in ščititi. Veliko podze- mnih vrst je endemitov majhnega obmo- čja in zato predstavljajo izziv za ekološke in evolucijske raziskave ter za ohranjanje in varovanje. Vendar pa so podzemni or- ganizmi zaradi svojega prikritega načina življenja pogosto prezrti. Podatki o pod- zemnih organizmih in njihovi razširjeno- sti so praviloma skopi. K temu pripomore tudi dejstvo, da so za dostop do podze- mlja potrebni precejšnji časovni vložki, Kaj vse skriva Živo podzemlje? Besedilo: Vit Kukolja, Anja Pekolj in Maja Zagmajster Vzorčenje jamskih živali zahteva nekaj spretnosti in posebno opremo. (foto: Ester Premate) Raziskovalec društva Morigenos pri fotografiranju delfinov za individualno identifikacijo. 10 posebna oprema in v primeru obiska ver- tikalnih jam tudi znanje jamarske tehni- ke. Za izboljšanje varovanja podzemnih vrst in njihovih habitatov je nujno boljše poznavanje njihove razširjenosti. Zato še kako prav pride vsak podatek o najdbah podzemnih živali, tudi tistih, ki jih najde- mo naključno. V Skupini za speleobiologijo na Oddel- ku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani smo se v okviru projekta LIFE NarcIS odločili nagovori- ti tudi zainteresirano širšo javnost, ki se lahko naključno sreča s podzemnimi živalmi ali okolji oziroma slednja tudi aktivno obiskuje (npr. jamarji). Pripra- vili smo spletno stran Živo podzemlje (https://zivo.podzemlje.si), kjer zbiramo podatke o opaženih organizmih iz podze- mnih okolij in tudi o podzemnih vrstah, ki jih zanese na površje. Za lažje vnašanje podatkov smo vnaprej pripravili tri različne spletne obrazce, glede na tip okolja, kjer se lahko opazi- jo podzemne živali: v jami, v izviru in v drugih nahajališčih. Kot druga nahajali- šča izpostavljamo vodnjake, vodna zaje- tja, poplavljene travnike ali ravnice rek. Do teh obrazcev preprosto dostopate s klikom na ilustracijo izbranega okolja ali preko QR kode, ki jo spremlja. V obrazcih je treba podati čim več podatkov o mestu najdbe, datumu, najditelju in najdenih živalih. Vsako najdbo je močno zaželeno podkrepiti s čim boljšo fotografijo, saj le to omogoča kasnejšo preveritev najdbe s strani strokovnjakov. Spletna stran Živo podzemlje je opremlje- na tudi s fotografijami in opisi nekaj v podzemlju lažje prepoznavnih vrst (npr. močeril) ali pa taksonomsko širših sku- pin (npr. raki, hrošči, dvoživke, pajkovci, ipd.). Posameznik pa lahko poroča tudi o najdbi taksona, ki morda ni na tem sezna- mu, tako da doda opažen takson v razdel- ku »drugo«. K sodelovanju smo že pritegnili nekatere šolarje in posameznike. Z osnovnošolci smo tako vzorčili izvir v okolici Sloven- ske Bistrice, z gimnazijci pa izvir v oko- lici Kočevja. S predavanjem na srečanju vodij ribiških družin iz vse Slovenije smo nagovorili tudi ribiče. Njihov odziv je bil zelo naklonjen varovanju podzemlja, saj so površinske vode neločljivo povezane s podzemnimi. K sodelovanju smo povabili tudi gospo, ki na izviru v Beli krajini zbira vzorce vode za kasnejšo analizo, s čimer spremljamo kakovost podzemne vode. Del ljudske znanosti lahko postane vsak od vas, če se pridruži kateri od številnih akcij, ki trenutno potekajo v Sloveni- ji. Tudi Zavod RS za varstvo narave je v okviru projekta LIFE NarcIS okrepil ak- tivnosti portala Sporoči vrsto (https:// sporocivrsto.si), sicer pa pregled mnogih drugih iniciativ ljudske znanosti poda- ja Mreža občanske znanosti v Sloveniji (https://citizenscience.si). Namen naše akcije je spodbujanje opazo- vanja in posredovanja podatkov o podze- mnih živalih, nikakor pa ni poziv k prena- šanju živali iz podzemlja ali aktivnejšemu obiskovanju jam s strani neizkušenih po- sameznikov. Številne živali, ki prebivajo v različnih podzemnih okoljih, so zaščitene in ogrožene, zakonsko varovane so tudi jame. Ker pa se občasno zgodi, da kdo naključno opazi podzemno žival, tako v podzemlju kot na površju, je naš namen ponuditi možnost sporočiti to opažanje na mesto, kjer bo prispevalo k izboljša- nju poznavanja razširjenosti. Doslej je ta možnost bila na voljo za naključne povr- šinske najdbe močerila, ki jih že vrsto let zbira Jamski laboratorij Tular v Kranju. Prav podzemne živali so za nas izjemnega pomena, saj smo ravno v Sloveniji priče- li znanstveno odkrivanje podzemlja in si lahko ta začetek raziskovanja štejemo v velik ponos. Drobnonožka (Symphyla) je majhna in brezbarvna talna žival z mehkim skeletom, ki jo uvrščamo med stonoge. Najdemo jo tudi v jamah. (foto: Teo Delić) https://zivo.podzemlje.si Ali ste podzemne živali našli v: V jami Druga nahajališčaV izviru