!&. +¦* y".¦# t»*»1'^t^"**- &¦%¦**Avstrijstf drža v n i z b o r so sestane prihodnji lorek, dne 22. jnn. V razpravo menda prifle tudi mirovno rjirašanje. Zasedanje delegaci] je rndi mirovnih pogajanj v Brestu-Litovskem odloženo za poznejši 6as. Na Hrvatskem je gibanje za ujedinjenje Jugoslovanov vedno mofinejše. Dan za ilnevom se oglašajo mesta, trgi, občine, društva, dubovščina in ženstvo za jugoslovansko deklaracijo. Ljudstvo glasno kliče: Združimo se z brati Slovenci in Srbi v mo6no habsburško jugoslffvansko državo. — Hrvaflski sabor bo začel zborovati zopet dne 4. februarja. C e h i se trdno držijo svoje zahteve, da se naj za Cehe in Slovake v Avstriji in na Ogrskem ustanovi samostojna država pod babsburskim žezlom. Dne 0. t. m. so v Pragi zborovali češki poslanci in voditelji naroda. Izdali so navdušen oklio na 6eški in slovaški narod. Oklic pa je cenzura na zahtevo Madžarov in Nemcev zaplenila. — Cebi in Poljaki v Sleziji so sklenili, da bodo skupno nastopili proti Nemcem! Ves češki narod je krepko na braniku za svoje pravice in svojo svobodo. Nemški vojni hujsKači so pri"dno na delu. Minuli petek so sklicali nemški radikalci v Gradcu shod, na katerem bi bil imel govoriti znani nemški hujskač poslanpc Woll za nadaljevaiile vojne dokler ne prisilijo Nemci svojih sovražnikov. da sprejmejo mir, kakoršnega HoSejo oni. Toda delavci so shod razbili iu Wolf niti ni prišel do besede. — V fcoboto je imel isti Wolf shod v Mariboru. kjer je pa i:i!el vee sreče nego v (iradcn. Sicer so ga nekateri vsenemci, katerim je Wo!i še preraalo nemški, nekaj motili in tudi neki navzoei delavec mu je zaklical: ..Vi lahko govorite, ker ste siti, a ini smo lačni!". dočim so-mu drugi svetovali, nai gre on v strelske iarke, a v splošnem je mogel svoj Iiujskajoči govor '.endar ruirno končati. Ves njegov govor ni bil drugo, kakor hujskanje proti Slovanom, a posebno mu ieži v želodcu naša jugoslovanska deklaranija. Pred jugoslovansko državo inia straišuo strali in to je le znamen]e, da smo na pravi poti. Rekel je, da Avstrija in Nemcija ne smeta skleniti sporazumnega raira, arapak lo mir, pri katerem bosta oni narekovali niir. Kdaj se bo to zgodilo in koliko potokov krvi bi t-.e še moralo preliti, predno pridemo tako daleč, tega gospod Wolf seveda ni povedal. Vsi tako željno },rifi;ikujemo miru, ki naj nam bi prinesel konec tega našega strašnega trpljenja, a, ti ljudje hodijo naokoli in pridigujejo še več krvi, še več! Mariborski pranemSeki pa mu pri tem ploskajo. Sevedla, Simdelj bo traj-ala vojna, tembolj bodo oni obogateli. Ce bo kmet pri tem spraznil svoje hleve, opustoSil svoja polja in uničil svoje vinogradle, in 5e delavci z družinami vred umirajo lakote, kaj to njim mar? Oni so siti. Ko potrka lakota tudi na njih vrata, bodo že dmgačnega ranenja. — Tudi v Beljaku so iraeli minuln nedleljo vsenemci shod, na katerem so hujskali proti jugoslovanski državi in se izrekli za nadaljevan'e vo.ine. Na tem zborovanju je imel glavno besedo znani vsenemški prerok profesor Angerer. Tudi on hoče še krvi, še več krvi ... O g r s k i R u m u n i in Ukrajinci so imeli več velikih ahodov, na katerih so sklenili, da na noben način noSejo vefi biti tlačani in sužnji Madžarov. Zahtevajo pravico samoodločevania. Na O g r s k e m bo menda prišlo zopei do političnih sprememb. Cesar baje ni maral pritrditi drzni madžarski zahtevi, da b'i se ogrska armada popolnoma loCila od avstrijske. Vsled tega j« stališče Wekerlovega ministrslva omajano.