Izhaja od meseca oktobra 1%5 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno. Leto izhajanja: XV. Št. 4 april 1979 Ob prazniku dela Približuje se 1. maj — praznik uela; praznik, ki ga bomo praznovali v miru, brezskrbnosti. Spomnimo pa se 1. maja v letu 1886, ko so delavci v Chicagu izvedli množično demonstracijo, z upravičeno zahtevo — izboljšanje nevzdržnega Položaja izkoriščanega delavca, za-ntava po osemurnem delavniku, zahteva boljših socialnih pogojev. To seveda »ni bilo všeč« policiji oz. 1 Hkratni režim je zahteval pokor- ščino delavcev. Demonstracija je bila neusmiljeno zatrta, ubitih je bilo 6 delavcev, mnogo delavcev pa polovljenih in aretiranih. Kljub temu žalostnemu dogodku zahteve delavcev niso zamrle, to je samo še podžigalo delavce, da se povežejo v skupnem boju, skupno nastopajo v borbi za svoje pravice. 1. maj praznujemo od leta 1889, ko ga je II. internacionala progla- Štafeta mladosti - prisrčne misli in želje za Titov rojstni dan sila za mednarodni delavski praznik. rPeden pa je 1. maj res postal praznik, je padlo še mnogo žrtev, dolgo so ga delavci praznovali skrivaj. Toda njihova zavest je rasla, vedeli so, da bojujejo pravičen boj za svoje pravice in jih tudi dosegli. Toda žal ne še povsod. Kapitalistični in podobni režimi še mno-gokije po svetu zatirajo delavca, peščica tovarnarjev jim odžira kruh in si z njihovim denarjem polni žepe. Tudi jugoslovanska samoupravna družba nam ni bila podarjena. Potreben je bil boj, boj delavcev, kmetov, vseh delovnih ljudi domovine. Delovni človek je vedel, da si bo lepši jutri priboril lahko le sam. Svoj obstoj in srečo je videl le, če bo sam svoj gospodar, ne podložnik. 1. maj ne bo samo dela prost dan, to bo praznik delovnih zmag, praznik dosežkov, ki jih je skozi zgodovino dosegel delavski razred oz. vsi delovni ljudje in ti uspehi naj bodo tudi vodilo za bodočnost. Planiranje v OZD Planiranje je ena najpomembnejših in osrednjih faz upravljalnega procesa z vidika razvoja in poglabljanja samoupravnih socialističnih odnosov v združenem delu ter predstavlja samoupravno aktivnost, s katero delavci neposredno usmerjajo proces družbene reprodukcije. Stran 2 Dan osvobodilne fronte Komaj dober teden dmi po kapitulaciji in razkosanju ter okupaciji kraljevine Jugoslavije (18. april 1941) s strani nemških, italijanskih, bolgarskih in madžarskih fašistov, je bila 27. 4. 1941 v Ljubljani v hiši Josipa Vidmarja na pobudo in pod vodstvom komunistične partije Slovenije ustanovljena osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je že tega usodnega ustanovnega dne pozvala slovenski narod v osvobodilni in socialni boj zoper tujca-fašističnega okupatorji. OF so ustanovili: KPS, levo krilo krščanskih socialistov, demokratično krilo sokola in napredni kulturni delavci. Gonilna sila nove revolucionarne osvobodilne fronte slovenskega naroda sta bila Edvard Kardelj in Boris Kidrič. Na tem sestanku so sprejeli daljnosežne sklepe — temeljne točke O F — ki so še danes v veljavi. Z Dolomitsko izjavo 1942. leta je bil program OF še bolj poenoten in dopolnjen. V samo osvobodilno fronto pa se je v tem času vključilo še več deset raznih demokratičnih organizacij, skupin in grup, ki so se odločile za vstajo oz. oboroženi boj proti okupatorju. Za rastjo NOG, večanjem partizanske vojske ter širjenjem os- vobojenega ozemlja so povsod nastajali in se širili ter utrjevali odbori OF od krajevnih prek okrajnih, rajonskih, okrožnih do pokrajinskih ter se tako tudi čvrsto med seboj povezovali kot nova izvirna oblast bojujočega se slovenskega naroda, v okrilju vseh jugoslovanskih narodov. Na zgodovinskem zboru odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju pride poleg OF do bolj začrtanega nastajanja ljudskih odborov kot osnovnih celic revolucionarne delavsko-kmečke oblasti tako na osvobojenem ozemlju kakor tudi v krajih, ki so bili okupirani. Na tem zboru so svobodno izbrani delegati izvolili prvo slovensko vlado SNOS (slovenski narodnoosvobodilni svet) in delegacijo za odhod na II. zasedanje AVNOJ-a. SNOS se je sestal na prvem zasedanju od 19. do 20. februarja 1944 v Črnomlju kot revolucionarna slovenska narodna vlada. Na tem zasedanju so izvolili in določi-liu strežne oblastne organe, odseke, sekcije in komisije za posamezna področja dejavnosti kot npr. za vojsko, prosveto, gospodarstvo, finance in drugo. SNOS je deloval ves čas NOB in se dokončno ob- likoval za delo v svobodni domovini in sicer 5. maja 1945 v Ajdovščini z Borisem Kidričem kot predsednikom vlade na čelu, ki je bil borec, organizator in graditelj osvobodilne fronte od njenih prvih začetkov do prerane smrti. Prav te dni mineva 26 let, ko je Boris Kidrič poln volje, načrtov in ciljev a telesno strt zaradi bolezni umrl v 43. letu starosti in nam zapustil bogato dediščino svojega revolucionarnega in teoretičnega dela, še več pa je ostalo le v njegovih načrtih nedoikončanja; posebno pomembno je še dejstvo, da je bil prvi, ki je govoril in pisal o samoupravi delavcev. Zato bosta njegova dediščina in spomin, revolucionarne pridobitve ostali vgrajeni v naši družbi in socialistični zvezi delovnih ljudi, ki nadaljuje tradicije in pot iz NOB pri izgradnji samoupravnega socialističnega sistema. V SZDL nadaljujemo z razvijanjem tradicij in nadalje gradimo fronto socialističnih sil v samoupravnih socialističnih pogojih. Že od začetka zasnovana širina OF, se danes vnovič potrjuje v vsakodnevni politični praksi. Tovariš Kidrič je takoj ob koncu vojne poudaril široko in demokratično vlogo OF pri izgradnji naše nove domovine. Planiranje v OZD Pravica in dolžnost delavcev v združenem delu do planiranja je opredeljena s temelji samoupravnega sistema planiranja, ki so bili postavljeni z zveznim zakonom o planiranju v začetku leta 1976 in zakonom o združenem delu. Tekom leta pa bo sprejet republiški zakon o planiranju. Srednjeročni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja in se po zakonu sprejema za obdobje petih let. Vsi nosilci planiranja (TOZD, DO, SOZD) so dolžni sprejemati planske akte za isto časovno obdobje in tako zagotoviti, da se ob sočasnem planiranju usklajujejo plani. Najmanj enkrat letno pa je treba analizirati uresničevanje srednjeročnega plana in na podlagi analize dolo- čiti konkretne naloge za prihodnje leto. V naši delovni organizaciji smo že pričeli s pripravami razvojnega programa za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Delo moramo izvajati z vso resnostjo, tako da bodo planski dokumenti izdelani pravočasno in v skladu z zakonom. V ta namen s delavski sveti na svojih sejah že potrdili imenovanje komisij, ki so odgovorne za pripravo razvojnega programa. Program dela, ki se ga moramo pri pripravljanju planskih dokumentov držati, je opredeljen v zvneznem zakonu o planiranju. Nosilke planiranja so delovna organizacija in temeljni organizaciji. Po sklepu delavskih svetov o pripravljanju plana mora strokovna služba v bližnji prihodnosti skupaj s komisijo za pripravo plana določiti delovni program, ki bo vseboval zadolžitve in roke za posamezne naloge. Nadaljna pomembnejša naloga je priprava smernic za plane temeljnih organizacij. Smernice naj bi vsebovale cilje razvoja, ki jih bo temeljna organizacija dosegla v planskem razdobju, ukrepe za doseganje tehci- -f5 -K + ■fr -k ■fr -k -k ■fr -k ■fr -k -fr -k ■fr -k -k ■fr -k ■S -k Ol Lids deU čeistltamci cLeL CLVcafri. (2 a^anie maufieavni aecj.aul in clnužbcncL yiaLitičn(i at:cj.a.nLz,a.cLfe •jev, razporejanje dohodka in čistega dohodka, sredstva za razširjeno reprodukcijo ter rezultate, ki rnorajo biti doseženi s poslovanjem. Z elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temelj-i Pl?na bomo določili osnove za delo in razvoj na tistih področjih, jih bomo sporazumno usklajevali meci obema temeljnima organizacijama v okviru delovne organizacije. Oba akta bodo delavci sprejeli na referendumu z osebnim izjavljanjem. Na podlagi teh dveh aktov moramo nato po zakonu pripraviti amoupravni sporazum o temeljih plana, ki bo vseboval skupne naloge, pravice in obveznosti obeh temeljnih organizacij in bo osnova dela^skPsvetk1311'1' 'Sprejemajo ga Plana temeljnih organizacij boči torej začeli pripravljati po spre-. samoupravnega sporazuma o meljiih plana. Vsebino določa za-tf^n’ i 1 zabteva naslednje elemen-' Plan proizvodnje, pridobivanje dohodka in njegovo delitev, ustrezen investicijski plan, plan združevanja dela in dohodka, obveznosti do organizacij in skupnosti v kateri je temeljna organizacija združena, obveznosti do družbe, obveznosti v odnosih svobodne menjave dela, strukturo delitve osebnih dohodkov na podlagi tekočega in minulega dela, skupno porabo temeljnih organizacij, itd. Plan delovne organizacije bomo pripravili v sodelovanju s temeljnima organizacijama, sprejemal pa ga bo skupni delavski svet po predhodnem sprejetju delavskih svetov temeljnih organizacij. Delavci temeljnih organizacij bodo torej uresničevali pravico in dolžnost planiranja tako, da bodo samostojno sprejemali plane v temeljnih organizacij in sklepali samoupravne sporazume o osnovah planov na zborih delavcev. Tako samostojno načrtujejo svoj razvoj in imajo pravico ter dolžnost, da enakopravno z drugimi delavci načrtujejo razvoj delovne organizacije v katero se združujejo. O. J. Montaža sušilno - razpenjalnega stroja Majhne zmogljivosti in iztroš ost obstoječega sušilnega stro. o narekovali nabavo novega, zm “J1 v.eJ sega suši Ino-razpenj alne; troja. Dobavljen stroj je vzhodu Tr dS^T izdelave firme Textim Textilmaschinenbau Gera. Nekaj karakteristik sušilno-razpen-Jalnega stroja: Funkcionalno lahko stroj razde-lm° na odvijalno napravo, foulard, sušilni del in navij alno napravo. Odvijalna naprava je prilagojena na našo dosedanjo tehnologijo t.j. odvijanje s perforiranih bobnov. Foulard je sestavljen iz uma-kalnega korita in ožemalnih valjev. Tkanino prepojimo z impregnimi-mi sredstvi, stopnjo ožemanja pa reguliramo z ožemalnimi valji. Foulard bomo uporabljali predvsem za impregniranje z optičnimi beiil-nimi sredstvi. Sušilni del je sestavljen iz petih sušilnih polj. S parnimi grelci segret zrak se transportira do vpi-hovalnih šob. Vpihovanje vročega zraka na tkanino je izvedeno preko šob, ki so ob površini tkanine. Tkanina se osuši v razpetem stanju na iglicah členov razpenjalne verige. Navijalna naprava skrbi za pravilno navijanje in zamenjavo navit-kov. Napetost navijanja je mogoče regulirati. Za vsklajeno delovanje posameznih funkcionalnih delov stroja pri različnih režimih dela skrbijo električne krmilne naprave. Hitrost stroja je od 16 do 160 m/min, odvisno od gostote tkanine, teže in ostalih parametrov. Montaža Pred samo montažo je bilo potrebno izvesti pripravljalna dela. Pripravljalna dela so obsegala podrtje vmesne stene in izdelavo temeljev in jaškov. Montaža se je pričela v drugi polovici meseca januarja, ko je prispel monter omenjene firme. Dela so potekala hitro. Tako so bila glavna monterska dela sušilnega dela stroja končana do konca meseca februarja. Delo na starem sušilnem stroju je teklo do konca februarja neprekinjeno. Delalo se je vse proste sobote tako v mesecu januarju kot februarju. Uspeli smo napraiviti tritedensko zalogo. Uslugo beljenja tetra in kalika blaga nam je v tem času vršilo podjetje BPT — Tržič. Da so se dela lahko nadaljevala, smo morali demontirati obstoječi sušilni stroj. Rok za izdelavo temeljev, za postavitev foularda, za napeljavo električne instalacije in ostalih del je bil odvisen od zalog beljene gaze. Z vestnim delom in pripravljenostjo vseh, ki so karkoli sodelovali pri tej nalogi, smo lahko 20. marca posušili prve metre beljene gaze. Naj omenim še, da je bilo potrebno napeljati na desetine metrov kablov, montirati dvigalo, napeljavo za paro in vodo ter opraviti nešteto drugih del, ki so ravno tako potrebna za nemoteno obratovanje. Dela, ki jih bo še potrebno izvršiti so: namestitev odvijalne na-arave, namestitev dozirne posode, podaljšati nosilno tračnico dvigala in ostala dela okoli ureditve prostora. Kako in kje bomo letovali Tudi v letošnjem letu bomo letovali v VRSARJU, CERVARJU, NOVIGRADU, IZOLI, KRANJSKI GORI in VELIKI PLANINI. V VRSARJU bomo letos imeli sedem avtoprikplic, cena na dan je 50,- din. Turistična taksa se bo plačala v recepciji v avtokampu. Tam boste dobili tudi ključ od avtoprikolice, katera vam je dodeljena. Ko se vračate, vrnete ključ v recepcijo. Šest avtoprikolic ima po pet ležišč, ena pa štiri ležišča. Vse so opremljene s posodo oz. jedilnim priborom. Kuhali boste lahko sami na plinskem ali električnem štedilniku. Posteljnino (samo rjuhe) morate vzeti s seboj. Drugih posebnih novosti v Vrsarju ni. V CERVARJU so štiri garsonjere, cena na dan je 60,- din. Tri garsonjere imajo po štiri ležišča, ena 6 ležišč. Tudi tu boste lahko kuhali na plinskem ali električnem štedilniku. S seboj morate vzeti rjuhe, posoda oz. ves ostali jedilni pribor je v stanovanju. Nakupovali pa boste v samem naselju. Ko pridete v Červar se morate javiti v recepciji, kjer boste morali plačati turistično takso. Ključe od stanovanja boste prejeli v kadrovski službi, kamor jih boste tudi vrnili takoj naslednji dan, ko se boste vrnili z letovanja. V NOVIGRADU imamo tudi letos sedem hišic, od tega tri po pet ležišč in štiri po štiri ležišča. Hrana je obvezna v menzi. Pri prihodu v naselje se morate javiti v recepciji, kjer boste dobili ključ od hišice, posteljnnino (vračunana je že v pension) in plačati turistično takso. Pension se prične s kosilom in konča z zajtrkom. Pri odhodu morate vrniti v recepcijo posteljnino in ključ. Če boste dobili na obisk prijatelje ali znance, se morajo Obvezno javiti v recepcijo zaradi evidentiranja gostov. Otroci družine izven sezone do 4 let na dan 7.- din Sezona se prične L 7. in traja do 31. 8. 1979. Izven sezona se prične od 10. 6. do 30. 6. in od L 9. do 9. 9. 1979. V IZOLI imamo dve hišici. Obe imata po štiri ležišča. Cena hišice je 40.- din na dan. Hranite se po želji (hotel, menza). V hišici je samo plinski kuhalnik. Ko pridete tja, se morate javiti pri upravniku naselja, kjer dobite ključe, posteljnino in plačate tudi turistično takso. Ko se vrnete morate vrniti ključe in posteljnino v recepcijo. V KRANJSKI GORI sta dve garsonjeri, obe imata po tri ležišča, cena na dan je 60.- din. Kuhali boste lahko sami na plinskem ali električnem štedilniku. V sobi je tudi televizor. Hranite se lahko tu- di v samem mestu Kranjski gori, kjer lahko izbirate gostišča. Stanovanje je oddaljeno od mesta približno 500 m. Tudi nakup vse hrane imate v mestu. NA VELIKI PLANINI sta dve hišici. Zlatorog z 8 ležišči in Iren-ca s 4 ležišči. Cena za Zlatorog je 50.- din za Irenco 40.- din. Kuhate lahko sami na plinskem kuhalniku ali na štedilniku na drva. HRANO MORATE prinesti vso s seboj, prav tako tudi posteljnino (rjuhe) Ključe boste dobili v kadrovski službi, kamor jih boste tudi vrnili, ko se vrnete. Vsi koristniki počitniških domov v Novigradu, Vrsarju, Cenvar-ju, in Izoli morajo pred odhodom dvigniti uspotnico katero bodo morali predložiti v recepciji. Menjava za vse koristnike bo od pone-deljika do ponedeljka in sicer od 9 do 10. ure dopoldne. V Kranjski gori in na Veliki planini bo lahko, kdor bo želel, letoval tudi manj kot sedem dni. Seznanili smo vas z možnostmi in pogoji za letovanje in želimo, da bi prijetno preživeli dopust. Sklad skupne porabe '79 CENE V NOVIGRADU SO NASLEDNJE: Člani kolektiva v sezoni na dan pension 80,- din Člani družine v sezoni na dan pension 160,- din Otroci družine v sezoni od 4 do 14 14 let na dan pension 96.- din Otroci družine v sezoni do 4 let na dan 7.. din Člani kolektiva izven sezone na dan pension 80,- din člani družine izven sezone na dan pension 128,- din Otroci družine izven sezone od 4 do 14 let na dan pension 77,- din RAZDELITEV SKLADA SKUPNE PORABE (združena sredstva) Združena sredstva SSP v letu 1979 Saniteta Filtri DSSS Saldo L L 1979 SKUPAJ: Že porabljena 1979: 467.131 din 273.000 din 260.000 din 583.268,35 din 1.583.399,35 din sredstva v letu 2 kom avtoprikolice 214.100 din stroški za leto 1978 122.200 din SKUPAJ: 336.300 din Sredstva za plan delitve 1.247.099,35 din POČITNIŠKA NOVIGRAD VRSAR ČERVAR IZOLA KRANJSKA GORA VELIKA PLANINA DEJAVNOST skupaj: 158.00 din skupaj: 175.000 din skupaj: 25.000 din skupaj: 22.000 din skupaj: 18.000 din skupaj: 27.000 din SKUPAJ VSEH SREDSTEV ZA POČITNIŠKO DEJAVNOST JE — 440.000 din. družbeno politične organizacije Sindikalna konferenca (vračunana sindiikalna dejavnost: socialna dejavnost, šport in rekreacija, oktet TOSAMA) Zveza borcev Zveza socialistične mladine Zveza komunistov Industrijstko gasilsko društvo Društvo inžinirjev in tehnikov Društvo knjigovodij SKUPAJ: Počitniška dej. Nerazporejena sredstva: 90.000 din 15.000 din 20.000 din 10.000 din 20.000 din 10.000 din 10.000 din 775.000 din 440.000 din 1.215.000 din 32.099,35 din 170.000 din 80.000 din 180.000 din 90.000 din 80.000 din Glede na minimalna sredstva, ki so združena v tem skladu se bo potrebno obnašati varčno. Praznik žena 8. marec Novoletna jellka Pomoč upokojencem Kolektivno zavarovanje Okrevanje Prenos osebnih dohodkov na tekoče račune , V zvezi s prenosom osebnih dohodkov na tekoče račune nam je Danka Domžale poslala naslednji prispevek. Delavci Tosame ste že v febru-ar.)u 1976. leta pričeli z izplačeva-n!?nii osebnih dohodkov preko hra-mlnih knjižic Banke Domžale. iz meseca v mesec se je ostanek sredstev na knjižnicah pove-ceval in sedaj znaša 10.742.217,05 din. Da bi prišli do svojih OD, ste rnorali vsak mesec vsaj enkrat priti v banko. Sedaj vam Banka Domžale nudi možnost novega načina preje-nianja osebnih dohodkov. S teko-Clrn računom, na katerega bi bil naKdzan vaš osebni dohodek, vam nudi Banka Domžale možnost: da kljub vaši odsotnosti oziroma službene zadržanosti prejmete na izplačilni dan osebni dohc\1ek na vaš tekoči račun. S tem vam je omogočeno, da koristite sredstva svojega OD tudi, če ste odsotni. S tekočega računa Banke Domžale lahko plačujete na območju cele Jugoslavije. Za manjše potrebe lahko dvignete gotovino v vseh poslovnih bankah in službah družbenega knjigovodtsva v Jugoslaviji. da poleg vas z vašimi sredstvi lahko razpolaga sorodnik ali o-seba, ki jo boste pooblastili, da Banka Domžale na vašo zahtevo in na osnovi vašega pooblastila poravnava vaše redne mesečne izdatke, kot so: računi za stanarino, elektriko, razne mesečne naročnine, obroke za plačila knjig, namensko varčevanje ipd. v kolikor pa predvidevate, da bodo vaši izdatki presegli višino OD, vam Banka Domžale nudi posojilo v višini vašega polletnega povprečnega dohodka o-ziroma priliva na tekoči račun za dobo 6 mesecev. ' ° stanju sredstev na vašem te- kočem računu vas bo Banka Domžale redno obveščala. Poleg prednosti, ki jih imate delavci — imetniki tekočih računov, ima tudi vaša delovna organizacija olaljšano poslovanje piiiz-plačevanljiu OD. Tako vašim sodelavcem, ki delajo na obračunu in izplačevanju OD, ne bo treba: — prenašati, preštevati in kuver-tirati gotovine, — izdelovati in razdeljevati »nalogov za vpis« osebnega dohodka — ne bodo ostajali neizplačani o-osebni dohodki zaradi odsotnosti delavcev, — na tekoči račun lahko delovna organizacija nakazuje imetniku tudi povračila za potne stroške, ločeno življenje, terenski dodatek. Banka Domžale vam je s svojo novo ekspozituro na Viru omogočila hitro in kvalitetno poslovanje. Odprta je vsak dan od 6.30 do 18.00 ob sobotah pa od 6.30 do 11. ure. Delavke Banke vam bodo na vašo zahtevo dale vse informacije in pojasnila, kako se posluje s tekočim računom oz. čekom. Poleg tega boste dobili tudi informacije o stanovanjskem in potrošniškem kreditiranju ter o ostalih bančnih poslih za občane. V pričakovanju vašega obiska v ekspozituri Vir, se vam zahvaljujemo za zaupanje. Pripis: Interesenti za tekoče račune naj se priglasijo v finančni službi. Kolektivno zavarovanje TOSAMA je že pred časom pisala o zavarovanju delavcev, ker pa je bilo na enem od zborov delavcev organizacijskih enot dne 23. februarja postavljenb vprašanje, ki se nanaša na to problematiko, objavljamo naslednji članek. Vsi delavci Tosame so kolektivno zavarovani pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV, Območna skupnost Ljubljana za primere invalidnosti oziroma smrti. Zavarovanje je namenjeno za navedene primere, če ti nastopijo kot posledica nesreče ne glede kje je le-ta nastala. To pomeni, da za izplačilo ustrezne premije ni pomembno kje in kdaj je prišlo do poškodovanja, pač pa kakšna je posledica nesrečnega primera. S tovrstnim zavarovanjem so torej zavarovanci zavarovani za 24 ur dnevno, pri čemer je zavarovanje za posledice nesreče, ki imajo status poškodovanj pri delu izenačeno s poškodovanji izven dela. V tem smislu sklenjeno kolektivno zavarovanje nima neposredne povezave s pojmi nesreč v okviru varstva pri delu, ki razlikuje nesreče pri delu ter druge nesreče. Pri tem je treba povedati, da imajo status nesreč pri delu, vse tiste nesreče, ki se pripetijo pri delu, poleg tega pa še nesreče na službeni poti, na poti na delo, oziroma z dela ter še v nekaterih primerih (naročeni zdravniški pregledi), medtem ko ostali dogodki spadajo v kategorijo nesreč izven dela. V namen kolektivnega zavarovanja plačuje delovna organizacija za posameznega zavarovanca 72 din na leto. Najvišje izplačilo zavarovalnine pripada zavarovancupoš-kodovancu, ki je zaradi posledic poškodovanja ostal trajni invalid, nesposoben za delo in sicer v višini 43.437 din. V vseh drugih primerih invalidnosti zaradi ponesrečenja gre za manjše zneske, ki se izračuna- (Nadaljevanje s 5. strani) vajo na podlagi stopnje invalidnosti. Stopnjo invalidnosti ugotavlja zdravnik in jo določi s takoimeno-vanim odstotkom invalidnosti, ki je posredovan zavarovalni skupnosti zaradi izračuna pripadajočega zneska. V primeru smrti, do katere je prišlo zaradi ponesrečenja, pripada svojcu ponesrečenega zavaro- valnina v višini 21.718 din. Zavarovanec, ki meni, da je prišlo pri njem do izpolnitve pogojev, da lahko uveljavlja pravice iz kolektivnega zavarovanja, je dolžan postopek prijave in uveljavljanja svojih pravic izvesti sam. Zavarovanec zato dvigne pri Zavarovalni skupnosti obrazec »Prijavo nezgode« in ga izpolni z vpisom potrebnih podatkov ter ga da v delovni organizaciji v potrditev. Obrazec se odda v kadrovski službi, da se izvede potrditev in vpis številke zavarovane police. Tako izpolnjeno prijavo skupaj s podatki o invalidnosti posreduje zavarovanec v nadaljnje reševanje zavarovalni skupnosti. Ce ima delavec sklenjena še druga zavarovanja, s katerim uveljavlja enake ali podobne pravice, tedaj uveljavlja p.uvice, ki mu gredo iz vseh zavarovanj, ker se le ta med seboj ne izključujejo. Žgečkljiva tema (Samo naslov je iz Avto revije) Z razglasno postajo je urejeno zvočno signaliziranje menjave izmen, ki določa enotni čas menjave osemurnih delavnikov za celo delovno organizacijo. Kljub tako urejenemu seznanjanju delavcev o menjavi izmen, pa je vseeno videti, da znak po ozvočenju kljub svoji precejšnji glasnosti ni v zadostni meri upoštevan. Predčasno zapuščanje dela, čeprav v časovnem smislu, ne veliko (merjeno le v minutah) pa je kazalo na to, da je to je tudi eno izmed področij kjer je treba povečati delovno disciplino. Kljub takim ugotovitvam, med drugim, tudi na sestankih različnih samoupravnih organov pa do kakih pomembnejših sprememb ni prišlo na tem področju. Že nekaj časa se zato ob menjavi izmene za krajši čas zapira vhod oziroma uvesti »izhod« pri vratarnici. S takim ukrepom se je hotelo doseči doslednejše upoštevanje časa, ki je določen za začetek oziroma za končanje dela v določeni izmeni. Čeprav je bil to nekoliko nepopularen ukrep, smo se nanj hitro privadili, in sicer vsak na svoj način. Dobršen del Tosamovcev zadeva sploh ne moti, saj mimo počakajo pred zaprtimi vrati, do znaka izhoda z dela. Včasih je sicer nekoliko nerodno zaradi nenapovedanih padavin, ker človek nima s seboj dežnika, vendar pa tistih nekaj minut pred vrati tudi ni tako težko potrpeti. Važno je, da se čimprej pride do svojega vozila in potem postavi ali pa tudi ne, saj so vendar nekateri tako slabi šoferji, da jih je treba zato prehiteti, v vrsto za vključitev v prometna glavni cesti ali pa (recimo) čimprej pride na avtobusno postajo, da se nato lahko v miru čaka na odvoz z avtobusom. Gotovo so to tisti motivi, ki nas silijo, da se ne držimo delavnika za katerega smo se samoupravno dogovorili, med drugim tudi v pravilnikih o delovnih razmerjih, kjer je v poglavjih, ki govorijo o delovnem času, zapisano, da delavci delajo v eno, dvo ali troizmenskem delu in sicer od 6. — 14. ure, od 14. do 22. ure in od 22. — 6. ure zjutraj. Čeprav pripomb, ki bi se nanašale na delovni čas v okviru sprejemanja omejenih aktov ni bilo, pa praksa le kaže, da so nekateri tedaj menili (in tudi še menijo), da določbe ne veljajo zanje, ampak le za njihove sodelavce. K temu je treba še dodati, da je po določbah obstoječih samoupravnih aktov, tako ravnanje sankcionirano. V pravilniku, ki obravnava disciplinsko odgovornost delavcev je v dvanajstem členu pri poglavju, ki navaja lažje kršitve delovnih obveznosti navedeno: zamujanje na delo, predčasni odhod z dela ali neopravičeno predčasno zapuščanje nalog in del. Če se lažje kršitve ponavljajo, se to po trinajstem členu istega akta jemlje kot dejanje, ki spada v okvir hujših kršitev delovnih obveznosti. Predčasno zapuščanje dela, zamujanje dela iz navad (kot se temu pravi) torej ni le element in produktivnost dela, (čeprav je tudi to) ampak je tudi in predvsem e-lement delovne discipline. To pisanje je nastalo kot posledica razgovora o delovni disciplini na enem od zborov organizacijskih enot in naj bi bilo osnova za razmišljanje nas vseh o tej problematiki — o delovni disciplini torej. Upokojitev Na Podrečjah smo obiskali našo dolgoletno sodelavko, sedaj pa upokojenko tov. TILKO ZABRET, ki je rada pripovedovala o počutju v Tosami in o svojem življenju. Takoj je povedala, da se ji toži po tovarni in komaj čaka, da jo kdo obišče in ji pove kaj novic. Drugače pa se rada spominja tudi tistih težkih začetkov. »Zaradi takratnih slabih razmer »»i mML.. doma sem se morala že kot trinajstletna deklica zaposliti. Doma ni bilo dovolj hrane, kruha skoraj poznali nismo. Služila sem v Ljubljani na Ižanski cesti pri neki družini, kjer mi ni bilo hudo, vendar je bila moja največja želja, da bi se lahko zaposlila v tovarni. Zato sem to službo takoj odpovedala, čeprav so me neradi pustili, ko mi je svak prišel povedat, da grem lahko delat h Kocjančiču. Tako sem 1934. leta pričela delati na trakotkalskih statvah, kjer (Nadaljevanje na 7. strani) pie je učil nek češki mojster. Dobro se še spominjam, kako je bilo takrat strogo. Nekoč sva s sodelavko malo poklepetali in v tem času so se mi potrgale na stroju ves nif JCo je mojster to videl, mi je takoj zagrozil z odpovedjo, v kolikor se mi to še kdaj zgodi. Qd takrat se od stroja nisem hotela vec premakniti in za svojo prid-nOSDi s?m dobila 2 din več na uro. c j , ° srno dobivale vsak teden. .delavka Grlica, ki je navijala o-y°-le' nam je sproti povedala koliko jih imamo in smo si že same izračunale koliko bomo dobile. Naj-oolij hudo je bilo spomladi, ko ni ono naročil in smo bile tudi do 3 mesece doma in čakale kdaj nas oodo spet potrebovali. Tako sem delala do 1942. leta. Takrat sem na precej agilna, se udeleževala azn.ih sestankov in shodov in tov. ocjančič nas je odpustil, oziroma k?,,, v Kamnik. Od tam so nas Poslali delat v Jarše, kjer pa sem na le štiri mesece. Takrat sonam-ec v Jaršah postrelila nekaj tal-v zaradi domačega izdajalca. Tu-} sama sem bila aktivna in vsled n rahu, da bom izdana, sem šla za mesece v Ljubljano, kjer sem 1 zaposlila 1947. leta, da sem ime-a denar za nakup njive. • iffko si zamisliš kako hudo mi J mio, ko sem z otrokoma hodila imo tovarne in poslušala brnenje roijev. Tako rada bi se zaposlila, . ni?em želela prikrajšati otrok za vJa c*orn- Saj veš, da si doma cino zapostavljen in počasi izgu-svse samozaupanje, čeprav sem • ai doma delala in robila plenice t osame, robila robce za Univer-♦ f^vv0^ za Induplati in celo lo^oala stilkala za Elmo. . l0ta pa sem le ponovno po-T;?la. dlan Tosaminega kolektiva. aKoj sem se v tkalnici počutila kot doma. Bila sem brez treme in t e*u mi je šlo takoj dobro izpod vok. Prav zaljubljena sem bila v te stroje, zato sem rada delala vestno in natančno. Tudi s sodelavkami smo se takoj razumele, čeprav sem bila sprva kar nekam bo-Jsca, nisem si upala iti na kakšno Praznovanje. Še vedno sem mislila, da moram biti le doma. Kasne-Je pa sem tudi na to pozabila. Rada imam odkritost in ne prenesem nevoščljivosti, saj vsak človek lahko dela po svoje, le drugim ne sme škodovati.« Ob njenem pripovedovanju takoj spoznaš, da je to sodelavka, k' je lahko prijateljica, saj pozna salo, ne zameri vsega, pa tudi pomaga rada. Na koncu je nekam otožno povedala: , »Sedaj, ko sem doma, se vča-sm počutim kot da nisem nikomur več potrebna. Zvečer gledam luči v tovarni in v mislih spremljam sodelavke, ki delajo med stroji in postane mi dolgčas. Tudi sli- ka na steni, katero so mi podarile, me vedno spomni nanje. Najboljše zdravilo za preganjanje dolgega časa pa so mi rože in vrt. Te spremljam od semena, od sadike pa do cvetenja, do zorenja. Z rožami se moraš pogovarjati, da še lepše uspevajo.« Želimo ji, da bi še dolgo let zdrava gojila dehteče rože in bila zadovoljna med svojimi, pa čeprav brez ropotajočih strojev. Večer z jubilanti Skoraj polna dvorana v Kulturnemu domu na VIRU, jubilantov, delavcev Tosame, z 30, 20 in 10 let dela. Pozdravni govor, v katerem je na kratko orisala razvojno pot in mesto — Tosame — je imela predsednica skupnega del. sveta, tov. Helena Breznikova. Prijeten kulturni program so izvedli učenci osnovne šole Martin Koželj iz Doba, nobena prireditev pa seveda ne sme mimo prijetnega petja našega okteta. Glavni direktor, tov. Slavko Bajec je nekaj več besed naklonil ju-binlantom, ki so že 30, 20 ali 10 let zaposleni v Tosami, in v svojem govoru dejal: Štejem si v veliko čast in zadovoljstvo, da vas smem pozdraviti in vam čestitati v imenu celotne delovne organizacaije in v svojem imenu, ko skupaj proslavljamo tako pomemben delovni jubilej. Vaše živo delo, ki se je začelo ustvarjati pred tridesetimi, dvajsetimi in desetimi leti, je bilo za nadaljnji razvoj naše družbene skup- nosti izrednega pomena. Današnji jubilej, ki ga praznujete, je jubilej minulega dela v Tosami ali v drugih delovnih organizacijah, kjer ste z družbenimi sredstvi za reprodukcijo ustvarjali dohodek za izboljšanje in razširitev materialne podlage dela ter tako prispevali^ svoj delež k še hitrejšemu družbeno ekonomskemu razvoju naše družbene skupnosti. Posebno pozornost pa moramo danes posvetiti našim delavkam in delavcem, ki že 30, 20 ali 10 let združujejo delo v Tosami. Ostali so zvesti s svojim neprekinjenim živim in minulim delom ter tako doprinašali k napredku in razvoju naše Tosame. To so jubilanti 30-letniki, ki so zvesti Tosami od leta 1949, ko so se začeli ustvarjati pogoji za nadaljnji razvoj takratne majhne delovne organizacije. S svojo umsko in fizično sposobnostjo so največ doprinesli k nadaljnjemu razvoju Tosame. To je generacija, ki se je marala spoprijeti z zaostalo tehnologijo pro- izvodnega procesa, z odpravo življenjsko nevarnih težkih pogojev dela, v neurejenih socialnih razmerah in v velikem pomanjkanju za življenje potrebnih dobrin. V dobi te generacije smo izpeljali prvo rekonstrukcijo delovne organizacije in občutno povečali število zaposlenih delavcev. To je generacija, ki je z lastnimi sredstvi, v obliki osebnih dohodkov in s prostovoljnim delom, veliko doprinesla k razvoju naše Tosame. Tu so jubilanti, 20-letniki, ki so zvesti Tosami od leta 1959. Prišli so v pravem času, v dobi izvajanja prve rekonstrukcije. S svojim delom so prispevali k še hitrejšemu nadaljnjemu vzponu in razvoju tehnologije in tehnoloških postopkov. Za izvršitev II. faze rekonstrukcije in razširitve naše delovne organizacije v letu 1970 ima ravno ta generacija velike zasluge. Tu so še jubilanti 10-letniki, ki so zvesti Tosami od leta 1969. Prišli ste v delovno organizacijo, ko smo začeli izvajati II. fazo rekonstrukcije. Potrebovali smo mlade in * • m ■ ^ j sveže moči, da bi s skupnim delom postali močnejši v ustvarjanju naših programskih ciljev. S to generacijo v novi tehniki in tehnologiji proizvodnje ter novimi družbenoekonomskimi pogoji dela in ustvarjanja, se je Tosama razvijala iz meseca v mesec, iz leta v leto, v močno in pomembno delovno organizacijo. Vsa ta generacija in njihovi predhodniki so s svojim živim in minulim delom doprinesli k razvoju današnje Tosame. Tosama je danes srednje velika delavna organizacija, v kateri združuje delo preko 1000 delavcev, vrednost letne proizvodnje pa je bila dosežena v preteklem letu že blizu 60 milijard starih dinarjev. To nas uvršča med največje tovrstne delovne organizacije v Jugoslaviji in Evropi. Naši proizvodni oddelki so skoraj v večini opremljeni z modernimi stroji in tehnologijo. Tretja faza rekonstrukcije in modernizacije, katero pravlkar končujemo, nam je dala zaključene tehnološke celote. S to rekonstrukcijo smo dosegli cilje, ki smo si jih zadali kot nalogo v našem srednjeročnem planu razvoja 1976-1980. Vrednost teh vlaganj predstavlja več kakor 20 starih milijard dinarjev in to predvsem lastnih sredstev. Tako velik in hiter napredek v obsegu razvoja ter razvaja tehnike in tehnologije gre zasluga vsem našim delavcem, dobri organiziranosti ter enotnosti akcije in dela. Moramo pa tudi priznati, da je bilo vse to delo povezano z neštetimi problemi in težavami, katere smo odklanjali in uspešno reševali v timskem delu in medsebojnem dialogu. Tosama, kakršna je danes, je čvrsta osnova za še hitrejši razvoj in za še večjo socialno varnost naših delavcev. Za to so tudi garancija naši sposobni strokovni kadri in tudi dobra poslovna usmerjenost. Delavci TOSAME moramo v bodoče posvetiti več pozornosti naši nadaljnji samoupravni organiziranosti in ureditvi dohodkovnih odnosov. Našim delavcem moramo zagotoviti družbeno ekonomske in samoupravne pravice, da neposredno odločajo o svojem delu in rezultatih dela. Samo z dobro samoupravno organiziranostjo bomo dosegli boljše poslovne rezultate, večji dohodek in osebne dohodke, hitrejši razvoj in večjo socialno varnost delavcev v Tosami. Drage tovarišice in tovariši, tudi v naprej moramo biti za vzgled našim mlajšim generacijam, ki bodo nadaljevale naše delo, za vzgled na vseh področjih dela in samoupravljanja, predvsem pa v zavesti, da delamo za naš boljši jutrišnji dan. Naj vam bo priznanje, ki vam ga daje Tosama, vzpodbuda pri vašem nadaljnjem delu in razvijanju naše samoupravne socialistične skupnosti! 30 LET Arnuš Rozka, Babnik Janez, Be-šter Terezija, Blaževič Marija, Bur-keljca Alojzija, Capuder Albert, Cerar Ivanka 1932, Debevc Marjan, Dolenc Justina, Dolinšek Jože, Gaberšek Ciril, Galič Nada, Ganič Ani, Hribar Marija, Jeretina Francka, Juteršek Bogdan, Kerč Franc, Keršič Jože, Kokolj Cilka, Kos Ivan, Kramberger Stane, Kušar Nežka, Lekan Francka, Lenček Amalija, Morela Milka, Paliska Antonija, Pavlič Reginca, Pevec Kanci j anila, Pirnat Vinko, Podbevšek Marija, Povirk Francka, Prelovšek Zinka, Prislan Kristina, Rode Zinka, Šarc Leona, Urbanija Pavla, Tekavc Antonija, Volkar Ivan, Zmr-zlikar Milka. 20 LET Avman Mihaela, Barle Jožefa, Bokal Franc, Bizilj Franc, Brodar frai\c„' Cerar Marija (1937), Cerar Marija (1942), Cerar Marta, Ceri;1 •'Va«n£a (Rahne), Cencelj Ani, mic Mitar, Dimič Ani, Drešar avm Gabrič Marija, Hanzlovskv I niv, Hribar Kati, Kasagič Alojzd-ja. Kaplja Zofka, Klopčič Ivanka, £iopoič Bernarda, Kocjančič Jože-Pa’ Koprivnikar Rozka, Korošec Maacka, Košir Ani, Maček Cilka, čiir,n^c J ^ar’Ja' Mavrin Ema, Mar-Krna, Murič Ivo, Merkužič pranc’ Miklavčič Francka, Osolin ,araac- Peterka Marija, Poljak Pav-jf' Kotocmk Avgust, Poznič Francka’ Julka, Prstec Darin- d ’ ,cič Martin, Rems Janez, s hjudmila, Rokavec Marija, Rozman Janez, Rožič Ana, Sedelj-k K Prane, Slapar Maksa, Smolni-KarJVhbaeja Strehar Karol, Stupi-%hja, šelja Ljubica, Tosič Mari-,Fratnik Janko, Udovč Avgust, 7?, ,Jav Jakob, Vrbančič Marija, Zalokar Janez. 10 LET Adamič Alojzija, Andrejika Marija, Avbelj Olga, Banko Vida, Bariče Ivanka, Barlič Marjeta, Babič ^hka, Balažič Marija, Birk Franka, Blatnik Manija, Brodar Jože, • ^dar Dani, Brodar Francka, Bur-JJf Olga, Burja Marija, Burja Dra-Sica, Baloh Zorislava, Bubanj Ma-nja, Breznik Mihaela, Cerar Ivan-a 1952, Cerar Francka, Cerar Ma-, Da, Cerar Vida, Cerar Franc, Ovet-kovski Boris, Cvetkovič Stanka, t-esen Slavka, Černič Manija, Črnogorski Vukosava, Dečman Albin, tJečrnan Pavla, Drolc Janez, Dimic anez dipl, ing. Dolinar Franc, Dr-?ar Milan, Ferlič Cilka ml. Florjančič Vasilija, Ficko Zora, Grošelj Angelca, Grošelj Marija 1951, Go-tar Joži, Gorjup Antonija, Gorjup Franc, Gorjup Ivanka, Grčar Ivana, Gregorič Elizabeta, Glušič Ana, Grintalj Joži, Guberinič Darinka, Gerlica Ana, Hafner Marjan, Hafner Joži, Hribar Antonija, Hribar Alojz, Hribar Jože, Hrovat Marija, Homar Marija, Jančar Ivanka, Janežič Erna, Jarc Mojca, Jelnikar Terezija, Jenko Metka, Kamenšek Marjeta, Kerč Francka, Kerč Jože, Kerč Štefka, Keršič Pavla, Kodba Fani, Kosmač Francka, Kovač Urška, Korant Dragica, Kovačič Ani, Kovač Ivanka, Križnik Ivanka, Kvas Ivanlka, Kralj Janez dipl. oec. Koželj Štefan, Kveder Milena, Kveder Nikolaja, Kuzmonovski Vasile, Korošec Marija, Limoni Ana, Limoni Vlasta, Lavrič Vera, Lavrič Stanka, Lavrinc Pavla, Lončar Francka, Lebar Marija, Marolt Magda, Marolt Franc, Marinšek Marija, Marinšek Justina, Mav Francka, Marič Cveta, Mladenovič Rozi, Mila-novič Kati, Novak Joži, Novak Slavka, Novak Kristina, Nemec Julijana, Ocvirk Valentina, Pavli Slavka, Pavli Janez, Pavovec Olga, Peterc Cveta, Pele Ivanka, Pestotnik Milka, Pevec Julijana, Pervinšek Marjan, Pervinšek Jožefa, Pichler Marija, Pižmoht Janez, Pojbič Ma- rija, PodmiLjšak Jožefa, Podpeskar Jože dipl. ing. Poharič Franc, Prašnikar Ani, Prelovšek Ani, Premože Marija, Prosenc Darinka, Radež Peter, Ravnikar Ivanka, Ravnikar Francka, Rems Breda, Repnik Marta, Rožič Antonija, Rojc Dragica, Rudolf Joži, Stare Anton, Stare Olga, Stopai Marija, Sankovič Stanka, Sitar Marija, Smolnikar Štefka, Strehar Zvonika, Smrekar Anton, Sušnik Ivanka, Štempihar Majda, Štempelj Danica, Škrbe Andrej Šorn Janez, Šuštar Pavla, Trdina Marija, Ulčakar Francka, Urbanija Marija, Urankar Štefka, Urbanija Francka, Us Danica, Vidmar Jože, Vidovič Ivan, Vidovič Marija, Ves Viktor, Verbič Marija, Volkar Ma-* rija, Volkar Pavla, Vlahinja Pepca, Varaždinac Antonija, Zupančič Miran, Zupan Francka, Zabret Silva, Zajc Metoda, Žendar Edvard, Že-bale Antonija, Žavbi Marija. Podelitvi priznanj in nagrad, ta družbene prehrane. Nekateri so je sledila zakuska, ki so jo zelo o- se tudi zavrteli ali zapeli kako do- kusno pripravili sodelavci iz obra- mačo. Alkoholizem je skrajna stopnja človekove odtujitve Alkoholizem je v razvitem svetu tretja glavna bolezen človeštva (za boleznimi srca in ožilja ter rakom). Če pa upoštevamo, da z vsakim alkoholikom propadajo povprečno trije družinski člani in je prizadetih še toliko drugih ljudi, potem je nedvomno med boleznimi na prvem mestu. V Sloveniji imamo približno 80.000 alkoholikov. Ker pri vsakem trpijo vsaj trije družinski člani, je v Sloveniji zaradi alkoholizma prizadetih približno 300.000 ljudi. Tudi ekonomska škoda je velikanska, nad 10 °/o nacionalnega dohodka požre alkoholizem (izostanki z dela, boleznine, invalidnine, prometne in obratne nezgode, stroški zdravljenja itd.). Skoda, ki jo utrpijo svojci, predvsem še otroci alkoholikov, se sploh ne da materialno izraziti. Alkoholiki so v treznem stanju zaradi občutkov krivde brez pravega jaza (ko pa so pijani, so seveda korajžni), zato se v naša samo-upravljalska dogajanja ne morejo vključevati kot tvorni subjekti — vsakdo z njimi zlahka manipulira. Alkoholik skuša svoje ravnanje opravičiti. Sprva se brani tako, da pitje sploh zanika oziroma zatrjuje, da lahko neha, kadar hoče. Potem skuša dokazati, da pije manj kot mu očitajo in da je to povsem normalna stvar, saj pijejo vsi in vsepovsod. Ko alkoholik že ne more več prikriti svdjega alkoholizma, prične iskati vzroke zanj. Te vzroke vedno najde in jih obvezno projecira izven sebe: krivi so žena, tašča, služba, usoda, politika itd. Če ga potem okolje stisne v precep, mu naenkrat postane jasno, da lahko (nekaj časa) zdrži brez pijače in potem s temi kratkimi obdobji treznosti poskuša zabrisati vsa druga daljša (in za družinsko okolje uničujoča) obdobja, ko je pil. Bistvo alkoholizma ni v pitju alkoholnih pijač (čeprav brez alkohola seveda ni alkoholizma), temveč v spremenjeni osebnosti, ki je za okolje, zaradi alkoholičnega obnašanja (sebičnost, površnost, prepirljivost, zanemarjenost, agresivnost itd.) težavna tako v vinjenem kakor v treznem stanju. Temeljni vzrok za deformacijo alkoholikove osebnosti pa je odvisnost od alkohola. V čem je bistvo odvisnosti od alkohola? Človek, ki je (že) odvisen od alkohola, ne zmore vsakdanjih težav, stisk, napetosti in življenjskih obremenitev prebiti brez alkohola. Ob vsaki obremenilni situaciji gre pit, ne samo ob neuspehu, jezi, razočaranju, prepiru, temveč tudi ob uspehu, veselju, pohvali, itd. Postopoma postane alkoholik tako zasvojen, da ne more več ne misliti ne delati in ne živeti brez alkohola. To pomeni, da se zjutraj kar ne more zmigati in mu misli ne stečejo, dokler ne popije toliko, kolikor potrebuje. Temeljna značilnost alkoholizma je stopnjevanje alkoholne odvisnosti in pojemanje življenjskih interesov, ki se v končni fazi alkoholizma zreducirajo na željo: biti omamljen. Tako pride alkoholik v situacijo, ko je njegova zadnja misel večera in prva misel jutra namenjena alkoholu. Uničil je družino, izgubil prijatelje, zapravil zaupanje in sedaj lahko le še životari kot razčlovečeno in z alkoholom prepojeno bitje. Ta zadnja faza alkoholizma je pravzaprav skrajna stopnja človekove odtujitve. Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, ki traja pet, deset, dvajset in več let. Gre skozi dve fazi: Se nadaljuje Šport - Šport - Šport - Šport - Šport 12. republiška Tekstiliada v smučanju XII. republiške tekstiliade v smučanju se je udeležila tudi naša ekipa — ekipa Tosame. Organizator tekstiliade je bila tovarna Almira iz Radovljice. Tekmovanje je bilo planirano na smučišču Kobla nad Bohinjsko Bistrico, vendar pa zaradi slabih snežnih razmer tega tekmovanja v celoti ni bilo mogoče izvesti. Tako so bila tekmovanja v smučarskih tekih na Kobli veleslalom pa na Soriški planini. Tekstiliade se je udeležilo okoli 80 ekip oziroma 786 posameznikov. Letos so prvič v tekmovalni program uvrstili tudi smučarske teke, na katerih je bilo prijavljenih 120 tekmovalk in tekmovalcev med katerimi sta bila tudi naša tekmovalca — Premože Marija in Kos Martin. Dne 16. 3. smo odšli na Koblo, kjer so se ob 15. uri pričeli teki. Vreme je bilo deževno in pogoji za tekmovanje zelo slabi. Kljub vsem nevšečnostim so organizatorji tekmovanje zelo dobro i peljali. Ko smo dobili rezultate tekov žensk na 2 km, smo bili vsi zelo presenečeni, saj je Premože Marija zasedla 1. mesto v svoji skupini in tako priborila Tosami zlato medaljo, kar je naj večji uspeh Tosame v zgodovini zimskih tekstilijad. Pri moških pa je Kos Martin na 4 km dolgi progi v svoji skupini zasedel 24. mesto. Tako se je ekipa Tosame v skupnem seštevku plasirala na odlično 13. mesto izmed 40 ekip. Dne 17. 3., takoj po zajtrku, je naša ekipa za veleslalom odšla na Soriško planino. Start je bil napovedan ob 10. uri. Tudi na Soriški planini nismo imeli sreče z vremenom, ker je bila zelo gosta megla. Postavljene so bile tri proge za veleslalom. Na prvi progi so tekmovali mlajši člani in člani, na drugi progi starejši člani in seniorji, na tretji pa ženske. Za Tosa-mo je nastopilo 13 tekmovalk in tekmovalcev v vseh starostnih Skupinah. Zaradi odjuge in novo zapadlega snega je bila proga zelo mehka in zato za tekmovalce z višjimi startnimi številkami zelo težka in nevarna. Posledica vsega je bilo pet zlomov nog in več zlomov smuči. Tako je tudi član naše ekipe zlomil smučko, kar nas je stalo generalne uvrstitve in ekipne uvrstitve v veleslalomu. Mesta, ki so jih zasedli naši tekmovalci pa so naslednja: IVHJS1S.1 Ve.LE.SLALU(Vl I. kat. — mlajši člani: Štrukelj Zdravko 44 mesto Klančar Tine 48 mesto Arnuš Franc 55 mesto Kerč Janez 66 mesto Nastopili so 103 tekmovalci. II. kat. — člani: Kerč Jože Šoren Janez Nastopilo je 160 66 mesto 88 mesto tekmovalcev. III. kat. — seniorji: Vodnik Vencelj 54 mesto Nastopilo je 90 tekmovalcev. ŽENSKE VELESLALOM I. kat. — mlajše članice: Primc Helena 63 mesto Nastopilo je 85 tekmovalk. II. kat. — članice: Štrukelj Minka 34 mesto Prosenc Darinka 48 mesto Kerč Joži 70 mesto Nastopilo je 90 tekmovalk. III. kat. — seniorke: Breznik Helena 37 mesto Nastopilo je 60 tekmovalk. teki ženske II* kat — članice: Premože Marija 1 mesto Nastopilo je 41 tekmovalk. teki MOŠKI II- kat. — člani: Nos Martin 24 mesto Nastopilo je 30 tekmovalcev. Vrstni red ekip v veleslalomu: 1. Bombažna predilnica Tržič 2. MTT Maribor 3. IBI Kranj Vrstni red ekip v tekih 1. Vezenina Bled 2. Universale Domžale 3. Tekstilindus Kranj 13. Tosama Domžale Generalna uvrstitev veleslalom in teki: 1. Bombažna predilnica Tržič 2. Tekstilindus Kranj 3. Sukno Zapuže Štrukelj Zdravko Posamezni rezultati: DITT Jarše : DITT Tržič Božič : Bizjak 2 : 0 Hajdinjak : Kapel 1 : 1 Hafner : Polajnar 2 : 0 Kotnik : Papov 1,5 : 0,5 Ker se je vsaka dobljena disciplina točkovala z dvema točkama, je DITT Jarše premagal DITT Tržič z rezultatom 10:2 in tako osvojil prehodni pokal za leto 1979. Drolc Janez ]2. Tekstiliada v Športno srečaoje DITT Jarše - DITT Tržič kegljanju Že v lanskem letu smo se domenili z DITT Tržič za športno srečanje z našim društvom, katero naj bl ostalo tradicionalno. Zato smo 5e domenili, da z letom 1979 pričnemo ta medsebojna srečanja, katera naj bi nas še bolj povezala tn s tem tudi povečalla aktivnost društva še na športno področje, je največkrat velika pomanjkljivost pri vseh tovrstnih društvih. Vsi se dobro zavedamo, da se ? rekreacijo ukvarjamo premalo m tovrstna srečanja naj bi vsaj delno dopolnila druge aktivnosti društva. Tako smo se člani obeh druš-t?Y zbrali 30. marca na kegljišču INDUPLATI Jarše in po kratki slovesnosti pričeli s tekmovanjem v kegljanju. Tekmovali so moški in ženske. , V obeh konkurencah smo bili Daljši in tako zanesljivo osvojili Prve štiri točke. Rezultati so bila naslednji: 1. Moški 6 x 100 lučajev !• Štrukelj Marjan 2. Cakič 3. Polajnar 4. Hafner Marjan 5- Kogoj 6- Andromanko 7- Aljančič Zupan 9. Repnik Franc 10- Furlan JI- Kerč Miha 12- Bečan Skupaj: DITT Jarše Tržič 2102. Ženski ekipi sta lučajev 1- Štrukelj Minka 2- Kerč Joži 3- Rožič 4- Zajec Fanika N Sajovic Sonja o- Dolgan Francka Skupaj: DITT Jarše Tržič 358 kegljev. keglj. DITT 413 Jarše 398 Tržič 382 Tržič 380 Jarše 380 Tržič 378 Jarše 363 Tržič 363 Jarše 359 Jarše 354 Tržič 343 Jarše 325 Tržič 2236 : DITT metali 3 x 50 keglj. DITT 177 Jarše 154 Jarše 136 Tržič 129 Jarše 129 Tržič 93 Tržič : 460 : DITT 2. V streljanju smo se ravno tako pomerili v moški in ženski konkurenci. Pri tem smo izgubili pri moški ekipi, zmagala pa je naša ženska ekipa. Rezultati ženske 4x5 metkov krg. DITT 128 Jarše 115 Tržič 112 Jarše 103 Jarše 85 Tržič 37 Tržič 343 : DITT krg. DITT 161 Jarše 158 Tržič 153 Tržič 123 Jarše 123 Jarše 119 Tržič 118 Jarše 107 Tržič 98 Jarše 95 Tržič 623 : DITT 3. Razburljiv je bil dvoboj v namiznem tenisu, kjer so igrale le moške ekipe, ki so bile popolnoma izenačene. Več sreče je imela ekipa DITT Jarše. Rezultati: 1. Štrukelj : Aljančič 0 : 2 2. Maver : Omerovič 2 : 1 3. Kavčič : Furlan 2 : 0 4. Kurzvveil : Teran 1 : 2 5. Dolenc : Polajnar 1 : 2 1. štrukelj : Omerovič 0:2 2. Maver : Furlan 2 : 0 3. Kavčič : Teran 2 : 0 4. Kurzvveil : Polajnar 2 : 1 4. Moški ekipi sta se pomerili tudi v šahu in pri tem so bili naši člani veliko boljši, saj so zmagali z rezultatom 6,5 : 1,5. 1. Seliškar Zdenka 2. Rožič Ana 3. Podboj Daliboilka 4. Porenta Slavka 5. Martič Magda 6. Sajovic Sonja Skupaj: DITT Jarše Tržič 237 krogov. Rezultati moški: 1. Rihtar Franc 2. Kapelj 3. Teran 4. Berdnik Franc 5. Cerar Ivan 6. Bodlaj 7. Sešek Ivo 8. Gregorc 9. Hafner Marjan 10. Furlan Skupaj: DITT Jarše Tržič 632 krogov. Skupni delavski svet je na predlog Konference osnovnih organizacij sindikata sprejel sklep o tem, da Tosama prevzame pokroviteljstvo nad organizacijo finala dvanajste tekstiliade v kegljanju. Poleg sklepa o prevzemu pokroviteljstva je bil tedaj tudi imenovan organizacijski odbor za pripraivo in izvedbo finala. S tem je postala Tosama uradno prireditelj letošnjega finala tekmovanja kegljačev tekstilcev Slovenije, katero ji je bilo ponujeno že lani ob zaključku enajste tekstiliade v Ljubljani. Izbor za izvedbo tega velikega športnega tekmovanja ni naključen, saj je izbira organizatorjev finalnega srečanja zadnja tri leta, ko zaradi velikega števila udeležencev poteka po regijah, podvržena abecednemu zaporedju regij tako da se vsako leto seli zaključno tekmovanje iz regije v regijo. Po drugi strani pa v okviru regije pomeni taka odločitev priznanje dosedanjim uspehom kegljaške ekipe Tosa- In kako bo potekala letošnja tekstiliada? V aprilu bodo izvedena regionalna tekmovanja, katerih zmagovalci se bodo poleg ekipe organizatorja finala udeležili zaključnih tekmovanj, ki bodo koncem maja izvedena v Tosamini organizaciji na kegljišču v Kamniku. Tekmovanje bo potekalo v 7 disciplinah in sicer bodo s štirimi zastopani moški in s tremi ženske. Glede na dosedanje izkušnje iz prejšnjih tekstiliad, se bo letos udeležilo letošnjega tekmovanja od 800 do 900 tekmovalcev in tekmovalk, delavcev, ki združujejo delo v slovenskih tekstilnih organizacijah združenega dela. Število udeležencev torej ni majhno, temveč nasprotno kaže, da je ta zvrst rekreativnega udejstvovanja med tekstilci ena najbolj razširjenih, pa tudi v kvalitetnem smislu na dosti visoki ravni. 12 Št. 4 — april 1979 (Nadaljevanje z 11. strani) Finačno je zlasti zaključek, to je finale tekstiliade, urejen tako, da ga sofinancirajo vsi udeleženci zaključnega tekmovanja, s čemer je omogočeno, da ga lahko organizira vsaka organizacija združenega dela, saj organizatorju tako ni potrebno nositi vseh stroškov, ki z organi- zacijo nastanejo. Na kraju je treba poudariti, da se je Tosaam udeležila vseh republiških kegljaških tekstiliad doslej in zaželeti organizacijskemu odboru ter nastopajočim, da bi zaključno tekmovanje bilo uspešno tako v organizacijskem kot tudi športnem smislu. F. V. V spomin Franc Belcijan Jurij Kosmatin V zadnjih nekaj mesecih smo se poslovili od dveh naših upokojencev, JURIJA KOSMATINA in FRANCA BELCIJANA. Čutimo dolžnost, da se jima v Tosami — zahvalimo za njihovo del in doprinos k razvoju, katere sadove uživamo mi. Jurij Kosmatin je delal v mizarski delavnici, rad se je pošalil, pomagal sodelavcem in tak bo ostal v spominu tistih, ki so delali z njim. Franci Belcijan se je upokojil kot zidar tudi njegovo delo so sodelavci cenili, saj ga je opravljal vestno, z veseljem, delil dobro in slabo s svojimi tovariši. Ostala nam bosta v spominu. Računalniki vse bolj Člani DITT Jarše smo se v torek, 20. marca v sejni sobi Indu-plati Jarše udeležili predavanja: Sodobni način uporabe računalnikov. Predaval nam je sodelavec Centra za računalništvo iz univerze v Ljubljani, dipl. inž. Janez Zajc, po naslednjem programu: kaj je računalnik, kakšne računalnike uporabljamo sedaj in kaj je dejanska interaktivna obdelava podatkov. Najprej smo slišali najpomemb- cenjeni nejše o uvajanju in zgradbi računalnika. Računalnik je naprava, ki mu naenkrat posredujemo vsa potrebna navodila za izvajanje kakega izračuna, nato pa naprava sama izvede izračun, na koncu preberemo le rezultat. Groba definicija računalnika je: vhod, obdelava in izhod. Mehanizacija in avtomatizacija sta dala našemu času svoj pečat. Samo primer: pred približno 100 leti so 50 % vsega dela opravile živali, 30 % stroji in 20 % ljudje. Danes pa 98 % dela opravijo stroji, 2 % pa ljudje in živali. Ogromno je narasla proizvodnja; primer je torej dovolj prepričljiv zakaj so se sploh pojavili računalniki in kasneje, oz. se še, tako hitro razvijajo. Računalniki nadomeščajo administrativno osebje, ki je potrebno za upravljanje administrativno-upravnih poslov, ki so vzporedno povezani s proizvodnjo. Računalnik je bil uspešna rešitev proti neenakomernemu razmerju med delavci v proizvodnji in v administraciji. V preteklosti so merili moč nekega naroda po številu prebivalcev, vojakške sile ipd., danes merijo ekonomisti t.im. kompjutersko moč. Uporaba računalnikov prihrani delovno silo, njihov pomen pa je predvsem v ogromnem številu podatkov, ki si jih lahko zapomnijo (kapaciteto pomnilnika v računalniku izražamo s K) in v ogromni hitrosti računanja. Ugotovili so, da^ sodoben računalnik lahko izračuna toliko kot dober matematik v 4.000 letih. Zanimiv je tudi naslednji primer: znana, velika angleška bančna hiša je ugotovila, da bi, glede na obseg in zahtevnost svojih del, lahko zaposlili vse Angleže, če bi opustili računalnike. Računalnik je lahko zelo sposoben, vendar nobeden ne zna misliti. Kljub temu ni dvoma, da so računalniki sedaj nenadomestljivi in jih že nekaj let vse bolj uspešno uvajamo tudi pri nas. Danes je ce-na samih osnovnih računalnikov vse nižja,^ raste pa cena opremi. Razvoj računalniške opreme je doživel silen razvoj. Za razvoj od nekdanjih velikih, težkih in počasnih mehanskih računalnikov z majhno kapaciteto, do današnjih elektronskih z veliko kapaciteto; je minilo relativno malo časa. Zelo narašča hitrost računanja, kapaciteta pomnilnikov, zanesljivost; padajo pa dimenzija, teža, cena in poraba energije. Uvajajo se tudi novi programski jeziki. Rezerve v razvoju še niso izčrpane. Znanstveniki odkrivajo vedno nove tehnologije in napredek je očiten. Trenutno najmodernejši teleprocesing računalniški sistem je S-38. Tov. Zajc je na kratko razložil dva računalniška sistema, ki se u-porabljata:^ t.im. paketni sistem, ki je tehnološko že star in teleprocesing sistem (glavni računalnik in terminali). Za ilustracijo nam je prikazal kako lahko poteka sodobno naročilo pri teleprocesing računalniškem sistemu. Po končanem predavanju smo si ogledali še RC-lnduplati. Računalnik IBM-5203 (paketni sistem, 16 K spomina), so kupili leta 1971, pri njem pa je zaposlenih 15 ljudi. Tone Cerar S knjižnih polic Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 4- do 11. 5. 1979 tozd saniteta Otroška konfekcija 5. 5. Galič Nada, 9. 5. Jančar Ivanka, 28. 4. Križnik Ivanka, 18. 4. Milič Ivanka, 25. 4. Urbanija Pavla, 18. 4. žebalc Tončka, 6. 5. Prašnikar Stanka, 23. 4. Križman Nada, Sanitetna konfekcija 21. 4. Gostinčar Francka, 24. 4. Oregorin Danica, 12. 4. Gabrič Ma-!>la,.29. 4. Hrovat Marija, 28. 4. K-ersič Ema, 26. 4. Miklič Monika, 9; 3- Poznič Francka, 17. 4. Peterc kJveta, 3. 5 Popovič Radmila, 24. 4' , ,?ic Darinka, 4. 5. Šelja Ljubi- ?a. 18. 4. Tepež Angelca, 27. 4. Vrečar Ivanka, 18. 4. Pavlič Reginca, ^ 3- Hribar Mimi; Mikalnica .26. 4. Menkužič Franc, 20. 4. Flis t*ni. 10. 5. Grošelj Angelca, 22. 4. V/egorin Milena, 4. 5. Kern Dani, r;- 4. Kovič Rezka, 26. 4. Kerč Al-Jna, 26. 4. Moneta Francka, 25. 4. Novak Slavka, 3. 5. Pohorič Moni-Ka, 16. 4. Rožič Ani, 8. 5. Rems I-anka, 7. 5. Stupica Joži, 19. 4. oterle Branka; Tkalnica ovojev 16. 4. Ganič Ani, 15. 4. Golar Hecna, 26. 4. Belcjan Pavla, 23. 4. jaievic Helena, 1. 5. Švigelj Anka 16. 4. Kočar Angelca, 6. 5. Svet-llri Ivanka; Avtomatska tkalnica t i Kovač Janko, 4. 5. Kovač aka, 16. 4. Pestotnik Ivan, 1. 5. i c11 Robert, 3. 5. Cerar Ivanka, Barle Joži, 18. 4. Lipovšek Ma- Pripravljalnica 4. Kuhar Danica, 7. 5. Tosič p arija, 7. 5. Modlic Hinko, 24. 4. v-erar Ivanka, 24. 4. Rode Peregrin. Belilnica 4. 5. Djuraševič Rajko, 2. 5. Pe-stotnik Janko; Vlaknovinski oddelek 22. 4. Klopčič Slavko, 23. 4. Jere Miro, 29. 4. Menkužič Jože, Vodstvo sanitete 25. 4. PodpeSkar Jože dipl. ing. 20. 4. Kurnik Dragica, 15. 4. Urba-nija Manija; TOZD FILTRI 28. 4. Keršič Kati, 16. 4. Kovač Dragi, 18. 4. Narobe Majda, 16. 4. Prašnikar Marinka, 21. 4. Tnlep Majda, 24. 4. Volčini Jelka, 27. 4. Švare Sonja, DSSS Pomožni obrati 28. 4. Cerar Jože, 24. 4. Cerar Marko, 13. 4. Kotnik Jože, 6. 5. Marinšek Dani, 29. 4. Rožič Zdravko; Uprava 9. 5. Brodar Ivanka, 1. S.Keršič Jože, 18. 4. Lipovšek Marinka, 9.5. Marolt Franc, 14. 4. Podbrežnik Tončka, 10. 5. Ristič Stanka, 24.4. Rožič Stane, 10. 5. Vrenjak Elica, 7. 5. Vrenjak Milena, 9. 5. Pirc Breda; Komerciala 22. 4. Babnik Janez, 13. 4. Blatnik Brane, 28. 4. Drobne Ljuba, 27. 4. Frankovič Boris, 20. 4. Kramberger Stane, 10. 5. Kocjančič Franc, 3. 5. Močnik Rajko, 2. 5. Miculinič Dušan, 19. 4. Rožič Jože, 30. 4. Šarc Levi; PRIŠLI V DEL. ORGANIZACIJO: Kosmač Branko — avtomatska, Rusjan Silvo — avtomatska, Jančar Terezija — otr. konfek. Hafner Marta — otr. konfekcija, Flis Marija — otr. konfekcija, Fekonja Silva — otr. konfekcija, Jemec Stanislava — otr. konfekcija, Jasenc Jože — vlaknovinski oddelek, Žor-dani Stanko — vlaknovinski oddelek. Odšla iz delovne organizacije: Grčar Iva — inv. upokojena, Zabret Tilka — upkojenka. Rodili so se: Cerar Bredi — sin, Kovač Jaku — sin, Kotnik Mileni — sin, Pavlič Dragi — hči, Videmšek Andreju — hči, Račič Zinki in Martinu — dvojčka sin in hči. Poročil se je: Kos Franc Margot Schubert — Rob Hervvig: CVETJE DOMA Avtorja sta znana storokovnjaka na področju domačega vrtnarjenja. Avtor besedila je Margot Schubert, 340 barvnih fotografij pa je delo Roba Herwinga. Knjiga je namenjena zahtevnim ljubiteljem cvetja, prinaša pa izbor najzanimivejšega cvetja z vseh koncev sveta. Uvodna poglavja vsebujejo splošna navodila o gojenju rastlin in druge podrobnosti. To obesežno in izčrpno delo je primerno darilo za vsakogar. Iz vsebine; Cvetje doma — slike in primeri: Ideal in resničnost. Rastline, ki stoje na oknu. O cvetličnih oknih. Vodna kultura in u-metna svetloba. Treba je vedeti: Svetloba, zrak in prostor. Kdaj in kako presajamo? Veselo razmnoževanje. Vrtiček v steklenici. Varstvo rastlin: preprečevanje in zdravljenje. Velika abeceda na 240 straneh. Kratek slovarček. 368 strani, pl. 360 din. Jože Maček: 200 nasvetov za varstvo rastlin v vrtu in sadovnjaku. Avtor knjige je zbral 200 vprašanj , na katera najpogosteje iščejo odgovor naši vrtičkarji in sadjarji. Knjigi so dodani škropilni načrti za sadne, zelenjadne in o-krasne rastline, vinsko trto ter navodila za varstvena opravila po mesecih. 206 strani, kart. 185 din. Aleksander Šiftar: Vrtno drevje in grmovnice Vsebinsko težišče pričujoče knjige je v zajetem opisnem delu, v katerem je avtor predstavil skrbno sestavljen izbor vrtnega drevja in grmovnic. V uvodnem delu so zanimiva o lastnostih, rabi, saditvi in obrezovanju, posebno vrednost pa dajejo knjigi številne črno-bele in barvne ilustracije. 80 barvnih fotografij, 90 črno belih fotografij. 290 strani, pl. 280 din. Margot Schubert: V domačem vrtu Že več kot petnajst let spremlja knjiga V domačem vrtu z vedno novimi ponatisi dogajanja na vrtu. Vrtna tehnika se vsak dan hitreje razvija, zato mora ljubitelj vrta hoditi v korak z napredkom. Domači strokovnjaki so za novo izdajo izbor rastlin, kemijskih pripravkov in orodja prilagodili domačim razmeram. 380 strani, pl. 240 din. Navedene priročnike za pomladanska opravila lahko kupite v vseh knjigarnah, na obroke pa jih lahko naročite pri: Državni založbi Slovenije, Mestni trg 26, Ljubljana 14 St. 4 — april 1979 cestna ZEtEžNf CA PREOO« PRUEfl UDAV KEM- 5INB. E$ll Hltot-A TESLA NAUli 0 naCinO DOJtVAN JA TCEBIV- ICjA DELI VODOV omceIja MED- oz šPAMUt" le *} ^ FDB0- Č4N- JA Aleesan DEUSH UlEMENT v •^1 -C? n i m- MEST! Dane" Gumijast obboč. 2 ZELNICO T0ŽIVIL0 ZA DEAN AV- OZ. CETINJA VČDMPNA MUCA MED-OZ. ITALIJE SBBStl ISMS? zono- ZDOAVHIU TONA UTECI 50SS ZADEL- TPivelc Nec 6VCT3V- UflNStV VAZLIČM SAMOMA SNIl^ (l/jf/ VOLT Al oz. NAKAK5KL -- FIGURA PCI čETvem UAftO CASSolA RSmSJOPT VLADAR PEsrm AVOZ LJOBLJArt IBOBem KSEE VACJENO MESTO sestavin* CjOttllTliK« UMRLI POLITIU. »DVADD ItfMSlMft ZA WFT£fi ZEVAVA NAT/ 12- ČB.U itAHTEN PtIN MirtAJl-O'/ VOZILO teuhf ČOLNOV TAHV F&C^NC ICPOU JE 700 n} T26AR I>MG0 ZVEZA neo doz . VZHOD OCLAS V.AZCM LABAT 11 61CV .^IS. IN B£2iS. (bfLATUO) T. M. IME ljudsda 2EPu3P- ZA 16.Č0UA VfLVA ZENSkA ELErtesi (jounm GOLHUAC. ZL0Q PIHMA 1 Amvev CjlAVm ŠTEVNIH HEDOZ- NgnčUE OČHA OlULAJ. ZA LAVHSUO VA) Pauadiž SLOV- psfctrMt /Až/LIJ Č0JILOV VCU M/ OC&EU MLOjtrn 7UAVA D/MjU I106HJE ZIMSUA 50 i- IHB 1-INZ SAMOS US 22 čm 1- ČELA hiščm TCOPSUIH STUAU NFBA Mue- Funa MEb.OZ EAMBcp žfe Z A H V A LA Sodelavkam v konfekciji se toplo zahvaljujem za izkazano pozornost, ki ste mi jo izkazale ob odhodu v pokoj. Hvaležna Iva Grčarjeva ZAHVALA Predstavnikom sindikalne organizacije se najtopleje zahvaljujem za večkratne obiske in denarno pomoč med mojo dolgotrajno boleznijo. Kos Marjan REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE št. 3 Skupaj je prispelo 69 rešitev nagradne križanke, žreb pa je bil naklonjen: 1. nagrada JERETINA FRANCKI Mikalnica, 2. nagrada PIRNAT MIMI — Otroška konfekcija, 3. nagrada KEBERT CVETI — Filtri. Čestitamo! Dopisujte! Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papir konfekcij a Krško