102 Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin* * Barbara Ivančič Kutin, dr. literarnih ved, folkloristka, slovenistka, raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zunanja predavateljica na Univerzi v Ljubljani, Filozofski fakulteti, Oddelku za slovenistiko; b.ivancic@zrc-sazu.si. Uvod Folklorni obrazci, podobno kot paremije, s katerimi se de- loma prekrivajo, vsakdanje izkušnje in splošna opažanja jedrnato podajajo v formulirani obliki jezika. Kot učinko- vita govorna figura v ustnem ali pisnem sporazumevanju so lahko zapomnljive in tako že pripravljene za takojšnjo rabo pri opisu in povzemanju kot parafraziranju najrazlič- nejših situacij (Mieder 2004: xi); tega se uporabniki pogo- sto niti ne zavedajo, saj so tako vsakdanje in razširjene, da jih uporabljajo »avtomatsko«. Pričujoči prispevek prinaša nabor petdesetih folklornih obrazcev s pomenskega polja blaginje tj. bogastva oz. rev- ščine in z njima povezano besedo denar ter njene nev- tralne in ekspresivne sopomenke. To pomensko polje je bilo v slovenskem knjižnem jeziku že obravnavano (npr. Nikolovski 2023; Jakop 2024), tukajšnje gradivo pa je iz bovškega narečnega govora. Primeri so del še neobjavlje- ne, delovne zbirke folklornih obrazcev (trenutno obsega okoli 3000 enot), ki jih že dve desetletji dokumentiram med govorici bovškega narečnega govora. Enote so zapi- sane v narečni obliki (fonetični ali poenostavljeni fonetični zapis). Raznolika skladenjska struktura zapisov največ- krat ohranja obliko, v kateri je bil frazem izrečen, torej nestavčno ali stavčno, z neosebno ali različnimi osebnimi glagolskimi oblikami, z različnimi slovničnimi števili (v ednini ali množini, manjkrat v dvojini) ter v različnih slov- ničnih časih. Ob nekaterih enotah je opisan tudi kontekst rabe (več o zapisih gl. Ivančič Kutin 2022: 337). Podatka o frekvenci in generacijski razporeditvi pojavitve določe- nega folklornega obrazca zbirka nima, saj se je gradivo na seznam dodajalo po principu že je / še ni, ne pa vsakič, ko se je primer pojavil v diskurzu. O časovni oddaljenosti je mogoče sklepati v primerih, ko enota ni več v rabi in posledično obče znana, zato jo govorec/zapisovalec po- spremi s pojasnilom včasih so rekli, nona je vedno dejala, ranjki »taiinta« je pravil … ipd. Gradivo je razvrščeno po folklornih žanrih. Prednost take razvrstitve je, da raba žanra pogosto že določa ali nakazuje pragmatično funkcijo folklornega obrazca oz. frazema; ob vsaki enoti je – če ta ni razviden iz samega primera – po- dan kontekst pojavitve. Pri definiranju pomena rabe sem se opirala na lastno jezikovno znanje in izkušnje domačin- ke, prav tako pa sem se posvetovala z nekaterimi drugimi govorci narečja. 1 Enotam so dodana etnografska pojasnila oz. umestite v t. i idealno-tipski kontekst, kar lahko preci- zneje osvetljuje rabo; to je še zlasti pomembno pri enotah, ki so že izgubile stik s prvotno motivacijo oz. so od nje že tako oddaljene, da uporabniki ne prepoznavajo več prvot- ne asociacije, temveč prevzemajo le njihov v jezikovnem sistemu utrjen pomen. Gradivo iz bovške zbirke folklornih obrazcev je bilo doslej obravnavano v dveh znanstvenih člankih: Paremiološko gradivo iz Zgornjega Posočja v dveh rokopisnih zbirkah: Elementi lokalnosti s poudarkom na kulturnospecifičnih folklornih obrazcih z lokalnimi antroponimi (Ivančič Ku- tin 2022) in Žanrske, pomenske in zgradbene značilnosti bovških pregovorov in (primerjalnih) frazemov z leksemsko sestavino rit (Ivančič Kutin 2024). Pri pripravi drugega sta bili izjemno produktivni metodi: 1) usmerjene pozornosti na rabo teh frazemov v spontanem diskurzu ter 2) spodbu- janje govorcev, da se sami spomnijo še katere enote. Obe metodi sem uporabila tudi pri pripravi pričujočega prispev- ka, vendar je samo prva prinesla nekaj novega gradiva, dru- ga pa ni bila učinkovita. V bovškem govoru je beseda soud večinoma nevtralna so- pomenka za denar. V bovščini je tudi nekaj besed oz. be- sednih zvez za »denar majhne, neznatne vrednosti«: fičnik, čentežim, pet par(a), tri bele in tri črne, palanka. Gradivo s komentarji o pomenu in rabi Izbrane enote so razporejene v osem žanrskih skupin, ki običajno nakazujejo tudi funkcijo (namen). Ob vsakem primeru je najprej dobesedni knjižni prevod, sledita po- mensko pojasnilo in opis najznačilnejših / najpogostejših kontekstov, pri primerih, katerih pomenska motivacija je že oddaljena, pa tudi etnološka umestitev. Lokalno speci- fične enote so označene z znakom *. Pregovori • *Soudǝ so dikla, čǝ jǝh znaš nucǝtǝ, čǝ jǝh pa nǝ znaš, pa guspudar. 1 Govorci bovščine, s katerimi sem se posvetovala o kontekstih rabe in pomenu, so bili: Monika Ivančič Fajfar, Ivo Ivančič, Vlasta Komac, Štefka Horvat, Berti Kravanja in Zoran Pavlin. Vsem se iskreno za- hvaljujem za sodelovanje. PETDESET FOLKLORNIH OBRAZCEV O BOGASTVU, REVŠČINI IN DENARJU V BOVŠKEM NAREČNEM GOVORU Strokovni članek I 1.04 Datum prejema: 30. 6. 2025 Glasnik SED 65|2 2025 103 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin Denar je dekla, če ga znaš uporabljati, če pa ga ne znaš, pa gospodar. Pregovor pojasnjuje odnos človeka do de- narja in s tem posredno tudi vpliv na njegovo blaginjo. Uporablja se kot komentar na različne predvsem negativ- ne situacije, npr. če je nekdo (preveč) razsipen, stiskaški, pohlepen, redkeje za opis pozitivnih lastnosti, kot so ravno pravšnja varčnost, preudarnost … • *Poki šoldi, poka roba. Malo denarja, malo dobrin/stvari; Malo denarja, slaba kvaliteta. Ustreznica knjižni obliki (Za) malo denarja, ma- lo muzike. Pregovor se uporablja citatno, v italijanščini, kot komentar k poceni izdelku slabe kakovosti, npr. ko se gospodinjski aparat pokvari kmalu po nakupu. Prav tako je v rabi za poceni ali zastonj storitev slabe kakovosti, včasih tudi v pomenu, da ne gre iskati pomanjkljivosti v stvareh, ki so bile poceni ali zastonj, podobno kot pri pregovoru Podarjenemu konju se ne gleda v zobe (Meterc 2020). Pre- govor nosi tudi zgodovinsko-kulturno asociacijo, ko so prebivalci obmejnega pasu po drugi svetovni vojni vse do vstopa Slovenije v EU imeli t. i. maloobmejne prepustni- ce; dokument jim je omogočal prehajanje državne meje na lokalnih mejnih prehodih ter »uvoz« dobrin v omejeni vre- dnosti; ljudje so tako v Italiji lahko kupovali stvari, ki jih v Jugoslaviji ni bilo, so bile teže dostopne, slabše kakovosti ali pa ni bilo veliko izbire; toda za nakup je bilo treba imeti denar (devize). 2 Pregovor se še danes uporablja za kjerkoli kupljene izdelke/dobrine. • Zə mihn dnar se malo dubuo. Za malo denarja se malo dobi. Gre za sopomenko prej na- vedeni italijanski citatni obliki ter slovenski varianti Malo plačaš, malo dobiš. Kontekst rabe je lahko podoben, ven- dar se v praksi bolj uporablja za količino kot kvaliteto. • Soude an ərt je trieba skritǝ. Denar in rit je treba skriti. Napotek, naj se nekaterih za- sebnih zadev, kot so podatki o premoženju in telesu (spol- nost, morda zdravstveno stanje), ne razglaša, saj lahko povzročajo negativne misli / občutke pri drugih (da je ne- kaj nespodobno, zavist) ali napotujejo k škodljivim deja- njem, npr. kraji, izdaji, prevari, (verbalnemu / spolnemu) nadlegovanju … Soroden, širše znan pregovor Ogenj, rit in kače niso za igrače poudarja nevarnost, medtem ko bovški tabuizira; motiva obeh sta enaka. • Dnar – svəta vlədar. Denar – sveta vladar. Kdor ima denar, ima tudi oblast / besedo / moč, zato lahko vse doseže / izsili: s pregovorom se komentira dejanja, ki jih motivirata koristoljubje ali so- cialna (pre)moč, ne pa morala. 2 Kava, banane, pralni prašek, oblačila, tehnične naprave, gradbeni material, kot so keramične ploščice, cement, radiatorji ipd. • Ni use tu dnarjǝ. Ni vse v denarju. Bogastvo oz. količina premoženja / de- narja za srečo ni bistvena. Npr. komentar ob sprejetju manj plačanega dela, ki pa ima druge prednosti, npr. možnost kreativnosti, bližina doma, veselje …; tudi kot komentar k neugodnim razmeram nekoga, ki je bogat (npr. težave z zdravjem, odnosi, otroki ...). • *Dnar diela jəntrih. Denar povzroča spor / prepir. Komentar k situacijam, ko se prijatelji, sorodniki sprejo zaradi premoženja, npr. deli- tve dediščine. • Duobr prjatu je buolš ku dnar. / Duobr prjatu je buolj ku dnar. Dober prijatelj je boljši kot denar. / Dober prijatelj je vre- den bolj kot denar . Pregovor poudarja vrednost / pomemb- nost dobrih (prijateljskih) odnosov. V nekaterih situacijah, predvsem v stiskah, so (iskrena) pomoč / razumevanje / sočutje prijatelja nekaj, česar se ne dobi za (noben) denar (česar ni mogoče kupiti). Pregovor, ki poudarja vrednoto čustvene bližine in zanesljivosti, na Bovškem ni znan; v korpusu Clarin.si npr. sta v pomensko enaki obliki doku- mentirana Pravi prijatelj je največji zaklad na svetu; Do- ber prijatelj je boljši od gotovega denarja. • *Bləgù ni sǝruota. Blago ni sirota. Posedovati nekaj (navadno materialnega) v večji količini, kot je nujno (zaloga), je pametno, preudar- no in lahko pride prav v kritični situaciji. Beseda sirota je v pomenu (materialne) nebogljenosti ali revščine. Prego- vor je lahko tudi v funkciji šale ali pikrega / posmehljivega komentarja nekomu / o nekom, ki je (pre)debel. • *Čǝ junja sunce žge an umies dǝš rǝmušljà, zemlja buget prdielk dà. Če junija sonce žge in vmes dež rosi, zemlja bogat pridelek da. Vremenski pregovor, ki ob zadostnem son- cu in dovolj vode meseca junija obljublja dobro, bogato letino (blaginjo). • *Vǝč_k ma, buolj zja. Več kot ima, bolj zija. Pregovor opisuje domnevno pogosto lastnost bogatih ljudi – pohlep; kdor je bogat / ima veliko, mu to ni dovolj, rad bi imel še več. Pregovor slikovito ori- še pohlepneža, ki z odprtimi usti in očmi preži, kje bi še kaj dobil; v bovškem govoru ima glagol zijati (zjatǝ) več pomenov: zehati in z odprtimi usti in očmi strmeti. • *Čento meštirji – čento mižerje. Sto poklicev – sto revščin. Kdor se loti veliko različnih po- klicev / opravil sočasno, ne opravlja nobenega dovolj do- bro, kar pomeni, da nobena od teh dejavnosti ne omogoča (dobrega) preživetja. Pregovor ima negativno konotacijo Glasnik SED 65|2 2025 104 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin in se v diskurzu pojavlja kot komentar, ko nekdo pogosto menja dejavnosti, s katerimi se preživlja / ukvarja (služba, šola, konjički). Pojavlja se kot komentar k malomarno, mi- mogrede površno opravljenemu delu. Včasih je raba tudi brez negativne konotacije, kot pomilovanje nekoga ali sa- moironija, ko nekdo opravlja dve prekarni deli ali več, ki mu ne prinašajo dostojnega zaslužka. • Riwəvž (zmieri) ustane riewž. / Riewəž – zmierm ri- ewž. Revež – vedno ostane revež in varianta z elipso glagola revež – vedno revež. Kdor se rodi reven / v revni družini, tudi v pomenu nesposoben ali prizadet, tak ostane vse živ- ljenje. Komentira tudi neuspešno prizadevanje nekoga, ki bi rad izboljšal (materialni / socialni) položaj, a mu to za- radi nesrečnih okoliščin / nespretnosti / neinteligentnosti / neiznajdljivosti ne uspeva. Včasih tudi komentar h ko- pičenju neugodnih okoliščin / nesreče pri nekom, ki mu že tako ali tako ne gre dobro. V tem pomenu je soroden pregovor Zluodi grie sret ta, kjer je žie kupc. (Zlodej gre srat tja, kjer je že kup.); Zluodi grie nǝ kupc sret. (Zlodej gre srat na kup.) • Tejst_k riewǝžǝm daje, Bugù pusoja. Kdor revežem daje, Bogu posoja. Kdor je usmiljen, mu bo Bog povrnil. Pregovor spodbuja sočutje in dejanja po- moči tistim, ki so te potrebni (revni). Eno od pomembnih vodil krščanskega nauka je močno vplivalo na mišljenje in vrednote ljudi na Bovškem; motiv usmiljenja / dobrote, ki sta (od Boga) poplačana že na tem svetu, je npr. tudi v povedki o nastanku Rabeljskega jezera (gl. v Dolenc 1992: 172– 173). V Clarin.si je mogoče najti več variant z istim ali zelo sorodnim pomenom: Bogu posojuje, kdor revežu daruje! Kdor revežu pomaga, Jesusu roko poda; Kdor re- vežu pomaga, temu Bog plačuje obresti. Frazemi • bit uriedno dnarja biti vredno denarja > dobra naložba, nakup; skupaj z za- imkom svoj pa se nanaša na osebo in ima večinoma nega- tivno konotacijo: pomeni biti prebrisan, iznajdljiv v škodo drugih, brezobziren, malovreden, izrečeno s cinično in- tonacijo. Tejsta je uridna suojga dnarja! Enak pomen (in intonacijo) ima srbohrvaška oblika Da te neznam, skupo bi te platila!, ki sem jo večkrat slišala med domačini na Bovškem. • ǝn_par soudu (fičnku / čǝntežimu / palank / lir / dinárju / tolárju) kuštat mietǝ, datǝ …) nekaj soldov (fičnikov, čentežimov, palank, lir, dinarjev) stati (imeti, dati …) > zelo malo denarja ali majhne denar- ne vrednosti. Konc miesca mo je ustalo səmu n_par fičn- ku. / Kej žie-le je dubiu zə bajto, n_par fičənku! > Mu je ostalo le nekaj fičnikov; Kaj neki je dobil za hišo – nekaj fičnikov! Z izjemo fičnika, ki je splošna sopomenka za no- vec majhne vrednosti (gl. SSKJ, geslo fičnik) in posredno kaže na zgodovinske okoliščine, pa druge sopomenke, ki se pojavljajo v tem frazemu, ohranjajo spomin na različna zgodovinska obdobja, v katerem so se uporabljale valute državnih tvorb, pod katere je spadalo območje Bovškega. • datǝ / dubitǝ soude nǝ ruoke dati (dobiti) denar na roke > plačati takoj, vnaprej. V preteklosti je takšno poslovanje dokazovalo zanesljivost kupčije (takojšnje plačilo) in imelo pozitivno konotacijo; danes je pomen drugačen, pomeni storitev brez računa, posledično brez plačila davka, kar ni zakonito. Frazem se povezuje tudi z drugimi glagoli (plačati, vzeti, vreči …). • zǝ (n)uben denar / zǝ nubene soude in varianta ga ni dnarja za nikakršen denar / ga ni denarja > absolutno zanikanje, nepripravljenost nekaj storiti (povedati, iti, vzeti, zamenja- ti …). • dnar / soude sratǝ denar srati > na lahek način, brez truda pridobivati denar ali druge dobrine. Funkcija frazema je največkrat zani- kanje ali zavrnitev, čeprav je v vprašalnem ali povednem naklonu. – A_m pusodš malo dnarja? – A misləš, də ga (denar) sierjəm? S členkom saj tudi v pomenu predrago: saj nǝ sierjem dnarja. • kuštat (dat) ǝn soud / par soudu stati/dati en sold > biti skoraj zastonj; malo denarja dati, prispevati. Je kuštalo ku ən soud > bilo je poceni / Kušta par soudu. • par soudu gore al dou nekaj soldov gor ali dol > cena je v vsakem primeru po- dobna. Frazem izraža (sproščen / brezbrižen) odnos govor- ca do cene nečesa. Kot kupec se je pripravljen sprijazniti z višjo ceno, kot prodajalec pa z nižjo. • bit nubenǝ soudǝ biti nobeni soldi > biti zelo poceni. Je dau dwajst taužǝnt z pǝrcelo, tu niso nubenə soudə. Za parcelo je dal dvajset tisoč, to ni noben denar. Za kupca zelo ugodna kupčija. • soude mətat skuz okno Denar metati skozi okno > po nepotrebnem (zaman) za- pravljati, trošiti z nespametnim ravnanjem. Soroden tudi s frazemom kuriti denar: tejst_k rauha, kuri dnar/soude an zdraulje > kdor kadi, kuri denar in zdravje. • ena pǝlanka / par pǝlank Ena palanka / nekaj palank > malo denarja. Večkrat v zve- zi s števniki ena, dve, tri, pet, deset, ali nedoločenim števi- Glasnik SED 65|2 2025 105 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin lom par (nekaj), v vsakem primeru je to zelo malo denarja: je zəslužila piet palank. • ne vredno biti pet para Ni vredno pet par > frazem je iz obdobja Jugoslavije, ko je bila ena para stotina dinarja, pet par pa najmanjši kovanec z nizko vrednostjo: Tu ni uriednao piet para. Kot kaže, frazem ohranja citatno, srbohrvaško slovnično obliko; ima isti pomen kot Ni vredno nima / ni vredno prebite pare ali Ni vredno počenega groša; ti dve obliki na Bovškem nista bili dokumentirani. Vrednost dinarja je z inflacijo padala, primer neparemijske, dobesedne rabe: K_sǝm biu mičkǝn, je kuštou sladoled piet para. • *puguzǝntǝ dnar primakniti denar > frazem opisuje način, kako nekdo ne- komu izroči denar – diskretno, tako da drugi ne vidijo; tudi v pomenu s težkim srcem. Pogosto se uporablja z elipso leksema denar. Glagol guzati pomeni premikati s poriva- njem nekaj tako, da drsa ob podlago (npr. premikanje tež- kega pohištva). 3 Stric mo zə guod zmiri kej (= denarja) puguzne. / T_niso nəč puguzəlne? Kumi je pugiznu malo. Frazem se uporablja tudi v pomenu podkupnina: je blu tre- ba malo puguznte (diskretno izročiti denar). • *dat /miet, da pəs ne uščije dati/imeti (tolko denarja), da te pes (ne) oščije > komen- tar, ki pospremi darovanje manjše vsote denarja bližnjemu, običajno v družini (starši, stari starši otrokom, mož ženi in obratno) ali med prijatelji. Največkrat se uporablja v situa- ciji, ko nekdo nekomu (spontano in s hipno odločitvijo) podari nekaj denarja, če je npr. pozabil denarnico, potrošil vse, kar je imel pri sebi, otroku za sladoled …). Navadno je frazem v zanikani obliki: Na, dǝ te pǝs nǝ uščije! (Izvoli, da te pes ne oščije.) Pasje označevanje teritorija (lastnine) z urinom morda nakazuje pomen, da je človek, ki je popol- noma brez denarja, brez vsakršne možnosti izbire, svobo- de in mora biti podvržen kateremukoli gospodarju, še psu. • ne bit uriedǝn, dǝ pǝs uščije > biti zelo malo (nič) vreden. Čeprav so sestavine v fra- zemu podobne kot v prejšnjem primeru, pa je pomen dru- gačen, tak, kot ga pozna širši slovenski jezikovni prostor. • tri biele an tri črne tri bele in tri črne > kupčija, pri kateri prodajalec zaradi svojega neznanja, kupčeve premetenosti ali podrejenega družbenega položaja v primerjavi s kupcem nekaj proda pod ceno, za majhen denar, in tako iztrži manj, kot je pred- met prodaje vreden: Sta se zmənala zə tri biele an tri čr- ne; Je dau tri biele an tri črne. Izvorne motivacije mi ni 3 Puguzǝntǝ mizo ta_h stienǝ. Gl. geslo »guzati« v SBG (Ivančič Kutin 2007). uspelo najti, morda je v zvezi z nekdanjo črno palanko in beličem, oba sta bila novca majhne vrednosti. • Kajšna mižerja! / vǝlika mižerja Kakšna revščina! > Vzklik čudenja z negativno konotacijo kot komentar na slabo stanje nečesa, npr. slabo opravlje- nega dela, predmeta / naprave slabe kakovosti, slabe izde- lave, slabo delujoče. Podobno tudi Tu je na vəlika mižerja! > velika beda, npr. slabo / siromašno stanje gospodinjstva, domačije, osebe … ali slabo opravljenega dela. Primerjalni frazemi Primeri primerjalnih frazemov so v osebni glagolski obli- ki, saj jih je težko razvezati v knjižni jezik in nevtralno slovnično obliko, ne da bi se pri tem ohranila nazornost. • Ma soudu, də nə vie, kem z njimi. Ima denarja, da ne ve, kam z njim > je zelo bogat / pre- možen. • *Ma, dǝ nǝ vie, s kirem prstǝm tu rǝt štuokntǝ. Ima, da ne ve, s katerim prstom v rit dregniti. > ima več kot dovolj in še preveč. • Tem je soudu ku listja an trawe. Tam je denarja kot listja in trave > zelo veliko denarja. • Se walja tu dnarjə. / Se walja tu soudəh. Se valja v denarju. > je zelo bogat, ima veliko denarja. • Siedi nǝ soudǝh. Sedi na denarju > je varčen, ne zapravlja, tudi v pomenu škrtosti. • buget ku tajfl. Bogat kot hudič > zelo je bogat. • riewǝn ko crkviena mǝš. Reven kot cerkvena miš > zelo reven. • Riewn (buožǝc), de se še kamno smilǝ. Reven, ubog, da se še kamnu smili. Nekonvencionalna replika • *Kaj je ura? Zə riewəže je gore u / nǝ turnǝ! Koliko je ura? Za reveže je v zvoniku / na zvoniku. Izštevanka / rima • *Miškna je šla nǝ sudnijo, dǝ puwrne čast Mǝtijo, je plǝčala taužǝnt lir, dǝ buo u Čǝsuočǝ mir. Miškna šla je na sodnijo, da povrne čast Matiju, je plačala tisoč lir, da bo v Čezsoči mir. > Izštevanka je folklorizi- Glasnik SED 65|2 2025 106 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin rana kitica šaljive pesmi avtorja Franca Kavsa – Paljka o dogodku v Čezsoči z naslovom Čezsoška nagajivka (gl. Komac 1996: 100–101). • Riewǝž je biv an riewǝž buo, *dokler na svet živu buo. Revež je bil in revež bo, dokler na svetu živel bo. Frazem- ska varianta pregovora Enkrat revež – vedno revež, razšir- jena v rimo. Ista struktura je v rabi tudi za izražanje neza- dovoljstva govorca z lastnostjo / ravnanjem neke osebe: briečla (= cmerav otrok) s bila, briečla buoš, dokleǝr n sviet žviela buš. Šlampeǝst (= površen, nemaren pri delu) sǝ an šlampǝt buoš, dokǝe nǝ svietǝ živu buoš. • *Bžite ubuogime, an puzdravite phie! Pojdite vbogajme in pozdravite bolhe. > šaljiv pozdrav otrokom, ki odhajajo v posteljo, podobno kot v širše znani Lahko noč pa eno bolho na pomoč!, ki pa na Bovškem ni bila dokumentirana. Vraže • Čǝ griǝ dǝš nǝ dan wehcitǝ, buo dnar. Če gre dež na dan ohceti, bo denar. • Čə te srbi tǝ prawa (diesna) roka, buš dubil dnar, če te srbi tǝ liewa, ga buoš muoru pa datə. 4 Če te srbi desna roka, boš dobil denar, če te srbi leva, ga boš moral dati. • K_slišǝš uprwo kukuco, se muorǝš takoj prjet z dnar, dǝ ga buoš mou cǝlù lieto. Ko slišiš prvič (spomladi) kukavico, se moraš prijeti za denar, da ga boš imel vse leto. • Tejst_k je kusmet, buo buget! Kdor je kosmat (pora- ščen), bo bogat. • Čǝ stopiš tu drek, buoš dubiu soude. Če (nehote) stopiš na drek, boš dobil denar. • Čǝ te pusierje tǝč, buojo soudǝ /srejča. Če te pokaka ptič, boš bogat / srečen. Zaključne formule pravljic • An so jǝdlǝ an so pilǝ an so mielǝ usga zǝdost. In so jedli in pili in so imeli vsega dovolj. > niso (več) živeli v pomanjkanju. V zaključnih formulah pravljic je pogosto največja nagrada / bogastvo, da je človek sit (ima dovolj hrane), ne le na Slovenskem, pač pa globalno. V pravljicah z Bovškega, ki jih je v petdesetih in šestdese- tih letih Milku Matičetovemu pripovedoval pravljičar 4 Tudi v obratnem zaporedju, najprej leva, potem desna: Čǝ te srbi ta liewa roka, buoš dau soude. Čǝ te srbi ta praua, dubuoš soude. Joza Kravanja – Marinčič (1876–1969) iz Vrsnika, se ta struktura zaključka ponovi v vseh enotah, ki se končajo s poroko. Šege Koledovanje – konja kovati: otroci so na novega leta dan šli z jabolkom po vasi in pri vsaki hiši voščili: • *»Wem weščǝm, wem weščǝm še sam nǝ viem kej, seǝgnite tu waržǝt an dejte mǝ kej. Srejčno nu - wu liǝto, Buoh dej zraulje nuna /nunc. […] A_m pudkujeǝte konja?« Vam voščim, vam voščim, še sam ne vem kaj, segnite v va- žet (žep) in dajte mi kaj. Srečno novo leto, Bog daj zdravja, teta / stric. Včasih so dodali še: »Ali mi podkujete konja? In pri tem pomolili jabolko, da je ta, ki je odprl vrata ali nekdo od domačih iz hiše, vanj zapičil kovanec. Sklep Petdeset primerov folklornih obrazcev je uvrščenih v osem žanrskih tipov, od tega so trije predstavljeni z ne - koliko več gradiva, to so pregovori, frazemi in primer- jalni frazemi. Za gradivo je značilna pragmatična funk- cija, ki je odvisna tudi od neverbalnih znakov (ton glasu, geste) in besedilnega konteksta. Brez upoštevanja vraž, pri katerih navzočnost v širšem slovenskem prostoru ni bila preverjena v virih, je lokalno specifičnega gradiva nekaj več kot ena tretjina (15 od 44 primerov). Največ lokalno specifičnih enot je med pregovori (8 od 14), kar nakazuje, da so se izkušnje ljudi v tem prostoru najpogo- steje oblikovale v stalno stavčno zvezo. Nekateri primeri so časovno motivirani, npr. z omembo nekdanjih valut (čentežim, palanka, lira, par, tolar) ali elementov arha- ičnega vsakdana, ki jih sedanje mlajše generacije ne po- znajo več (npr. spanje na slami). Ne glede na to pa so v jeziku tako močno zasidrane, da so še vedno v rabi. Bliži- no romanskega jezikovnega prostora izkazujejo obrazci, ki (deloma) ohranjajo citatno obliko. Nabor petdesetih primerov gradiva izkazuje tako številč- nost in v marsičem edinstvenost bovškega gradiva, doku- mentiranega na relativno majhnem in omejenem jezikov- nem območju, kot možnost nadaljnjega raziskovanja. Zahvala Prispevek je nastal v sklopu projekta Tradicionalne paremi- ološke enote v dialogu s sodobno rabo (J6-2579) in razis- kovalnega programa Etnološke, antropološke in folklo- ristične raziskave vsakdanjika P6-0088, ki ju je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in ino- vacijsko dejavnost Republike Slovenije. Glasnik SED 65|2 2025 107 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin Literatura in viri DOLENC, Janez: Zlati Bogatin. Ljubljana: Kmečki Glas (Gla- sovi, 4. knjiga), 1992. IV ANČIČ KUTIN, Barbara: Slovar bovškega govora. Ljubljana: ZRC SAZU, 2007. IV ANČIČ KUTIN, Barbara: Paremiološko gradivo iz Zgornjega Posočja v dveh rokopisnih zbirkah: Elementi lokalnosti s po- udarkom na kulturnospecifičnih folklornih obrazcih z lokalnimi antroponimi. Slavistična revija 70/3, 2022, 333–348. IV ANČIČ KUTIN, Barbara: Žanrske, pomenske in strukturne značilnosti bovških frazeoloških enot: Na primeru pregovorov in (primerjalnih) frazemov s sestavino rit. V: Saša Babič, Na- taša Jakop in Rok Mrvič (ur.), Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo / Paremiology Between Tradition and Innovation. Ljubljana: ZRC SAZU, 2024, 75–92. JAKOP, Nataša: Proverbs About Wealth and Poverty on Social Media: Usage and Functions. / V: Saša Babič, Nataša Jakop in Rok Mrvič: Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo / Pa- remiology Between Tradition and Innovation. Ljubljana: ZRC SAZU, 2024, 201–216. KOMAC, Vlasta: Čez Boko gre čeča. Nova Gorica: Založba Branko, 1996. METERC, Matej: Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, 2020; www.fran.si, 6. 5. 2025. MIEDER, Wolfgang: Proverbs: A Handbook. Westport (CT) in London: Greenwood Folklore Handbooks, 2004. NIKOLOVSKI, Gjoko: Bogastvo in revščina v slovenski frazeo- logiji. Slavia Centralis 2, 2023, 114–131.