Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana
Uredništvo In nprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Sefranklranih pisem ne sprejemamo, izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din. za inozemstvo 80 Din. Člani pov.VJV plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
m
mmse
Kako ceniti plače z ozirom na učiteljevo delo?
(Donesek v borbi za naše piače.)
Naše stanovsko glasilo z dne 26. sept-t. 1. je priobčilo dve tabeli o letnih prejemkih učiteljstva srednjih ter učiteljstva osnovnih šol. Ta priobčitev, hvala g. uredniku, je učin» kovala kljub temu, da je bila kratka. Povedala je mnogo. Videli smo veliko razliko, v kateri se momentano nahajamo. Vzdihovali smo že pri sedanjih plačah in prosili za zvišanje pov» sod in vedno.
Delo vzgojitelja je neplačljivo. kajti to je delo idealista, delo umetnika. A tudi ta ima želodec. In treba mu je ljubezni in kre» posti do dela, ki bazira na eksistenčni goto» vosti.
Javnost se je pred tedni razburjala radi časopisnih vesti, po katerih bi po projektu novega osnovnošolskega zakona učiteljstvo bilo oskrbljeno z brezplačnim stanovanjem in kurivom. Ni šlo to baje niti v glavo nekate» rim ostalim nameščencem, baje celo takim, ki te ugodnosti v eni ali drugi obliki že danes uživajo. Naj bi se pa te ugodnosti uneslo v v zakon v drugi obliki, n. pr. kot relutum. A to le mimogrede!
Poipuditi se hočem danes pri dejstvu, da so srednješolski učitelji, politično»upravni uradniki itd. glede plač napredovali, mi osnovnošolski učitelji pa smo še vedno pri sedanjih, že itak neizdatnih plačah. Izhajam iz inačela: kakršno delo, takšno p 1 a * čilo! Vem in slišimo dovolj pogosto vsi to» variši, da nam razni stanovi očitajo, da je naš stan lahak in prijeten, češ, da imamo tako malo službenih {učnih) ur in še povrh toliko prostega časa. Hočem sedaj, ko so srednješolski učitelji in nekateri uradniki na plači pridobili, kar jim vsekakor iz srca pri» voščimo, postaviti nekako računsko paralelo v oceno našega in njihovega dela. Podlage tej paraleli nisem ustvaril jaz ali kdo iz krogov osnovnošolskega učiteljstva, marveč izhaja ta formula izza borb čehoslovaških srednješolk skih učiteljev za znižanje maksima učnih ur.
Dunajska pedagoška revija »Schulre» form« navaja vlogo čehoslovaških srednješolk skih profesorjev proti nameravanemu zviša» nju učne obveznosti na srednjih šolah. 14. točka te vloge se glasi: »Na podlagi štetja profesorjev in njih tedenske učne zaposleno» sti v Čehoslovaški se je dne 1. oktobra 1923. ugotovilo (med drugim!), da pride vs*ak pro» fesor v tednu na 17V učnih ur, ki so enako» vredne 35 pisarniškim uram. (Torej 2krat= nemu iznosu!) K temu je še profesorjem dnevno prišteti 2Vi ur za pripravo na pouk, za popravo zvezkov i. dr., kar bi znašalo na pisarniške ure preračunjeno najmanj 50 te» denskih ur, pri čemer za nadaljnjo izobrazbo učitelja potrebni čas niti ni upoštevan. Iz tega sledi, da učitelji (profesorji) niso nič manj obremenjeni kakor drugi pisarniški uradniki, kot se to splošno trdi.« — K temu poročilu je dodana opomba, da so v zmislu te ugotovitve še mnogo bolj obremenjeni osnovno» in meščanskošolski učitelji, vsled česar je tudi med tem učiteljstvom prej za» znamovati posledice izčrpanosti v pogledu službene sposobnosti in žštvfjenske dobe.
Dovolim si slični račun podati tudi z ozi» rom na poklicno delo osnovno» (in meščan» sko») šolskega učitelja:
Dosedaj velja kot maksimum naše učne obveznosti v tednu 30 učnih ur; povprečno pa z ozirom na učno obveznost učiteljev v nižjih razredih ter šolskih upraviteljev, šte» jem tedensko le 27 ur. To je pač najnižja, celo prenizka izmera. kajti v večini slučajev poučujejo učitelji nižjih razredov in upravi» telji v ostalih razredih še več ur. Pri 27 te» denskih učnih urah pride torej na dan po» vprečno 4Vi učnih ur. K temu je prišteti dnevno najmanj 2Vi uri (gotovo pa še več!), in sicer 1 uro kot pripravo na pouk, 1 uro za popravo zvezkov in uradne spise in Vi ure za nadaljnjo izobrazbo, kar je pa mnogo pre» malo! Učiteljeva zaposlenost na dan znaša torej 7 ur, in sicer 4 Vi učnih ter 2% izven» učnih ur. Ni pa tu všteto izvenšolsko pro» svetno delo učiteljstva, ki je v najtesnejšem stiku z njegovim poklicem in denarne žrtve, ki jih ima pri tem.
Recimo, da mu od 365 dni v letu odpade 60 dni na glavne počitnice, 20 dni skupaj na božične, velikonočne in binkoštne počitnice in še magari mesečno 5 dni na nedelje in druge praznike, torej še 50 dni skupaj na druge praznike z nedeljami, potem od 365 dni odpade 130 dni na prosti čas — (o. ko bi za upravitelje in mnoge učitelje bil to res »prosti« čas!). Tako nam ostane 235 rednih učnih dni z dnevno 4 Vi učnimi urami, torej
skupaj v celem 1057Vt učnih, oziroma raču» njeno po primeru čehoslovaških profesorjev v 2kratni izmeri = je 2115 pisarniških ur, k temu še 58754 (235X254) izvenučnih ur, je skupaj 2702 ur.
Na drugi strani: Pisarniški uradniki de» lajo v pisarni 7 ur dnevno. Ako jim od-računamo vsaj 20 dni za letni dopust in osta» lih 50 dni na nedelje in praznike (mesečno 4—5 dni), kar je dovolj nizko šteto, znaša letna delovna obveznost 295 dni krat sedem ur dnevno, t. j. skupno v letu 2065 ur proti učiteljevim 2702 urami. Tako torej pride uradnik v pisarni na dnievno 7, učitelj pa dnevno na nad 10 delovnih ur poleg izven» šolskega prosvetnega dela.
Še enkrat poudarjam: To računsko para» lelo šolskega dela s pisarniškim uradništvom so postavili čehoslovaški profesorji. V de» lovno časovnem obsegu prekašamo torej obo» je, srednješolske profesorje in pisarniške uradnike. V delovnem načinu pa —, če ne verjamejo uradnim podatkom glede težkoč in ovir polnega osnovnošolskega dela — pa naj poizkusijo. Ne privoščimo jim pa okušati pre» jemov pri plačah, sicer bi z nami ponav» Ijali izza avstro»nemške vojne leta 1866. za» doneli klic: »Zmagal je šolnik«, kateremu ju» goslovenski učitelji pristavljamo: Jugosloven» ski učitelj je več kot v sorazmerju z Idelom — ni pa s plačo!
.Mirko Vauda.
Naturalna stanovanja in kurivo za učiteljstvo.
Kakor pri mnogih drugih strokah držav» nega uradništva, je tudi pri učiteljstvu aktu» «lno vprašanje naturalnih stanovanj in ku» riva, odnosno odškodnine za to.
Kako bo končno urejeno to vprašanje s šolskim zakonom, ni mogoče prorokovati.
Danes plačujejo učitelji in upravitelji za naturalna stanovanja odškodnino po čl. 39. uradniškega zakona, kakor je stanovanje oce» njeno na podlagi znane uredbe o ocenjevanju učiteljskih naturalnih stanovanj. Odškodnino odtrže In obdrži država, stanovanje daje ob» čina.
Srbski tovariši so imeli to vprašanje ure» jeno z uredbo, na podlagi katere so imeli urejeno tudi vprašanje odškodnine za stano» vanje in kurivo. Višino odškodnine za kurivo je predvideval finančni zakon z ozirom na poedina mesta.
Gotovo je, da bo tudi za učiteljstvo ure» jeno vprašanje naturalnih stanovanj s po» sebno uredbo, zato ni vseeno, če smo si na jasnem ali ne. kake želje naj izrazimo v tem pogledu in kako naj jih utemeljimo z ozirom na stvarne potrebe in okoliščine, koristi šole in učiteljstva.
iPravkar je izšla v »Uradnem listu« štev. 105. od 22. oktobra 1923. uredba, ki ureja vprašanje naturalnega stanovanja, kurjave in razsvetljave v naravi za sreske načelnike.
Ni brez pomena, če te določbe ponatis» nemo, širšemu krogu učiteljstva v informa» cijo.
Uredba se glasi:
Na podstavi člena 105. zakona o notranji upravi predpisujem
PRAVILNIK
o tem, koliko in kako je uporabljati pravico sreskega načelnika do stanovanja, kurjave in razsvetljave v narafvi.*
I. Stanovanje.
§ 1. Stanovanje v naravi, ki pripada sres» kim načelnikom po členu 105. zakona o no» tranji upravi, mora ustrezati položaju njego» vega uživalca ter mu omogočevati tudi izvr» ševanje reprezentacijskih dolžnosti, združe» nih s tem položajem. Obseg potrebe je enako zavisen od krajevnih stanovanjskih razmer in od obsega teh dolžnosti. Praviloma mora imeti stanovanje sreskega načelnika tri ali štiri sobe in potrebne pritikline.
O sporih glede tega. ali je stanovanje zadosti prostorno, ali so pritikline popolne in ali je stanovanje vobče prikladno, odloči ban, ko je zaslišal banskega gradbenega re» ferenta za narodno zdravje, kakor tudi po pribavljenih poročilih in mnenjih prizadetih občin. Odloča sc praviloma po pribavljenih načrtih in drugih podatkih. Če je treba, se sme odrediti tudi komisijski ogled na licu mesta.
§ 2. Pravica do stanovanja se pridobi prvi dan v mesecu, ki nastopi po dnevu, ko se sreski načelnik uvede v dolžnost, in traja do poslednjega dne v mesecu, v katerem je raz» rešen dolžnosti ali v katerem se smatra, da je razrešen, ali v katerem je umrl.
Vsak uživalec stanovanja, odnosno nje» gova rodbina, se mora izseliti najkesneje v
* »Službene Novine kraljevine Jugosla» vije« z dne 12. oktobra 1929., št 239/XCVIII.
enem mesecu od dne, ko mu je prestala pra» vica, uživati stanovanje. Izjemoma, če dopu» šča služba in če je to potrebno zaradi lažje preselitve, sme ostati v stanovanju tudi po tem roku, toda ne dlje nego vsega skupaj tri mesece. Prav to velja tudi, če potrebuje uži» valeč, odnosno njegova rodbina, po prestan» ku pravice do stanovanja zaradi lažje izselit» ve samo del stanovanja in če služba ne za» hteva, da bi se takoj odstopili vsi prostori. Dogovorno med starim in novim uživalcem se odstopi temu potrebni ¡del stanovanja, toda ostali deli stanovanja se morajo izpraz» niti najdlje v zgoraj navedenem roku.
Novi uživalec ima pravico, zahtevati od starega uživalca odškodnino za oni čas, v katerem ni užival stanovanja v naravi, pa je imel pravico do njega po prvem odstavku tega paragrafa. O višini te odškodnine odloči v konkretnem primeru ban.
§ 3. Tudi na uživalca stanovanja v naravi se uporabljajo zmiselno obči predpisi, ki ve» Ijajo za najemnike stanovanj glede uporab» ljanja, čuvanja in vzdrževanja stanovanja kakor tudi stanja, v katerem ga mora vrniti, kolikor ne nasprotujejo dotični obči predpisi smotru in značaju pravice, uživati stanovanje v naravi.
Uživalec stanovanja ni upravičen, oddati stanovanja ne čeloma ne deloma v najem.
§ 4. iče dotična občina ne daje priklad» nega stanovanja v naravi, ima sreski načelnik pravico, zahtevati od nje za ta čas odškod» nino, katere višino določi v vsakem konkret» nem primeru ban, ko je zaslišal tudi dotično občino.
Pravice do odškodnine nima sreski na» čelnik, ki iz kakršnihkoli razlogov odkloni uživanje stanovanja v naravi, najsi se je ugo» tovilo na pristojen način, da je stanovanje prikladno.
§ 5. Stanarina, ki pripada občini kot od» škodnina za stanovanje, se izplačuje v trime» sečnih obrokih tako, da se predlože na koncu te dobe pristojnim nakazovalcem druge stop» nje računi v izplačilo.
Stanarina se izplačuje občini samo za čas, za katerega daje prikladno stanovanje v naravi, ne glede na to, ali se je sreski načel» nik vselil vanje ali ne.
II. Kurjava in razsvetljava.
§ 6. Sreski načelnik ima pravico do drv, in sicer: v zimskih mesecih po 2m3, v poletnih mesecih pa po 1 m3 na mesec.
Namesto drv ali dela drv se sme dajati tudi premog v količini, ki se ujema z nakup» no vrednostjo teh člrV.
Do razsvetljave v naravi ima pravico, in sicer: v zimskih mesecih največ do 180 Din na mesec, v poletnih mesecih pa do 100 Din na mesec.
Zimski meseci so meseci od oktobra do marca, poletni meseci od aprila do septem» bra.
Kurjava in razsvetljava za sreskega na» čelnika se sme nabaviti obenem s kurjavo in razsvetljavo za urad ali pa posebe. V vsa» kem primeru se izvršita nabava in plačilo na isti način kakor za urad.
§ 7. Pravica do kurjave in razsvetljave v naravi se pridobi prvi dan v mesecu, ki na» stopi po dnevu, ko se sreski načelnik uvede v dolžnost, in traja do poslednjega dne v me» secu, v katerem je razrešen dolžnosti ali v
LISTEK.
Turneja pevskega zbora slovaških učiteljev po Jugoslaviji.
Sprejem v Ljubljani.
Pevski zbor slovaških učiteljev je prire» dil koncerte v Novem Sadu, Beogradu, Kra» gujevcu,l Spitu, Dubrovniku, Sarajevu, Za» grebu, Ljubljani in Mariboru.
V Ljubljano so došli 24. oktobra t. 1. ob 13'46 uri, kjer jih je pričakovalo številno učiteljstvo, člani pevskih zborov Glasbene Matice, Ljubljane, Ljubljanskega Zvona, Grafike, ,Slavca, Pevskega društva Krakovo» Trnovo, Sloge in v prvi vrsti Učiteljskega pevskega zbora. Društva Slavec, Ljuljanski Zvon ter Ljubljana so se udeležila sprejema s prapori. Na kolodvor je prispela tudi že» lezničarska godba »Sloga«. Komaj je privozil viak na kolodvor in so jeli stopati iz vagona slovaški bratje, že so jim zadoneli nasproti glasovi godbe, ki pa so jih skoro preVpili na» vdušeni pozdravni vzkliki iz publike: »Živijo slovaški pevci!« Pozdravljanja ni hotelo biti ne konca ne kraja.
Prvi jih je nagovoril čehoslovaški konzul dr. Frančišek Resi. V imenu ljubljanskega župana in občine jih je toplo pozdravil dr. Brilej, želeč jim iskreno dobrodošlico. V ime» nu UJU jih je pozdravil poverjenik Andrej Skulj. Za JČligo je pozdravil čehoslovaške goste predsednik dr. Albert Kramer.
Naj bodo slovaški bratje, ki prihajajo
Srvič v našo zemljo, prinašajoč s seboj svojo ivno pesem, prepričani, da je Ljubljana zvesta svojim tradicijam in jih sprejema pre» srčno, prepojena staroslovenskega gosto» ljubja. Sledilo je spet navdušeno pozdravlja»
nje, dokler ni povzel besede predsednik Pev» skih zborov dr. Švigelj, ki je voščil gostom dobrodošlico v imenu mojstra Hubada, Pev» skih zborov in Jugoslovenskega pevskega sa» veza.
Vsem se je v presrčnih besedah zahvalil predsednik zbora Jožef Dutka, ki je naglasih da prinašajo gostje pozdrave bratskega na» roda izpod Tatre in svojo pesem.
Po končanih pozdravih so zapeli zdru» ženi pevci veličastno »Morje adrijansko«, nakar se je razvila na Masarvkovi cesti ve» lika živahna povorka, ki je spremila očividno prijetno presenečene goste do hotela Mikliča, kjer so ložirali.
Koncert.
Zvečer ob 20. uri je bila velika dvorana hotela Union, kjer se je pričel koncert, zdru» žen s proslavo čehoslovaškega narodnega praznika, polna narodnega in koncertnega občinstva. Med njim smo opazili zastopnika velikega župana dr. Andrejko, divizijskega generala Tripkoviča s častništvom, rektorja univerze dr. Dolenca, prorektorja dr. Vid» marja, poverjeništvo UJU in zastopnike vseh ljubljanskih kulturnih organizacij. Ob nastopu je vsa unionska dvorana sprejela slovaške goste z velikim aplavzom, posebno živahno pa je pozdravljala pevovodjo, kon» serv. profesorja Milošla Ruppeldta. Nad odrom je visela velika slika čehoslova» škega prezidenta Masaryka. Slavnostni večer je otvoril čehoslovaški konzul dr. Resi, ki je predstavil slovaške goste in opozoril na da» našnji čehoslovaški narodni praznik. Za njim je izpregovoril predsednik JČlige, minister dr. Kramer, ki je proslavljal pomen čehoslo» vaškega narodnega praznika in poudarjal večno bratstvo obeh držav. Vsa dvorana se je z velikim navdušenjem pridružila njego» vemu klicu: »Živela čehoslovaška republika! Živel prezident Masarvk!« Pevski zbor slo»
vaških učiteljev je v tem slavnostnem razpo» ioženju odpel čehoslovaško in jugoslovensko himno, ki ju je publika poslušala stoje in ob koncu navdušeno odobravala z močnim aplavzom in vzkliki.
Na sporedu koncerta so bili moški zbori čeških in slovaških skladateljev: Jana Levo» slava Belle »Sviatok Slovenska«, M. Schnei» der»Trnavskega »Hl'a, slietol orol«, V. Figuš» Bystrega i »Zmraka sa«. Stan. Lipskega »JPiosenka«, M. Schneider»Trnavskega »Padol kamen«. P. Križkovskega »Utonula«, V. No» vaka »Kyjov«, Davorina Jenka »Što čutiš«, učitelja Vinka Kreka »Ljubezen in pomlad«, a najinteresantnejše za nas so bile melodi» jozne slovaške narodne pesmi, ki jih je na» vdušena publika sprejela z viharnim odobra» vanjem.	1
Vsi zbori so bili odlično naštudirani. Di» rigent Miloš Ruppeldt je visoko naobražen glasbenik, ki popolnoma obvlada svoj pevski zbor in ga vodi mirno, stvarno in energično. Med pevci vlada vzorna disciplina, zato so mu vsi pokorni na mig. Njihovi glasovi so pravilno izravnani, jako izvežbani, polnodo» neči, izvajanja se popolnoma prilegajo od» lično podanim skladbam, posebno še narod» nim popevkam.
Po odpeti drugi pesmi so pozdravili slo» vaške učitelje»pevce zastopniki UJU, Jugo» slov. pevske zveze, Glasbene (Matice, Uči» teljskega pevskega zbora. Ljubljanskega Zvona in Slavca ter jim poklonili lepe vence s trobojnicami, z galerije pa so naše učiteljišč» niče obsule pevce s cvetjem.
Komerz na čast gostom.
Po koncertu je bil komerz na čast slo» vaškim pevcem v »Zvezdi«. Bil je prav ani» miran. LJdeležilo se ga je toliko občinstva, da so bili vsi restavracijski lokali naflačeno pol» ni, mnogo ljudi pa je odšlo, ker niso več do»
bili prostora. Večerjo gostom na čast je pri» redila JČliga, ki je v to svrho sama žrtvovala znatno vsoto, prispevala pa sta k stroškom tudi mestna občina, zlasti pa Zveza za tujski promet.
V imenu lige je napil gostom podpred» sednik Rasto Pustoslemšek ter nazdravil če» hoslovaški republiki ter njenemu prezideritu dr. Masaryku. Globoko občuten nagovor na svoje rojake je imel konzul dr. Fr. Resi ter ga končal z zdravico Nj. Vel. kralju in vsemu kraljevskemu domu. V imenu ljubljanskih pevskih društev je goste pozdravil dr. Anton Švigelj. Posebno pozdravljen s strani pevcev je bil pozdravni govor poverjenika UJU An» dreja Skulja, ki je izrazil željo, da bi prišlo do čim tesnejših stikov med jugosloven» skim in čehoslovaškim učiteljstvom. Govor» nikom se je zahvalil dirigent prof. Miloš Rup» peldt. ki je zlasti poudarjal, da slovaški pevci niso bili nikjer tako presrčno sprejeti, kakor v Ljubljani ter je orisal v svojem govoru ves potek turneje. •
Z banketa sta bili poslani vdanostni br» zojavki Nj. Vel. kralju Aleksandru in preži» dentu dr. Masaryku. Med banketom je pel kvartet p>Glasbene Matice«, nastopili pa so tudi pevski zbori »Sloge«, »Slavca« in »Gra» fike«.
Poslovit so se prišli na kolodvor za ligo predsednik dr. A. Kramer in podpredsednik Rasto Pustoslemšek, za pevska društva dr. Švigelj in Josip Skalar, za UJU In pevski zbpr pa J. Zupančič, ki jim je šel naproti v imenu učiteljskega pevskega zbora UJU do Zida» nega mosta in V. Mazi. Gosti, ki jih je spremljal v Maribor konzul dr. Resi, so od» nesli iz Ljubljane, kakor so zatrjevali, naj« lepše spomine.
Posebno zadovoljni so bili s prenočiščem v Mikličevem hotelu, ki jim ga je na svoje stroške oskrbela Učiteljska tiskarna.
katerem se smatra, da je razrešen, ali v ka» terem je umrl. Če je prejel preveč, mora sre» ski načelnik, odnosno njegova rodbina, pre« sežek vrniti ali pa plačati odškodnino po na» kupni vrednosti.
§ 8. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinah«.	i
V Beogradu, dne 11. oktobra 1929.; št. 43154/III."— Predsednik ministrskega sve« ta, minister za notranje posle, častni adju» tant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r .
Ker bo sigurno postalo tudi vprašanje pravilnika za naturalno stanovanje in kurivo učiteljstvu aktualno, ne bo odveč, če učitelji, predvsem pa upravitelji, ki že dosedaj uži« vajo naturalno stanovanje, izrazijo svoje mnenje, kaj vse naj bi vseboval ta pravilnik in kaj naj organizacija predlaga na merodaj« na mesta v tem oziru.
Konkretni primeri in utemeljitve na pod« lagi konkretnih slučajev so dragocene vred« nosti. Zato je dolžnost vsakogar, da izrazi svoje mišljenje in ga utemelji. Vprašanj bo mnogo, ki bodo urejena z izvršilnimi pred« pisi k zakonu, zato ne odlašajmo, da nas čas ne prehiti.	—k.
II. dunajska ekskurzija „Pedagoške centrale"
v Mariboru.
(20. do 37. oktobra 1939.)
Kljub raznim peripetijam se je zbralo 30 tovarišev in tovarišic, (med temi le 2 iz ljub« ljanske oblasti!) da si ogledajo dunajsko šol« stvo, o katerem so še danes v Sloveniji mne« nja deljena. Vodil je ekskurzijo tov. dr. Zgeč s pomočjo tov. E. V ranča, kot za« stopnik oblasti se je ekskurzije udeležil šol« ski nadzornik tov. Tomažič, kot zastop« nik mestne občine mariborske pa prof. dr. S t r m š e k.
Slovenci smo na Dunaju danes znani kot resno stremeči prijatelji, zato je bil sprejem tudi temu primeren. Ravnatelj R o n g e , naš dobri znanec, nam je postregel tako. da smo bili vedno veseli, srečni in lepo spravljeni pod streho prijazne »Schulerherberge«. / Tudi predsednik Oton Glockel nas je pozdra« vil, kakor se pozdravljajo le iskreni prijatelji. Gg. Tadra. Linke, Ste is k al, Spiel. Mergenthaler 'ta vfsi ostali nadzorniki so se potrudili, da nam podajo jasno sliko dunajske reforme, ki so jo tudi vsestransko utemeljevali. Tako je bilo mogoče, da so udeleženci mogli dobiti vpogled tudi v glo« bino — ne le v širino — reformnih strem« Ijenj. Vsi so pri hospitacijah, ogledih, pre« davanjih in zborovanjih mogli soglasno ugo« toviti, da Dunaj dela resno in nova vzgoja in reforma ni privilegij režima ali morda »te« ater«! Posebej smo se zanimali, če res v novi smeri delajo le učitelji, 1 pristaši soc.«dem. stranke. Nalašč smo hospitirali dalj časa pri soprogi predsednika dunajskih kršč. social« nih učiteljev in bila je to — ena najlepših uf. Jasen dokaz, da ni »režim« oni movens šol. reforme, ki razburja danes nekatere posa« meznike, dočim ogromna večina delo obču« duje. Jugosloveni smo — po uradnih podat« kih — na IV. mestu dunajskih »romarjev«: v šolskem letu 1928./29. so priromali na Dunaj
učitelji iz Amerike 221, južne Afrike 2, Ki« tajske 2, Nemčije 388, Anglije 35, Japonske 27, Indije 20, ¿Mehike 3, Norveške 12, Pale» stine 21, Čehoslovaške 81, Turčije 10, Bolga« rije 60, Švice 400, Francije 40, Poljske 102, Jugoslavije 200 (s slušatelji višjih pedagoš« kih išol).
Smoter poučne ekskurzije je bil tokrat še posebno dosežen: udeleženci so spoznali reformna stremljenja, v posebnem pozdrav« nem večeru v Rotovški kleti so stopili v pri» jateljske stike z dunajskimi učitelji, ki so se zbrali v lepem številu. Nagovori, petje in cvetje je zbudilo razpoloženje, kakršno je običajno le med odkritosrčnimi kolegi.
Program so Dunajčani prav srečno izbrali, čeprav je bil obširen, da smo bili od jutra do večera na nogah. Vtisi so pa nepozabni, mo« gočne spodbude bodo brezdvomno vplivale na vsakogar, ki je žrtvoval čas in denar... Težko je bilo slovo od dunajskih prijateljev...
Tokrat smo posetili tudi Slovenski kro« žek in smo v družbi akademikov in drugih rojakov preživeli lep večer, ki nam ostane v lepem spominu.
Globoko so pa bili udeleženci ganjeni, ko jih je jugoslovenski poslanik dr. Milo« jevič pozdravil in jih povabil na čajaiTko v poslaniške prostore. Izrazil je posebno ve« selje. da more ponovno pozdraviti jugoslo« venske učitelje na Dunaju, ki je danes cen« ter vzgoje. Obljubil je v bodoče vsestransko pomoč in priporočilo na merodajnih mestih.
Pedagoška centrala je z II. ekskurzijo ponovno pripomogla k poglobitvi samoizobra» ževalnega dela. saj ni v Sloveniji skoraj več okraja, ki ne bi imel vsaj enega dunajskega »romarja«. — Zora puca, bit če dana!
SploSne vesti.
—	Ekskurzije na Dunaj so se tokrat ude« ležili: prof. dr. J. Zgeč — Maribor, E. Vrane
—	Studenci, šolski nadzornik Tomažič — Maribor, prof. dr. P. Strmšek — Maribor, A. Alt — Maribor, K. Mavric — Ljutomer, F. Podgornik — Limbuš, V. Strmšek — Sv. Lenart v Slov. goricah, F. Verk — Rogaška Slatina. Br. Čeh — Slov. Bistrica, J. Vreže — Šoštanj, C. Trobej — Šoštanj, Staša Poljaneo
—	Maribor, G. Kuresch — Ptuj, O. Feigel — Slov. Bistrica, M. Kopač — 'Murska Sobota, Iv. Jerala — Murska Sobota, F. Strašek — Šmarje, D. Zupančič — Litija, M. Teplv — Maribor, E. Kosi — Maribor, I. Moder — Slovenjgradec, V. Dojčimovič — Maribor. F. in F. Logar — Laporje, A. Lapornik — Tr« bovlje. E. Troha — Ptuj, M. Suša — Maren« berg, M. Rozman — Maribor in M. Jerše — Ptuj.
—	Sklen Pedagoške centrale v Mariboru glede OIO. Na seji širjega odbora Pedagoške centrale v Mariboru, ki se je vršila dne 13.
Sprejem v Mariboru.
Dne 25. oktobra t. 1. popoldne je prispel pevski zbor v Maribor z ljubljanskim brzim vlakom. Kljub zamudi je goste pričakovala na kolodvoru velika množica naroda, zlasti mladine. Do Pragerskega se je gostom peljal naproti podpredsednik JČlige dr. Avguštin Reisman. Na kolodvoru jih je v imenu uči« teljstva UJU in JČlige pozdravil ravnatelj g. Humek. Mestno občino je zastopal pod« župan dr. Lipold, velikega župana prosvetni inšpektor dr. Kotnik, češko kolonijo trgovec g. Fran Bureš. Svoje rojake je pozdravila hčerka ravnatelja Gintza in izročila dirigentu zbora profesorju Ruppeldtu šopek svežih svetlic. Slovaki so nato okrašeni s cvetlicami zapeli lepe slovaške narodne pesmi in se ob iskrenih ovacijah občinstva podali v sprevodu do koncertne dvorane Uniona.
V družbi z odborniki JČlige in tovarišev učiteljev so obiskali vinarsko šolo, katero vse češke korporacije, ki prihajajo v Jugoslavijo, po zaključku svoje turneje, prav rade pose« čajo. Slovaški učitelji so si ogledali vinograde pod Kalvarijo. Ravnateli vinarske šole gosp. Priol je na kratko orisal zgodovino šole, nien razvoj in obseg, jim razkazal okolico in jih povabil, da si ogledajo tudi klet, v kateri kipi že novo vino. Za gostoljubnost sta se zahvalila dirigent prof. Ruppeldt in predsed« nik društva g. Budka, ki se je že na kolodvo« ru zahvalil za presrčen sprejem
Zvečer je priredil pevski zbor enako do« bro uspel koncert v Mariboru, od koder se je nato odpeljal zbor v domovino, da bodo člani zbora v šoli govorili slovaški mladini o lepo« tah Jugoslavije — kakor je to poudaril na komerzu v Ljubljani dirigent zbora g. prof. Ruppeldt.
oktobra, je bil sprejet glede OIO naslednji sklep: OIO naj ne ustanavlja obligatnih krož« kov oziroma delovnih zajednic, istotako naj ne predpisuje tem. Zajednice niso same sebi namen; so le sredstvo tam, kjer poedinec težko sam dela. Snujejo se naj iz konkretnih potreb. Delo na popisnicah, jasni cilj in volja za samoizobrazbo bo gotovo ustvarilo te po« trebe. »Popotnik« bo take delovne zajednice naprosil, da mu poročajo o svojem delu; na ta način in pa s svojim neposrednim vplivom na tovariše bodo take samoizobraževalne za« jednice postale žive celice za samoizobraže« valno akcijo učiteljstva. Podrobno poročilo o poteku seje Pedagoške centrale priobčimo v prihodnji številki »Učit. Tovariša«.
—	Zakasnitev dopustov za ekskurzijo na Dunaj. Pedagoška centrala poroča: V ljub« Ijanski oblasti je povzročila zakasnitev pre« nožna dospelost dovoljenja od ministrstva. Poverj. Ljubljana je interveniralo, vendar ni šlo drugače. V mariborski oblasti je rešil vso zadevo g. veliki župan. Toliko v pojasnilo na razna pisma.
—	Tečaj za učitelje duševno zaostale dece. G. minister prosvete je razpisal natečaj za učitelje in učiteljice, ki se hočejo izpopol« niti v vzgoji zaostale in nenormalne dece. V to svrho bo prirejen v Beogradu tečaj, ki bo zaključen koncem leta z izpitom. Učitelji in učiteljice, ki hočejo prositi za razpisana me« sta, ne smejo biti mlajši od 25 let in ne sta« rejši od 35. Prošnje morajo opremiti z izpri« čevali o dokončanem učiteljišču z najmanj prav dobrim uspehom. Ocena zadnjih dveh let mora biti odlična. Prednost imajo kandi« dati z znanjem tujih jezikov. Prošnje je tre« ba poslati ministrstvu prosvete, odsek za osnovno šolstvo, najkasneje do 20. novem« bra t. 1.
—	Višja pedagoška šola v Zagrebu. Za«
četkom letošnjega leta je bilo javljeno, da bo višja pedagoška šola v Zagrebu ukinjena in da se zato ne bodo več sprejemali slušate« lji. Sedaj je rektorat višje pedagoške šole iz« dal objavo, v kateri sporoča, da je ministr« stvo prosvete odobrilo vsem dosedanjim slušateljem še za tekoče šolsko leto dopust s pravico na vse prejemke ter da se bo vršilo vpisovanje v šolo v dneh 4., 5. in 6. novem« bra.
—	Redukcija dravinjskih dokllad državnih
nameščencev in upokojencev. Finančna di« rekciia objavlja uradno: Prihajajo različna vprašanja in pritožbe o redukciji draginjskih doklad, veljavni izza dne 1. avgusta 1926., ki izvirajo največ iz tega. ker si stranke niso v svesti bistva teh odtegljajev. Da se temu nedostatku odpomore, se pojasnjuje, da je no interpretaciji ministrstva financ D. R. br. 101.644 z dne 29. julija 1926. redukcija draginjskih doklad. kakor je objavljena v »Uradnem listu« št. 306/69 z dne 31. julija 1926, definitivna in da je z njo na novo re« «ulirana višina osebne draginjske cloklade.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
—	Vse tovariše in tovarišice kočevskega sreza, zlasti pa šolske upravitelje prosim, da mi v kratkem pošljejo 32 Din za Slovensko Šolsko Matico. Nikar ne pustimo tako ob strani to našo velevažno institucijo, kajti lani je bilo v našem srezu bore malo naroč« nikov. Dvignite se torej vsi! — Herman Kmet, poverjenik, Ribnica, Dolenjsko.
—	Gospodom šolskim upraviteljem! (Prošnja.) Zbiram gradivo za življenjepis uči« teljev, ki so službovali na bivšem Kranjskem pred 1. 1869, (t. j. pred objavljenjem avstr. šol. zakona). Mnogo gradiva sem nabral v škofijskem arhivu in v arhivu deželne vlade v Ljubljani, marsikaj pa tudi v šolskih listih in zgodovinskih zbirkah. Da bodo pa podatki kolikor mogoče točni, potrebujem še podat« kov iz šolskih kronik in drugih spisov šolskih arhivov. Zato prosim gg. šolske upravitelje, da mi čimprej pošljejo izpiske iz svojih kro» nik in drugih listin o vseh učiteljih, ki so službovali na posameznih šolah pred 1. 1869., oziroma o onih, ki so službovali tudi še po tem letu, tudi za dobo od 1869. 1. dalje do njih upokojitve, oziroma smrti. Zlasti pro« sim za točne podatke, kje in kdaj je bil kdo rojen, kdaj in kje se je šolal, od kdaj pa do kdaj je služboval na tej ali oni šoli. kdaj je bil upokojen, oziroma kdaj je umrl. Z neka« terimi teh podatkov, če jih ni v kroniki, Vam bodo gotovo drage volje postregli gg. žup« niki iz svojih župnijskih matic. Ker je gotovo vredno, da vsestransko spoznamo vse tiste može, ki so v težkih razmerah delovali za izobrazbo našega naroda, trdno pričakujem, da bo vsak šolski upravitelj z veseljem pri« speval k postavitvi skromnega spomenika nekdanjim požrtvovalnim pijonirjem narod« ne kulture. Vsem pa, ki se bodo odzvali moji prošnji, izrekam že naprej svojo najiskrenejo zahvalo. — Josip Novak, višji šolski nadzor« nik v pok., Vžimarje, p. Št. Vid nad Ljub« ljano.
—	Odtegovanje službenih prejemkov dr= žavnih nameščencev v korist zadrug državnih uslužbencev. Na vlogo »Zadruge državnih in samoupravnih uslužbencev za zgradbo stano» vanj v Beogradu«_ je finančno ministrstvo pod D. R. št. 72.474 od 15. maja t. 1. izdalo naredbo, da morajo vse izplačCvalne blagaj» ne, ki odtegujejo od prejemkov državnih uslužbencev meisečne zneske za navedeno za» drugo zadržane vsote poslali začetkom vsa« kega meseca za prošli mesec Državni hipo« tekarni banki. Naznačiti je v spremnem spisu, tla je to sltorjeno v korist imenovane za« druge za zgradbo stanovanj državnih usluž« bencev. — V slučaju neposlušnosti bosta predstojnik in blagajnik urada kaznovana.
»N. Gl.«
Kupite na obroke!
Opozarjamo na današnjo prilogo
Kreditne zadruge
detajlnih trgovcev
v Ljubila ni, r. z. z o. z.
—	Priobčevanje člankov lin sestavkov v -strokovnih časopisih in v listih društev fin. uradnikov. Pod tem naslovom je priobčil ■»Uradni list« od 9. oktobra 1929, št. 100 na« slednje opozorilo: »Opazil sem, da se pojav« ljajo v poedinih strokovnih časopisih in li« stih raznih društev uradnikov meni podreje« nega ministrstva jako pogostoma članki in sestavki s katerimi se krši avtoriteta oblastev in katerih vsebine ne morem ¡dovoliti ne tr» peti. V takih člankih in sestavkih se priobču« jejo namreč pogostoma kritike poedinih za« konov in naredb, ki niso prežete z znanstve« nimi motivi, ampak imajo izvestno nedovo» ljeno tendenco. Prav tako sem opazil, da se dajo v takih člankih in sestavkih pojasnila za konov in naredb, ki so pogrešna in netočna. Ne zgodi se pa tudi poredkoma, da se pri« našajo v omenjenih časopisih in listih članki in sestavki, s katerimi se zastopajo stanov« ske koristi v nedostjojni in borbeni obliki in ki prikrito menijo na izvestne višje uradnike ministrstva za finance ali meni podrejene fi« nančne urade. Izhajajoč s stališča, da morajo služiti poedina društva finančnih uradnikov povsem drugim namenom in da je dosezati te namene tako, kakor ustreza državnim ko« ristim in ugledu stroke, ki jo zastopajo, pre» povedujem vtsem finančnim uradnikom, d'à bi izročali javnosti bodisi v časajpisih in listih svojih društev, bodisi na kakršenkoli način po tisku s svojim podpisom ali brez njega se» Stavke, članke, brošure itd., s katerimi kriti» žira jo, odnosno napačno in netočno tolmačijo zakone in naredbe, odnosno razpravljajo na razloženi način o svojih startoVskih vpraša« njih. Potemtakem smejo razpravljati financ» ni uradniki odslej po tisku o kakršnihkoli predmetih in vprašanjih samo zaradi tega, da popularizirajo zakonske odredbe in naredbe, svoja obča stanovska vprašanja pa smejo sproževati in poudarjati edino z vloglnmi, po« slanimi bodisi neposredno, bodisi po svojih društvih pristojnim oblastvom. Zoper vsa» kega uradnika, ki bi ravnal drugače, bom od« redil najstrožje zakonske ukrepe: društva, ki se ne bi ravnala po prednji naredbi in bi dô» yoljevala, da se objavljajo v njih časopisih in listih omenjeni sestavki in članki, pa se iz« postavljajo nevarnosti, da se razpjilste.« — V Beogradu, dne 26. septembra 1929. Štev. 6747. — Minister za finance: dr. St. Švrljuga s. r.
»Naš Glas«.
—	V počaščenje spomina pok. ravnatelja Frana Vrečka v Slovenjgradcu so darovali lto« variši Hren, Kožuh, Vrane znesek 100 Din Učit. domu v Mariboru. Značilno je, da se je nabrala v počaščenje spomina tega izrednega narodnega delavca za Sokola, podružnico CMD in mestne ubožce v Slovenjgradcu lepa
vsota okrog 6000 Din. Za Učit. dom v Marij boru pa lje to prvi dar povodom smrti vzor« aega tovariša! In vendar je bil pokojni Vreč« ko v prvi vrsti in povsod stanovsko skrajno zaveden učitelj in seveda od ustanovitve tudi član Učit. doma. Ali bi ne mogli zbrati med seboj vsaj tisočak za Učit. dom, da vklešemo njegovo ime med vzornffke učitelj» skega stanu v bodoči dom? Zato prosimo vse dobre znance in prijatelje blagopokojnega Vrečka, da posnemajo vzgled gornjih tova« rišev in se oddolže spominu vzornega pre« rano umrlega tovariša. Vsaj nekateri naj se zganejo in pobirajo med znanci v ta namen! Položnice jim pošlje na željo Učit, dom v Mariboru.
—	Knjige Slovenske Šolske Matice in de» lovna šola. V 9. številki »Učit. Tovariša« so bila navedena dela, ki jih izda SŠM «a leto 1929. Med deli sem opazil tudi »Osnovni raz« red« — delo tovariša Pibrovca, ki bo gotovo najbolj aktualno delo za učiteljstvo osnovnih šol. Ker delo dobro poznam in sem imel pri« liko v vseh podrobnostih preizkusiti Pibrov« čeva navodila v lastnem razredu, kjer so učenci zabeležili prav lep uspeh, naj mi bo dovoljeno, da o delu spregovorim. Ne bom slavil g. pisca, ker vem da v svoji skromnosti tega ne trpi — pač pa poudarim dejstvo, da bo s tem temeljitim delom ustreženo sloven» skemu učiteljstvu vobče, posebno pa vsem onim, ki v resnici streme za tem, da dobe jasno sliko o delovnem pouku, ki naj dopusti, da se bo mladina razvijala v skladu z da» našnjo dobo samostojno. Opozarjam tudi na to, da delo ni bilo pisano na podlagi teo» retičnih razprav, marveč je plod intenziv« nega večletnega izkustva g. pisca, ki si iz golega idealizma in ljubezni do mladine, leto za letom izpopolnjuje znanje v inozemstvu, preizkuša in obdeluje, ker se zaveda, da ne oblikuje tajinstvenega življenja mrtve mate« rije, marveč da mora biti učitelj umetnik, ki ima v živem ustvarjati in oblikovati. — Sa« mo ta knjiga je že vredna svojih 30 Din — kaj šele vsa štiri dela, ki jih izda S&M. Pre« sodite in uvideli boste, da se odbor zaveda svoje dolžnosti napram učiteljstvu — tova« riše pa pozivam, da se zavedajo tudi sami potrebe, da s svoiim pristopom k SŠM pod« pro odborovo delo in s tem najlepše doku« mentirajo priznanje, ki ga odbor zasluži. Naj ne bo tovariša, ki bi ne bil član SŠM. Želeti pa bi bilo. da SŠM rok za prijavo podaljša vsaj do 15. novembra t. 1. — B.
—	Učiteljsko društvo za srez Laško po« živa svoje člane, da pošljejo nemudoma dru« štvenemu blagajniku članarino za Gospodar« sko poslovalnico v znesku po 7 Din, v koli» kor že to niso storili.
—	Kosmcsova učila iz mehanike, elektri» ke. optike in kemiie so kaj dobra učila za šolo in dom. Naročajo se potom Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru
—	Društvo upokojenega učiteljstva v Sloveniji je imelo dne 22. oktobra občni zbor v restavraciji »Novi svet«. Udeležilo se ga je mnogo upokojenega učiteljstva z dežele in mesta. Ob določenem času je otvoril pred« sednik 'g. Ivan Lokar občni zbor s pozdravom ter dal besedo tajniku Stritarju. Iz tajniko» vega poročila je razvidno, da je imel odbor 11 sej. Društvo šteje 366 članov(ic). V tem poslovnem letu je na novo pristopilo 25 upo« kojencev(jenk) in umrlo 10 društvenikov. V znak počaščenja njihovega spomina so se na« vzoči dvignili raz sedežev in jim zaklicali tri« kratni Slava! Posmrtnina znaša trenutno 1830 Din, katera se nemudoma izplača pre» ostalim. Bodril je na smotreno in vsestran» sko živahno agitacijo v prid društva. Mnogo je še upokojenega učiteljstva, ki še ni v na« ših vrstah. Društvo bi se okrepilo in razširilo tako, kakor je z ozirom na njegov plemeniti namen potrebno. Složno je treba graditi na« prej in skrbno čuvati in ohraniti, kar imamo. Naš cilj bodi vzajemno in složno nuditi po« moč v sili in nesreči potrebnemu tovarišu, tovarišici. Nato je zelo izčrpno podal poro« čilo blagajnik g. L. Stiasny. Kljub skromnim dohodkom ima društvo zaznamovati zelo lep napredek. Rezervni fond znaša 20.000 Din gotovine, za kar gFe blagajniku največja za« hvala. Pregledovalci računov so našli vse v najlepšem redu. Predlog za oprostilo odboru in blagajniku je bil soglasno sprejet. Pri vo« I i t vi novega odbora je bil z listki soglasno izvoljen sedanji predsednik g. Ivan Lokar predsednikom društva. Z vzklikom se je pa volil ves ostali stari odbor. G. Stiasny je nato izčrpno poročal o prevedbi staroupoko« jencev na dinarsko pokojnino. Stavilo se je tudi več umestnih predlogov. K sklepu je poročal tajnik Slovenske Matice g. Spende o enotnem društvu državnih upokojencev(nk) ter vabi navzoče na občni zbor tega društva dne 8. decembra 1929. Razvila se je glede pri« stopa našega društva k novemu splošnemu društvu državnih upokojencev živahna de« bata. Prevladalo je splošno naziranje, da naše društvo kot nekako posmrtno podporno dru» štvo ne more biti član novega društva. Pač pa lahko vsak posameznik pristopi kot član novemu društvu. G. Kosec je zastopal nazi« ranje, da bi se veliko več doseglo, ako bi se vsa društva z enakim ciljem in smotri združila v Savez, kateri bi «zastopal vse težnje upoko« jencev. S tem je bil dnevni red izčrpan in g. predsednik je z zavhvalo zaključil občni zbor.
—	Ročni zemljevid Dravske banovine je izšel te dni v založbi Učit. doma v Mariboru. Ta zemljevid je pravzaprav ponatis Dimni« kovega ročnega zemljevida bivše ljubljanske in mariborske oblasti, ki ga je izdal Učit. dom že pred tremi leti. Obsega pa že novo mejo banovine z izločitvijo Medjimurja in črnomeljskega sreza ter s priključitvijo ča» barskega. Dasi je označena v novi izdaji še prejšnja meja med bivšo ljubljansko in ma« riborsko oblastjo, vendar to zemljevidu ni v kvar. ampak pravzaprav še v prednost. Saj je tem bolj razvidna izprememba po 3. okto»
bru in učitelj tem lažje opozarja na ta ve lepomemben datum v razvoju naše države. Ker je v mnogih šolah že v rabi prejšnji ročni zemljevid obeh bivših oblasti, si učenci prav lahko vrišejo po novem zemljevidu mejo ba» novine sami. — Novi zemljevid se prav pri« jetno razlikuje od prejšnjega po pestrosti in jasnosti barv, kar kaže lep napredek Mari« borske tiskarne v tej panogi. Našim šolam bode s tem zemljevidom zelo ustreženo. Saj so gotovo prve V vsej Jugoslaviji, ki imajo že sedaj ročni zemljevid svoje banovine.
_ Predsednike učiteljskih društev po«
novno prosi UGP za ureditev članstva pri naši zadrugi. Najbolj enostavno je, da poš» ljejo društva z deleži in pristopnino vred (5 + 2 Din) tudi imenik vsega članstva pri učiteljskem društvu. Ker ima UGIP že več sto pravilnp podpisanih pristopnic urejenih po abecednem redu, ji je potem lahko ugoto« viti, kdo izmed članstva posameznih društev je že poslal pristopnico in kdo ne. Imena ti« stih, ki še nimajo pristopnice pri UGP potem sporočimo učiteljskim društvom Da je vsaka pomota izključena, naj bode v imeniku član« stva navedeno tudi službeno mesto. Prosimo ne odlašajte s to zadevo!
—	Sporočite UGP, ako rabite pristopnice ali pa čekovne položnice. Dasi so se svoj čas poslale pristopnice na vse šole, vendar so šle pri marsikateri šoli v izgubo, ker je bilo proti koncu šolskega leta in potem počitnice. Zato zahtevajte sedaj nove. Dopisnica zadostuje.
—	Brinarjevo »Domoznanstvo za osnov«
ne šole« je izšlo v založništvu knjigarne Go« ričar in Leskovšek v Celju v novi izdaji, ki jo je ministrstvo prosvete odobrilo z adlo« kom z dne 10. julija t. 1. — »Domoznanstvo« je sestavljeno po novem učnem načrtu za osnovne šole ter obsega zemljepisne podatke v Sloveniji in Jugoslaviji kakor tudi vse zgo« dovinske slike, ki so predpisane za osnovne šole. — V istem založništvu je izšla: Brinar, Slovenska vadnica za višje razrede osnovnih šol: Brinar, Slovarček zemljepisnih imen. njih izvir in pomen. Jančič Iv., Risanje za 1.—7. šolsko leto. Omersa dr. V., Stihoslovje I. del. '
Sveže, najfinejše norveško fibjG OijS iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se
priporoča bledim, slabotnim osebam.
Naročila točno po povzetja.
Ljubljana, Stari trg 9.
=zabavo (čitalnica, plesna dvorana). Iz eks« kurzivnih razlogov je najpripravnejša sred« nja jadranska obal. — Za uresničenje načr« tov polagamo samo eno na srce: Prispevajte za »Kolonijalni fond«! Glede potrebnega ka« pitala in ureditve kolonije prosim za pred« loge in nasvete glede celotne organizacije ko« lonije, ker želimo, da bo ustrezala v vseh ozirih in ne kakor na Bolu, ki je bil eden glavnih vzrokov za izstop iz dijaškega F. S. — Končnoveljavno bo sklenjeno na fer. zbo« rovanju o božičnih počitnicah; datum in kraj sledi. Ker rabimo denar za poslovanje, pri« stopajte kot ustanovni (250 Din), podporni (50 Din) ali vsaj kot redni člani (letna čla« narina 30 Din)! Od nas vseh je odvipno, ako si bomo uredili že v teh pj&čitnicah našo pre« potrebno kolonijo! S fer. pozdravom! Za UFS: Slavko Mrovlje, glavni pov.. Slovenj« gradeč.
Na debelo.
Na drobno.
kupite najbolje pri Pr. P. ZAJEC, optik
Osebne zadeve.
—i V učiteljsko službo so sprejeti: na
šolo v Zgornji Šiški Est=Delak Mara, učite« Ijica v pokoju v Ljubljani, na osnovni šoli v Cerkljah ob Krki Petelin Albin, bivši učitelj v Cerkljah ob Krki, na osnovno šolo v Pi« sencah, okraj Brežice, Medved Branko, abi« turijent iz Ljubljane, na osnovno šolo v Orešju, okraj Brežice, Simčič Joško, abituri« jent iz Ljubljane, na osnovno šolo v Murski Soboti Flijan Milan, bivši učitelj v Murski Soboti, na osnovno šolo v Stari Lipi. okraj Črnomelj, Činigoj Nada, abiturijentka iz Ljubljane, na otroški vrtec v Tržiču, okraj Kranj, Klopčaver Valentina, ha osnovno šolo v Senovem, okraj Brežice. Kobal Vera, ab« solvirana učiteljica za ženska ročna dela v Ljubljani.
Učiteliski pravnik.
—§ Tovariši(ce) novinci(ke), ki ste nasto« pili službo 1. oktobra t. 1., pošljite takoj (če niste tega že storili) potom svojih starešin direktno računskemu odseku prosvetnega oddelka 2 plačilna seznama za oktober«no« vember 1929 (1 izvod podpisan in potrjen), ker drugače se Vam ne more nakazati plača. — V bodoče je priložiti že naznanilu o na« stopu službe novince(ke) tudi plačilne sezna« me (glej 2. odst. VI. poglavja v Roč. kat. za 1. 1929 /30. na strani 43.).
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učiteljske Samopomoči. V
teh dneh dobite položnice za nakazilo član« skega prispevka za 196. (Josipina Zakrajšek, Blatna Brezovica) in 197. smrtni slučaj (Aloj« zija Hambroš, Maribor) v znesku 11 Din, za« konski pari 21 Din. Zamudnikom sem prištel k temu znesku še zaostanek. Poravnajte ta« kojl — Za oba smrtna slučaja so prejeli de« diči 23.545 Din na posmrtninah. — Učit. Sa« mopomoč ima danes 2367 članov.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Pravila samostojnega jugoslovanskega ferijalnega učiteljskega društva: »Učiteljski Ferijalni Savez« (UFS) so od državne obkusti odobrena! Naše bodoče delo naj dokaže, da smo sposobni uveljaviti in realizirati naše fe« rijalne načrte! Program za minule velike po« čitnice: poučno potovanje v Bolgarijo se iz znanih vzrokov ni mogel vršiti in tako ni bilo naše delo uspešno. V teku časa raorpo najprej uresničiti našo iskreno željo, ki smO jo soglasno izrazili na Bolu v Dalmaciji: ure« ditev naše samostojne učiteljske kolonije ob Jadranskem morju. Na priporočilo pro« svetnega inšpektorja v Splitu g. Bajiča in po ugodnih informacijah iz Korčule namerava« mo urediti našo kolonijo v mestu Velaluka (Korčula), ki ima zelo ugodne pogoje za ko« lonijo. Mesto Velaluka ima dnevno zvezo iz Splita, 5 ur s parobrodom, krasno lego, zelo pripravno šolsko poslopje za namestitev po« stelj in kuhinje; istotako ugodne pogoje za
FR. H. ROZMAN
Modna trgovina in strojno pletenje. Priporoča svojo bogato zalogo pletenin. Okusni vzorci. Zmerne cene.
LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7.
Stanovska organizacija UJU
Iz poverjeništva UJU.
IZ ODSEKOV POV. UJU. Odsek za obmejno šolstvo in kontraktuaice.
V sredo, 23. t. m. se je konstituiral odsek za obmejno šolstvo in kontraktuaice. Posa« mezne člane tega odseka je nominiral širji sosvet na predlog ožjega sosveta. Člani od« seka so: poverjenik Andrej Skulj, Ivan Dim« nik, Rado Grum, Josip Kobal, Vckoslav Mle« kuž, Fran Skulj, Andrej Bensa, Polde Paljk, Fran Venturini, zastopnik Slov. Straže, Jugo« slovenske Matice in Orjema ter eksperti: Izi« dor Horvat, Fran Vajt, ¡Peter Močnik, Josip Ribičič in Anton Skala. Odsek si je izbral za svojega predsednika Franceta Skulja, za taj« nika Poldeta Paljka.
Odsek je sklenil pozvati vse slovensko učiteljstvo, da prispeva v podporni fond za kontraktuaice in obmejno šolstvo in ne, ka« kor doslej, da prispevajo samo učitelji(ice) iz iPrimorja. (Sklep delegacije.) Zato se obra« ča do vseh tovarišev(ic) s prošnjo, da se od« zovejo pozivu ter prispevajo po možnosti k olajšanju obupnega gmotnega položaja pre« gnanih tovarišev(ic). Stanovska dolžnost nas vseh je, da pomagamo svojim nesrečnim to« varišem, ki so preživljali grenke dni baš radi svoje odločne značajnosti in narodne zavesti. Ti pregnanci so danes resnično najpotreb« nejši med nami. Zato naj ne bo nobenega tovariša, nobene tovarišice, ki bi prezrl te so« troine. Lansko leto je odsek zbral med tova« riši Primorci ca. 10.000 Din. Letos pokažimo dejansko vsi, brez izjeme, da čutimo z nji« hovo usodo in da smo pripravljeni pomagati jim. Odsek je nadalje sklenil, da bodo vsi da« rovi sproti objavljeni v stanovskem glasilu, i
Iz društev:
Vabila:
= LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
zboruje dne 9. novembra 1929 ob H>10. uri dopoldne v Ljubljani na učiteljišču s slede« čin dnevnim redom: 1. Otvoritev s situacij« skim poročilom. 2. Poročilo funkcionarjev. 3 Poročilo a) o pokrajinski, b) o glavni skup« ščini. c) o se.ii širjega sosveta v Celju in v Ljubljani. 4. Navodila sreskega šolskega* re« ferenta. 5. Volitve. 6. Razgovor o sestavi knjige »Domoznanstvo litijskega sreza«. 7. Slučajnosti. — Udeležba obvezna za vse organizirance! Strnimo se, kajti le v slogi je moč! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO zboruje v petek, dne 8. novembra 1929 ob 9. uri v osnovni šoli na Zidanem mo« stu. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi predavanje tov. Dimnika o šolski zakonodaji pri nas. — Pol ure pred zborova« njem je istotam odborova seja.
— ORMOŠKO UČIT. DRUŠTVO ima
svoj redni občni zbor dne 9. novembra t. 1. v Ormožu. Začetek ob 9. uri.
= MARIBORSKO SRESKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO zboruje v soboto dne 9. no« vembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v mali dvo« rani Narodnega doma: pol ure poprej seja odbora. Na vzporedu: Nadaljevanje zadnje« ga občnega zbora, po potrebi zopetne vo« litve, proračun za leto 1930., poročila delega« tov, nato zborovanje z vzporedom: utoki, smernice za bodoče društveno delo. vtisi z dunajske ekskurzije in predlogi. — Tovariši, tovarišice! »Na sipino smo zajadrali,« tako ste zadnjič govorili. Torej skupaj, da rešimo, kar smo eni kakor drugi zakrivili. Zato na točno in iskreno tovariško svidenje!
= NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 9. novembra 1929 na osnovni šoli v Novem mestu. Dnevni red: 1. Poročila funkcionar« jev. 2. Izprememba pravil. 3. Delitev društva v žužemberško in novomeško učiteljsko dru« štvo. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti.
Tajnik.
Poročili:
-h POROČILO O ZBOROVANJU SRE« SKEGA UČIT. DRUŠTVA LJUBLJANA» OKOLICA - vzhodni del.
Predsednik to\s Kosin otvori zborovanje, pozdravi navzoče in ugotavlja sklepčnost. Dalje omenja članom razveseljivo dejstvo, da se je naše društvo vsled sklepa pokrajin« ske skupščine srečno ¡znebilo starega dru« štvenega dolga, ki ga je bilo treba prevzeti
brez krivde. Istočasno pa opominja člane k rednemu plačevanju in stanovski zavednosti.
Tajnica tov. Celnarjeva poda svoje po« ročilo o društvenem deiovanju. Sprejeto!
Iz poročila blagajničarke je razvidno, da ostane društvenega razpoložljivega denarja gotovina 524"96 Din, kljub temu, da nekateri člani še niso plačali vse članarine.
Na predlog tov. Macarola se bo odslej opustilo pošiljanje računskih zaključkov po« sameznim članom.
Tov. Tomšičeva predlaga blagajničarki nagrado, kot jo je prejela preteklo leto. Spre» jeto.
Pregledovalca računov tov. Skubic in Klečeva sta poročala o reviziji blagajne in računov in predlagala blagajničarki absoluto« rij. — Sprejeto.
O pokrajinski skupščini je poročal tov. S. Cerut, nakar se je razvila debata o delova» nju poverjeništva, o seji širjega sosveta in drugo. (Sprejete resolucije ostanejo po sklepu širjega sosveta do rešitve zadeve s celjskim društvom »in suspenso«. — Op. pov.)
O državni skupščini v Zagrebu je poročal tov. Musar. — Sprejeto.
Sprejeti so bili tudi predlogi tov. Men» cina.
1.	O pravilih naj razmišlja odbor
2.	Glede lista, ki ga bo začela izdajati Mladinska Matica se sklene prepustiti onemu odboru o eventuelnem povišanju nad 1 Din.
Pri volitvah je bil izvoljen soglasno in z vzklikom stari odbor, in sicer: Predsednik tov. M. Kosin, podpredsednik tov. J. Grad, tajnica tov. A. Celnarjeva, blagajničarka tov. KI. Likarjeva, odborniki: tov. Bensa, Cerut, Selanova, Trošt, namestniki: Vrišarjeva (na« mestnica tajnice), Jankovič (nam. blagajni« čarke), tov. Gostič, Musar, Pečetova, Šotova, Sežunova, Perkavac. Pregledovalci računov: Klečeva, Mihelič, Skubic. Delegatom za po« krajinsko skupščino: Bensa, Celnarjeva, Ce» rut; namestniki: Fajon, Porentova, Skubic. Delegatom za državno skupščino: Musar, Tomšičeva, Trost; namestniki: Čopičeva, Einspieler, Salbergar.
Odseki ostanejo isti kot prejšnje leto, in sicer: 1. Gospodarski odsek: Musar, Jan» kovič in Dar. Franketova. 2. Samoizobraže« valni odsek: tov. Rakova. 3. Odsek za izven« šolsko delo: šolski nadz. J. Grad. 4. Odsek za nadaljevalno šolstvo: Mihelič. 5. Odsek za delovno šolo: Tomšičeva.
Osnovali so se sledeči krožki: 1. Moste, Hrušica, Št. Peter, Rudnik; sklicatelj nadz. Grad. 2. Ježica, Črnuče, Št. Jakob, Šmartno; sklicateljica čopičeva. 3. Ig, Iška vas, Tomi« šelj, Zelimlje, Golo, Zapotok; sklicatelj Vovk. 4. Dev. Mar. v Polju, Zalog, Dol, Dolsko, Senožeti, Sostro; sklicatelj Trost. 5. Grosup» Ije, Šmarje, Št. Jurij, Slivnica, Lipoglav La« verca, Škocijan, Kopanj; sklicatelj Ferjan.
Znižanje članarine na 16 Din, mesečno v 10 mesecih 160 Din.
V referatu: »Delovni program za bodoče društveno leto« priporoča, oziroma predlaga šolski nadzornik Grad predavanja: o tovari« štvu in o stanovski zavednosti, o naših gmot« nih razmerah, o naši nadaljnji stanovski iz« obrazbi in tudi hospitacije pri dobrih tova« riših.
Nato se je sprejel predlog tov. Macarola: »Pozivamo izvršni odbor, da se v zadnjem trenotku stori vse možne korake, da nam pribori v šol. zakonu vsaj nekaj materijalnih ugodnosti, kakor so se priznale drugim kate« gorijam državnih uradnikov,« ki ga je tele« grafično odposlati potom poverjeništva Iz« vršnemu odboru.
Odbor za proslavo 1201etnice Ilirije oživ« Ijene vabi učiteljstvo k udeležbi odkritja spomenika.
Tov. Tomšičeva vpraša, kaj je poverje« ništvo ukrenilo glede poučevanja nemščine v privatnih urah.
+ GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 5. oktobra 1929 na Rečici.
Tovariš predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče, častita tovarišem: Ivanu Pušenjaku. Avgustu Rozmanu ter Josipu Korbanu, kateri so bili odlikovani z redom Sv. Save in preide nato na dnevni red.
Število članov 39, navzočih 24, t. j. 61%.
Predsednik poda situacijsko in letno po« ročilo, nato pa kratko sliko o cenrralni orga« nizaciji UJU za štiri leta nazaj z željo, da bi vse osnovno šolsko — večinoma hrvatsko — učiteljstvo, katerega je še ena tretjina izven
naše organizacije, solidarno pristopilo v UJU, posebno sedaj, ko je naša država dobila novo ime in upravno razdelitev.
Predsednikovemu poročilu o seji širjega sosveta na Zidanem mostu v zadevi osnovno« šolskega zakona je članstvo z zanimanjem sledilo in se udeležilo debate.
Posebno opozarja predsednik glede do« pisov v »Učit. Tovarišu« s posebnim ozirom na tiskovni zakon poudarjajoč, da je treba pisati strogo objektivno in v primernem tonu. (Nadaljnje besedilo ostane vsled sklepa šir« jega sosveta z dne 6. oktobra t. 1. do rešitve zadeve s celjskim društvom »in suspenso«. —-Op. pov.)
Predsednik vabi vse one člane, kateri še niso pristopili kot zadružniki »Učiteljski go« spodarski poslovalnici« v Mariboru na pri» stop ter ponovno pojasni pomen in delokrog te ustanove; žigosa pa postopanje nekaterih trgovcev, ki nočejo dati poslovalnici nikakih ugodnosti.
Tov. Kotnik kratko referira o novem snu j očem se mesečniku za šolsko mladino »Mladinskem listu«, oriše vitalni pomen tega lista za izobrazbo mladine, vabeč učiteljstvo, da naj se z vso vnemo posveti agitaciji za nabiranje naročnikov. Čim več redno plaču» jočih članov, tim obsežnejši po raznovrst» nem gradivu bo ta list.
Iz tajniškega poročila je posneti, da je društvo zborovalo štirikrat, in sicer vsako» krat v drugem kraju. Udeležba članstva je bila povprečno 60%; bila bi lahko boljša, ako bi se vsi člani zavedali svojih stanovskih dolžnosti. V preteklem šolskem letu je imelo društvo (35 + 4 članov, ki so med letom pri» stopili) 39 članov. Predavali so: tov. Dolinar: Vtisi z orožne vežbe v Dalmaciji. Kotnik: Organizacija učiteljstva in udejstvovanje članstva. Ermenc: Vtisi o šolsko»reformnem gibanju in hospitacijah na Dunaju.
Blagajničarka poroča, da je bilo v pre» teklem poslovnem letu 1928/29.: 6486"39 Din prejemkov; 5318'15 Din izdatkov; torej pre» ostanek znaša 1168*24 Din. Od tega oreostan« ka se pošlje Učiteljskemu domu v Mariboru na podlagi društvenega sklepa za 38 članov po 20 Din; torej 760 Din. Pregledovalca sta pregledala račune in iih našla v najlepšem redu. za kar se izreče blagajničarki zahvala.
Članarina za šolsko leto 1929./30. ostane ista kot prej, 1. i 160 Din.
Volitve so bile brezuspešne, zato se bo vršil 20. oktobra t. 1. ponoven občen zbor.
Sklenejo se sledeči predlogi:
1.	Tov. Počkaja, da se imenuje tov. Jo» žefa Terčaka, bivšega šol. upravitelja pri Ksa» veriiu, kot večletnega predsednika našega društva, za njegove zasluge častnim članom.
2.	Ostane »in suspenso«. — Op. pov. Glej zgoraj!
3.	Tov. nredsednika, da se naprosi refe« renta goso. Krošlja za predaVanje o kmetij« sko«nadaljevalnih šolah.
+ Konjiško učiteljsko društvo. Odbor konj. učit. društva se je v seji dne 18. X. 1929 v Konjicah konstituiral sledeče. Pred« sednik Hinko Schell, namestnik Božidar Gselman, tajnik Franc Friedl, blagajničarka Ruža David, odbornika Slava Pernat in Franc Brglez. — Namestniki Marijana 'Režabek, Karel Mravijak, Pavlic Ivo.
MALI OGLASI
Mali «glasi, ki liailja t po»r.d«?aln« bi (oeialal iunm občinstva, vsaka beseda M par, Hajmanjil nuek Din 5-—.
PROSLAVE NARODNIH PRAZNIKOV
so odrejene od ministrstva prosvete za vse šole v državi. Slovenci za te vrste proslav nismo imeli primernih deklamacij, pa tudi ne kompozicij. To vrzel v naši glasbeni litera« turi je izpolnila zbirka domorodnih pesmi, katere je zbral in uredil g. L. Kramolc. Zbirka obsega 28 eno= do štiriglasnih mladinskih zborov in stane 50 Din. Vse pesmi so lahke, pevne, efektne že z malimi sredstvi in bodo mladini nudile poleg glasbenovzgojnih vrlin, še estetsko vzgojo in dvigale domovinski čut. Pesmarico, ki je edina te vrste, toplo pripo« ročamo vsem šolam in tudi pevovodjem. ki rabijo pesmi za razne državne in domovinske slavnosti. Naroča se pri Oblastni zalogi šol« skih knjig v Ljubljani in vseh knjigarnah.
Hotel .TRATNIK4
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko.
Utltnovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282.
Za lesen In zimo!
kupite volneno blago za obleke, plašče, suknje itd.
pri
Novaku
spec. trgov, sukna
L Ju bf lana 1B
Kongresni trg Štev. a
Najbolje In
najceneje
Drž. uradnikom tudi proti plačilu = na obroke ===== Oglejte si veliko iabiro!
I mm m	srednji pisalni stroj za potovanje in pisarno. Konstrukcija in materijal prvovrstna. Plačilne olajšave.
Moewer Lud. Baraga, Ljubljana, Setenburgova ul. 6. * Telefon 2980
POZOR! Za šolske sobe, pisarne in telovadnice
najboljše, najpripravnejše in najcenejše so JUGO-LUO petfi (pravi domači iz<ielk>), ki jih izdeluje in popravlja edinole domača tvrdka
JUGO-LUC, LJUBLJANA
Puharjeva ulica štev. 3
Zahtevajte cenike!	Zahtevajte cenike!
SkliHatl - Normbarw
za Ostwaldov nauk o barvah
izdelane po navodilih gospoda tajnega svetnika profesorja Ostwalda. ■S Ceniki na zahtevo. jg55
Edini tvor ni čn r • —^———i—
GÜNTHER WAGNER
HANKOVER IN DUNAJ
Nndite otrokom veselje do nčenja. Ohranite jih zdrave s telesno nego.
Mizice izdeluje tvrdka
I. REPŠE, LJUBLJANA
tvornica pohištva Dvorni trg SI. 1.
Vaša soba
USl bO	Poslušajte predava-
B	nja in govore iz vseh
POina	mest Evrope! - Učite
P@smi se iez^ov! —
in godbe
Nabavite si radio-aparat! Obrnite se naravnost na prodajni oddelek
RADIO LJUBLJANA
Velika izbira
JOS. SNOJ, LJUBLJANA - Palača Mestne hranilnice
v manufakturnem blagu najnovejše mode nudi se Vam pri znani tvrdki
Blago tudi na obroke!
Postrežba točna in solidna!
Rudolf Warbinek
tovarna, zaloga in izposojevalnica glasovirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk
Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5.
Popravila se izgotavljajo točno in eeno tudi na obroke.
ki se da uravnati za starosti otrok od 6. do 18 leta uztreza vsem pravilom o pravilnem držanju telesa pri učenju ter je obenem shramba za šolske potrebščine.
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 37 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA c. 5
3
3 3 3 3 3
Najboljše kupite!
W)U U/U/U/U/kKU/ \U U/U/ U/iifU/U/U/UAi/U/U/U/lutf )U)U)U\U\UK * i
I
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, E 3 puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ^ 3 ovratnike, srajce, Sifone," plote, čipke, vezenine, g j gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, JE športne ter toaletne potrebščine samo
I Josip Peteline, Ljubljana |
3 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. ¡|