Poštnina plačafSTtirffdiovinl,
12.1V. 1934
........ krat____
Posamezna štev. Din 1*—
V Ljubljani, dne 12. aprila 1934.	Leto XV 61.
llpravnistvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
NaroJnlaa m tmemstvo: Četrtletno D Din, polletno 18 Din, celoletno 3« Din; ti isto« zemstvo razeu Amerike i četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din, Amerika letno I dolar. — Rainn poštne hranilnice, podružnice t Ljabljani, št. 10.711.
Izhaja vsak četrtek
Berači so hudo breme kmeta
in meščana
Pred dnevi je pisec teh vrst videl v Ljubljani bednega, pohabljenega moškega, ki se je pomikal po ulicah po vseh štirih in prosjačil. Gruče otrok so se preganjale okrog njega in ga zasmehovale. Podobnih prizorov v Ljubljani ne manjka. Nekatere bolj zakotne, a sicer prometne ulice so stalno zasedene od pohabljencev, ki pa le redko vzbujajo pri mimo idočih pravo usmiljenje, ker so ti siromaki tako zamazani in zapuščeni, da mora gnus nadvladati usmiljenje. Sploh je Ljubljana včasih ko božja pot, kamor se natepejo od vseh vetrov res pravi siromaki, a še več krepkih, zdravih prosjakov, ki jim smrdi pošteno delo. Prav pič drugače ni na deželi. Berači vseh vrst so postali v zadnjih letih prava šiba božja za kmeta in meščana. Ljudje jim dajejo, včasih iz usmiljenja, včasih zato, da se jih čimprej znebijo in jih odpravijo dalje, a največkrat zaradi tega, ker se jih boje.
Zadnja vrsta beračev je tista, ki je drzna in ki kar zahteva, kaj mora dobiti. Dasi je sicer nedvomno gospodarska stiska povečala število siromakov, vendar je tudi res, da so začeli potepuhi vse preveč opevano krizo nesramno zlorabljati in pod krinko žrtev krize obirati ljudi. Ce ne gre zlepa, izsiljujejo ti potepuhi z grožnjami od ljudi darove, najrajši seveda denar.
Takih postopaških prosjakov je vedno več, zaradi česar je postalo to vprašanje tako resno, da ga je treba na kakšen način rešiti. Že zaradi tega, ker sicer ne bo mogoče teh ljudi nikdar več spraviti na pravo pot. Najžalostnejše pa je, da imamo vse polno rodbinskih očetov, ki pošiljajo na be-raškr> pot svoje otroke. Česar se je Janezek naučil, to bo Janez znal. Otroci, ki se v najnežnejši mladosti vežbajo v tem, kako bi za dinarje vzbujali pri ljudeh usmiljenje, prav gotovo ne bodo več prijeli za delo, ko dorasejo.
Zanimivo je, da vse številne dobrodelne akcije ne zmanjšajo števila beračev. To se pravi, da te akcije niso čisto pravilno organizirane. Ali bi se ne dalo to vprašanje enotno rešiti tako, da bi se ustanovila po vsej državi posebna zavetišča za siromašne pohabljence in za one oslabele ubožce, ki niso sposobni za redno delo? Obenem bi se enotno organiziralo podpiranje brezposelnih, dokler traja gospodarska stiska. Seveda bo kdo dejal, da bi bili za uresničenje tega predloga potrebni spet novi davki. Prav nič ne bi bili potrebni. Občine bi prispevale tisto, kar danes dajejo za svoje siromake, zasebne dobrodelne akcije, ki že obstajajo, bi dajale denar v to svrho, sedanja davščina za bednostni sklad bi se porabila na ta način mnogo bolje in tako naprej. Važno je, da bi bil tako zanesljivejši pregled vseh res potrebnih, s čimer bi bili izločeni postopači, ki sestavljajo danes večino beračev.
Če bi se podpiranje siromakov organiziralo enotno, bi se dalo brezposelnim laže dobiti vsaj sem in tja delo, a zavetišča s pohabljenci in ope-žanci bi se morala urediti tako, da bi se v njih za stalno uvedle kakšne lažje obrti, da bi siro-
maki vsaj delno olajšali javna bremena za ta zavetišča.
Če izračuna vsak zasebnik, koliko izda letno za berače, bi naposled ne bilo tako hudo, če se mu z uvedbo prav majhne davščine odvzamejo berači. Jasno pa je, tla bi se na podlagi take ure-
Nova zmaga pri
V nedeljo so se vršile ponovne občinske volitve v veliki občini Sv. Križu ob Krki. JNS je pri teh volitvah zmagala še mnogo lepše kakor pri oktobrskih, ko je dobila samo tri glasove večine. Na to majhno večino pri lanskih volitvah so nasprotniki v glavnem tudi oprli svojo pritožbo na upravno sodišče v Celju. Izkušali so dokazati, da so bili tisti trije glasovi pridobljeni na nepravilen način. Upravno sodišče je zaradi nekaterih napak pri volilnem postopku volitve res razveljavilo. Klerikalci so seveda napovedovali, da se bo pri obnovljenih volitvah»«pravica izkazala». Bili so menda res prepričani o svoji zmagi, saj obsega ta občina področje, v katerem je bilo svoječasno središče klerikalizma v krškem srezu. Napeli -so zato vse sile in razvijali žilavo agitacijo. Seveda pa tudi organizacija JNS ni mirovala. Zato je bila pri nedeljskih volitvah udeležba večja kakor pri lanskih. Od 1307 volilnih upravičencev je volilo 1044 (lani 821). Lista
Čudni vtiskl mibilista
Eden naših naročnikov v Franciji nam je poslal na vpogled izrezek iz francoskega lista «Le Progres», kjer neki avtomobilist popisuje svoje potovanje po Evropi. Kar piše o Nemčiji, Avstriji in Madžarski nas ne zanima bog ve kako, ker mi vsaj naši dve zadnjeimenovani sosedi poznamo mnogo bolje, kakor jih lahko prouči kak popotnik, ki v avtomobilu drvi po svetu in potem javnosti podaja svoje bežne vtiske kat globoko spoznanje. Zato smo svojo pozornost posvetili zlasti onemu odstavku, kjer popotnik popisuje vožnjo po naših tleh. Priznati moramo, da se nismo samo malo začudili zaničljivemu tonu, ki veje iz članka, da o nevednosti avtomobilista — njegov voz je znamke Chenard — niti ne izgubljamo besed. Nam je dobro znano, da ima naš narod v Franciji mnogo dobrih prijateljev, toda to so zlasti oni, ki poznajo našo zemljo in naše ljudstvo; nesreča pa je v tem, da kak površen izletnik drvi skozi našo državo, meri vse naše zadeve s svojim vatlom in spušča v javnost kritike, kakršne smo čuli od Nemcev pred svetovno vojno, a ki jih zdaj tudi od Nemcev več ne čujemo.
ditve podpiranja siromakov moralo beraštvo dokončno odpraviti.
Končni učinek izvedbe tega načrta bi bil nedvomno ta, da bi nas podpiranje ubožcev dejansko manj stalo kakor doslej. Naj le še ponovimo, da bi se tako izločili postopači, ker bi bil pregled podpiranja potrebnih lažji, za delo manj sposobni bi dobili lažje opravilo, za brezposelne bi se laže dobilo delo in mladina ne bi več beračila in se ne urila za bodoče zločince. Izvršiti pa bi se moral ta načrt sicer premišljeno, a vendar z vso odločnostjo brez oklevanja in dlakocepljenja. F.
občinskih volitvah
JNS z nosilcem g. Antonom Kodričem je dobila 545 glasov (lani 412) in je zmagala z večino 46 glasov (lani 409). Nacionalni glasovi so torej na^ rasli za 133, opozicijski pa le za 90.
Razpoloženje je bilo izredno borbeno in agitacija ves dan živahna. V glavnem so se volitve vršile v miru in redu. Le proti večeru, ko so nasprotniki spoznali, da dobiva JNS vedno večjo večino, so poizkušali na razne načine plašiti vo-lilce, tako da je prišlo ponekod do manjših izgredov.
Lepa volilna zmaga JNS pri Sv. Križu ob Krki naj bo v izpodbudo tudi vsem onim občinam tega sreza, kjer se bodo zaradi naknadnih popravkov pri zloženju občin vršile najbrž tudi še enkrat volitve. Ta zmaga pa je obenem tudi dokaz, da se naše trezno ljudstvo ne da več begati ne od bivših ne od novo se porajajočih političnih odrešenikov.
Pa ti privozi tak popotnik do zemunskega mosta in poroča francoski javnosti o njem dobesedno tole modrost: «Most se gradi že... štiri leta. Kadar Francija pošlje kaj denarja, se delo nadaljuje. Kadar denarja ni več, se gradnja ustavi, dokler Francija spet ne dovoli novega posojila.> Kolikor besedi, toliko izmišljotin. Za ze-munski most naša država ni dobila niti beliča iz Francije, pač pa bi moral biti zgrajen na račun nemških reparacij. Gradnja je zastala samo zato, ker ni več nemških reparacij, ki so nam jih zapravili državniki zapadnih držav. Sicer pa je trditev o posojilih samo bajka; od zadnjega santima, ki smo ga dobili iz Francije, je že tako dolgo, da se tega pri nas le redkokdo spominja.
V enakem tonu nadaljuje pisec in na nekem mestu celo omenja, da so mu dali v voz za spremljevalca našega vojaka, «neblago dišečega sopotnika! (passager malo dorant). Zakaj bi moral baš naš vojak dišati po vijolicah, če vojaki vseh držav diše po jermenju, kasarnah, potu in menaži, tega naparfumirani potnik ni pojasnil. Ostali svet ceni našega vojaka po drugih vrlinah, ki so dovolj znane. Omenili smo samo dve najjačji cvetki i z
francoskega avto o naši državi
tega potopisa, za ostale zafrkacije pa nam ni mar. Kaša država je stala, ko takih avtomobilistov ni bilo, in bo tudi v bodoče brez njih lahko obstajala. Naj kar doma ostanejo.
Kakor že rečeno, nam je žal, da se v francoski javnosti, čeprav v tako malo ~nanem listu, kakor
je «Le Progres), piše na tak način o zavezniški državi, trdno pa smo prepričani, da to ne more biti glas in mnenje francoskega ljudstva, marveč da so le čenče nevednih in nadutih posameznikov. Brez takih prikazni na žalost pač ni noben narod.
Poštenost naj velja tudi pri prodaji gob
Italijani vedo, kaj je dobro. Posebno pa so jim všeč naši posušeni jurčki. Dosedaj so bili solidni italijanski trgovci vedno dobri odjemalci gob pri naših veletrgovcih z gobami, ki slove po vsem svetu zaradi svoje poštenosti, še bolj pa po izredno nizkih cenah, toda nekemu trgovcu iz Italije je vendar prišlo na um, kakšna škoda je za Italijo, če pri gobah zaslužijo tudi slovenski vele-trgovci. Zato se je sam pripeljal čez mejo ter šel kar sam kupovat gobe na Dolenjsko neposredno od nabiralcev, to je od našega ubogega kmeta. Z veseljem so tujega trgovca povsod sprejemali.
Tudi tam okrog Mirne je Italijan kupoval gobe ter ponujal prav nizke cene. Pri tem je pa
izbiral le najlepše blago in najbolj bele gobe. Italijan je potem doma razglasil, da nima vsa Italija tako belih suhih jurčkov, kakršne je on zbral po Jugoslaviji za majhen denar.
Toda gobe so se čudno razkuhavale in imele so nekako sladek okus in naposled so dognali, da so le posušena repa. Orožniki so imeli dosti opraviti, ko so iskali sleparje, a jih niso mogli odkriti.
Kakor je nesmiselno, da se je Italijan nestrokovnjak lotil nakupovanja gob na lastno pest, tako je tudi vse obsodbe vredno tako slepar-jenje. Nabiralci gob naj se ne igrajo, ker lahko v teh hudih časih izgube še ta vir dohodkov.
V Šmartnem pri Litiji bodo v nedeljo
občinske volitve
Š m a r t n o pri Litiji, aprila.
Preden stopimo na volišče, bi radi opozorili ivolilce na dejstva, ki naj bi jih imel pred očmi vsak volilec, preden odda svoj glas. Zavedajmo se, da so zlati časi političnih špekulantov enkrat za vselej minili. Slovenci smo že dne 15. oktobra lani podrli vse mostove, ki naj bi držali v staro politično stanje.
V to smer ni prav nobenega povratka več. To nam kažejo ponovne volitve, ki so se vršile zadnje dni v nekaterih občinah, kjer je še z večjo večino zmagala velika Jugoslovenska nacionalna Stranka kakor lani.
Ves socialni in gospodarski razvoj občine je odvisen od nas samih. Napredek nam je zagotovljen le, ako se tudi pri teh volitvah izrečemo za listo Jugoslovenske nacionalne stranke. Komur je blagor občanov pri srcu, bo 15. t. m. glasoval v šmarski občini za listo g. Josipa Strmana, ki uživa zaradi svojega poštenega in nesebičnega dela za kmeta, obrtnika in delavca polno zaupanje tudi izven šmarske občine. Po njegovih za-
slugah so dobili kmetovalci po najnižjih cenah umetna gnojila, galico in ajdo ter je bilo o priliki licenciranja goveje živine razdeljenih za 7000 dinarjev nagrad med vzorne živinorejce. Med male posestnike pa so bili razdeljeni štirje vagoni ko ruze, pri čemer smo prihranili v razliki cen nad 25.000 dinarjev. Brezposelni so bili v danih možnostih zaposljeni ter so od lanskega leta zaslužili v 2100 šihtih 42.000 dinarjev. Obrtnikom je iz-kušal pri davčnem odboru znižati davke ter mu je uspelo pridobninski davek znižati v naši občini od 23.000 na 14.000 dinarjev.
Šniarčani bomo izkušali z njegovo pomočjo priti do vodovoda kakor tudi do nujno potrebne razsvetljave v Šmartnem. Istotako stavijo svoje zaupanje vanj tudi Javorčani zaradi nujno potrebne gradbe šole. Kostrevničanom so se po njegovi zaslugi znižali klanci na cesti ter je upati, da na podlagi posredovanj njega kot odbornika za javna dela v banovinskem odboru dosežemo banovinsko cesto do Št. Lovrenca. Primskovča-nom so bila dovršena dela na cesti, Gradiščanom
so se izvršili popravki na cesti, ki jim jo je zasul plaz. Vintarjevčani dobro vedo, da bodo le s posredovanjem g. Josipa Strmana prišli do občinske ceste, ki bo držala čez Debeče v Stično, Javorčani pa bodo mogli doseči znižanje klanca na cesti, ki drži v Javorje.
Marsikaj se bo dalo doseči s pomočjo njegovega prizadevanja v banovinskem odboru za javna dela. Velike važnosti je tudi nadaljevanje del na banovinski cesti Litija—Reka—Radeče. V veliki meri je od njega odvisno, da bodo pri tej gradnji zaposljeni delavci in vozniki iz šmarske občine.
Iz navedenega je razvidno, kako se g. Josip Strman trudi, da bi storil z vašo pomočjo nekaj dobrega in koristnega za občane. Pridobivajte mu iskrenih in poštenih prijateljev! Povejte tudi onim občanom, ki stojijo pri tem napornem delu le ob strani in kritizirajo gospodarsko delo g. občinskega predsednika, da g. občinski predsednik dela in se trudi za vse občane! Viden napredek našega gospodarskega razvoja in delo občinske uprave bolita samo tiste, ki jim svoječasno ni uspelo pokazati le en gospodarski uspeh v občini. V najhujših časih izkušajo zdaj s pomočjo izigravanja krize, ki vlada ves svet, v jedru zdrav narod zapeljati v slepo politično ulico.
S punktaštvom in separatizmom ni mogoče osrečiti občanov ter dvigniti lepo šmarsko občino do lepšega gospodarskega razvoja.
Ponovne občinske volrtve bodo le zaradi formalnosti volilnega zakona. Ne dajte se strašiti od ljudi, ki nimajo nobene moči več v rokah in Vam ne morejo škodovati prav nikjer. Zavedajmo se, da je usoda Smarskih občanov in šmarske občine v naših rokah, zaradi česar nam pri teh volitvah izbira ne bo težka. Lista g. Josipa Strmana druži vse stanove v občini; v njej so zastopniki kmetov, obrtnikov in delavcev.
Komur je za dober glas šmarske občine in za gospodarski in socialni razvoj, bo šel mirno preko vsega šušljanja in natolcevanja na volišče v nedeljo 15. t. m. in oddal svoj glas za listo g. Josipa Strmana.
Pri hripi, inffuenci in prehladu
se navadno priporoča masaža. Za masažo se priporoča «Alga». Pri hripi, influenci, prehladu namažite rutico z <Algos in lahno masirajte bolniku prsa, ledja, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z <Algo» ublažuje bolečine in osvežuje bolnika. Po masaži mirno in zdravo spi.
cAlga» se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Steklenica 14 Din.
S o t e š č a n
13
Dedinja grajskih zakladov
*Zaradi tega bom moral umreti, grofovska milost. Skozi zaprta vrata nisem mogel videti, da je ječa prazna ...)
«Drugod pa ni izhoda. Vhod v graščino je samo skozi vrata na dvorišče...»
Matija se je ozrl na okno. Rekel pa ni nobene besede.
Grof je zapazil, da je odstranjeno omrežje. Pustil je starca in planil k oknu. «Nekdo je splezal na pečino), je godrnjal nejevoljno. «In na najbolj nevarnem kraju..
Obrnil se je in odšel iz ječe. Hitel je naravnost v dolino. Oskrbnik je zahvalil Boga, ker se je vihar tako hitro polegeL	<
Ribič, kateremu je bilo poverjeno nadzorstvo nad grajskimi čolni, je stanoval ob jezeru v leseni kolibi. Grof ga je poklical, naj ga popelje pod pečino.
Hitro je odvezal čoln in prijel za veslo.
Grof je sedel na klopico in sitnaril, naj pritegne z obema rokama.
Čolnarja je oblival znoj, ko je priveslal pod pečino.
«Ustavi!) Grof se je ozrl navzgor proti gradu. Ribič ni vedel, ali občuduje strogi grajski gospod graščino ali strmo skalovje.
«Poglej!) mu je pokazal vrv, visečo raz pečino.
«Nikogar nisem videl), je zanikal ribič. «Dol-go že ni bilo tukaj nobenega človeka.»
«Komu si posodil čoln?) je poizkusil z zvijačo.
Starec si je pogladil čelo. Ako trdi resnico, mu naduti graščak ne verjame. Prevaral pa ga bo, ako začne lagati. Morda bo dobil za to še nagrado. *
«Čoln je bil nekega jutra na drugem mestu), si je previdno izmislil.
«Kje?) je hlastnil grof Jerman.
«Pod vrbo — tam, kjer je pot najbližja obrežju...)
«Nekdo si ga je izposodil... Naklonil ti bom lepo plačilo, ako mi pokažeš sled za neznancem.)
«Ob jezeru so se poznale stopinje), je lagal premišljeno ribič.
«Kam so držale te stopinje?)
«Izgubile so se onstran jeiera...)
Grof se je ujezil: «Potem ne veš ničesar. Nehaj s praznim blebetanjem.)
Ribiču je šlo za nagrado, zato si je izmišljal: <Na poti sem opazil kolesnicc ...)
«Od kakšnega voza?) je bil ponovno radoveden. Naročil mu je, naj primeri kolesnico in dožene, kdo je vozil po poti ob jezeru, kjer je prepovedana vsaka vožnja.-
Grajski hlapec je ugotovil, da so vozili tlačani drva. Poznali so se še odtiski konjskega kopita. Ribič se je za nagrado obrisal pod nosom.
Grof ga je robato ozmerjal. Jezilo ga je, ker ga je premagala slabotna ženska. Kdo jo je odtegnil njegovi obsodbi? Milana, njenega ne-
zakonskega sina, so ujeli roparji... Ali je imela grofica še kakega drugega prijatelja? Sama ni mogla uiti po tako nevarni poti. Ako ga najde, ga bo dal zazidati v ječo.
Poln maščevanja je zajezdil konja ter ga pognal za bežečo grofico in njenim rešilcem.
25.
Voz, na katerem sta se peljala Milan in njegova zaročenka, se je ustavil v bližini majhnega mesta. Tu je izstopila grofica Matilda, ki se je namenila h kneginji Ani. Slovo je bilo bridko in genljivo.
Mesto, pred katerim so se ločili, je ležalo v ravnini. Na eni strani se je razprostiralo obdelano polje, na drugi pa travniki, katere je namakala manjša reka. Nedaleč od mesta se je dvigal grad Malinje. Tukaj je preživela Gizela svoja mladostna leta.
Ob pogledu na ponosno gradovje so se ji zbudile nove nade. Graščak Teodor hrani njeno listino, s katero bo dokazano, da je prava nečakinja graščaka Roberta. Ti dokazi bodo upropastili lažno dedinjo grajskih zakladov. Premagani bodo tudi njeni sleparski pomagači.
Nad zapadnimi gorami je ugašalo večerno solnce. Mesto se je zavijalo v sence; samo grad na gričku so še objemali poslednji žarki zahajajočega dneva.
Gizelo je vleko na Malinje. a spremljevalec Kušar je preudaril, naj krenejo v mesto in poiščejo prenočišče.
Politični pregled
Na potu v Pariz in London, kamor je potoval zaradi ureditve bolgarskih dolgov, se je v ponedeljek
predsednik bolgarske vlade Nikolaj Muša-
nov sestal v Beogradu z našim zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem.
Njun sestanek se je vršil na beograjski železniški postaji. Prisrčni razgovor med obema državnikoma je trajal 20 minut in se je tikal vzajemnih odnošajev med obema državama. Mušanova sta spremljala bolgarski finančni minister Štefanov in Dečko Karadjog, načelnik konzularnega oddelka bolgarskega zunanjega ministrstva, ki je imenovan za predsednika bolgarskega odposlanstva za trgovinska pogajanja in sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo. Pogodba bo bržkone že ob koncu aprila podpisana v Beogradu. Ko je Mušanov spet stopil v vlak, se je še skozi okno razgovarjal z ministrom Jevtičem in ga povabil, naj pride v Sofijo v goste k njemu in bolgarski vladi.
Vprašanje razorožitve kaže nekoliko napredovanja in je spet več upanja,
da se bodo uspešno zaključila razorožitvena posvetovanja.
Največ aade daje dejstvo, da so Francozi začeli popuščati nasproti Nemčiji, ki zahteva v tem vprašanju popolno enakopravnost z drugimi državami. Zlasti angleško časopisje z zadoščenjem ugotavlja povoljen razvoj ražorožitvenih posvetovanj in naglaša nado, da bo razorožitvena konferenca v doglednem času sprejela razorožitveno pogodbo.
Angleško časopisje piše, da je Rusija sklenila pristopiti k Društvu narodov, vendar pa zahteva svoje pogoje, in sicer sklenitev pogodbe o nenapadanju za ves svet in podpis evropske pogodbe, s katero bi se evropske države zavezale, da bi nastopile skupno proti vsakemu napadu od zunaj na katerokoli evropsko državo.
Zaradi tešinskega ozemlja, ki je priključeno Češkoslovaški, a ga Poljaki smatrajo za svoje, je prišlo do hudih napetosti med Češkoslovaško in Poljsko. Nekaj poljskih časopisov je vršilo veliko gonjo proti Češkoslovaški, medtem ko jih je vendarle tudi precej pisalo pomirljivo. V zadnjem času se
je žalostna zadeva ublažila in vre kaže, da se bo spor med obema slovanskima državama poravnal. Mnogo bo k pomirjenju prispeval bližni prihod francoskega zunanjega ministra Barthouja v Varšavo. Z odločnostjo je začel delovati za pomir-jenje zlasti poznanjski odbor poljsko-češkoslova-ških društev na Poljskem, ki mu predseduje znani prijatelj Češkoslovaške Kierski. Široka poljska javnost je odločen korak poznanjskega odbora pozdravila z velikim zadovoljstvom.
Z Dunaja poročajo, da sta te dni prispela tja
slovenska poslanca koroškega deželnega zbora dr. Fran Petek in župnik Ivan Stare, da obrazložita dunajski vladi težnje koroških Slovencev.
V ta namen sta se prijavila za sprejem pri zveznem kancelarju dr. Dollfussu, toda dr. Dollfuss slovenskih odposlancev ni hotel sprejeti, temveč jima je sporočil, da smejo koroški Slovenci izraziti svoje želje le s privoljenjem in posredovanjem koroškega deželnega glavarja generala Hiilgertha. Ta primer nam kaže nujno potrebo, da posveti Jugoslavija svoji manjšini na Koroškem malo več pozornosti kakor doslej ter poskrbi, da bo tudi Avstrija izpolnjevala obveznosti, ki jih je prevzela z mirovno pogodbo.
DOBOVA. V nedeljo je obiskal svoje volilce v Dobovi narodni poslanec g. Ivan Urek. Shod se je vršil v prostorih g. Kramerja. Predsedoval je predsednik občinske organizacije JNS g. Pintarič. Izvajanjem g. poslanca je sledilo z veliko pozornostjo do 300 volilcev. G. Urek je orisal navzoč-nim politični in gospodarski položaj. Jasno je predočil nemožnost izpremembe političnega prav-ca, utemeljenega 6. januarja 1929. Posebno nazorno je tolmačil dobrine zakona o- kmečki zaščiti, ki je rešda tisočim in tisočim njihove krove. Drugi govornik, predsednik sreske organizacje JNS dr. Drnovšek, je izpopolnil izvajanja pred-govornika. Še ostreje je nastopil proti raznim političnim zavajalcem naših ljudi ter utemeljeval nujno in še večjo povezanost članstva, če hočemo uspeti posebno z našimi gospodarskimi načrti, zlasti tudi s krajevnimi, kakor so regulacija Save iu Sotle in postavitev železniške tovorne postaje. Na njegov poziv, da pristopijo k organizaciji še
Milan se je strinjal z njegovim nasvetom. Mimo voza je šinil neznanec in nekaj izpre-govoril. Gizela je prebledela. Ujela je besedico, ki je sličila njenemu imenu.
«Gospoda je namenjena v mesto?} Tujec se je ustavil nekaj korakov od voza. cAli potrebujete spremljevalca?}
Kušar je odklonil ponudbo in rekel: «Pač pa bi nam storili uslugo, če nam poveste, kje bi dobili udobno prenočišče.. .>
cPriporočil bi vam gostilno ,Pri belem orlu'», je odvrnil neznanec. «Ako hočete, vam jo pokažem.}
«Hvala! Ni treba!} je odklonil Milan. «Kakor hočete.} Tujec je odšel naprej po cesti. Tudi Milan je ukazal vozniku, naj požene proti mestu.
Vsiljivi neznanec je kar tekel pred vozom. V mestu je zavil po prvi stranski ulici. Ustavil ga je možak, ki je stopil izza ogla neke hiše.
cPoročilo je točno}, je vsiljivec pošepnil tovarišu. «Pravkar so dospeli.. .>
«Ali pa veš, da se nisi zmotil?} je dvomil tovariš.
«Vem», je odvrnil. «Njeno ime sem tiho izgovoril ...}
«Pa si se upal?} ga je pokaral. cLahko bi nastala kaka neprijetnost...}
Smuknil sem potuhnjeno mimo voza, kakor bi se za nikogar ne brigal. Deklina se je ozrla za menoj. Opazil sem, da ji je izpremenilo barvo...} «Zakaj je nisi kam izvabil?}
«Tudi to je urejeno. Vsi trije bodo prenočili ,Pri belem orlu'.}
«Trije, praviš?} je osupnil možak. «Oho! Ali si tak plašljivec, Čink? Treh si se ustrašil...}
«Štuc!} Tovariš Čink se je zamislil. «Dokler ne izvem, kaj nameravaš, tako dolgo ne morem sodelovati...»
clzvedel boš šele potem, ko bo končano ...} «Ali pa nikoli, kajneda?} «Tudi s tem se boš moral zadovoljiti ..} Čink ni hotel odnehati. «Kdo so oni ljudje, ki so se ustavili pred mestom? Zakaj si raztrgal poročilo, s katerim ti je bilo naročeno, kdaj in kje jih moraš počakati?}
«Vse to te prav nič ne briga}, mu je zabrusil. cSamo to te vprašam, ali mi hočeš pomagati?}
«Zastonj ali za plačilo?} je hotel Čink najprej izvedeti.
«Nekaj boš že dobil}, mu je obljubil in pojasnil: «Toliko, kolikor boš zaslužil. Vse je na tem, kako nama bo uspelo ...»
Čink mu je udaril v roko: «Meni lahko zaupaš. Molčal bom kakor skala .. >
«Počasi boš vse izvedel}, mu je važno namignil.
Tovariš ni bil vajen čakati. S Štucem sta se spoznala v mestu, kjer sta semtertja prijela za kako delo. Veljala sta za mestna postopača. Kadar sta imela denar, sta posedala po zakotnih pivnicah in kovala temne načrte..,
opere gospodinja desetletjih .
Schictif.
RADION
pere sam!
v štirih
Kakor se to nekam čudno sliši, je vendar to število samo neznaten del tega, kar mora gospodinja za svojo družino oprati. Koliko ur se je morala prej sklanjati nad pralnim čebrom,če je hotela perilo zmencati in otepstil
Danes ta dan ni tega nobeni gospodinji več potreba. Saj imamo Radion. In Schichtov Radion opravi delo sam.
Ne muči se!
Vsemi SCHICHTOV
RADION
Štuc je bil nagnjen k pijači; z žganjem sta bila stara prijatelja. Kadar se ga je navlekel, tedaj je marsikaj izbleknil. Čink je poznal njegovo zgovornost, zato ga je povabil v krčmo na sestanek.
«Pojdiva!» Štuc je sprejel vabilo. Bil je izredno dobre volje. Desnico je držal v žepu in žvenketal z drobižem.
Zavila sta v nizko zakajeno beznico in sedla za mizo. Štuc je položil predse pest drobiža. De-
om, ki stoje izven nje, so na občnem zboru občinske organizacije, ki je sledil shodu, pristopili vsi navzočni, ki še niso bili včlanjeni, tako da šteje krajevna organizacija zdaj kakih 400 članov. Na občnem zboru je bil izvoljen stari odbor z majhnimi izpremembami. Predsednik je ostal g. Pin-tarič, njegov namestnik pa g. Kovačič. — «Hela-da*, tvornica železne industrije v Zagrebu, namer-ja ustanoviti pri nas podružno tvornico. V pošte v bi prišla zemljišča severnozapadno od železniške postaje, to je v območju katastralne občine Ga-berja. Sedanje občinsko predstojništvo se za zadevo živo zanima ter posreduje med tvrdko in lastniki v poštev prihajajočega zemljišča. Zedi-nilo se je z lastniki zemlje na izredno nizko prodajno ceno, in sicer na 5 Din za kvadratni meter. Poleg tega je sklenilo na svoji nedavni seji, da oprosti tvrdko v primeru izvršitve projektiranega načrta vseh občinskih dajatev za dobo desetih let. Ta svoj zaključek je predložila v odobritev in potrditev banski upravi v Ljubljani. Brez dvoma je, da bi bilo tako podjetje velikanske važnosti za razvoj tukajšnjega okoliša, saj bi zaposlovalo baje do 800 delovnih moči, posebno ker se je tvrdka obvezala zaposliti v prvi vrsti domače ljudi. — Banska uprava je naklonila občini Do-bovi iz bednostnega sklada 20.000 Din, drugih 20000 Din pa bo izposlovala od države. Denar se bo porabil za delno regulacijo Sotle, in sicer v okviru celotnega regulacijskega načrta, ki ga je svoj čas do podrobnosti izdelal inšpektor Hočevar. Komisija je pod njegovim strokovnim vodstvom tudi določila, katera dela se morajo izvršiti. Ta dela delne regulacije bodo zaposlila skupno 283 delavcev. Delo se je že začelo. Občinska uprava je poverila izvedbo g. Antonu Pavlicu, ki dela že kakih 20 let za regulacijo Sotle. Pomagala mu bo Vodna zadruga, ki je tudi njegovo delo. Ko bodo pravila Vodne zadruge potrjena, bo delo olajšano ter se bo regulacija približevala s hitrejšimi koraki uresničenju kakor doslej, posebno ker imamo v osebah sreskega načelnika g. Brezigarja in občinskega predsednika g. Kovačiča dva močna podpornika.
ŠMARTNO NA POHORJU. Sokolska četa je imela na Jozefovo v šoli dobro obiskan zbor. Starosta br. Podvršnik je razložil sokolske smotre in delovanje. Posebno je poudarjal da Sokol ni proti-verski, kakor mu to hočejo nasprotniki očitati, in tudi ne dela proti cerkvi. Za zgled naj nam bodo hrvatski katoliški duhovniki, ki zavzemajo v nekaterih krajih vodilna mesta pri Sokolu. Nadalje
sta še govorila podstarosta br. Furman in predsednik občine br. Frešar. Zaradi odsotnosti tajnice je podal poročilo načelnik br. Strnad. Sokolska četa šteje zdaj 38 članov in 23 naraščajnikov. — Prav lepa pridobitev za Šmartno kot letoviščarski kraj bo lesena, v švicarskem slogu zgrajena stanovanjska hiša, v kateri bodo tudi občinski prostori. Hiša bo last g. Remsa. — Na zadnji občinks. seji se je sklenilo, da bo občina s pomočjo vašča-nov še letos zgradila tik vasi letno kopališče. Za Šmartno kot dobro obiskan letoviščarski kraj bo kopališče velikega pomena. — Na Jožetovo je bil sestanek gasilske čete, ki ga je otvoril predsednik občine g. Frešar in poudarjal, da se mora v bodoče delati v četi v najlepšem soglasju. Navdušeno pozdravljen je zaključil govor z besedami, da moramo vsi ljubiti in spoštovati našega kralja in domovino. Po razpravi o gradnji novega gasilskega doma se je sklenilo, da za zidavo nalomijo kamenje člani brezplačno. Naposled je priseglo 12 na novo pristopivših članov in je bil ogled prostora za novi gasilski dom. Prostor je podaril j brezplačno g. Ivan Pečovnik. — Organizacija JNS, ki šteje 74 članov, je imela v tukajšnji šoli dobro obiskan občni zbor. Predsednik g. Frešar je v jedrnatih besedah obrazložil smotre stranke in na-glašal, da se morajo pod zastavo JNS združiti prav vsi Šmarčani. Nadalje so govorili še gg. Podvršnik, Strnad in Furman. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Frešar, podpredsednik Ho-taln Jurij, tajnik Podvršnik Anton, namestnik Rems Ivan, blagajnik Furman Leopold, preglednika računov Koren Lojze in Strehar Ivan, revizor Goričan Alojz. Nadalje sta bila izvoljena za kraje Ošelj, Smerečno, Bojtino, Frajham, Kalše in Prebukovje po dva odbornika.
ORMOŽ. Tukajšnja podružnica Vinarskega društva bo imela dne 15. t. m. ob pol 8. uri redni občni zbor v Horvatovi gostilni. Obravnavale se bodo običajne točke. Poročala bosta tudi inšpektor v pokoju g. Jakob Znidarič in narodni poslanec gosp. Lovro Petovar. Vinogradniki, pridite polnošteviino!
VOJNIK. Sokol je 2. t. m. v posojilniški dvorani lepo podal veseloigro cTurške kumare*. Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Najlepše sta igrala trgovec Vrbek in njegova žena. Prvega je podajal g. Kuhar, drugo pa ga. dr. Mikuševa. A tudi vsi ostali'so bili na svojih mestih, kakor evnuh (g. Gorečan), zet Picek (g. Zorko) in drugi. Želeli pa bi še videti kaj vzgojnega.
VUZENICA. Izredno zgodnja je letos pomlad. Breskve, slive in češplje že odganjajo. Nekateri cvetlični grmi so odgnali listje že v drugi polovici marca. — Občinski proračun, ki bo znašal za novo veliko občino 175.000 Din, je že odobren. V kritje izdatkov se bodo pobirale nekoliko zvišana trošarina na vino in za nekaj odstotkov višje doklade na davke. — Delo na cestah je v polnem razmahu. Trije stalni delavci in še vsak dan po nekaj brezposelnih pomožnih delavcev skrbi, da se bodo ceste vsaj v glavnih delih za največjo silo popravile. Zal je prejela naša občina za svoje ceste v vsem srezu najmanjšo podporo. Zakaj to, ne vemo. — Gradbeno gibanje je kljub skrajno slabim časom še prilično živo. Kakor čujemo, si namerava v teku pomladi postaviti svojo stanovanjsko hišico (leseno) mizar g. Salecl. Na Planini pod Slovenjgraškim sedlom pa bo poleg Berghausa postavil g. Kasper planinsko kočo.
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ljubljanskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: voli I.
4	do 4.50, II. 3.50 do 4, III. 3 do 3.50, krave debele 2.50 do 3, klobasarice 1.50 do 2.50, teleta 5 do 6, prašiči 7 do 8.50 Din. Prasci za rejo so bili po 160 do 210 Din za rilec in konji po kakovosti in velikosti 500 do 3500 Din.
SVINJE. Na mariborskem sejmu za svinje so bile naslednje cene svinjam: 5 do 6 tednov starim 80 do 100 Din, 7 do 9 tednov starim 140 do 150 Din, 3 do 4 mesece starim 250 do 280 Din,
5	do 7 mesecev starim 320 do 350 Din, 8 do 10 mesecev starim 450 do 500 Din, enoletnim 750 do 800 Din. Kilogram teže je bil: žive po 6.50 do 7 Din, mrtve pa po 9 do 10 Din.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem naj se prišteje še premija 28.5%):
1 nizozemski goldinar za 23.18 do 23.29 Din; 1 nemško marko za 13.58 do 13.69 Din; 1 ameriški dolar za 33.94 do 34.23 Din; 100 francoskih frankov za 226 do 227 Din;
narja ni mogel trpeti v svojem žepu. Rad se je pobahal.
Naročil je jedi in pijače. «Pij in prigrizni!* je silil tovariša. «Nocoj ne boš ničesar plačal.*
Pila sta in jedla, kakor bi bila prišla s tlake. Štuc je bil čedalje bolj zgovoren.
<Prijatelj, odkod imaš neki toliko denarja?* je začel Cink prav rahlo poizvedovati.
Štuc je izpraznil kozarec in hotel nekaj odgovoriti. Toda vino se mu je zaletelo.
«Pred dnevi si prejel spet lepo vsoto ... Tisto pismo je bilo nekaj vredno... Kajne, prijatelj?* «Taka pisma dobivam čedalje pogosteje. Menda še ne veš, da imam bogato sestro .. .* «Sestro imaš?* se je pretirano začudil.
. «Moja sestra je imenitna gospa...» Štuc je nepremišljeno dvignil zastor v tajno "ozadje. «In denarja imam kakor vrag toče! Tisto, kar mi pošlje, so le drobtinice, ki padajo z njene mize.* Cinka je zanimalo, kako je prišla sestra mestnega postopača do veljave in bogastva. Mislil je, da se je bogato omožila.
Štuc mu je pojasnil: «Moja sestra Gizela je zelo izobražena in prikupljiva. Služila je pri boljših ljudeh, kjer si. je ugladila vedenje. Nič se ji ne pozna, da ni iz plemenite rodovine ..
«Zapeljivka!* ga je zbodel tovariš. «Take Ženske ovijajo moške okrog prstov .. .*
«Počakaj, naj povem do konca. Moja sestra ni taka, kakor meniš... Prejela je pismo od strica, bogatega graščaka na Robovju. Postavil jo je za dedinjo grajskih zakladov. O kakem stricu se
Gizeli niti ni sanjalo, zato je opozorila grajske veljake na morebitno pomoto. Odgovorili pa so ji, naj pride, ker je že vse urejeno.*
«Njen stric seveda ni bil.. .* mu je Šink po-mežiknil z levim očesom.
«Naj bo ali pa ne.. .*, se je Štuc prisiljeno nasmehnil. Sprejela je ponudbo, kar bi bil storil vsakdo na njenem mestu .. .*
«In potem je seveda odpotovala .. .* «Vsi grajski veljaki so bili na njeni strani. Treba pa je bilo mazati, mazati.. .*
«Pa ti?* Cink mu je hotel nagajati: «Ako je tvoja sestra nečakinja bogatega strica, si mu ti nečak. Odrinila te je od korita .. .* «Večkrat mi zato kaj pošlje .. .* «Zato, da molčiš... To je seveda umljivo.. .* <Mene se ji ni treba bati.. .* <Štuc, k nji bi šel in zahteval, da razdelita zaklade .. .*
«Saj nisem neumen .. .* cZakaj boš neumen? Ali ne maraš denarja?* <Ako bi začel dregati, bi lahko vse pokvaril.* «Tisto pa, tisto.* Cink mu je moral pritrditi. ^Poglavitno je, da ti pošlje dovolj denarja.. .*
«Nekaj že dobim. Pa bom še več*, se je pobahal.
«Cudno.* Cink ni mogel vsega umeti. «In deklini, ki je dospela semkaj, je ime prav tako, kakor tvoji sestri?*
«Obe sta Gizeli... In podobni sta si tudi po obrazu ... Vidiš, to deklino moram opazovati.. .>
«A zato potrebuješ pomočnika?* Štuc je bil v zadregi. Zavedel se je, da mu je preveč zaupal. Odgovoril je previdno: «Dva sta le dva pri vsakem delu... Eden gleda po eni in drugi po drugi strani.. .*
Cink ni mogel verjeti, zakaj bi hodila semkaj prava dedinja. Doma bi vendar laže dosegla svoje pravice.
Tovariš mu je razlagal: «Predvsem potrebuje dokazov. Prišla je po neke listine, ki so shranjene na Malinju.*
«Torej je ta deklina vendarle prava dedinja?* «Kdo ti je povedal?* se je Štuc ustrašil resnice.
«Nihče. Sam sem tako mislil.. .* «Pa se motiš. Prava dedinja je moja sestra. Tako je uradno zapisano in opremljeno s pečati.* «A kdo sta bila ona dva, ki sta sedela pri njej na vozu?*
cTo sta njena spremljevalca .. .* «Ali bova kos vsem trem? Kaj bova prav za prav ukrenila?*
Štuc se je kesal, ker je bil preveč zgovoren. Začel je popravljati: «Zadeva je že urejena. Bogati stric je umrl... Oporoka je potrjena in moja sestra sedi na zlatem prestolu .. .*
«Kje je tisto Robovje?* Tega mu tovariš še ni povedal.
«Ne vem.* Kraja mu Štuc ni hotel izdati.
100 češkoslovaških kron za 142 do 143 Din. 100 italijanskih lir za 294 do 296 Din.
Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 9.15 do 9.25 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 312 do 313 Din, investicijsko posojilo pa po 71 do 72 Din.
Sejmi
16.	aprila: Škocijan, Skaručna, Borovnica, Osil-nica, Št. Janž pri Spodnjem Dravogradu, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Križevci, Vinica.
17.	aprila: Grahovo, Kapela pri Brežicah. 20. aprila: Sv. Tilen.
NAVODILA GLEDE PRIJAV K IZPITOM ZA ZIDARSKE, TESARSKE, KAMNOSEŠKE IN VODNJAKARSKE MOJSTRE.
Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 16. t. m. pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din, za izpričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso v znesku 450 Din je poslati po pošti.
V prijavi se mora navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev, ali je izpit že, in sicer kdaj in kje, opravljal ali ponavljal. Vlogi je treba priložiti: 1. Kratek, svojeročno na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomočniška doba, sešteti je vso dobo zaposlitve kot pomočnik). 2. Krstni (rojstni) list. 3. Dokazila, da je: a) ali v svoji obrti praktično delal najmanj štiri leta, potem ko je uspešno dovršil srednjo tehnično ali njej enako drugo šolo, b) ali v svoji stroki ali kot gradbeno-tehnični risar v poslovalnicah graditeljev, inže-njerjev ali arhitektov delal najmanj 5 let praktično, potem ko je z uspehom opravil predpisani zaključni izpit iz svoje stroke na šoli za gradbene poslovodje (polirje), pripojeni srednji tehnični šoli, ali na drugi državni strokovni šoli z enako učno osnovo, c) ali so učil svoje obrti najmanj tri leta in praktično delal v svoji stroki najmanj 6 let (delavska knjižica) ter pri posebnem izpitu dokazal občo izobrazbo in znanje. (Kandidati, ki se prijavijo za opravljanje izpita, a nimajo listin,
navedenih pod 3., smejo dokazati čas o svoji zaposlitvi s kakršnimkoli drugim verodostojnim dokazilom.) 4. Izpričevala o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov. 5. Potrdilo, da je plačal pri zborniei zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zbornične blagajne, odnosno poštni odre-zek, če je bila taksa poslana po pošti).
Pismeni izpit (klavzurna naloga) se bo pričel
1.	maja letos ter bo trajal pet dni. Pri izdelovanju naloge sme uporabljati kandidat vse knjige, ki vsebujejo samo formule, dalje gradbeni zakon in osnutek gradbenega pravilnika. Ustni izpit se bo vršil po opravljenem pismenem izpitu.
Navodila glede prijav k izpitom o obči izobrazbi in znanju, ki so potrebni za pripustitev k izpitom za zidarske, tesarske, kamnoseške in vod-njakarske mojstre.
Prijave za pripustitev k tem izpitom morajo prosilci pismeno vložiti do 20. t. m. pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijave je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din, za izpričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso v znesku 300 Din je poslati po pošti. V prijavi je navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev, ter ji priložiti: 1. kratek, svojeročno na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomočniška doba);
2.	krstni (rojstni) list; 3. dokazilo, da se je učil svoje obrti najmanj tri leta in praktično delal v svoji stroki vsaj že štiri leta (delavskha knjižica); 4. potrdilo, da je plačal pri zbornici zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zbornične blagajne, odnosno poštni odrezek, če je bila taksa poslana po pošti). Ti izpiti se bodo vršili 11. in 12. maja letos.
Slabim!
Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne napetosti: depresija, nespečnost, predčasna izčrpanost, živčna razrvanost, glejte, na čem mnogi dandanes trpe! Medtem je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žlez mlade in močne živali (cKale-fluidj), vnesen v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak, sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Detajlna literatura brezplačno. Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Njeguševa 5, Miloš Markovic. — «Kale-fluid» prodajajo lekarne-in drogerije. Odobreno od ministrstva za narodno zdravje pod S. br. 10.537/33.
DOMAČE NOVOSTI
*	Obrtniški zbor v Mariboru. V soboto se ja) vršil v Gambrinovi dvorani v Mariboru rednil občni zbor Jugoslovenskega obrtnega društva, ki) ga je vodil predsednik g. Lešnik, krojaški mojsteri iz Maribora. V uvodu je predsednik podal izčrpno predsedniško poročilo, v katerem je pojasnjevali nastanek tega društva. Podčrtal je, da je Jugo-> slovensko obrtno društvo strogo jugoslovensko-i gospodarsko-obrtniškega značaja, ki hoče s Srbi* in Hrvati vred delovati za skupne smotre. Šele letoi dni deluje mariborska podružnica, šteje pa že 163 članov. Zlasti je društvo vzgajalo člane s stro-kovnimi predavanji, ki so rodila lepe uspehe* Predsednik je naglašal, da to društvo ni na strankarski podlagi, ker vsak obrtnik ostane vendarle obrtnik, ki je v današnji dobi skoro zapisan po-> ginu. Sledilo je poročilo g. Pičmana iz Ljubljane,) v katerem se zrcali celotno delo vseh obrtniških* edinic. Medtem ko je lansko leto imelo Jugoslo-vensko obrtno društvo 10 podružnic, jih šteje letos že 23. V kratkih obrisih je podal govornik sliko hudega položaja naših obrtnikov. Vse preveč šči-i tijo industrijo, tako da pri tem pozabljajo na obrtnike. Ne vedo pa, da tudi industrije brez obrtnikov ni. Odločno odklanja dejstvo, ki se danes vsa preveč uveljavlja, namreč da prihajajo iz tvornic pomočniki, ki se osamosvojijo v tej ali oni obrtni panogi. S tem se kader obrtnikov sicer veča, pada pa njih kakovost. Blagajniško poročilo sicer še ni razveseljivo, kar je pa zaradi kratkega obstoja društva razumljivo. Govorili so še poročevalec iz Dravograda g. Kac o oblačilni stroki, g. Novak in drugi. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen g. Lešnik za predsednika.
*	Pisatelj Bevk spet doma. Pred dobrima; dvema mesecema so italijanska oblastva na le^ pem konfinirala pisatelja Franceta Bevka. Gorn ška prefekturna komisija, ki je vodila proti njemu konfinacijsko preiskavo, je v kratkih šestih: dneh opravila svoj posel in odredila pisatelju trii leta prisilnega bivanja na otoku Ventotenu v! Južnem Tirenskem morju. Kinfinacija pisafeljai Bevka, ki se ni prav nič bavil s politiko in se jo še posebej v zadnjih letih ves posvetil slovenski lepi knjigi, je izzvala v vsej jugoslovenski javnosti veliko razburjenje. Zelo oster pa je bil tudi odmev po ostalem evropskem kulturnem svetu. Fašistični nestrpniki z zakoni slovenskemu pisa-
~ OVA ČLOVEKA
cLezi, sam, iz lastne volje. Obleži! Zapri oči! Zaspi! Tako sladko je spati pod mehko, belo odejo. Nič te ne bo zbudilo. Ne zvonjenje ne cerkvena pesem ne molitev. Tudi človeški glas ne. Še glas ljubezni ne. Zaspi, moj ljubi sin! Ne veš, kako sladko je, če smeš tako mirno ležati in ti ni treba več odpreti oči; kako sladko je, če ni treba več gledati sveta — tako čudovito lepo je. Utrudljivo je odpirati oči, premikati ude in vstajati. Zato, ljubi sin, zaspi!*
Bil je glas njegove matere, ki ga je neprestano poslušal na smrtni poti svoje matere, kako mu je šepetal, s tako mehkim, tako nežnim prizvokom. In zapeljivo, tako zapeljivo, da se ni mogel upirati...
Pater Pavel pa je šepetajočemu glasu matere na glas odgovarjal:
«Ne smem. Še ne smem. Šele pozneje bom smel to storiti in zaspati v nebeškem miru. Takrat bo seveda res lepM Ali veš, dobra mati, zakaj romam h krvavečemu srcu Marijinemu?* «Za moj spomin.* «Ne, mati.* «Pa mi povej.*
«Ti si šla prosit :"n tvoja molitev je bila uslišana. Glej, mati, tvoj sin je postal duhovnik! Tudi jaz prihajam prosit. Daroval bom Materi božji
voščeno svečo. Zaobljubil se bom, da bo tudi mene uslišalo krvaveče srce Marijino. Potem bom legel, iztegnil svoje ude, zatisnil oči in jih ne bom več odprl. Potem bo lepo ...»
Tako sta se pogovarjala mati in sin drug z drugim, medtem ko je vihar čedalje huje divjal in so se snežne gmote čedalje više kopičile. Toda pater Pavel je prišel skozi nje.
Prispel je do malega svetišča v Dolomitih.
Z rokami je moral odrivali sneg — prav tako, kakor takrat z materinega groba. Potem je stopil v cerkev, prižgal voščenko, jo pritrdil pred Marijino sliko, pokleknil, dvignil roke in obraz, gledal na krvaveče srce svete Device in molil na glas, da je zvenelo trdo kakor kovina:
«Voščeno svečo ti prinašam, Marija. In krvaveče srce ti prinašam. Za voščeno svečo in krvaveče srce mi izroči v last eno dušo. Samo eno dušo! In samo to d u š o! Potem naj bo moje delo na zemlji opravljeno, naj moja luč ugasne — kakor zdaj ugaša vihar mojo svečo.
Poslušaj me, Marija! Usliši me!*
Sveča je ugasnila.
Četrto poglavje.
Judita stoji z nekom drugim ob divjem Eisacku in gre iskat svoje visoko kraljestvo.
Zima je bila za te blažene kraje nenavadno dolga in huda. Kar so ljudje pomnili, ni bilo toliko snega. Toda sinu te dežele, ki je iz svojega aventinskega svetišča videl leta in leta sneg samo
na daljnih salinskih gorah, sta se zdela rezki mraz in zamrzli lesket nad gorami in dolinicami kakor srečen spomin na mladost. Tudi zdaj se je še lahko obul v čevlje za sneg, kadar ga je vodila duhovniška dolžnost do najvišjih koč. Tudi zdaj je še lahko drsel kakor puščica hitro po zasneženih poljanah, po strmih obronkih. Le da ni bilo več veselega lova. Gorski zajci in snežni jerebi so bili varni pred okleščenim možem, ki je plaval v svoji črni obleki kakor skrivnostna, tesnobo zbujajoča senca nad lesketajočim se poljem. Potem je videl pod seboj v globini stolpe gradu Enne, kakor bi se bili pogreznili v svetlikajoči so prepad; in videl je zobate zidove Platterjeve domačije ... Preizkušnja, ki mu jo je bila naložila cerkev, je bila huda. Toda prestal jo je.
Pomladi je prišla povodenj. Po vsej dolini, spodaj in zgoraj, so okoli polnoči bili plat zvona.
Tudi samostan Novo Štifto so obvestili. Z očeti, brati in kopico samostanskih šolarjev je pohiteli tudi stari prelat k Eisacku. Prav blizu doma svetega Avguština je valila pobesnela reka svoje divje valove visoko čez bregove. Nedaleč od samostana je raztrgala hišo in njene razvaline odnesla z vsem imetjem stanovalcev v vrtincih.
Samostanci so morali poskrbeti za jezove, da so zavarovali svojo zemljo pred silo vode. Pri rdečih, od viharja bičanih plamenicah rumena, besneča reka in mrgolenje duhovnilr mož v belih domačih oblekah...
Služinčad s Platterjeve domačije, gospodarica Platterjeve domačije!
narodnem duhu. France je že več let zastavonoša Sokola. Pogreb je pokazal, kako priljubljena in spoštovana je bila rajnica. Bodi ji ohranjen blag spomin! Preostalim naše iskreno sožaljel
* 35 let je zvesto služil eni hiši. V Drešinji vasi pri Petrovčah je nedavno umrl kmetijski delovodja Alojz Senič, ki je 35 let zvesto služil Šribarjevi, po domače Gorškovi, hiši. Dne 1. januarja 1900. je prišel iz Vojnika, kjer je bil služil pri g. Pečarju, ter nastopil službo pri veleposest-nici Heleni Gorškovi, ki ji je bil do njene smrti pri vsem delu desna roka. Tudi njeni naslednici gospe Tereziji dr. Šribarjevi je nad vse skrbno pomagal opravljati veliko posestvo, ki je imelo po prizadevanju njenega pred dvema letoma umrlega soproga dr. Martina Šribarja vzorna hmeljišča. Gospa dr. Šribarjtva, bo hudo pogrešala poštenega, delavnega in skrbnega služabnika.
Posledice slabe prebave
so navadno zapeka, zagatenje, zgaga, pomanjkanje teka, želodčni katar, nemirno span je, težka in trudna glava, čiri v želodcu, hemoroidi, jetrne bolezni. Bržko opazite, da ne prebavljate jedi v redu, vzemite takoj po obedu ali večer ji v malo vode prašek cMagnos. Rešili se boste tako vseh skrbi. Za deco in odrasle je najprijetnejši prašek za iztrebljenje želodca in črevesja «Magna». ker čisti naglo, zanesljivo in prijetno, brez vsakih bolečin.
«Magna» se dobiva v lekarnah. Zavojček 4 Din.
*	Pri Radečah so odkrili jamo iz stare kamene dobe. V Njivicah pri Radečah je bila ob potoku Sapoti pred kratkim odkrita ob priliki gradnje banovinske ceste Radeče—Litija jama, v kateri so delavci zasledili kosti, ki so se izkazale kot kosti jamskega medveda. Jama je precej velika. Šolski upravitelj v Radečah g. Pečnik je o tem obvestil profesorja g. Brodarja v Celju, znanega raziskovalca Potočke zijalke, ki si je še istega dne ogledal drugo najstarejšo postojanko iz prazgodovinske dobe naše domovine. Med kostmi je g. profesor našel tudi preproste kostne izdelke pračloveka in ožgane kamne, kar priča, da se je v tej jami mudil človek.
*	Izplačevanje draginjskih doklad za upokojence. Za prejemanje osebne in rodbinske dra-ginjske doklade mora vložiti vsak upokojenec in upokojenka v aprilu pri dravski finančni direkciji v Ljubljani novo prijavo, in sicer samo eno in ne v dveh primerkih. Prijave, ki jih je dravska finančna direkcija v Ljubljani v tem mesecu že prejela, so zelo pomanjkljive, zato se upokojenci
opozarjajo, da izpolnijo svoje prijave po teh-Ie navodilih: 1.) Število likvidacijskega lista je treba navesti, da ne nastanejo zamenjave pri enakih imenih. To število je zapisano na kuponu vsake čekovne nakaznice, po katerih dobi upokojenec svojo pokojnino po pošti. 2.) Zvanje, ki ga je imel upokojenec ob upokojitvi, mora biti zapisano točno tako, kakor je navedeno v odločbi o odmeri pokojnine. 3.) Vsi razpredelki prijave naj se izpolnijo z besedilom. Na primer, če naštete osebe nimajo nobenih dohodkov, ni dovolj, da se napravi v tistem razpredelku črta, ampak se mora zapisati: nima nobenih dohodkov. 4.) Skupno življenje moža in žene potrdita dva državna aktivna uradnika ali dva državna upokojenca. 5.) Glede otrok, ki so dopolnili 16. leto starosti in se še šolajo, naj se prilože potrdila šol, sicer se za take otroke rodbinska draginjska do-klada ne izplača več. 6.) Za potrdila o dohodkih upokojencev in njih rodbinskih članov so pristojne izključno davčne uprave. Potrdila občin pri nas ne veljajo, ker naše občine ne pobirajo davkov. 7.) Rojstne liste je treba priložiti za otroke, za katere jih upokojenec še ni vložil ob prejšnjih rokih za vložitev prijave ali pa ob rojstvu. Prijave, ki ne bodo izpolnjene po teh navodilih, bo dravska finančra direkcija vračala. Kjer bo zaradi nedostatkov v prijavi dopusten dvom, ali pripada upokojencu osebna ali rodbinska doklada ali ne, bo dravska finančna direkcija izplačevanje draginjskih doklad ustavila. Prav tako ne dobe draginjskih doklad več upokojenci in upokojenke, ki ne vlože svojih prijav pravočasno.
*	Gasilska razstava. V okviru XV. ljubljanskega velesejma pomladi leta 1935. se bo vršila v smislu soglasnega sklepa seje osrednjega odbora Gasilske zajednice dravske banovine gasilska razstava, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Izvoljen je že poseben razstavni odbor, ki bo takoj pričel priprave, da bo ta razstava res nudila to, kar bo pripomoglo našemu gasilstvu do pravega zasluženega ugleda med vsemi sloji prebivalstva.
*	Pierre Benoit: Konigsmark. Poslovenil Boris Rihteršič. Založil konzorcij «Nove Dobe* v Celju. Strani 207, cena 18 Din, po pošti 20 Din. Konzorcij «Nove Dobe* v Celju je pravkar izdal ta pomembni roman člana Francoske akademije Pierra Benoita, enega najbolj čitanih pisateljev sodobnosti. Knjiga izdaja res mojstra pripovednika, kakršnih premoremo v sedanjosti le malo.
telju niso mogli do živega, saj se je še celo v svojih knjigah na moč izogibal vsega, kar bi laška cenzura mogla sprejeti kot izpad proti ita-lijanstvu. Zato so ga ovadili konfinacijski komisiji, ki ga je proti zakonom poslala na otoke. Naš Penklub se je uprl takemu postopanju fašističnih oblastev in je poslal odločen protest milanskemu Penklubu. Kakor vse kaže, je ta protest naše pisateljske organizacije tudi zalegel. Ze tik pred veliko nočjo se je v Gorici opazilo, da so bila oblastva pripravljena poslati Bevka nazaj domov. Fašistični policijski agentje so hodili okrog naših ljudi in se tako vljudno informirali o Bevku, da so ljudje že pričeli misliti na njegov povratek. V ostalem je italijansko notranje ministrstvo pred dnevi odredilo, naj se takoj izpusti iz konfinacije 132 konfinirancev. Poleg drugih so bili poslani nazaj v ožjo domovino tudi trije drugi slovenski konfiniranci, in sicer doktor Jože Dekleva iz Materije nad Trstom,"vseuči-liščnik Slavko Tuta iz Tolmina in Rudolf Uršič iz Kobarida. Vrnili so se domov že na velikonočni ponedeljek. Vsi trije pa so bili nujno pozvani v Gorico, kjer je prefekturna komisija uvedla proti njim novo preiskavo. Pričakovati je, da jim bo izrekla strog opomin ter jih postavila pod najstrožje policijsko nadzorstvo, tako da se bodo morali z vso previdnostjo izogibati sleherne družbe in se bodo smeli svobodno gibati le ob določenih urah.
*	Občinski organizaciji JNS v Cirkovcah in Dornavi sta priredili v nedeljo 8. t. m. lepo obiskana javna zbora. Prvi se je vršil zjutraj ob 8. pod predsedstvom g. Terčka, drugi pa ob 11. pod predsedstvom g. Murkoviča. Na obeh zborih je obširno poročal narodni poslanec g. Peto-var o važnih političnih vprašanjih ter obrazložil finančni in gospodarski položaj. Po poročilih se je na obeh zborih razvila prav zanimiva in živahna razprava, pri kateri je podal g. poslanec na vsa stavljena vprašanja potrebna pojasnila. Prihodnji javni shodi bodo: 22. t m. ob 9. v Ro-goznici (Bračičeva gostilna), 29. t. m. ob pol 8. v Majsbergu in 6. maja pri Sv. Marku. Povsod bo poročal narodni poslanec g. Lovro Petovar.
*	Smrt vzorne žene. Na velikonočno nedeljo so pokopali v Trbovljah go. Nežo Dreovo, soprogo uglednega posestnika in gostilničarja gospoda Drea. Pokojnica je bila vzorna žena, mati in gospodinja. Svoja sinova, od katerih je Josip rudarski inženjer in obratovodja pri TPD v Zagorju, France pa je na domu, je vzgojila v strogo
Judita je stala tako blizu vode, ki se je zajedala čedalje bolj po poljih, kakor bi hotela, da jo odnese s seboj. Pater Pavel je videl, kako stoji tam negibno in kako strmi v vitinec, ko so njene misli docela drugje. Ona. Judita Platterjeva, pa misli pri tej nevarnosti nekaj docela drugega! Ali se še ni zavedla, da je sama v nevarnosti.
Komaj je vedel, kaj dela. Komaj je vedel, da hiti k njej. Iznenada je stal pri njej. Svoje roke je iztegnil za njo, da bi jo zgrabil in jo odtrgal stran od mogočno naraščajočih valov. In ni vedel, da je poklical njeno ime, trikrat njeno ime, kakor v svoji molitvi na materinem grobu: «Judita! Judita! Judita!* In tedaj se je videlo, kakor bi se žena, ki jo je klical, zbudila iz sanj. Pogledala je kvišku. Zdelo se je, da se hoče umakniti pred rokami avguštinskega meniha, ki segajo za njo, v veletok.
S krikom pridušene groze se je pater Pavel umaknil nazaj:
Kdo je klical? Ali je bil kakšen človek v nevarnosti?. .. Samo pes. S kočico vred ga je neslo po reki — še priklenjen je bil. Cviljenje psa v smrtnem strahu je šlo skozi ušesa, zvenelo je tako strašno skozi divjanje viharja in valov. In da bi rešil psa, se je vrgel eden izmed samostanskih učencev v vrtinec. Najmlajši in najnežnejši.
Trenutek nato je bil prostor zraven Judite prazen...
Po kratkem, zagrizenem boju s podivjano pri-rodo je pater Pavel oba rešil. Najprej na smrt pogumnega dečka, potem ubogo žival.
Negibno, z nepremičnim pogledom je strmela Judita v boj med človekom in prirodo in hotela je planiti za duhovnim reševalcem, če se ne bi od obeh, ki sta bila v smrtni nevarnosti, nihče rešil.
Zjutraj po noči, ko se je to zgodilo, je stala Judita v mali sobi zraven velike dvorane, ki je služila za obednico. To je bila nekdanja «pisar-niška soba*, kjer so sedeli Juditin oče in stari oče in njuni stari očetje, ko so zapisovali v knjige vse, kar je bilo v zvezi z uspevanjem njihovega rodu, ko so skrbno upravljali in srečno bcgatili svoj dom in svoje premoženje, množili z delom očetov, sinov in vnukov.
Vsa soba je bila ena sama umetna rezbarija iz rdečkastega pinijevega lesa, stena, strop in vrata. Slednji del pohištva je bil starinski in obsežen. Mogočna pisalna miza je bila polna predalov, okrajkov in skrivnih predalčkov, stol z visokim naslonjalom je bil pokrit s porumenelo usnjato blazino. Skrinje so bile do vrha polne listin in pisem. Pisane žgane pečnice orjaške peči so kazale otročje preprosto izdelane osebe in dogodke iz svetega pisma in okoli te ogrevalke v zimi je stala udobna klop. Stenski oboji so se dali odpirati in so bili prav za prav omare, kjer so bile shranjene noše celih rodov. Bile so nenavadno čudne. Same obleke, ki jih novi rod ni več poznal in razumel, nekoč pa so se zdele ljudem moderne. Mnoge so bile dragocene, pravo bogastvo; žamet, svila, čipke in vezenje. In pri
vsaki obleki je okras za glavo, čepica in klobuk, meč in palica, torbica za ključe in pas.
V podolgasti sobani zraven so visele slike mnogih moških in žensk, ki so nekoč v svojem dolgem ali kratkem življenju nosili te obleke, zmeraj s častjo in trdo dostojnostjo. Poveličevali so staro in svečano izročali svoje že trhlo poreklo rodu sinu za sinom. V svojih državniških oblekah, žene obložene z najbogatejšimi dragotinami, so se dajali slikati; od skromnih umetnikov, da bi se spomin nanje ohranil tudi v obraznih črtah za bodoče rodove.
Judita Platterjeva, poslednja tega jedrega rodu, ni poznala občutka spoštovanja za slike prednikov in njihovo češčenje, za gospodarstvo prednikov in njihove navade. Spoštovala je preteklost, toda živela je v sedanjosti za prihodnost, za to, kar je ustvarjala, kar je pod njenim varstvom, z njenim delom zorelo in prinašalo sadove, kar je bilo. V zaprašeni družinski arhiv ni niti pogledala in od moljev razjedeno vsebino omar v stenah bi bila že davno spravila stran, če bi bila v prostrani luči potrebovala prostora. Saj je o večini tega, kar se je v stoletjih nakopičilo in s spoštovanjem hranilo, komaj vedela, da še obstoji.
Niti starega, častitljivega družinskega platna ni prav posebno spoštovala. Na poljih je hotela sama zasejati lan in v domači hiši sama presti, v zimi je hotela sesti za statve in ustvariti novo...
To pomladno jutro pa je bilo drugačno kakor druge dni. Kar strah jo je bilo, ko se je zavedla
*
Slika nam znano zgodovinsko dramo srednjeveškega pustolovca grofa Konigsmarka in vzporedno z njo podobno dramo, ki se je odigrala tik pred začetkom svetovne vojne in v njenih prvih dneh na dvoru ene izmed nemških državic. Vmes pa se prepleta tragična, čudno lepa ljubezen knežnje Aurore, zagonetne Rusinje in mladega francoskega visokošolca. «Konigsmark* je eden tistih romanov, ki ne bi smeli manjkati v nobeni knjižnici. Naroča se pri upravi «Nove Dobe* v Celju, Strossmayerjeva ulica št. 1.
*	Napad na igralce v Dubrovniku. Na velikonočni ponedeljek so v Dubrovniku uprizorili neko igro. To je bila v Dubrovniku prva slovenska igra. Že priprave na to slovensko prireditev niso dale miru nekaterim narodnim nasprotnikom. Po predstavi so igralci ostali še nekaj časa v šoli. Naenkrat je priletel skozi šipe velik kos opeke. Če na okno ne bi bila naslonjena šolska tabla, bi opeka zadela skupino igralcev. Orožništvo pridno išče storilce. Krivci so najbrže ljudje, ki jim tudi ni po volji slovenski jezik v cerkvi. V Dubrovniku bo treba več pozornosti posvečati naši narodni stvari.
*	Sodba v celjskem komunističnem procesu. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je vršila od torka do petka tajna razprava proti 22 osebam, ki so bile obdolžene komunistične propagande, razširjanja komunističnih letakov in organiziranja komunističnih celic. Obsojeni so: 281etni diplomirani filozof iz Celja Branko Diehl, 221etni zobni tehnik iz Celja Slavko Šlander in 191etni bivši občinski tajnik iz Legna pri Slo-venjgradcu Anton Rader vsak na tri leta robije; 271etni trgovinski nameščenec iz Celja Kazimir Koželj in 291etni tkalski mojster iz Št. Pavla pri Preboldu France Hribar vsak na dve leti in šest mesecev robije; 231etni ključavničarski pomočnik Viljem Šlander, 251etni krojač Rudolf Hribar in 221etni ključavničarski pomočnik Josip Turk, vsi iz Št. Pavla pri Preboldu, vsak na dve leti in tri mesece robije; 28Ietni kožarski pomočnik iz Slo-venjgradca Veselin Tucovič na eno leto in dva meseca robije; 191etni posestnikov sin iz Št. Pavla pri Preboldu Anton Kotnik na eno leto in dva meseca strogega zapora; 201etni strugarski pomočnik iz Št. Pavla pri Preboldu France Piki na leto dni strogega zapora; 251etni delavec iz Legna pri Slovenjgradcu Josip Rader, 241etni krojač iz Št. Pavla pri Preboldu Filip Jurhar in 311etni trgovinski pomočnik iz Gotovelj Fric Malgaj vsak na deset mesecev strogega zapora; 191etni klju-
čavničarski vajenec iz Št. Pavla pri Preboldu Andrej Strgar in 291etni mlinarski pomočnik iz Grajske vasi Josip Turk vsak na šest mesecev strogega zapora; 201etni medičar iz Celja Ivan Schrimpf na štiri mesece in 20 dni, 181etni kovaški vajenec iz Št. Pavla pri Preboldu Stanko Za-vršnik pa na štiri mesece strogega zapora. Oproščeni so bili: 201etni slušatelj tehnike iz Ljubljane Emil Kocmur, 231etni zasebni uradnik iz Celja Alfonz Pečovnik, 231etni posestnik iz Artič Anton Rozman in 221etni učiteljski abiturient iz Šmartna pri Slovenjgradcu Slavko Radšelj. Obsojencem se všteje preiskovalni zapor, tako da sta bila Ivan Schrimpf in Stanko Završnik takoj izpuščena na svobodo, ker sta že prestala kazen. Josip Rader, Ivan Schrimpf, Filip Jurhar, Stanko Završnik, France Piki, Andrej Strgar in Josip Turk iz Grajske vasi so kazen sprejeli, ostali pa so izjavili, da se bodo glede priziva, odnosno revizije še premislili.
*	Izkoriščanje naših izseljencev v Južni Ameriki. Znani narodni delavec med našimi izseljenci v Južni Ameriki g. Lupis-Vukič objavlja v splitskem dnevniku «Novo Doba* obširen članek o brezvestnem izkoriščanju naših rojakov v Južni Ameriki. G. Vukič opisuje, kako so se strašne pijavke okoriščale, ko je Argentina zabranila izvoz svojih valut. Ustanovili so tam posebne posredovalnice in menjalnice, ki so od naših rojakov izvabljale krvavo prisluženi denar z obljubami, da ga bodo po najvišjem tečaju odpravljale rodbinam v domovino. Slaparji in oderuhi so si pri takih poslih nagrabili milijone, mnogi naši izseljenci pa so prišli ob vse svoje prihranke. Pisec navaja, kako je leta 1930. obiskal neke naselbine naših rojakov. Eden naših naseljencev mu je odkrito priznal, da je postalo v jugoslovenskih naselbinah najhuje v povojnih letih, ko so se pri-tepli tja iz stare domovine razni izkoriščevalci. «Prej smo živeli rojaki od vseh pokrajin v najlepši slogi, odkar pa dobivamo obiske, se grizemo med seboj kakor psi*, se je izrazil. Lukič se je potem sam prepričal o bridki resnici teh besed.
*	Udušen ogenj. Iz Kranjske gore pišejo: Noč na 8. t. m. bi skoro postala usodna za Kranjsko goro. Okrog 3. je nastal ogenj v Jernejčevi bajti v središču vasi. Budnosti nočnega čuvaja gre zasluga, da ni prišlo do večje nesreče, ker je ogenj opazil, preden se je razširil. Gasilci so bili v teku nekaj minut na licu mesta in so z motorko udušili požar. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen.
V krvi je zdravje
Kri je sok življenja in hrana telesu.
Eden najvažnejših faktorjev v sestavu človeškega organizma je kri, ki polje po telesu in hrani vse njegove dele. Zemlja brez vode ni plodna, osuši se in razpoka, in trud, vložen v obdelovanje take zemlje, je jalov in brez koristi. Kolikor nima zemlja vode po naravni poti, ji jo je treba dovajati umetno, ker voda pomeni življenje. Kar je voda za zemljo, to je za človeški organizem kri'. Kri prevzema in vodi dalje v telo vse tisto, kar je za normalni in zdravi telesni razvoj potrebno. Zdravniška raziskavanja poslednjih desetletij so dokazala, da ie ena najvažnejših sestavin, potrebna krvi odnosno hranjenju telesa, železo. Če človeški organizem nima v krvi dovolj železa, trpi, in take osebe postanejo blede, nervozne, razdražljive, nesposobne za delo in dostopne vsakršnim boleznim, ki počasi in uspešno naskakujejo oslabljeni organizem in ga izpodjedajo.
Preparat, ki krvi nadomešča železo, znan vsem zdravnikom, preizkušen od sto tisočev oseb z uspehom, je «Energin», sredstvo za jačenje krvi, živcev in teka. «Energin» je preparat, v katerem je uspelo spojiti železo s še nekimi važnimi hranilnimi sestavinami v taki obliki, da ga želodec lahko sprejema in dovaja krvi, a dovajajoč krvi železo, krepi telo in \es organizem. Odrasli jemljo «Ener-ginai trikrat na dan po eno veliko žlico pred jedjo, otroci pa trikrat na član po eno žličico pred jedjo. «Energin» se dalje uspešno uporablja ob slabokrvnosti, pri okrevanju po bolezni, nervoznosti, razdražljivosti, nespanju, zaostajanju v razvoju, angleški bolezni, pomanjkanju in slabosti mleka pri dojiljah, po malariji, pri nedosta j^pju teka in naposled za vseobče ojačanje krvi in telesa.
Priporočajte povsod: da vsako dete, ki hodi v Solo, jemlje redno «Energin> za jačenje krvi, živcev in teka. Otroci, ki uživajo redno «Energin», ima jo dober tek in «o odporni proti vsem boleznim.
«Energin» za jačenje krvi, živcev in teka dajte vsakemu dekletu med 12. in 17. letom. Jo je prehodna dekliška doba, ko morajo imeti dekleta močno in zdravo kri, močne in zdrave živce in dober tek.
«Energin» dajte vsakemu rodbinskemu članu, ki nima teka.
«Energin» dajte vsakemu rodbinskemu članu, ki je malokrven, bled in slabili živcev.
cEnergin* za jačenje krvi, živcev in teka se dobiva v lekarnah. 1 steklenica (pol litra) 35 Din. Po pošti ga razpošilja laboratorij «ALGA> na Sušaku. 3 velike steklenice cEnergina* 110 Din, 6 steklenic «Energina» 220 Din in ena steklenica povrh. 12 steklenic «Energina» 440 Din in dve steklenici povrh.
Reg. S. br. 4787/32.
* Župnik je po nesreči ustrelil nevesto. V ne-
; deljo je župnik g. Alojz Pichler v Stoprcah poro-| čil posestnikovega sina Franca Kopšeta iz Črmo-j žiš in posestnikovo hčerko Marijo Jusovo iz Stoprc.
I Svatba je trajala v nedeljo in ponedeljek. V po-
tega počutja. Vsa življenjska sila v njej je zmed-lela. Sedela je na stolu z visokim naslanjalom in roke so ji mrtvo počivale v naročju. In to so bile roke, ki niso čez dan nikoli niti za trenutek mirovale.
Okno je bilo na stežaj odprto, da sta silila v sobo solnce in zrak. Ptičje petje je preglasilo še zmeraj v daljavi besno divjajoče Eisackove valove. Kaj se je bilo zgodilo to noč?... To, kar se je zgodilo, je v tolikih pomladanskih nočeh: nevarnost zaradi vode, zaradi poplav. Stala je ob bregu hudournika. Nekdo je stopil k njej, iztegnil svoje roke proti njej in ni pustila, da bi se je bil dotaknil; potem pa —
Valovi so prinesli trepetajočega psa; nežen deček je skočil v hudournik, da bi rešil živali življenje. Žival in človek bi bila izgubljena, če ne bi bil nekdo drugi zanju postavil svojega življenja na kocko. Kako se je moglo zgoditi, da je v tistem trenutku mislila: «Če se pogubi on, boš ti skočila za njim!*
Še zmeraj ga je videla, kako se je potopil v naraslo vodo, kako se je pred njenimi očmi po-greznil in se spet dvignil. Ni se boril z valovi kot menih, ampak kot junak. Ko je spravil dečka na breg, je planil takoj še enkrat nazaj, da se je Še enkrat boril junaško z vodovjem, zaradi ubogega psa!
Ona pa je stala zraven in še z roko ni ganila — Ali ni pogledal k njej čez vodo, ko je drugič rešil življenje?... Toda ona se je že obrnila in je šla s svojim služabništvom proti najbližjim
krajem, ki jim je tudi grozila povodenj. In zdaj je sedela na smrt utrujena, od jutrnjega solnca oblita v sobani svojih prednikov in premišljevala tole: «Kako se je to le moglo zgoditi? Kako je to le moglo biti?>
Tedaj so ji povedali, da jo nekdo po opravkih išče: stari Florijan z gradu Enne.
Ze spet to ime. Ze spet. Ljudje z gradu Enne glodajo njeno življenje. In vendar je mislila, da ne bo imela z njimi nikoli več opravka. V resnici ni imela z njimi pravega opravka; meščanka z grofovskimi ljudmi.
«Ali naj Flori jan počaka ?»
«Naj pride sem?*
Še enkrat je hotela poslušati enega teh ljudi, še poslednjič.
«Kaj je, Florijan?*
<Rjavca tudi ni več. Tako gre vse, kar je nekoč bilo.*
«Ali si prišel zaradi rjavca na Platterjevo domačijo ?»
Starec se je ognil odgovoru. Povedal je: «Do-kler je šlo, sem skrbel zanj, zaradi našega ljubega mladega gospoda. Naposled je pa le že preveč trpel. Danes zarana sem ga ustrelil. Zdaj tudi rjavca ni več. Naš mladi gospod ni več videl starega rjavca. Ni hotel.*
«Pater ni hotel... Kaj še?»
«Nič drugega, kakor da gre vse v nič.*
«Kako mislite to? Vse?»
«Vse bodo dobili Lahi. Ali pa judje. Oboje je enako.>
«Ali bodo Enno prodali? Grad ni — vse.* «Kolikor je še ostalo.* «Ali je tako daleč zavozil grof Ennski?> «Rajni grof... Ne mladi gospod, ampak oni, ki je umrl. Z Dunaja je prišla nesreča. Čedalje več dolgov. Dolgov zaradi žensk in igre. Dolgov pri judih in kristjanih. In ker morajo biti vsi dolgovi do poslednjega krajcarja plačani, pojde vse v nič. Saj razumete.*
«Ne razumem, kaj se to mene tiče.* Juditin glas je zvenel rezko in njen pogled je tako trdo strmel v zvestega služabnika svojega gospodarja, da se je starec zazrl v njo, kakor bi zdaj govoril z docela tujo žensko. Ni opazil, da so se roke, ki so prej mirno počivale v naročju, dvignile in se oprijele stolovega naslanjala, kakor bi se bile morale obenj opreti.
Tiho in plašno je menil prestrašeni hlapec:; «Kaj se to vas tiče? Judita Platterjeva!..^ Mislil sem si: ,Če bi šel ti k njej in jo prosil. Ona je vendar — Judita Platterjeva je ona! Morda bo še vendar kdaj grajska gospa na Enni!' Tako sem si mislil in sem šel k vam. Ne zamerite mi, da1 sem prišel.*
«Da bi jaz kupila ennski grad?» «Drugače ga kupi kakšen Lah ali pa jud inf oboje je isto. Pomislite vendar: Grad Enna in jud ali pa Lah! Pomislite na našega mladega gospoda!*
fSaj mislim nanj. In prav zato, ker mislim, nanj —>
*
nedeljek so povabili tudi g. župnika. Bilo je prav veselo. V znak dobre volje je g. župnik nekajkrat ustrelil z revolverjem. Zdajci pa mu je samokres odpovedal in nesreča je hotela, da je zadel nevesto v levo stran čela. Nevarno ranjeno mlado ženo so prepeljali v celjsko bolnišnico. Župnik g. Pichler je med ljudstvom priljubljen, zato vsi obžalujejo to strašno naključje.
*	Smrtna nesreča s samokresom. Bohovo pri Mariboru je zelo razburil v nedeljo zvečer žalosten dogodek, ki se je zgodil v hiši upokojenega šolskega upravitelja g. Tušaka. Domači 191etni sin je povabil svojega prijatelja in prijateljico 231etno Justino Koželjevo na dom in so zvečer poslušali radio. Medtem je domači sin vzel iz žepa nabiti samokres in ravnal z njim tako neprevidno, da se je sprožil. Krogla je zadela Justino v vrat. Nesrečnica je vstala, zakričala in zbežala v vežo, kjer je v naslednjih trenutkih izdihnila.
*	Sava je naplavila utopljenca. Pri Jaromu je Sava naplavila truplo utopljenca, ki ga še niso spoznali, vse pa kaže, da gre za splavaija Franja TSobka. Pred tedni se je vozil Bobek z dvema tovarišema na splavu iz Slovenije proti Zagrebu. Splav je zadel ob steber ter se razbil, Bobkovega tovariša so delavci iz Jaroma rešili, Bobek sam je pa utonil. Delavci, ki so dva splavarja rešili, trdijo, da gre res za Bobka.
*	Splošno je znano, da ima moderna medicina za vsako bolezen ustrezajoča zdravila. Z aspiri-novimi tabletami se pa hitro in zanesljivo ozdravijo prehlad kakor tudi bolečine v glavi in zobeh, kar vam bo potrdil vsakdo, ki je te tablete le enkrat uporabil.
Usmrtitev morilca Andreja Malija
Novo mesto, aprila.
V sredo zjutraj ob 5.30 se je izvršila na dvorišču okrožnega sodišča v Novem mestu smrtna kazen nad Andrejem Malijem, ki je bil umoril svojo ženo. Mali se je vso noč na sredo mirno razgovarjal z bratom Antonom, Marijo Golmajer-jevo, dvema nečakoma in mlajšim bratom, ki ga je prišel obiskat. Mati se ni prišla poslovit od njega. Marija Golmajerjeva ga je prosila, naj vsaj v zadnji uri prizna, da ona ni sokrivka strašnega umora, a Andrej je samo dejal: «Midva že veva, kako je bilo.» Obiskal ga je tudi državni tožilec in ga vprašal, ali je zakrivil tudi druge zločine, ki so mu jih očitali. Andrej je zatrdil, da drugih zločinov nima na vesti. Mali je ponoči mnogo kadil in se vmes tudi večkrat pošalil.
Preden je stopil pod vešala, je Andrej še prosil predsednika sodišča, naj razglasi v listih, da razen umora žene ni zakrivil zločinov. Usmrtitvi eo prisostvovali sodni senat, komandir orožniške čete z oddelkom orožnikov in nekaj sodnih uradnikov. Javnost je bila izključena.
Dve minuti potem, ko je bil Andrej Mali obešen, je rabelj izjavil, da je pravici zadoščeno. Malijevo truplo so pustili viseti pol ure, nato pa so ga sneli, položili v navadno, črno pleskano krsto in prepeljali v mrtvašnico na staro pokopališče.
mel-kvartet; 20.00: radijski orkester; 20.45: slovenski fantje (oktet); 21.15: harmonika solo (Edvard Kovač); 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Ponedeljek, 16. aprila: ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: Delovni red v enodružinski hiši z vrtom — dialog (Lapajne-tova); 18.30: Nova plesna umetnost (Ferdo De-lak); 19.00: plošče; 19.30: zdravniška ura (doktor Bogomir Magajna); 20.00: plošče; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila.
Torek, 17. aprila: ob 11.00: šolska ura: Martin Krpan, lutkovna igra v osmih dejanjih (lutkovni odsek Sokola I); 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: otroška ura: Pravljice (Ludovik Mrzel); 18.30: plošče; 19.00: Vzgoja mladine v Sokolu (Franc Zagorc); 19.30: O mornarici v Boki Kotorski (Huber Marjanovič); 20.00: duet dveh saksofonov (Ziherl in Nerat); 20.45: vokalni koncert Zorke Levičnikove; 21.15: radijski orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 18. aprila: ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18 30: radijski orkester; 19.00: O verstvih (France Terseglav); 19.30: literarna ura: razgovor z Ludovikom Mrzelom; 20.05: prenos z Dunaja: IX. simfonija Beethovnova, v odmoru čas in poročila.
Četrtek, 19. aprila: ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: O človeku (doktor Božo Škerl); 18.30: srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel); 19.00: plošče po željah); 19.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 20.00: vokalni dueti: šuštarjeva in Brandsteter; 20.30: orgelski koncert (p. dr. Gotfrid Ploj; vmesne solospeve bo pela Laharnarjeva); 21.15: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Petek, 20. aprila: ob 11.00: šolska ura: Kadar zemlja bobni (dr. Valter Boliinec); 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: plošče; 18.30: izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka); 19.00: francoščina (profesor Prezelj); 19.30: predavanje Narodne odbrane; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Sobota, 21. aprila: ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: O gluhonemi deci (Vilko Mazi); 18.30: zabavno predavanje: Danilo v Benetkah; 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: radijski orkester; 20.45: dva mlada harmonikarja v boju med seboj: Vilibald Jenko z Grosupljega in Kucler iz Horjula; 21.30: flavta s spremljevanjem kitare (Fatur in Hefler); 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 15. do 22. aprila.
' Nedelja, 15. aprila: ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Ivko Pustišek); 9.00: versko predavanje (p. Valerijan Učak); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10.00: predavanje za delavce: Socialno skrbstvo mestne občine ljubljanske (Drago Kosem); 10.30: slovenske narodne s spremljevanjem radijskega orkestra pojo Ramšak-Neratova, Miši-čeva, Gostič in Janko; 11.15: slovanska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, plošče; 16.00: Uloga cepiv in cepljenja pri zatiranju živalskih bolezni (dr. Hribar); 16.30: pevski zbor «Zarja> iz Tacna pod Šmarno goro; 17.15: Dolinškov šra-
IZ POPOTNIKOVE TORBE
UMORA OBTOŽENO URŠO RORMANOVO SO OPROSTILI.
Novomesto, aprila.
Dne 6. t. m. se je vršila pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča razprava o zagonetnem zločinu, ki je bil izvršen lani v noči od 8. na 9. novembra v Rormanovi hiši v Malem Slatniku pri Novem mestu. Žrtev zločina je bila 64letna Ana Goršetova, ki je imela sicer svojo hišo v Žabji vasi, a je živela na domu svoje sestre Urše in njenega moža Franca Rormana. Po zasnovi in izvedbi spominja ta umor precej na strašen zločin v Malijevi hiši v Št. Vidu pri Stični. Tudi pri umoru v Malem Slatniku je imela važen pomen lestva, prislonjena ob hišnem oglu, ki naj bi bila služila v dokaz, da se je zločinec po lestvi splazil na hišno podstrešje in potem v notranjost, kjer je izvršil svoje strašno delo.
Kakor je čitateljem še v spominu, je sosede po zločinu sklicala sestra umorjenke Urša Ror-manova. Urša Rormanova je sosedom pripovedovala, da so jo iz spanja zbudili sestrini klici in da je bil zločin že izvršen, ko je prišla iz svoje sobe v kuhinjo. Na prošnjo Urše Rormanove in njenega moža so sosedje šli po orožnike, ki pa od Urše Rormanove dolgo niso dobili nobenih pojasnil, ker se je medtem napila in tako trdno spala, da so jo zbudili šele drugega dne ob 11.
dopoldne. Zaradi raznih sumljivih okolnosti so Uršo Rormanovo odvedli v zapor.
Razprava je trajala ves dan in se je končala z oprostilno sodbo.
Pri razpravi je obtoženka skoro ves čas jokala in zatrjevala svojo nedolžnost. Urša je preprosta stara ženica, ki se gotovo ne more ponašati z veliko odporno silo, saj se ne more zdržati niti pijače, čeprav ve, kako ji ta strast škoduje na zdravju in ugledu, a vendar je bila obtoženka pri razpravi navzlic hudim obdolžit-vam in duhovito zavitim vprašanjem ves čas dosledna, da se ni nikdar zarekla. Obtoženka je na vsa vprašanja odgovarjala prostodušno in na prav preprost in verjeten način razložila vse podrobnosti, ki so jo obtoževale. Dobesedno je izjavila, kako jo je spreletela groza, ko je zagledala umorjeno sestro: «Tako sem se ustrašila, da nisem vedela, ali sem še na svetu.» Pri tem je pa zatrjevala neprestano, kako ima mehko srce, da ne more zaklati niti piščanca, da se ji smili celo mesarju prodano tele in da ne more videti krvi. Na dogodke nesrečne noči se obtoženka ni mogla natanko spomniti, vendar je pa marsikaj razložila. Kar se tiče krvavih odtiskov na sekiri, s katero je bila umorjena Ana Goršetova, je predsednik ugotovil, da se tudi izvedenci lahko motijo, sicer so pa odtiski različni in ne ustrezajo docela pravim odtiskom obtoženke, ki je levična.
Priče niso mogle povedati ničesar bistvenega, česar bi ne bila navajala že obtožnica.
Razen zagovora obtoženke je bila pa za oprostilno sodbo odločilna tudi izjava zdravnikov kot sodnih izvedencev. Primarij dr. Pavlic je namreč izjavil, da so bile smrtne poškodbe Ani Gorše-tovi zadane s tako močjo, ki je ne zmore ženska. Če je pa obtoženka še levičarka, potem ji udarcev ali ni mogla prizadejati na levem licu in na levi strani glave ali pa vsaj ne s tako močjo, da bi jim umorjenka podlegla.
Drugi izvedenec dr. Marjan Polenšek je izjavil v podobnem smislu, da obtoženka umor-jenki ni mogla zadati tako hudih udarcev, če je levičarka. Če pa jih je vendarle, jo je morala tolči od zadaj po glavi, vendar pa pri raztelesenju ni bilo mogoče točno ugotoviti, s katere strani je zločinec odrihal po Goršetovi.
Državni tožilec dr. Davorin Rus je zahtev; obsodbo, za njim je pa zagovornik dr. Globelnb. v vsestransko utemeljenem govoru se zavzel za oprostitev. Po govorih se je senat umaknil k posvetovanju in čez pol ure je predsednik dr. Kavčič razglasil oprostilno sodbo, kjer je zlasti poudarjal, da Urša Rormanova ni mogla z naklepom izvršiti umora, temveč da je to storila moška oseba, ki je edina mogla pristaviti lestvo in storiti vse na ta način, kakor se je umor zgodil. Obtoženka se je torej oprostila zaradi pomanjkanja dokazov.
JUBILEJ ZASLUŽNEGA NARODNEGA DELAVCA.
Šmartno na Pohorju, aprila.
G. Rems Ivan, organist in občinski tajnik, član organizacije JNS, je praznoval 25letnico dela kot organist in 23letnico občinskega tajnikovanja. Po rodu je iz župnije Sv. Frančiška v Savinjski dolini. Po dovršeni orglarski šoli v Celju je najprej služboval kot organist v župniji Sv. Lenarta nad Laškim. Leta 1909. je pa prišel v našo župnijo. Obenem je prevzel na svoje rame tajništvo takratnih občin Šmartnega, Ošlja, Smerečnega, Bojtine, Frajhajma in Kalš, tako da je zraven organistovske službe marljivo opravljal še tajništvo šestih občin, ki so zdaj združene v eno veliko občino Šmartno, v kateri je še za naprej obdržal tajništvo.
Bil je vedno nacionalnega mišljenja in je moral od prejšnjih slovenskih nasprotnikov vtakniti mnoge grenke očitke v svoj žep. Bil je vedno prepričan, da tudi za Slovence nastopi boljša doba. In res jo je dočakal zdrav, čil in ponosen na sedanje jugoslovensko narodno edinstvo.
Želimo marljivemu narodnemu delavcu, ki smo mu za njegovo delo vsi hvaležni, še mnogo srečnih let v naši sredini.
Roditeljem!!!
Za rodbinske člane, ki so bledi, slabih živcev in brez teka, priporočamo «Energin» za jačenje krvi, Živcev in teka.
Odrasli tri likerske čašice na dan. Otroci tri male Žlice na dan.
«Energin> se dobiva v lekarnah. Originalna steklenica (pol litra) 35 Din.
PREKMURSKI GLASNIK
jZDRUŽITEV OBČIN V LENDAVSKEM SREZU.
Dolnja Lendava, aprila.
Po novi združitvi ima lendavski srez le deset Občin. 48 občin, kolikor jih je štel naš srez, se je skrčile na deset. Te občine so: Beltinci (5727 prebivalcev), ki obsegajo Beltince, Bratonce, Do-kležovje, Gančane, Ižakovce in Lipovce; Bogo j i n a (2753 prebivalcev) obsega Bogojino, Filovce, Bukovnico, Ivance in Mrtvarjevce; Črensovci (4912 prebivalcev) obsegajo vso Srensovsko župnijo; Dobrovnik (3207 prebivalcev) obsega Dobrovnik, Kobilje, Kamovce, Strehovce in Žitkovce; H o t i z a (3706 prebivalcev) obsega Hotizo, Kapco, Kot, Malo in Veliko Polano; Lendava (2158 prebivalcev); Lendava okolica (4433 prebivalcev) obsega Ga-berje, Dolnji in Gornji Lakoš, Tri mline, Dolgo vas, Mostje, Banuto in Genterovce; O d r a n c i (3567 prebivalcev) obsegajo Odrance, Lipo in Melince; Orešje (3148 prebivalcev) obsega Čentibo, Dolino, Petišovce in Pince; T u r n i š č e (4442 prebivalcev) obsega Brezovce, Gomilico, Nedelico, Radmožance, Renkovce in Turnišče.
Iz tega vidimo, da so naše občine dobro združene in so središča določena kar najbolje. Smo zdaj pred volitvami, ki se morajo izvršiti v Smislu zakona v sedmih občinah (v Beltincih, Bogojini, Dobrovniku, Hotizi, Lendavi, Lendavi okolici in Turnišču). Največja naša občina so Beltinci, kjer bodo tudi volili 30 občinskih odbornikov. V Bogojini in v Lendavi se bo volilo po 18 odbornikov, drugod pa povsod po 24. Naše občine so po številu prebivalcev prav močne, a tudi po davčni in gospodarski moči so trdnejše kakor po prejšnji združitvi. Želeti je samo, da bi naše občine zdaj napredovale v blagor občanov in vse države.
ŠMARNICA IN ŠKODOŽELJNOST.
Dolnja Lendava, aprila.
V	novem finančnem zakonu je tudi člen, ki govori o šmarnici. Pravi, da sme imeti vsakdo le 500 trsov šmarnice, katere pridelek sme rabiti le za domačo potrebo. Vsi trsi samorodnic, ki presegajo število 500, se morajo uničiti v roku 10 mesecev. Ako kateri posestnik tega sam ne stori, bo to napravilo oblastvo. Hkratu se pa odpravi vsak davek na šmarnico in se odpuste tudi kazni, ki še niso izterjane.
V	Prekmurju je še precej šmarnice, zlasti po Goričkem, a v lendavskem srezu v občinah Bogojini in Dobrovniku. Manj je je v Lendavskih goricah. Vprašanje šmarnice je bilo za te kraje zelo kočljivo. Na šmarnico je bil navržen davek, davku so sledile najrazličnejše kazni. V teku enega leta pa tudi ni mogoče uničiti šmarnice in namesto nje zasaditi vinograda z žlahtno trto. Koliko je bilo hudovanja in tudi plačil! Vse to je ubogega kmeta trlo in spravljalo v nejevoljo. Nikakor nismo prijatelji šmarnice. Vsak pameten človek se zavzame za uničenje šmarnice, saj je šmarnica že napravila mnogo zla in je uničila
.že marsikoga. Treba je pa to vprašanje rešiti tako, da bo šlo bolj gladko, brez hudih pretresov in brez preobčutnih bremen.
Tega vprašan;a se je lotila vlada iti ga je rešila zaenkrat zelo povoljno. Šmarnični nasadi se zelo omeje. Davka in kazni zaradi šmarnice ni. Dokler je še kaj šmarnice, jo sme vinogradnik uporabljati za domačo potrebo. Ali ni to pametna rešitev tega perečega vprašanja? Da sta se za tako rešitev zavzemala naša poslanca gg. Benko in Hajdinjak, je bila njuna dolžnost in sta s tem
zadostila s\t?jl dolžnosti nasproti svojim volilcem in srezom.
Zdaj pa pridejo KlekJove «Novine» in v najhujši jezi hočejo osmešiti to pametno rešitev vprašanja šmarnice. Mi se s podrobnostmi članka v «Novinah» ne bomo pečali, ker je vse skupaj le namerno zavijanje. «Novinam» in gospodom, ki vanje pišejo, ni prav, da naš poslanec g. Hajdinjak kaj doseže. Pri njih vladajo nevoščljivost, škodoželjnost in sovraštvo, da bi nas vse najrajši vtopili v žlici vode. Tisti posestniki pa, ki imajo šmarnico, vedo, kaj se je proti šmarnici nameravalo, in so zadovoljni z omenjeno rešitvijo, do katere so pripomogli naši poslanci. Zato si bodo naši ljudje «Novine» dobro zapomnili.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIII ROJAKOV V AMERIKI.
C h i c a g o, marca. Pred dvema letoma se je pojavila v Ljubljani Frančiška Tavčarjeva, ki je prišla v staro domovino, da bi podedovala veliko imetje po umrlem stricu, ki je baje umrl v Ilirski Bistrici in zapustil milijonsko premoženje. Toda iz dozdevne dediščine ni bilo nič, čeprav je imela Tavčarjeva kar dva odvetnika s seboj. Vrnila se je v Ameriko, češ, da ni mogla ugotoviti, kje je stric nazadnje živel. Te dni pa so Tavčarjevo aretirali detektivi v nekem hotelu v Chicagu, in sicer na podlagi tiralice policije iz Los Angelesa. Gre za neki ček, ki je bil vnovčen, pa menda ni bilo vse v redu. Tavčarjeva je pojasnjevala detektivom, da gre samo za nesporazum, a je kljub temu morala ostati v zaporu.
V	Los Angelesu se je Zastrupil 321etni Janez Tomaževič, ki se je rodil v Ameriki. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. Zapustil je ženo in starše.
V	Gilbertu se je ustrelil Alojzij Golobkar iz Bmabika, srednješolski učitelj, ki je bil že dalje časa brez službe. Nedavno je pa dobil službo, a bi se moral ločiti od zaročenke. To ga je tako
j potrlo, da si je pognal kroglo v glavo. Za njim i žaluje šest bratov in sestra.
V	Jersey Cityju so nedavno pokopali Franca Pezdička, ki je postal žrtev nesreče. Doma v sobi mu je spodrsnilo na kosu mila in je tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu rano zašili. Vse je kazalo, da bo mož okreval, a je nastalo za-strupljenje krvi. Pokojnik je štel 50 let. Doma je bil iz Mojstrane. Zapustil je ženo in dva otroka.
Banka Baruch v Parizu (15, Rue Lafayette) nam sporoča, da odpravlja denar v Jugoslavijo. Denar se vplačuje na naslednje čekovne račune: Pariz (Francija) št. 1117-94, Bruselj (Belgija) št. 3064-64, Ned. Dienst (Holandska) št. 1458-66 in Luksemburg št. 5967. Naše čitatelje opozarjamo na ta denarni zavod, da se ga poslužujejo, kadar pošiljajo denar v domovino.
Iz Buer Hassela (Nemčija) nam pišejo: Za božič so dobili domačini in tudi nekateri drugi državljani posebno podporo za osebo po štiri marke. Žal, rojaki te podpore nismo bili deležni. — Zvesta društvena člana in zavedna Jugoslo-vena Franc Kajba in Jože Čamer sta 18. marca praznovala 551etni rojstni dan. Predsednik našega društva gosp. Rogina jima je v društvenem imenu čestital in imel lep nagovor. Oba jubilanta sta nas nato pogostila, da smo se zabavali pozno v noč. — Umrl je član našega društva Matevž Kurej v starosti 61 let, po rodu iz Doliča pri Mislinju. Zapustil je dva sina in eno hčer. Ob odprtem grobu se je predsednik Rogina poslovil od njega in mu položil lep društv-eni venec na grob. Društvo je izplačalo pokojnikovi hčeri podporo iz pogrebne blagajne. Bodi mu lahka tuja zemlja!
Iz Hamhorna (Nemčija) nam pišejo: 25. marca je imelo Jugoslovensko društvo sv. Barbare v Hamborn-Marxlohu lepo zborovanje, ki so ga po-
setili tudi generalni konzul g. Pantič, konzul gospod Zivadinovič in izseljenski komisar g. Goričar iz Diisseldorfa, predsednik Zveze društev sv. Barbare g. Lindič in predsednik osterfeldskega društva g. Šteh. Ob otvoritvi zborovanja sta nam zapela moški in mešani zbor več lepih narodnih pesmi. Generalni konzul g. Pantič je v svojem lepem govoru opisal osvoboditev Slovencev, Hrva-< tov in Srbov ter naglasil, da smo vsi trije en© krvi in enega srca. Za kar so se pred davnimi leti bojevali naši pradedi in česar niso dosegli, smo dosegli zdaj. Konzul g. Zivadinovič je poudarjal, kako smo mu mi Slovenci na srcu in da on kot Srb ne pozna razlike med Srbi, Slovenci in Hrvati* ker smo v resnici vsi en narod. Pohvalil je tudi lepoto naših slovenskih pesmi, ki jih je bil pravkar slišal. Izseljenski komisar g. Goričar je obsojal hujskače in izdajalce, ki širijo laži, da je v Jugoslaviji katoliška cerkev zatirana in da celo katoliške cerkve podirajo. Pa je prav nasprotno resnica. V Beogradu, glavnem mestu Jugoslavije, imamo katoličani tudi svojo cerkev. Tam je vsako leto na dan sv. Rešnjega telesa procesija, h kateri Nj. Vel. kralj vedno pošlje svoje zastopništvo in vojaštvo. Na naše zborovanje so hoteli priti tudi razgrajači, a niso imeli dostopa, zato so morali z dolgimi nosovi in osramočeni spet v svoj brlog. Dragi rojaki! S tem lepim zborovanjem smo pokazali, da še imamo ljubezen v sebi za svojo do-* movino. Ne dajmo se begati od izdajalcev in ne stopajmo v njihova društva!
15, Rue L?fayette, PARIH
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najknlantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-landiji in Luksembnreu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
Bel gija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; llolandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksembnrg: št. 5967, Luxembourjr. —> Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice	56
O zdravljenju krčnih žil, ran na nogah in zlate žile
Podajam nekaj vrstic o bolezni, ki je zelo razširjena zlasti po deželi in za katero podeželsko prebivalstvo največ trpi, to so krčne žile (krtice). Krčne žile opažamo po večini na nogah, od kolena dol do stopala. Kot prst so debele in povzročajo velike neprijetnosti. Vzrok razširjenju krčnih žil pri ženskah sta nosečnost in porod, ki ovirata reden dotok krvi k srcu. Pri moških je pa vzrok, če dolgo stojiš ali pa če popusti prožnost žile. Ljudje, ki bolehajo za krčnimi žilami, občutijo, da so jim noge težke. Kasneje jih začne srbeti koža na nogi. To srbenje je za bodočnost nevarno, kajti človek se začne praskati in posledica tega je vnetje kože, ki izločuje vodo, a iz tega se razvije rana ali kakor pravijo flus, ki se pa zelo nerad zaceli. Lahko se tudi zgodi, da žila poči in da Človek pri tem izkrvavi.
Najbolj neprijetna posledica krčnih žil je, kakor sem že prej omenil, rana ali flus. To so rane od velikosti en°ga dinarja pa do velikosti otroške dlani. Te rane se zelo nerade zacelijo. Dokler bolnik z rano leži, se rana celi. Kakof hitro pa vstane in hodi okoli, se rana pojavi spet v nekaj dneh, ker je vzrok spet tukaj. S tenl mislim: krčne žile spet nabreknejo in kri, namestil da bi tekla k srcu, teče od srca nazaj v nogo. Pa kri pa ne prinaša nikake hrane koži in rana se zaradi tega spet odpre. To se poseb« no dobro vidi na deželi, kjer taki bolniki čez zimo ležijo in se noga zaceli, na pomlad pa se lotijo spet dela in se jim rane vrnejo.
Zdravljenje rane in krčnih žil je bilo doslej takšno, da so dajali na rano razne masti, da ie
noga v postelji bila malo vzdignjena, zato da ni' lezni, kakor skorbut, pelagro, rahitičnost in dru-J kri zastajala, nego je tekla k srcu, a glavno je ge; vitamini pa tudi krepijo odpornost telesa bilo, da so nogo, preden je bolnik zjutraj vstal,1 proti raznim kužnim boleznim, krepijo telo sploh povili z ovoji od stopala do kolena, včasih pa še | v vsakem oziru ter na ta način daljšajo življenje više, da se ne bi krvne žile razširile in da ne bi in mladost.
noga zatekla. Toda v večini primerov so se ldjub | Posebno važen in dragocen je vitamin C, ki tem ovojem ali gumastim nogavicam žile še bolj se pri kuhanju najprej in docela uniči; v večji razširile in rane se niso hotele celiti. Mnogi bol- meri ga dobimo v presnem sadju, zlasti v poma-niki so se zato odločili za operacijo. Bolnik, ki rančah. Slabotnim in bledoličnim se v dobi pose da operirati, mora ležati v bolnišnici skoro maranč celo priporoča posebno zdravljenje s posest tednov. Vendar je še velika verjetnost, da marančami, ki traja 33 dni in obstaja v tem, da se skoro v polovici primerov krčne žile povrnejo, se pridno jedo pomaranče; prvi dan je treba po-
Vseca tega zdaj ni več treba. Zaslug za to jesti eno in potem vsak dan po eno več, do 17,
--------■ potem pa spet nazaj, vsak dan po eno manj. Mla-
gre profesorjema Linserju in Noblu. Danes ni treba niti operirati nit; nositi ovojev ali gumastih nogavic, ker se vse to dela z injekcijami
doletni stopnjujejo uživanje pomaranč le do 12 dnevno. Zlasti ženski svet se takega zdravljenja
(vbrizgi). To zdravljenje je zanesljivejše in eno- P^v rad poslužuje, sa, ima za posledico oz.vlje-stavnejše, kakor so operacije. Bolnik mora sam0 | n e mladostne zivahno^i m gibkost, m izredno; priti v roke zdravnika, ki pozna to zdravljenje, giadko nezno in svezo barvo koze kar je seveda | Bolniku ni treba več ležati in ni oviran pri svo- Pf^at. v P™ vrst. ucmku vitamina C, ki ga je jem delu. Profesor Linser je zdravil že kakih zlasti v^poinamncah izredno^ogo. Zaroka, 16.000 primerov, pri katerih je dal 50.000 injekcij,
in to brez kakšne zapletenosti. Tudi pisec teh vrst je že imel kakih ^0 primerov, in to brez
dokler še rase, je zelo koristno, ako dobi vsak! dan vsaj po eno pomarančo.
Pa tudi sicer so pomaranče zelo koristne. Kdor ima slab želodec in občuti zjutraj, ko vstane,
neprijetnosti. Z injekcijami žile popolnoma izgi-	-	>
'•„ '	o	^k" ^*™	nerazpolozenje v želodcu ah slab okus v ustih,
nejo. rana dobi s krvjo spet dobro hrano in se zaceli tako. da se nikdar več ne povrne. Bolniku pri tem zdravljenju ni treba ležati in z lahkoto opravlja svoje vsakdanje delo. ker ni pri tem ni?5 oviran.
naj izpije takoj na tešče sok ene ali dveh pomaranč, pa bo takoj svež, se bo počutil nenavadno okrepčanega in dobil veselje do dela.
Prav tako se olupki pomaranč dado zelo koristno uporabiti, in sicer za napravo toaletnega Zlata žila ali z drugo besedo hemoroidi so oranžnega kisa, ustne vode in oranžne kopeli.
Za napravo toaletnega mila odstranimo naj-: prej pri olupkih vse belo meso tako, da ostane
prirojeni ali so pa posledica poroda, prevelikega sedenia. st-^no^a zaprtja ali pa zastoja krvi za
radi jetrnih, pljučnih ali srčnih bolezni. Zlata žila samo tenka rdeča iupinica; ki vsebuje dišeče ete-leži lahko pod kožo in tedaj ne povzroča skoro rično oranžno olje. S temi lupinicami napolnimo nobenih težav. Leži pa lahko tudi pod sluznico do poiovice steklenico s širokim vratom ter jo in v tem primeru je zlata žila neprijetna. Pri nato do vrha zaiijemo s prvovrstnim vinskim zlati žili pod sluznico pride do vlažnosti, do kisom. Steklenico potem dobro zamašimo ali za-bolečin v križu in do katarja v črevesu. Lahko vefemo jn postavimo za štiri tedne v temno nastane ranjenje zlate žile in tedaj nastopi krva- shrambo. Semintja steklenico dobro pretresemo. venie pri izpraznjevanju črevesa in kesneje za- p0 gtirih tednih precedimo oranžni kis in ga radi tega možnost vnetja zlate žile same. In če shranimo v dobro zaprti steklenici, kjer se zelo nastane še močnejše vnetie zlate žile potem leži dolgo drži. Za porabo ga poljubno razredčimo z i zlata žila kakor v vozlih okoli debelega črevesa, j mlačno vodo ter si masiramo čelo, lica in vrat, j Dozdaj se je zdravila zlata žila (hemoroidi) a]j pa s; položimo v tem kisu namočene obkladke j z uživanjem lahke hrane, s toplimi kopelmi, z raz- zvečer pred spanjem na obličje. Ze po nekaj ted-nimi m"stTii nroti srbečici ali bolečinam, s čoko- nih se uvela koža tako osveži in pomladi, da ladnimi z?maški, v katerih so zdravila, ki laj- izginejo vse gubice ter postane koža gladka in šajo bolečine in zaustavljajo krvavenje, torej s nežna kakor baržun.
sredstvi, ki so samo milila bolezni, a je niso od- Prav tako kakor toaletni kis pripravimo tudi stranjevai«. Pr' zelo razvitih hemoroidih ali zlati prvovrstno osvežujočo oranžno ustno vodo, le žili so se bolniki tudi operirali. Pri operaciji se j da namesto s kisom zaiijemo očiščene oranžne
lupinice s čistim alkoholom. Po štirih tednih je pripravljena izvrstna ustna voda, ki razkuži zobe
je zlata žila ali izrezala ali iznodvezala ali pa
Zadnje čase so začeli nemški zdravniki zdra- j in krepi zobno meso. Za uporabo moramo seveda viti zlato žilo z injekcijami (vbrizgi), in to pri, to oranžno vodo zelo razredčiti in zadostujeta lahkih, hudih in hujših primerih z velikim uspe- ena do dve žlički za kozarec vode.
bom. Zdravljenje z injekcijami je žejo enostavno, ni nevarno in je brez bolečin. Bolniku ni treba ležati. To zdravljenje se lahko uporablja pri starih in celo pri ljudeh, ki imajo poapnjene žile. Zadostujejo do štiri injekcije. Opazovanja kažejo, da bolnik že po 15 minutah, a najkesneje po eni uri izgubi bolečine in vse ostale neprijetnosti. To zdravljenje je danes pri zlati žili najboljše, najhitrejše in najzanesljivejše.
Dr. B a j ž e 1 j.
ŽENSKI VESTN1K
Pomaranče so zdravju najkoristnejši sad
Uživanje pomaranč se zadnja leta vedno bolj Veča. Znanost je namreč dognala, da imajo pomaranče zelo važno vlogo v naši prehrani. Nesporno je ugotovljeno, da so za naše zdravje poleg raznih hranilnih snovi neizogibno potrebni tudi vitamini in da je vitaminov največ v sirovi hrani, pri kuhanju pa se po večini uničijo. Zato pa se v novejšem času tudi toliko priporoča uživanje sirove hrane, zlasti bolnim in slabotnim. Pomanjkanje vitaminov že samo po sebi povzroča razne bo-
Za napravo oranžne kopeli pa napolnimo s celimi oranžnimi olupki do vrha lončeno posodo, ki drži dva do tri litre, nato pa zaiijemo s ore-kuhano in še mlačno vodo. To pustimo stati dva dni v mirni in temni shrambi, potem pa vodo od-cedimo in jo porabimo za umivanje. Zlasti za potne ali pekoče noge je večkratna kopel v taki oranžni vodi najboljši lek.
Iz navedenega torej sledi, da pomaranče res niso luksuz, temveč zdravju zelo koristno sadje za staro in mlado. Prav tako se olupki pomaranč dado zelo koristno uporabiti tudi v gospodinjstvu.
Doba pomaranč je spet tu, pa bo zato dobro in prav, da se v korist svojega zdravja staro in mlado naužije tega žlahtnega sadu, skrbne gospodinje pa izkoristijo tudi olupke in si napravijo izdatno zalogo osvežujočega oranžnega kisa in oranžne ustne vode.
Žal le, da se morajo pomaranče pretežno uvažati. Če se ne motimo, uspeva dobro ta sadjarska panoga tudi na našem jugu. Le z večjo vnemo bi se ji bilo treba posvetiti.
Za kuhinjo
Pašteta z gnatjo. Skuhaj krompir v oblicah, hladnega zreži kakor za pražen krompir. Tortni pekač dobro namaži s sirovim maslom in posuj
z drobtinami. Na dno pekača naloži zrezani krompir in ga pokapaj s kislo smetano, v kateri si žvrkljala dve jajci. Nato posuj krompir še s kuhano in sekljano gnatjo in spet pokapaj s smetano, po njej spet krompirja, nato gnjat itd. Na vrhu naj bo krompir. Po krompirju natresi na-ribanega posušenega bohinjskega sira in zlatorumeno speci. Na mizo prinesi toplo s solato. Lahko daš zraven gobovo ali kakšno drugo omako.
Ribja pašteta. Skuhaj v slani vodi z nekoliko čebule poljubno ribo. Kuhano ribo očisti vseh kosti in jo zmešaj s prepraženo čebulo. Zmešaj v loncu testo iz dveh jajc, nekoliko mleka, soli in moke kakor za palačinke. Speci prav tanke palačinke. Pečene zreži na drobne rezance. Dobro namaži ognja varno skledo ali kožico in deni na dno zrezane palačinke tako, da pokrijejo dno, pokapaj s kislo smetano in z raztopljeno mastjo. Nato posuj pripravljeno ribo, spet pokapaj neKO-liko s smetano in mastjo, pokrij ribo spet z zre-zanimi palačinkami, pokapaj s smetano in mastjo ter spet naloži ribo, palačinke, da vse porabiš. Zadnje naj bodo palačinke. Po palačinkah posuj še naribanega sira, nato pa speci. Daš kot samostojno jed na mizo, lahko pa daš zraven kakšno solato ali omako.
Praktični nasveti
Madeže od rje spravimo iz perila z mešanico: 1 del sladkorne kisline, 1 del limonove kisline, 1 del soli in 8 delov vode. Dobro zmešamo in s to raztopino namočimo madeže, nato pa z vodo in milom dobro zdrgnemo, preperemo v čisti vodi in denemo sušit.
Da preženemo stenice, primešajmo k beležu na 5 kg apna 10 dek kolikvintovega praška, ki ga dobimo v drogeriji ali lekarni. Kjer pa devamo nove tapete, primešajmo isti prašek h kleju, s katerim lepimo tapete na zid.
Komur se potijo noge, naj si jih umiva v vodi, v kateri je dal prevreti poljski timijan in žlico raztopljenega galuna.
Razpokane roke se hitro pozdravijo, če jih namažemo z mešanico, ki si jo lahko sami pripravimo iz neslane svinjske masti ;n tinkture arnike (se dobi v lekarni), zmešamo v gosto kašo ter si s tem vsak večer namažemo roke.
REŠITEV UGANK V VELIKONOČNI ŠTEVILKI.
Rebus: Bolje danes kos kakor jutri gos.
Skrivalnica: Sila kola lomi.
Dopolnilnica: Vesele velikonočne praznike želi vsem čitateljem uredništvo «Domovine».
Računska uganka: Prvi pastir je imel 7, drugi pa 5 ovc.
Posetnica: Odvetnik.
Magičen lik: mira, Ivan, rama, Anam. *
Vse uganke so pravilno rešili: Hilda Sumpe-rerjeva, dijakinja iz Kočevja; Ignac Pivec iz Vrat pri Javorju; Franc Anzenberger iz Kaple pri Breznu; Viktor Kortnik iz Podgorja-Pesja pri Velenju; Boris Bleiweis iz Medije-Izlak; Albin Re-žun iz Medije-Izlak; Franc Kramžar iz Gladbecka (Nemčija); Ivo Madronič, dijak s Krka; Franjo Krajšek s Fale ob Dravi; Terezija Kajzerjeva iz Lehna; Konrad Kovačič iz Polic pri Gornji Radgoni; Ana Drobeževa iz Essen-Altenessena (Nemčija); Tilka Legatova iz Zagoric pri Bledu.
Samo posamezne uganke so pravilno rešili: Franc Planinšek iz Kozjaka pri Zgornji Sv. Kun-goti; Tinca Frajletova iz Ravn pri Hrastniku; Avguštin Pec iz Maribora; Jožica in Ciril Hudover-nik z Bleda.
Listnica uredništva
Jurklošter. Morda smo prejeli, pa ni bilo za objavo. Spričo tolikih dopisov se za nazaj ne moremo zanesljivo spomniti, če je pismo prispelo. Štuki pri Ptuju. Tako se uradno alasi sodba. Šulinci. Prepozno prejeli.
X Valovi so odnesli 39 ljudi. V noči od petka na soboto se je pripetila v fjordu Ta na norveški obali huda nesreča, ki je zahtevala 39 človeških žrtev. V fjord se je zrušila ogromna skala in posledica je bila, da so pljusknili mogočni valovi iz morja ter zalili vasi Ta-fjord in Fjoraa. Proti jutru se je začulo silno bobnenje in kmalu je pri-hrumel prvi val, ki pa ni bil posebno velik. Va-ščani so bili pravočasno opozorjeni in zatekli so se na varno. Kmalu je prihrumel drugi, za njim pa še tretji val, ki je bil tako ogromen, da je žalil obalo na 700 m daleč od hotela v Ta-fjordu. Porušil je več hiš in stri mnogo čolnov. Pokončal je vse, kar je dosegel. Šest hiš je porušenih do tal in tudi transformatorska postaja je v razvalinah. Neki vaščan je. rešil svojega otroka s tem, da je v zadnjem hipu skočil na skalo in se je je držal, dokler voda ni odtekla. Pastor je rešil svojo hišo s tem, da je odprl vrata, da je mogla voda vdreti v njo. V Ta-fjordu pogrešajo 22, v Fjoraa pa 17 ljudi. Obe vasi sta bili dolgo odrezani od zunanjega sveta.
X Posledice verske blaznosti. Na kliniko profesorja dr. Schlofferja v Pragi so pripeljali kro-jačevo ženo Josefo Hajkovo, ki je imela v zapestju odsekano desno roko. Nesrečno ženo so takoj operirali. Med operacijo je prepevala psalme in se vedla sploh tako, kakor da ne čuti bolečin. Povedala je, da ji je odsekal roko s sekiro mož, ki je tudi prišel z njo v bolnišnico. Ker se je vedel zelo čudno in je tudi neprestano prepeval psalme, so ga obdržali na policijski stražnici v poslopju bolnišnice. Poklicali so policijskega zdravnika, ki je ugotovil, da je mož duševno bolan. Zato so ga odpeljali v umobolnico. Policija je uvedla preiskavo in izkazalo se je, da je krojač Hajek res odsekal svoji ženi roko v navalu verske blaznosti. Ponoči, ko so otroci že spali, sta Hajek iu njegova žena nekaj časa prebirala sveto pismo, potem je pa mož odsekal ženi desnico in jo vrgel na dvorišče, češ, da bo tako vsa družina očiščena grehov. Žena je pri tem molila in z možem prepevala psalme. Tudi ona je versko blazna. Zakonca Hajek imata tri otroke, dve hčere in sina. Otroci so izpovedali, da sta hotela roditelja žrtvovati sina, da bi se pobotala s češkobratsko cerkvijo, iz katere sta bila nedavno izključena. Ze več let sta sama opravljala doma službo božjo, pozneje se ju je pa lotila verska blaznost. Otroci so spali v posebni sobi in se niso zbudili, ko je oče odsekal materi roko. Versko blazna žena je prenašala bolečine molče.
X Gandlii se je vdal. Gandhi je v splošno presenečenje s svojimi pristaši naslovil na vseindij-ski kongres poslanico, v kateri poziva svoje rojake, naj opustijo nepokorščino nasproti angleškim oblastvom. Poleg tega poziva Gandhi člane vse-indijskega kongresa, naj mu na novi poti sledijo ter naj prepustijo še nadalje vodstvo nove politike njemu. Po vsej Indiji je Gandhijeva poslanica izzvala silno presenečenje.
X Stavka na Kitajskem. Po sovjetskih poročilih je 200.000 kitajskih rudarjev na severnem Kitajskem stopilo v stavko. Tudi o kovinskih delavcih trdijo, da se bodo stavki kmalu pridružili. Eaje organizira stavkarsko gibanje kitajska komunistična stranka. Prišlo je že do večjih nemirov, pri katerih je bilo ranjenih večje število delavcev.
X Mandžurija šteje 34 milijonov prebivalcev.
Iz Harbina poročajo, da je mandžursko ministrstvo notranjih del izvršilo popis prebivalstva nove države, ki se službeno imenuje Mandžu-Di-Go. Nova država ima 34 milijonov prebivalcev. Zanimiva je razdelitev prebivalstva po narodnostih: Mandžurcev (Kitajcev) je 33,052.013, Korejcev 800.000, Japoncev samo 150.000, Rusov 189
Dobra soseda
(3z nemščine.)
To je zgodba, kako je slep divji petelin rešil grde smrti gostilničarja iz Ribje vasi.
V občini Kolobitovju za gorami sta med razseljenimi domačijami in mladim gozdom ostala dva ubožna kmeta, ki sta bila kot zadnja v kraju seveda nerazdružljiva prijatelja. Zmerom sta se dobro razumela, a sta tudi nagajala drug drugemu, seveda le na nedolžen način. Samo se je vsak prizadeval, da bi se čim bolj priliznil gra-ščaku, ki je bil pokupil vsa sosedna posestva, ker sta oba dobivala od njega les in steljo, pa je seveda vsak hotel dobiti boljši del. Imenovala sta se sprednji in zadnji Rampel. Pa je rekel nekoč sprednji zadnjemu Ramplu: «Veš, Rampel, našemu dobremu graščaku je treba včasih napraviti veselje. Gospod ima prav rad, če kdo ponoči med dvanajsto in eno pride na njegovo dvorišče in zavpije: ,Gori! Gori ne nikjer. Ura je udarila dvanajsto.' Graščak, veš, nima nočnega stražarja in zato ga veseli, če so drugi ljudje čuječi. Prihodnji teden bom to storil jaz, veš, dokler ne odženem protina iz noge.j
Sprednji Rampel je bil svoj čas prav tako pretkan kakor zadnji; pa je nekoč padel s podstrešja na glavo. Zvrnil se je sicer na kup slame, vendar pa mu je od tistega časa v glavi kakšno kolo preveč ali pa premalo, zakaj odtlej je postal zelo zaupljiv — celo nasproti sosedu. Mislil si je na sosedove besede: «Počakaj, zadnji Rampel, ti se hočeš graščaku prilizniti šele prihodnji teden, a jaz te bom prehitela Že naslednjo noč je stal na graščakovem dvorišču in kričal na vso moč: «Gori! Gori!...» V tistem trenotku so se odprla okna in vrata in graščak je vprašal iz svoje sobe: «Kje gori?»
«Gori ne nikjer. Ura je udarila dvanajsto!» je kričal sprednji Rampel.
«Kdo kriči?*
«Jaz, vaša milost, sprednji Rampel.»
«Naženite pijanca!* je zapovedal gospodar hlapcem, ki so bili že pridrli od vseh strani z lestvami in vedri za vodo. Tedaj je Rampel spo-
Pa si je mislil zadnji Rampel: <0 ti, Judež Iškarjot! Ali si me izdal! Slaba šala je to.*
Šest tednov zapora je dobil za petelina.
Zelo se je razjezil zaradi krivice, ki vlada svet: «Gospodje, kakšna je to pravica! Za smrkavega petelina dobim šest tednov, a moj sosed, sprednji Rampel, ni bil za ogromnega jelena nic kaznovan.*
Jelena! Ogromnega jelena? Lovca je začelo kar ščipati v trebuhu. Bitka pri Kraljevem Gradcu ne more dobrega lovčcvega srca tako neusmiljeno pretresti kakor zdaj novica, da je sprednji Rampel ustrelil v revirju jelena. Naslednjega dneva so privedli orožniki sprednjega Rampla in ga postavili pred sodniki nasproti zadnjemu.'
«Kdo pravi, da sem ustrelil jelena?» je vprašal s skrivnim prepričanjem, da mu ne bodo mogli pokazati priče.
«Tale*, je odgovoril sodnik in pokazal nai zadnjega Rampla.
«Tale?* je zategnjeno vprašal sprednji Rampel. «Ta ne more ničesar vedeti. Prav ničesar! Saj ni ničesar videl in ničesar slišal, ker ni bilj poleg.*
«Kje pa je bil?* je vprašal sodnik.
«V tisti noči je v Schramovem mlinu izropal omaro.*
«Kdo trdi to?* se je zdaj razburil zadnji.
«Jaz*, je odgovoril sprednji in se je strumna postavil pred zadnjega.
«Ti? Vrni rajši Pollhoferju srebrnike, ki si mu jih ukral, namestu da kratiš poštenim ljudem čast. Bilo bi pametneje!*
«Poštenim ljudem? Kar smejal bi se, sosed. Pošteni ljudje, ki zažgejo senik, da notem dobe zavarovalnino.*
«Koga misliš s tem'.
«Tebe.*
«Hvala lepa. Povej, sosed, zakaj pa ti ne za-i žgeš svojega senika? Zato, ker je izvrstno skrivališče za tihotapce in ker se tam sestajaš s te^ sarjevo. V hiši ti tega ne dopusti tvoja stara. Kajne?*
«Tebi pušča tvoja seveda večjo svobodo. Ze ve, zakaj.*
<Ti vse veš, malopridnež. Saj je res pametnejše tako, kakor ste si zdaj uredili. Prej so tvoje
znal, da so noge najkoristnejši sestavni del te- hčerke svojo zalego ponoči davile.*
lesa. Vesel je bil, da jo je srečno odnesel prizadevnosti hlapcev.
Sosedu ni sprednji Rampel prav nič povedal, kako se je obnese! njegov nočni pohod, pač pa mu je bilo zdaj jasno, da si ga je sosed izposodil. Sklenil je, da mu vrne milo za drago.
Nekega dne je šel k zadnjemu Ramplu, poklical soseda v skriven kot, privlekel izpod plašča puško in dejal: ^Prijateljček, to bi bilo nekaj zate. Imam puško, a sem preneroden za streljanje. Kakor imaš ti protin v nogah, ga imam jaz v roki in ne morem meriti. Gori v macesnovem gozdu je divji petelin, saj ga gotovo čuješ zjutraj peti. Krasen ptič! Gotovo je slep, ker vedno tako frfra okrog, se zadeva v vrhove dreves in ne odleti. Tega lahko dobiš. Za njegov rep bi ti vedel kupca. Si boš lahko večkrat privoščil merico vina za ta denar. Pazi pa, fla te ne dobi lovec. Puško ti bom skril za ostrešjem. V usnjati vrečici je strelivo poleg. Tako!*
Zadnji Rampel pa se je bal neprijetnosti. Najprej je menil: «Petelina ne bom streljal. Bo kaj narobe * Naslednje jutro, ko je krevljal v svoj gozd, je res slišal peti divjega petelina. Pa si je mislil: ^Priložnost je res lepa. A kako naj to napravim? Sicer pa je lovec zdaj drugje in ne bo prav nič vedel, da se skriva kdo med macesnu
Tretjega dne je zelo zgodaj vstal, se splazil med macesne in ustrelil petelina. Še preden je z veje padajoča žival prispela do zemlje, sta se pojavila pred njim dva mlada lovca, prijela Rampla iii ga gnala v Žabjo Loko na sodišče.
«Salament!* je rekel med potio lovcema. «Ali sta vohala, da bom med macesni ustrelil pete-tisoč, Poljakov 1315, Nemcev 450 in drugih na-j lina?*
rodnosti 127.	I «Zahvali se sosedu*, je menil eden lovcev.
«Kdo je davil.>
«Ti ne. Ti seveda ne utegneš daviti otrok, ker moraš ponoči prežati i a cesti in ubijati potnike.*
«Beži no, beži! Brez tebe ne bi pobil mnogo potnikov. Ti si začel v šentjakobski noči, ko si zabodel trgovca ...*
{Zabodel, seveda. Kako bi ga neki mogel, če bi ga ti ne bil držal. Telegab
Tako sta drug drugemu naštela vrsto pregreh, groznih zločinov, s tako lahkimi besedami, kakor bi imela prepirček v gostilni pri kvartanju ali keglanju.
Sodnik je bil čudno zabavo skrbno poslušal. In ko sta si soseda nehala očitati grehe ter sta začela v besnosti izdane zločine počasi zakrivati, je dejal okrožni sodnik: «Ta dva moža ne spadata sem. Uklenite ju in ju spravite na deželno sodišče!*
Na deželno sodišče sta bila privedena zlikovca res ob pravem času. Tam se je že več dni vršila razprava proti gostilničarju iz Ribje vasi, ki naj bi bil v gozdu za svojo hišo umoril nekega prekupčevalca z živino. Dokazi so se kopičili in naključja so se ostrila tako, da je bila obsodba gostilničarja verjetna. Pa sta prišla soseda, ki sta se sama spravila pred sodnike od petelina do prekupčevalca z živino. Z vso vnemo sta izkušala dobra soseda raztrgati mrežo, ki sta si jo spletla v zaletelosti. A nič jima ni pomagalo. Vse je bilo jasno kakor beli dan in gostilničar iz Ribje vasi je lahko šel domov.
Zadnjemu Ramplu so petelina izpregledali in sprednjemu jelena. Tvdi glede senika, srebrnikov in drugega so zatisnili oči. Oba sta bila preveč v oblasti prekupčevalca, ki jima je privezal
vrv okoli vratu.	„ . „ _____
Peter Rosegger.
NAZNANILO.
S tem si dovoljujemo cenjenemu občinstvu sporočati, da je po našem bivšem zastopniku g. Strajnarju Vekoslavu prevzel glavno zastopstvo jugoslovanske zavarovalne banke
99
66
za ves novomeški okraj g. Gzimič Dinko, Novo mesto-Kandija št. 2.
Naši krajevni zastopniki pa so: Florjančič Jože, posestnik v Št. Petru pri Novem mestu št. 2!;
Rcmic Adolf, trgovec v Mirni peči št. 14; Hudoklin Ivan v Brusnicah št. 21; Zaje Franc, posestnik v Straži št. 30 pri Novem mestu. Cenjeno občinstvo prosimo, naj se s polnim zaupanjem v naš stari, domači in renomirani zavod v vseh zavarovalnih zadevah poslužuje nasvetov in preračunov po naših spredaj imenovanih zastopnikih. Z zagotovilom kar najugodnejše postrežbe, se priporoča	S L AVI J A"
jugoslovanska zavarovalna banka, d. d. Ravnateljstvo v Ljubljani.
Javna zahvala.
KARITAS mi je po smrti moža, ki se je v tovarni K. I. D. na Jesenicah smrtno ponesrečil, takoj izplačala dvojno zavarovano vsoto. Zavarovanje je trajalo komaj šest mesecev. Zavarovanju KARITAS se iskreno zahvaljujem ter ga vsem priporočam kot pošteno in popolnoma varno ustanovo.
Na Jesenicah, dne 7. aprila 1934.
REPINC TEREZIJA s. r.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Ponesrečena zvijača.
iena: «Možiček, pošlji me na Jadransko taorje. Tam bom sanjala o tebi noč in dan.»
Mož: «Ostani le pri meni in sanjaj rajši o Jadranskem morju.»
Čudno vprašanje.
V kaznilnici vpraša razbojnik svojega sotrpina: «Ali obglavljenje povzroča kaj bolečin?«
«Ne vem,» odvrne mirno drugi, «jutri me bodo prvič obglavili.»
Vzdih.
Zaljubljenec: <Jaz prav poredko mislim, gospodična, a takrat mislim na vas.*
Nič ne de.
Planinar, ki se vzpenja po vrvi nad prepadom: «Kaj pa, če se vrv odtrga?«
Vodnik: «Nič ne de, saj imam doma še več vrvi.»
Samotar na otoku.
Mornar: «Zakaj ste se nastanili na tem samotnem otoku?*
Samotar: «Da pozabim »
Mornar: «Kaj bi radi pozabili?*
Samotar: «Sem že pozabil.*
Pri zobnem zdravniku.
Zdravnik: «Izpuliti moram zgoraj šest in spodaj sedem zob!»
Stranka: «To je trinajst zob! Izpulite mi še enega, jaz namreč verujem v vraže!»
Roža in osat.
«Moja roža», je dejal nežno in pritisnil njena žametna lica na svoj obraz.
«Moj osat». je vzdihnila ona, ko ie šla čez njegovo strnišče.
Bilanca.
Mladi Izak Roženkrane vpraša očeta: «Čuj, očka, ali se pravi ta bilanca ali ta bilanc?*
Oče Abraham: «Bilanca je vendar ženskega spola, saj je navadno potvorjena.*
V šoli.
Učitelj: «Mihec, zakaj si prišel v šolo brez torbe? Kako bi imenoval vojaka, ki bi šel brez nahrbnika na bojišče?«
Mihec: «General, gospod učitelj!«
Odleglo mu je.
Stric: «No, Mihec, kako se počuti tvoj očka?«
Mihec: «Mu je že odleglo, saj me je danes že našeškal...»
Pozna jih.
Mira: «Kako si pa spoznala, mamica, da me hoče Branko vzeti?*
Mati: «Poznati moraš moške. Kadar začne govoriti, da si mu všeč v najcenejši obleki, misli resno .. .*
Pošten najditelj.
Sodnik: «Zakaj niste vrnili najdene denarnice?*
Obtoženec: «Bilo je že pozno zvečer.*
Sodnik: «A drugo' jutro?*
Obtoženec: «Drugo jutro ni bilo ničesar več v njej.*
Mali jahač.
Stric (malemu nečaku, ki jaha njegovo koleno): «To je veselje, kajne?*
Nečak: «Da, toda jahati resničnega osla je lepše.*
Naravni zakon.
Učitelj: «V mrazu se torej telesa krčijo, a v toploti raztezajo. Povejte mi zdaj kak primer.*
Učenec: «Pozimi so dnevi kratki, poleti pa dolgi.*
Izpred sodišča.
Zelo kratkoviden predsednik sodišča stopi k odvetniku, misleč, da je priča, in mu pravi: «Prisezite, da je to, kar ste rekli, resnica.*
Ko se pa prepriča, da se je zmotil, se začne smeje opravičevati: «Oprostite, gospod doktor, saj vas nisem hotel žaliti.. .*
Poškodbe, rasie, hraste
«FITONIN» preprečuje okužitev. ustavlja krvavitev, ne dopušča rani, da bi se usmradila in jo kaj naglo začeti. Razna službena raziskavanja potrjujejo, da morete s popolno zanesljivostjo uporabiti *Fitonin* pri
VSEH POŠKODBAH, OKVARAH, OPEKLINAH, HRASTAH, LIŠAJIH, ČIRIH, ČRNIH PRIŠČIH, RANAH PO LEŽANJU, STARIH ZANEMARJENIH RANAH
na nogah, skrofuloznih ranah, odprtih ozeblinah, odprtih hemoroidih. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din, — Poučno knjižico štev. 10 poSlje brezplačno <Fiton», dr. z o. s., Zagreb, 1-78.
pod br. 1281 z dne 28. julija 1938.
Za Vas imamo:
Violine . . 69DinGitare . . 138Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ lambure . G8 „ Gramofone 465 „
Zahtevajte brezplačni katalog.
MEIMEL & HEROLD
tovarna glanbll
pr.podr. MARIBOR št. 104

Din 58— 68-— 75-— obleke Din 170"— 220'— 240 — plašči Din 192-— 255-— 280-— kostumi Din 65-— 75-— krila Din 33-— 46— bluze
nudi tovarna konfekcije
Tovarna perila in oblek
Celje št. 97
Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik in vzorce, kateri se Vam pošljejo brezplačno. Vsa konfekcija se izdela d lastni tovarni.
V ? ▼
Gotov denar zas'užite doma,
če imate naš domač pletilni stroj «REGEN-TUS». Brez rizika, brez poprejšnjega znanja. V devetih mesecih smo plačali nekemu našemu sotrudniku Din 22.433.24 v gotovini. Tudi vi morete tako zaslužiti. Zavezujemo se, da vam za dobro ceno odkupimo vaše izgotovljeno blago.
Brezplačna pojasnila daje: Domača pletar-skn industiija Josip Tomažič v Mariboru, Krekova ulica štev. 16.
Krščansko podjetje od 1.931.	80!
MALI OGLASI
Mlad trgovinski pomočnik
želi sprejeti službo kjerkoli. Ponudbe sprejema uprava «Domovine>.	100
Krojaški šivalni stroj znamke Jas,
malo rabljen, proda za 1500 Din G o m o 1 v Ljubljani, Gradaška ulica št. 8.
96
Polovični kontrabas, flavto in mali boben
proda Horvat Jože, godbenik v Ptuju, Cafova ulica št. 1.	97
Švedske posnemalnike za mleko
prodajamo na obroke. Sprejemamo potnike. Vega-Separator, Ljubljana, poštni predal 307.	76
Jabolčnik,
kakršnega se je pred vojno pod imenom «Jablus» razpečalo na tisoče zavojev ter je izborna domača pijača, ki si jo vsakdo lahko doma napravi za majhen denar, toplo priporočamo. Pišite po navodila!
<J a b 1 u s> — R e n i e r, Podčetrtek. 74
PristopBjte k Mnitoi družbi!
Izdaja za koLzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip 0 m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,