LETO XL, ŠT. 49
Ptuj, 24. decembra 1987
CENA 200 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Kmetijstvo izenačiti z drugimi panogami (stran 2)
Deveti praznili DO Olga Meglic (stran 3)
Kdo ima slabo vest ob igračah (stran 5)
Povezanost delegatskih vprašanj (stran 6)
Mladi dopisniki ob dnevu M (stran 7)
V pričakovanju
(posnetek: M. Ozmec)
Slovesnost za dan JLA
v avli ptujskega Srednješol-
skega centra je bila v ponedeljek
zvečer osrednja občinska sloves-
nost ob 22. decembru — dnevu
JLA — v organizaciji OK SZDL
v F*tuju, v torek pa še v vojašnici
Dušana Kvedra.
O našem skupnem prazniku je
govoril Gorazd Žmavc — pred-
sednik sveta za ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito občine
Ptuj, prisrčen kulturni program
pa so izvedli učenci osnovne šole
Franca Osojnika Ptuj in vojaki
ptujske garnizije.
Na slovesnosti v Srednješol-
skem centru so podelili plakete
ZRVS Slovenije in Jugoslavije za
izjemen prispevek k delovnim
uspehom ZRVS ter uresničeva-
nju njene vloge v družbi, h krepi-
tvi splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite v sistemu
socialističnega samoupravljanja
ter h krepitvi bratstva in enotno-
sti narodov in narodnosti Jugo-
slavije. Plaketi ZRVS Jugoslavije
sta prejela Mirko Prelog in Stan-
ko Žitnik, plaketi ZRVS Sloveni-
je pa Anton Žagar in Boris Jaz-
bec.
Za uspešno in vestno delo ter
za sodelovanje pri ustvarjanju in
utrjevanju sistema splošne ljud-
ske obrambe in družbene samo-
zaščite pa so podelili tudi prizna-
nja republiškega sveta za ljudsko
obrambo in sveta za SLO in DS
pri skupščini občine Ptuj. Visoko
republiško priznanje je prejela
OO RK Ptuj za uspehe pri uspo-
sabljanju pripadnikov enot civil-
ne zaščite na področju prve me-
dicinske pomoči, izvajanju krvo-
dajalskih akcij ter aktivnem
vključevanju in izvajanju huma-
nitarnih akcij ob raznih naravnih
in drugih nesrečah.
Občinska priznanja za uspe-
šno izvajanje obrambnih priprav,
razvoj teritorialne obrambe, ci-
vilne zaščite, izvajanje obramb-
nega in samozaščitnega usposa-
bljanja mladine ter za izvajanje
mobilizacijskih in nabornih na-
log pa so prejeli: občinski štab
teritorialne obrambe Ivanec, ko-
mite za SLO in DS v DO TAM
— TOZD Proizvodnja zavor Ptuj
ter Jože Krivec, Edvard Podpe-
čan. Valentin Turnšek, dr. Aljoša
Planinšek, Jože Pulko, Dušan
Grams, Tomislav Kolar, Matija
Tarbuk in Milan Masten.
Scenarij za kulturni program
in režija sta bila v rokah Jožeta
Kodriča iz OŠ Franca Osojnika,
pevski zbor te šole pa je nastopil
pod vodstvom Ladislava Pulka.
mš
Učenci OS Franca Osojnika med nastopom na proslavi ob 22. decembru
— dnevu JLA. Foto: M. Ozmec
Predsednik
sindikata
Avgust
Ivartnik
Občinski svet Zveze sindikatov ob-
čine Ptuj bo naslednji dve leti profe-
sionalno vodil Avgust Ivartnik, ki so
ga na ponedeljkovem sindikalnem
plenumu soglasno izvolili ob pred-
hodni podpori prek 10 tisoč članov
sindikata iz 76 osnovnih organizacij v
občini. Sicer pa so na plenumu raz-
pravljali še o nalogah sindikata v pri-
hodnjem gospodarsko negotovem le-
tu, precej vročih besed pa je bilo tudi
o vse težji situaciji v ptujskem Agisu.
Novi predsednik je med drugim
poudaril, da je treba v sindikatih na-
meniti vso skrb predvsem socialno
vse bolj ogroženemu delavcu. Ne
smemo namreč dovoliti, da bi s svo-
jim delom zaslužil premalo za nor-
Novi predsednik ptujskih sindika-
tov Avgust Ivartnik.
(Foto: M. Ozmec)
malno življenje, še posebej ne, da bi
moral iskati kakršnokoli obliko soci-
alne pomoči.
Na splošno pa čaka sindikat v pri-
hodnjem letu veliko odgovornih na-
log. Učinkovitost je ena največjih;
poleg tega je treba ustrezneje vredno-
titi še inovativno delo, sindikalne or-
ganizacije pa je potrebno povsem ka-
drovsko osvežiti. Glavna naloga sin-
dikata je braniti interese delavca.
Ko so razpravljali o vse težji situa-
ciji v ptujskem Agisu, so sindikalni
aktivisti menili, da štrajki niso rešilna
pot, ampak se za tem le skrivajo posa-
mezniki s svojim nedelom in neučin-
kovitostjo! Ta 1800-članski delovni
kolektiv je tik prek ukrepom družbe-
nega varstva in v naslednjih treh me-
secih bo verjetno znana njegova do-
končna usoda.
-O M
UVODNIK
Še o melioraciji
Sturmovca
v zadnjem času je krožilo med lastniki zemlje v Šturmovcu več
nasprotujočih si novi<- o tem, da melioracije ne bo, da se je zatakni-
lo pri denarju, da so se nekateri pritožili in s tem zavrli izvajanje
melioracije in tako dalje. Mnogi so tako nehali podirati drevje na
za to določenih parcelah, spet drugi so pričeli podirati vsevprek. Sli-
šati je bilo celo neverjetne novice o gradnji večjih lagun za zbiranje
gnojnice iz farme prašičev na obmučju Sturmovca in tako dalje.
Najprej naj pojasnimo neresnično novico o gradnji bazenov za
gnojnico. To so načrtovali pred mnogimi leti in takrat misel na to
in načrte ovrgli; sedaj o tem ni več govora, saj gradi farma prašičev
svojo čistilno napravo ob sami farmi. Tudi novice, da melioracije ne
bo, so neresnične. Nasprotno, melioracija se je že pričela, prvi stroji
so že na melioracijskem območju in kmalu se bo pričelo zares.
Kot smo izvedeli na Kmetijski zadrugi Ptuj, je izvajalec melio-
racije — Vodnogospodarsko podjetje — že prejel denarno nakazilo.
Za delež, ki ga morajo prispevati lastniki zemljišč, pa so se z izva-
jalcem dogovorili za petletni kredit in zelo ugodno, 30-odstotno
obrestno mero. Kot je znano, morajo lastniki zemlje prispevati za
melioracijo 10 odstotkov vrednosti del. Izvajalec mora vse meliori-
rane površine pognojiti z mineralnimi gnojili v količini 1500 kilo-
gramov na hektar in že to je bistveno večja vrednost, kot je prispe-
vek lastnika zemlje.
Nekaj zapletov je bilo z obvestili o poseku drevja. Nekaj lastni-
kov je namreč naknadno prejelo obvpsulo, da naj na določenih par-
celah ne sekajo; seveda so nekateri pred tem na osnovi prvega ob-
vestila drevje na prepovedanih parcelah že posekali, toda gre za ta-
ko rekoč nepomembne površine. Do tega drugega obvestila pa je po
informaciji, dobljeni na Kmetijski zadrugi Ptuj, prišlo zaradi doda-
tnih pogovorov o velikosti zaščitenega krajinskega parka.
Melioracija v Šturmovcu torej bo. Investitor ter izvajalec pa
prosita vse, ki svojega drevja še niso posekali, da to store čimprej.
Pravočasno končanje del je sedaj v največji meri odvisno predvsem
od tega, kako bodo lastniki zemlje sodelovali z izvajalcem meliora-.
cije. Računajo, da bodo dela končana v začetku maja prihodnje le-
to in tako bo mogoče opraviti setev koruze, kije najprimernejši po-
sevek na novo melioriranih površinah.
Na Kmetijski zadrugi so tudi povedali svoje mnenje, zakaj je s
pripravami na melioracijo Sturmovca toliko težav. Pravzaprav ni
nobenih težav s tistimi pravimi kmetovalci, ki menda celo prosijo,
naj pričnejo delati čimprej. Mnogo več pa je lastnikov manjših par-
cel, ki teh kmetijsko ne izkoriščajo, temveč so jim doslej služile le za
oskrbo s steljo, slab pašnik, tu in tam so se lahko tam oskrbeli tudi
z drvmi. Kakih 15 do 20 hektarov pa je zemlje, kije po različnih po-
teh izgubila lastnika in postala splošno ljudsko premoženje. Tudi to
zemljo je sedaj seveda nekdo izkoriščal, poslej pa to ne bo mogoče.
Zadruga si prizadeva, da bi ta zemlja postala del zemljiškega fon-
da in torej na voljo tistim pravim kmetovalce, ki želijo tržno kmeto-
va t i na večjih površinah.
Več kot na dlani je. da smo lahko tako velik obseg kmetijske
proizvodnje v ptujski občini dosegli le z melioracijo nekaj tisoč hek-
tarov prej skorajda neizkoriščene zemlje. Melioracije so tudi edini
večji posegi, kijih danes lahko naredimo za lepšo prihodnost. Ni to-
rej prav, da se prav lastniki zemlje borijo proti takim ureditvenim
delom, še posebej ob tem. ko družbena skupnost zagotavlja kar 90
odstoktov potrebnih sredstev. Seveda pa morajo biti vsi postopki v
zvezi s tem speljani dosledno in pravilno, da bo čim manj lastnikov
prizadetih. Prav vsem pa tudi v primeru Sturmovca gotovo ne bo po
volji že sama melioracija in tudi ne poznejša zložba zemlje.
Melioracija Sturmovca je torej že stekla in se bo nadaljevala.
Zaenkrat tudi ni najmanjšega vzroka, da ne bi bila končana do še
primernega časa za spomladansko setev.
JB
V SOBOTO BO VESELO
Pojutrišnjem bodo vrata prenovljenega
Kluba mladih odprta od poldneva do polno-
či. Opoldan se bo namreč pričela uradna ot-
voritev kluba. Sredstva za obnovitev kluba
so, kot je znano, prispevale mestne krajevne
skupnosti, ptujski izvršni svet, družbenopoli-
tične organizacije in mariborski Študentski
servis. Vse njihove predstavnike ter tudi vse
občane pa mladi vabijo, da si ogledajo pre-
novljeni klub in program ob otvoritvi. Pripra-
vili so pester splet glasbe, gledaliških pred-
stav, uradne otvoritve ter zabavnega in dru-
žabnega večera. Pričakujejo, da bo nastopilo
kranjsko Gledališče Čez cesto s predstavo
Magma, svoj obisk pa je napovedala tudi fo-
togrupa M revije Mladina.  ,
Klub bo s tem seveda odprt za vse mlade
in starejše, v njem so že pripravili okviren
program dejavnosti in pričakovati je, da bo
zaživela v njem tudi ustvarjalnost na kultur-
nem, umetniškem in izobraževalnem področ-
ju ter da bo mladim postal kraj, kjer je vedno
kaj zanimivega in kjer lahko preživijo svoj
prosti čas. d. I.
V Metalkinem prodajnem centru v Ptuju lahko kupite modularno opeko 6 x 1 po izredno
ugodni ceni. SAMO 460 DIN ZA KOS. V tem času je na zalogi tudi več vrst zidakov sipo-
rex, termoizoiacijskih materialov, vodovodne in toplotne instalacije, sanitarne kerami-
ke...
AKCIJSKA CENA za traktorje Torpedo, za traktorske prikolice FAK Loznica in Viševica,
silažne kombajne Lifam, mala Lifamova mehanizacija (mlini, reporeznica, luščilci) pa na
9 OBROKOV BREZ OBRESTI!
Iz programa črne metalurgije: kakovo-
stne črne cevi in ploščato jeklo po polo-
vični ceni (347 IN 331 DIN ZA KG!)
Za vinogradnike izjemen nakup pocinka-
ne žice 0 2,5 mm PO 773 DIN ZA KG.
Veliko parkirišče — enostaven in hiter
prevzem!
Informacije: telefon (062) 772-911,
772-913.
Vsem bralcem želimo veliko sreče v letu
1988!
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
24. december 1987 —
TEDNIK
Ob otvoritvi (Posnetek: OM.)
Bodo turizem
rešile brezcarinske
prodajalne
Tudi Ptuj se je v petek, 18. decembra, uvrstil med tista jugoslo-
vanska mesta, v katerih se lahko pohvalijo z brezcarinskimi prodajal-
nami. Ptujska je druga tovrstna prodajalna v občini; prvo so uredili v
podlehniškem motelu.
Prodajalna ima sedež v Trstenjakovi ulici 11 v neposredni bližini
temeljne organizacije Slovenske gorice — Haloze, katere vinske kleti
pozna ves svet. Letno si jih ogleda od 15 do 20 tisoč obiskovalcev; v
zadnjih letih je vedno več tujcev.
Nekdanja upravna stavba Petovije je tako dobila novo vsebino.
Družbo ji dela Globtourjeva turistična agencija. V petek so jo sicer
formalno odprli, za turiste pa bo pričela delati šele po novem letu. Do
takrat bo v svoje >predale< morala spraviti tudi ptujsko ponudbo. Na
slovesnosti ob odprtju smo v petek slišali, da je Globtour letos poskr-
bel za 350 tisoč turistov. V agenciji bodo ponujali celovito turistično
posredovanje. Obljubili pa so, da bodo >prodajali< tudi ptujsko turi-
stično ponudbo. Sestavljena organizacija Emona ima do Ptuja in nje-
govega turističnega gospodarstva še star »dolg«. Pred leti so namreč
obljubili, da bo letno prišlo najmanj petdeset Emoninih turističnih
avtobusov. Ta obljuba je postala aktualna znova ob odprtju Emonine
turistične kmetije na Švabovem.
Za ureditev prostorov brezcarinske prodajalne in agencije so pri-
spevali skupaj nekaj nad 49 milijonov dinarjev, od tega je Globtour-
jev in Commercev delež (tozd Obala, Koper) nekaj nad 21 milijonov
dinarjev. Razliko do celotnega zneska je plačal Emona-Kmetijski
kombinat, Ptuj. Poslovanje brezcarinske prodajalne je urejeno tako,
da bosta poslovni rizik (plus ali minus) delila tozda Haloški biser in
Obala, Koper.
V Jugoslaviji je že 600 brezcarinskih prodajaln, letos pa bo Obala
odprla še prodajalni v Kranju in ob morju — v Dalmaciji. Načrtujejo,
da naj bi že prihodnje leto bilo odprtih ob 700 do 800 teh prodajaln
za potrebe turistov in zdomcev. Obala ima v svoji sestavi že 61 tovrst-
nih prodajaln. Ob odprtju ptujske so povedali, da so v brezcarinskih
prodajalnah v Jugoslaviji letos ustvarili že 180 milijonov dolarjev pro-
meta, kar je več kot desetino tistega, kar dobi Jugoslavija od turizma
v celoti. Letos namreč računamo na 1,6 milijarde dolarjev deviznega
turističnega priliva.
Delavkama v brezcarinski prodajalni so naložili precej visok
dnevni devizni iztržek. Verjetno pa ga je realno pričakovati glede na
skoraj štiri tisoč ptujskih zdomcev. Pričakujemo pa lahko tudi druge.
Ponudba, kakršno smo lahko videli v petek, pa je skromna. Da se bo
tuji gost zadovoljil z milko, tobleroni, kockami lego, skromno izbiro
viskijev, raznih vodic in dišav ter aparatov hi-fi, ni pričakovati. Bolj je
razveseljivo, da bodo prodajali tudi znana ptujska sortna vina, pa če-
prav zanje še niso imeli cen.
Šest govornikov, kolikor jih je bilo na otvoritveni slovesnosti, je
po vrsti ponavljalo, da bo od te prodajalne imel koristi tudi ptujski tu-
rizem. Pri tem so imeli morda v mislih, da tretjina od ustvarjenega de-
viznega prometa v brezcarinskih prodajalnah v resnici ostaja v Jugo-
slaviji. Koliko bo to v ptujskem primeru, je težko povedati. Vsi želi-
mo, da bi bilo čimveč in da bi Ptuj v naslednjih letih doživel turistični
razcvet ter pridobil kakovostne turiste.
MG
Sindikat bo moral
biti naš, delavski
v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju je bilo v torek
tovariško srečanje predsednikov izvršnih odborov osnovnih organiza-
cij Zveze sindikatov Slovenije. Izteklo seje namreč dvoletno obdobje,
v katerem je bilo uresničenih vrsta nalog, na novo pa odprta številna
vprašanja, ki se kopičijo v združenem delu. Vse težji pa je tudi polo-
žaj delavcev, ki se marsikje že borijo za svojo osnovno socialno var-
nost, nezadovoljstvo pa je tudi zaradi nesposobnosti vodilnih in zara-
di vse večjega števila predpisov in prepovedi, ki samo še begajo, vna-
šajo nered in ne dajejo nobene stimulacije za delo.
Ce smo kdaj potrebovali sindikat, mislim na nas delavce, ga bo-
mo poslej vse bolj. Marsikaj bo še potrebno rešiti in doreči, da bo po-
stal resnična organizacija delavcev in bo moral biti na njihovi strani,
pa če bo komu prav ali ne. Če tega poslanstva sindikat ne bo opra-
vljal in bo še naprej trobil v isti rog, potlej takega res ne potrebujemo,
ker imamo takih za prikimavanje in borcev za stolčke že tako in tako
preveč.
Upamo lahko samo, da si bo sindikat na čelu z novim predsedni-
kom Avgustom Ivartnikom tudi v prihodnje prizadeval, da bo opra-
vljal tisto nalogo in poslanstvo, kot to delavci od njega pričakujemo
in zahtevamo. Res pa je, da vas, spoštovani naši predstavniki, čaka
težko delo in še težji časi. Nič vam ne zavidam. Pa dosti uspeha v le-
tu, ki prihaja!
mš
CENTRALNI KOMITE ZKS SPREJEL STAUŠČA O URESNIČEVANJU
RAZVOJA KMETIJSTVA ..............
Kmetijstvo izenačiti z drugimi panogami
Po nekajmesečni javni razpravi o doseda-
njem razvoju kmetijstva, živilstva in gozdar-
stva v Sloveniji, ki jo je pričel centralni komi-
te ZKS v maju, je bila le-ta končana v petek,
11. decembra. Tega dne je centralni komite z
nekaj amandmaji sprejel stališča o uresniče-
vanju strategije razvoja kmetijstva v nasled-
njem obdobju. Razpravljalci so ugotavljali,
da je bila javna razprava zelo široka, odme-
vna in tudi čustveno prizadeta. Ne gre tudi
zaobiti dejstva, da je bilo v mnogih okoljih
čutiti nezaupanje, saj je bilo v preteklosti ve-
liko takih, sprejetih veliko stališč in usmeri-
tev, ki pa se niso udejanile. Ukrepi zveznega
izvršnega sveta, ki položaj kmetijstva pa tudi
ostalega gospodarstva še bolj zaostrujejo, k
takemu nezaupanju še bolj prispevajo in
ustvarjajo dvom, ali bomo resnično spreme-
nili razmere. Slišati je bilo tudi, da so se v
razpravo vključili predvsem proizvajalci hra-
ne, mnogo manj ali pa sploh ne porabniki,
kajti kmetijstvo ne more biti monolog kmetij-
cev. Vsem pa je bilo jasno, da sprejemamo
stališča v izredno težkih časih, zato bo še toli-
ko bolj potrebno pri njih vztrajati in tudi zah-
tevati odgovornost za njihovo uresničevanje.
Problem nadaljnjega razvoja kmetijstva mora
postati problem celotne družbe.
Tako izobrazbena kot starostna struktura
sta v kmetijstvu izredno neugodni. Mladih pa
je vedno manj; in manj jih bo, manj možno-
sti je, da bi razvojne usmeritve kmetijstva
lahko uresničili. Trenutno je v usmerjenem
izobraževanju le 2,5 odstotka mladih v kme-
tijskih usmeritvah. Mladi sicer priznavajo, da
je za vas bilo v zadnjem obdobju veliko stor-
jeno, vendar še veliko premalo za kulturne
možnosti življenja, brez katerih si mladi tež-
ko ustvarijo družino in sploh razmere za živ-
ljenje na vasi. Nobenega dvoma pa ni, da
mladi znajo kmetovati, želijo tržno proizvod-
njo, sodobno kmetovanje, dobro organizira-
no zadrugo.
Tudi v kmetijstvu naj bi trg postal osnovni
element delovanja, povečati bi bilo treba in-
teres industrije, ki dela za kmetijstvo, obsta-
jati bi morale ugodnejše kreditne možnosti,
razvoj kmetijstva pa bi moral biti v soodvis-
nosti od razvoja drugih panog. Intervencije
naj bi bile usmerjene v proizvodnjo, ekonom-
ski ukrepi pa naj bi zagotovili kmetijstvu ta-
ke razmere, da lahko s ceno svojega proizvo-
da ustvari tudi akumulacijo. Kmetijstvo je tu-
di tista panoga, ki se ne more nekajkrat na le-
to prilagajati spremembam zdaj teh, zdaj
drugih predpisov, od zveze do občine.
Cenovna neskladja so pripeljala kmetij-
stvo če že ne do opuščenja, pa prav gotovo
do zastoja proizvodnje v sadovnjakih, v vino-
gradih, na poljih in v tem trenutku najbolj
prizadeti živinoreji. Neskladje cen pri mleku
je bilo v aprilu 40 dinarjev, v novembru 109
dinarjev pri litru. Pri mesu je bila ta razlika v
aprilu 340 in v novembru že okrog 1000 di-
narjev. Zato ni čudno, da imamo v Sloveniji
2000 krav manj, pa tudi 3900 osemenjenih
plemenskih telic manj, je povedal Milan
Kneževič, predsednik republiškega komiteja
za kmetijstvo. Stanje, ki nas ne bi bilo smelo
presenetiti, saj se kmet obnaša enako kot de-
lavec v industriji: odloča se za stabilno proiz-
vodnjo, pri kateri ne bo izgub.
Razpravljalci so tudi opozorili, da v stali-
ščih, ki jih je pripravil C K ZKS, kmetje vidi-
jo dolgoročne rešitve, kar je še posebej po-
membno, saj prav dolgoročnejših rešitev v te|
panogi pogrešajo. Želeli pa bi si tudi, da bi
končno začeli obravnavati in zagotavljati po-
goje gospodarjenja v kmetijstvu enako kot v
drugih gospodarskih panogah. Dokler kme-
tijski proizvodi niso gospodarsko blago, tako
dolgo tudi ni mogoče pričakovati, da bo tr-
žna proizvodnja postala sama po sebi ume-
vna in ekonomsko nujna. Kadar ima družba
razvito kmetijstvo, ima tudi stabilno gospo-
darstvo, vendar politika temu običajno ne
sledi. Poskrbeti je potrebno tudi za nenehno
usposabljanje ljudi, ki delajo v kmetijstvu,
saj je znanje tisti edini in nenadomestljivi ka-
žipot, ki nam lahko pokaže pot iz sedanjih
gospodarskih težav. Pri raziskovalnih projek-
tih bi kazalo usmeriti svoje moči bolj v upo-
rabne kot bazične raziskave, ki pa so seveda
tudi nujno potrebne.
Veliko besed je bilo izrečenih tudi o zadru-
gah, saj postaja vse bolj jasno, da bo potreb-^
na prenova zadružništva. Zadruge naj bi bile
bolj prilagodljive, inventivne, bolj poslovne,
z več strokovnega kadra. Brez prenove se lah-
ko zgodi, da se bodo v zadrugo združevali le
tisti, ki bodo v to iz različnih vzrokov eko-
nomsko prisiljeni, hkrati pa se bodo največji
proizvajalci, ki imajo lahko od zadružništva
tudi največjo korist, od nje oddaljevali, je
opozoril med drugim v uvodni razpravi Ivo
Marenk.
Tudi z gospodarjenjem s kmetijskimi zem-
ljišči ne moremo biti zadovoljni, saj se dro-
bljenje posesti nadaljuje. Pozidave, dedova-
nja, nespoštovanje predpisov — vse to doka-
zuje, da se traktorji samo še obračajo in so ta-
ko rekoč odveč. O zemljiškem minimumu je
bilo povedano, da je treba vztrajati na eko-
nomskih in tehnoloških merilih ne glede na
to, koliko bo potem tisto število hektarjev, ki
jih posameznik lahko poseduje.
Ob zdajšnjih kreditnih pogojih so v kmetij-
stvu redki, ki razmišljajo o investicijah, brez
vlaganj pa ni razvoja. Prizadevanja bi na po-
dročju dedovanja morala iti v smeri, da se
dedovanje kmetijskih zemljišč izvzame iz
splošnega dednega prava in se uveljavi nače-
lo, naj zemljo deduje tisti, ki jo namerava ob-
delovati. Ugotoviti je tudi potrebno, zakaj ni
zaživelo preživninsko varstvo kmetov, ki naj
bi v zameno za predano zemljo prejemali po-
kojnino — spodobno pokojnino. Ne gre pa
tudi izpustiti, da so tudi kmetovalci onesna-
ževalci okolja. Okrepiti je treba zavest, da so
obdelovalci dolžni skrbeti za svoje okolje,
upoštevaje pri tem seveda, da so dolžni skr-
beti tudi za rodovitnost obdelovalne zemlje.
Da je tudi kmetijstvo tako kot drugi deli
gospodarstva v težkem položaju, s celo vrsto
nedorečenosti in stihijskega razreševanja, ni
nobenega dvoma, pa vendar .. . Naj končam
z razpravo kmeta iz Goriških brd, ki si je spo-
sodil besede Janeza Kreka, stare že sto let:
»Kjer propada kmečki stan, propada tudi dr-
žava.«
NaV
OBČNI ZBOR SINDIKATA V ZNAMENJU IZBOUŠANJA DELOVNIH
RAZMER
V Opekami zgradili nov energetski objekt
Občni zbor sindikata v Opekarni j
Ptuj — bil je minuli petek — je bil to- :
krat še posebej slovesen. Odprli so '
nov energetski objekt. Gre za kotlov-j
nico, s katero bodo lahko odslej ogre- i
vali tudi svojo največjo proizvodno i
halo, investicija pa je veljala nekaj i
več kot 70 milijonov dinarjev. Vrvico '
ob predaji objekta je prerezal najsta- '<
rejši delavec v Opekami Anton Kova-;
čec.
V poročilu o dveletnem delu sindi-j
kata so delavci ugotovili, da nimajo j
direktnega vpliva na delitev dohodka :
in čistega dohodka, saj interventni za- •
koni v zadnjem času vse prepogosto ;
ožijo prostor samoupravljanju. Pošlo- j
vanje delovne organizacije je bilo ta-'
ko v devetih mesecih dokaj uspešno. ■
Z ukrepi zveznega izvršnega sveta pal
seje 11-odstotna akumulacija prepo-'
lovila, ceno svojim izdelkom so mora-:
li znižati za 13 odstotkov, kljub temu;
da se je dvignila cena energije in ma-'
teriala, ki ga potrebujejo za svojo pro-;
( izvodnjo. Vse to bo vplivalo na rezul-i
I tate poslovanja v letu, ki se izteka.    .
Opekarna je delovna organizacija, I
Anton Kovačec (foto KOSI)
ki ji je nekako uspelo prebroditi krizo
gradbeništva in preseči lastno samo-
zadovoljnost, saj jih trenutni uspehi
niso uspavali. Z ustanovitvijo razvoj-
nega oddelka so začrtali svoj jutri na
trdnih osnovah raziskovalnega in ino-
vativnega dela. Njihov novi izdelek,
strešnik Žabjak, naj bi ugledal luč
sveta v drugi polovici prihodnjega le-
ta. Velik del proizvodnje bodo izvozi-
li. Pridobili so si poslovno zaupanje,
se kadrovsko okrepili, zgradili garaže,
garderobe, naravno sušilnico, kar vse
je izboljšalo delovne razmere delav-
cev.
Kljub uspehom, ki so jih dosegli,
pa se zavedajo, da bo potrebno še ve-
liko storiti: povečati produktivnost,
poostriti delovno in tehnološko disci-
plino, obnoviti zastarele proizvodne
linije in še in še, ali kakor je povzel
eden od razpravljavcev: »Ne misli,
da si dober, če si najboljši med slabi-
mi.«
Na petkovi slovesnosti so podelili
tudi jubilejne nagrade za deset-, dvaj-
set- in tridesetletno delo petim delav-
cem, V kulturnem programu so sode-
lovale pevke pevskega zbora prosvet-
nega društva Alojza Arnuša iz Rogoz-
nice. Občni zbor pa so pozdravili
predstavniki krajevne skupnosti hero-
ja Lacka Rogoznica, občinskega sveta
sindikata in občinskega izvršnega sve-
ta.
NaV
Tudi požarno
varstvo v
negotovosti?
Težave v združenem delu se vse
močneje odražajo \ dejavnostih druž-
benega pomena. Tako se delegati
obeh zborov skupščine požarne skup-
nosti občine Ptuj resno sprašujejo, ali
bo tudi v bodoče možno zagotavljati
neomejeno požarno varnost v občini,
saj je denarja vse manj. Zakaj? Ker je
tudi izgubarjev vse več in je zaradi te-
ga priliv sredstev vse manjši, vse več
pa je tudi primerov, ko morajo sred-
stva vračati. Brez denarja pa vemo,
kako je.
Sicer je bila zadnja letošnja skup-
ščina v ponedeljek, 21. decembra, ze-
lo dobro obiskana — v povprečju je
sodelovalo prek 80 odstotkov delega-
tov. Beseda je bila tudi o devetmese-
čnem poslovanju - poročilo o tem so
sprejeli v glavnem brez bistvenih pri-
pomb, saj je bil kot dodatek predla-
gan še rebalans plana. Tako pričaku-
jejo za okoli 5 milijonov višji priliv
sredstev, kot so planirali; v glavnem
bodo denar namenili za nabavo gasil-
ske opreme in orodja.
-OM
Zbor sindikalnih aktivistov
V Ptuju že od leta 1984 deluje aktiv sindikalnih aktivi-
stov, ki se v skladu s svojimi pravili vsako letu sestane na
letnem zboru, pregleda in oceni delo v minulem leto in
sprejme programske usmeritve za delo v naslednjem letu.
Člani aktiva so člani Zveze sindikatov, ki so opravljali ali
še opravljajo naloge v ZSS od osnovne organizacije nav-
zgor; med njimi je tudi veliko upokojencev.
Letošnji zbor članov aktiva sindikalnih aktivistov je bi!
v sredo, 16. decembra, popoldne v delavskem domu Fran-
ca Krambergerja. Janko Bezjak, sekretar predsedstva OK
ZKS Ptuj, ki je bi! pred leti predsednik OS ZSS Ptuj, je
zbranim najprej govoril o aktualnostih v naši samoupra-
vni družbi s poudarkom tudi na razmerah v občini, ki jih
je prikazal brez olepševanja.
Simon Pešec, predsednik aktiva, je prebral poročilo o
delu v letu 1987. Vse naloge so aktivisti uresničili oziroma
jih uresničujejo, saj je večina nalog stalnih. To so:
— sodelovanje z mlajšimi generacijami v sindikalnih in
mladinskih vrstah,
— vključenost članov sveta aktiva v delo občinskih od-
borov strokovnih sindikatov in klub samoupravljalcev pri
OS ZSS Ptuj,
— sodelovanje z bratskimi občinami SRH in SRS ter s
pobrateno občino Arandjelovac,
— sodelovanje pri uresničevanju sklepov samoupra-
vljavcev,
— informiranje članov aktiva o dogajanjih v občini,
zlasti na področju gospodarske politike,
— vodenje evidence članov aktiva in njeno dopolnjeva-
nje.
— stiki s starejšimi člani zveze sindikatov, skrb za nji-
hovo gmotno in socialno varnost,
— skrb za razne oblike rekreacije članov aktiva, organi-
zacija izletov, družabnih srečanj in podobno.
Predlog programa dela za leto 1988 je pripravil svet
aktiva in so ga udeleženci prejeli na mizo. V razpravi so
posamezne naloge še bolj konkretizirali in razjasnili. Gre
predvsem za stalne naloge, ki smo jih že navedli, posebej
pa velja poudariti obsežno nalogo — ureditev spominske
sebe v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju.
Spominska soba naj bi bila neke vrste »dokumentacij-
sko skladišče« sindikalnega gibanja in dela na ptujskem
območju. Prostor in vsebina bo namenjena mlajšim gene-
racijam, da se bodo lahko seznanjale s sindikalno aktiv-
nostjo v preteklosti. Delo je precej zahtevno, saj bo treba
zbrati dokumentacijo, se pogovoriti s številnimi aktivisti,
da bodo napisali spomine, določiti oporne točke in roke.
Ko bo ob materialni pomoči OS ZSS Ptuj in ptujskega
združenega dela spominska soba urejena, bo v njej treba
organizirati razne razstave in prireditve, skratka voditi ta-
ko, da se bo v njej stalno nekaj dogajalo. To zahtevno na-
logo so zaupali skupini aktivistov: Andreju Fekonji, Fe-
liksu Bagarju, Danilu Mastenu in Gvidu Cepinu.
Med nalogami so si zapisali tudi prizadevanja, da v
bratskih občinah SR Hrvaške in SR Slovenije pri občin-
skih svetih ZS ustanovijo aktive sindikalnih aktivistov; s
svojimi izkušnjami jim bodo pri tem pomagali.
FF
TEDNIK
— 24. december 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Deveti praznik delovne organizacije Olga Meglic
z današnjimi slovesnostmi (se-
jo delavskega sveta, občnim zbo-
rom osnovne organizacije sindi-
kata in svečanostjo ob odprtju
podaljška proizvodne hale v Do-
lanah) bodo v tej kovinski orga-
nizaciji delovno in slovesno pro-
slavili praznik delovne organiza-
cije. Prvič so ga slavili že leta
1979, eno leto po odprtju obrata
v Dolanah.
V zadnjih dveh letih je imel ta
kolektiv, ki trenutno zaposluje
362 delavcev, velike težave, sana-
cijske programe z bolj ali manj
uspešno vsebino pa piše že več
let. V lanskem letu je zabredel v
takšne težave, da so bili potrebni
ukrepi družbenega varstva. Pred
nekaj meseci so jih ukinili, ker je
vse kazalo, da se stanje izboljšu-
je. Sedaj jim po ukrepih zvezne
vlade znova »grozi«. Kljub vse-
mu se optimistično držijo, in kot
pravi direktor DO Anton Zoreč,
ob koncu poslovnega leta 1987
izgube ne bo! V devetih mesecih
so sicer poslovali z motnjami in
celo zahtevali vračilo prispevkov
za sise, sedaj pa te svoje obvez-
nosti poravnavajo.
Štirje programi jim zagotavlja-
jo bodočnost: hidravlično-dvi-
žna oprema, kovinska galanterija
za pohištveno in avtomobilsko
industrijo, kmetijska mehanizaci-
ja in kooperacija z mariborsko
Metalno.
Naloge iz sanacijskega progra-
ma — opuščanje nedonosne pro-
izvodnje, dvig strokovnosti, do-
datno zaposlovanje, izboljšanje
kakovosti in spoštovanje dogo-
vorjenih rokov — so bile osred-
nje letošnje obveznosti sleherne-
ga zaposlenega. Pogled v investi-
cijski program pove, da so osred-
njo pozornost namenili tehnolo-
ški obnovi strojnega parka. Naj-
večja investicija je nakup hori-
zontalnega rezalnega vrtalnega
stroja. Poleg tega so kupili struž-
nice, žerjave, rezkalne in druge
stroje, ki jih proizvodnja nujno
potrebuje.
Za investicije so letos porabili
900 milijonov dinarjev. Največ
sredstev so dobili z združeva-
njem, s krediti, blizu 350 milijo-
nov pa so lastna amortizacijska
sredstva in sredstva za investicij-
sko vzdrževanje. Nekaj sredstev
so dobili tudi od sklada za odpi-
ranje novih delovnih mest v ob-
čini Ptuj. Pri združenih sredstvih
velja omeniti sredstva za manj
razvita območja v SR Sloveniji
ter sredstva združevalcev: Avto-
commerca Ljubljane, Metalne
Maribor, TGA Kidričevo, Peru-
tnine Ptuj in ptujskega komunal-
nega podjetja. Kreditna sredstva
pa so jim dali v KBM - PE Ptuj
za trajna obratna sredstva, v ko-
munali, pomemben delež pa
predstavlja tudi Škodin kredit s
klirinškega področja.
PRI KADRU IN IZVOZU KA-
ŽE NA BOLJE
Četudi so v devetih mesecih
poslovali z motnjami, naj bi bil
rezultat ob koncu leta pozitiven.
Na manjšo poslovno uspešnost
so vplivali: delo v januarju za
prejšnje leto, kar je znižalo pri-
hodek, odhod strokovnih kadrov
in prihod novih, veliko investicij-
sko vzdrževanje in obnova stroj-
nega parka, ukrepi, sprejeti v
zadnjih mesecih, ter reklamacije
zaradi nekakovostnih proizvo-
dov, za katere so »plačali« 150
do 200 milijonov dinarjev.
Letos je v Olgo Meglic prišlo
80 novih delavcev. Se maja jih je
bilo 316, sedaj seje številka usta-
vila pri 362. Nujno pa potrebuje-
jo kadre z višje- in visokošolsko
izobrazbo v tehnologiji in pro-
jektiranju. Vrata tem kadrom so
vedno odprta.
Značilno za letošnji izvoz je,
da so ga v primerjavi z letom
1986  občutno povečali.  Sedaj
končujejo osvajanjem posebnega
ključa za odvijanje kolesnih ma-
tic za tovornjake. Ta izvoz naj bi
jim prinesel dodatni milijon
DM. Nadaljujejo z izboljšavami
dvigala kobre za UNIMOG. Le-
te je že potrdil nemški kupec in
tamkajšnji zavod za varstvo pri
delu. V začetku prihodnjega leta
naj bi pričeli izvažati tudi nakla-
dalne stranice. V planih so pred-
videli, da naj bi se izvoz v tem le-
tu v primerjavi z letom 1987 po-
večal za trikrat.
Fizični obseg proizvodnje pa
se bo povečal za trideset odsto-
tkov. Temu primerno bodo pove-
čali osebne dohodke. Še lani so
zaposleni v devetih mesecih leta
v povprečju zaslužili 94 tisoč,
povprečni zaslužek v prejšnjem
mesecu pa je bil 270 tisoč dinar-
jev.
Kari Fridl, tehnični vodja DO
Olga Meglic: »Sanacija v proiz-
vodnem pogledu se uspešno
uresničuje. Največ smo letos na-
redili v Dolanah. Pred odprtjem
je podaljšek proizvodne hale v
Dolanah, kjer bomo v celoti na-
mestili proizvodno linijo za Me-
talno. Kupili pa smo tudi že ne-
kaj strojev.
V Dobrini moramo urediti
proizvodno dvorano. Za to bo-
mo uporabili dosedanji skladi-
ščni prostor nekdanje pletarne. V
tem obratu izdelujejo kmetijsko
mehanizacijo.
V Ptuju pa nas čaka največ de-
la. Oprema in prostori so zasta-
reli. Orodjarni pa nameravamo
tudi vrniti nekdanje ime.«
Alojz Grabrovec, vodja obrata
v Dobrini: »Letos smo v glav-
nem izdelovali traktorske čelne
nakladalce, spoznali pa smo tudi
puhalnik. Ta bo v naslednjem le-
tu eden naših glavnih izdelkov.
Veseli smo, da je obrat »ostal«
in da imajo ljudje zaposlitev v
kraju bivanja. Mladi se sedaj ze-
lo zanimajo za zaposlitev pri
nas.«
Štefan Žnidarič, vodja proiz-
vodnje v Dolanah: »Trenutno
gradimo temelje za horizontalni
rezkalni vrtalni stroj. Urejamo
pa tudi elektro- in hidravlično
delavnico. Podaljšek proizvodne
hale pa bomo slovesno odprli
danes ob devetem prazniku delo-
vne organizacije. Trudimo se tu-
di pri proizvodni liniji za potre-
be metalniškega programa. Na
njej bomo izdelovali podvozja
avtomobilskih žerjavov.«
V delovni organizaciji Olga
Meglic je v teh dneh zelo živah-
no. Trudijo se, da bi kar najbolje
izpolnili letošnji proizvodni in fi-
nančni program. Računajo, da
bodo letos imeli 4,8 milijarde di-
narjev celotnega prihodka. Pre-
pričani so, da bodo uspeli in da
si bodo z uspešno realizacijo sa-
nacijskega programa postavili
trdne temelje bodočega razvoja.
MG
(Posnetki: Martin Ozmec)
Kari Fridl
Podaljšek proizvodne hale v Dolanah v velikosti 450 kvadratnih metrov
bodo danes slovesno odprli
V Dobrini čakajo na novo proizvodno dvorano
Alojz Grabrovec
Štefan Žnidarič
ceiOti ne preneha, bomo v zimskem času v naših srečanjih »V vrtu«
namenili nekaj sestavkov spoznavanju zemlje, principom agrotehni-
ke, gnojilom, pesticidom, in če se bo zima časovno razvlekla, bo kori-
stno, da se spoznamo še z vzgojo semen, principi razmnoženja in pre-
cepljanja, vremenom, z vlogo vode v naravi in še s čim, da bi si tako
obogatili strokovno znanje in pridobili teoretična spoznanja za boljše
in lažje razumevanje ukrepov pri negi in vzgoji rastlinja v svojem oko-
lju.
Pa pričnimo z zemljo. Zemlja je natajala milijone in milijone let s
preperevanjem kamnin, iz katerih je sestavljena zemljina skorja. Iz ra-
zličnih kamnin so nastale prsti z različnimi lastnostmi, ki pa so zelo
pomembne za vrtičkarja, ko jih začne obdelovati.
Sestava prsti je odvisna od velikosti delcev, ki jo sestavljajo. Peš-
čeni delci so veliki od 2 do 0,02 mm, delci mulja od 0,02 do 0,002 mm
in glineni 0,002 mm in manj. Na osnovi te razdelitve spoznajmo zna-
čilnosti treh najznačilnejših tipov prsti:
PEŠČENA TLA so tista, v katerih je več kot 75 odstotkov pešče-
nih delcev. Taka tla se hitro izsušijo, ker je med sorazmerno velikirni
in nepravilno oblikovanimi peščenimi delci precej prostora. Čeprav je
peščena tla lahko obdelovati in se hitro segrejejo, pa hranilne snovi v
njih voda hitro izpere in postanejo lahko revna s kalcijem, dušikom,
fosforjem in kalijem, kar pa je najznačilnejše — humus kot nosilec
mikrobiološkega življenja v tleh ni obstojen in se hitro mineralizira.
Ob sušnih obdobjih je v peščenih tleh tudi malo rezervne vlage za
rastline, ki tu rastejo.
Te neugodne lastnosti peščenih tal lahko izboljšamo tako. da do-
dajamo zemlji organske snovi. Mikroorganizmi v prsti jih razkrojijo v
humus. Humus je komplicirano zgrajena snov, ki daje tlom pravo ro-
dovitnost. Humus v prsti ima obliko drobnih, črnih amorfnih delcev
ali pa se pojavlja kot želatinozna prevleka na peščenih, muljnatih ali
glinenih delcih.
V peščeni zemlji se razkrajajo organske snovi v humus dokaj hi-
tro, zato lahko v taka tla zakopljemo še nezrel goveji, prašičji ali kurji
gnoj, če to storimo seveda že jeseni ali pozimi. Kompost in šoto lahko
uporabimo za posipavanje gred, s čimer bomo pridobili rodovitni
vrhnji sloj prsti. Taka tla lahko gnojimo tudi s stročnicami, tako da
jih posejemo in tik pred cvetenjem gredo prekopljemo, zelenje pa za-
kopljemo v zemljo, čemur pravimo zeleni gnoj ali podorina. V tako iz-
boljšani peščeni zemlji bodo dobro uspevali jagodičevje, jablane in
hruške, grah, fižol, cvetača in krompir.
GLINASTA TLA, ki jih sestavlja 75 odstotkov glinenih in mulje-
vitih delcev, so pravo nasprotje peščenim tlom. Delci so zelo majhni,
tesno skupaj, tako da celo v najhujši vročini voda ostja v zemlji, na-
mesto da bi izhlapevala. Posledica tega je, da so taka tla hladna, le
spomladi se nekoliko ogrejejo. Kadar je glinena zemlja vlažna, je tež-
ka, hranilne snovi pa v glavnem ostajajo v taki zemlji in jih dež ne
more sprati. Ce želimo zelo povečati rodovitnost glinene zemlje, ji
moramo dodajati velike količine humusa v obliki hlevskega gnoja,
komposta ali šote. Skupaj z glinenimi delci in humusom nastane ilovi-
ca, ki se bolje segreje, laže se zrači in ne zadržuje toliko vode kot gli-
nena tla.
Sestavo glinenih tal izboljšamo z dodajanjem apna, ki obenem
poveča rodovitnost ta"l in zmanjšuje njihovo kislost. Tako izboljšana
glinena zemlja je primerna za gojenje večine povrtnin, sadnega drevja
in jagodičevja.
ILOVNATA TLA ali ILOVICA vsebujejo več kot 50 odstotkov
peščenih delcev in mnogo organskih snovi, zato veljajo za idealno
zemljo za gojenje povrtnin. So primerno topla in lahka za obdelavo.
Dobro zadržujejo vlago, padavine pa ne morejo hitro sprati hranilnih
snovi. Ustrezno razmerje med peščenimi in glinenimi delci v ilovici je
nastalo samo v naravi, človek pa druge sestavne komponente lahko
spreminja bodisi na boljše, čestokrat pa zaradi neznanja tudi na slab-
še.
Miran OLUŠiC, ing. agr.
Ni dolgo tega, ko so se v Cankarjevem domu v Ljubljani in na
Golovcu v Celju zaprla vrata sejmov Dobra igrača. Ni naš namen, da
bi razglabljali o tem, ali je ali ni vseeno, kakšno igračo kupimo otro-
ku. Strokovnjaki so o tem povedali že dovolj. Ali pa tudi ne; morda
pa so pri tem tudi premalo odmevni. Kajti o dobrih igračah na poli-
cah naših trgovin ni ne duha ne sluha. Res, da je le malo proizvajal-
cev, ki so prisluhniH strokovnjakom in so pri oblikovanju igrač zahte-
vni predvsem sami do sebe, res, da igrač z nalepko dobro igrača ni na
pretek, a vendar jih nekaj je. V Ptuju jih imajo le v Blagovnici, pa še
to le nekaj kock.
In zaicaj jih ni?
Trgovci se izgovarjajo, da je še prezgodaj, da bi jih po predstavi-
tvi na sejmih že lahko nabavili. Drugi spet pravijo, da kupci ne segajo
najbolj po takih igračah, kupijo tisto, kar je pač otroku najbolj všeč.
Mi bi dodali: kupijo pač tisto, kar ponujajo police. Ponekod so nam
rekli, da občasno imajo take igrače, drugod, da jih nikoli niso imeli.
Pri slednjih se človek ne more znebiti misli, da za takšne igrače še ni-
so slišali. Ce se motimo, se hkrati tudi opravičujemo. Res je tudi, da
je na tržišču teh igrač zelo, zelo malo. Največ dobrih igrač izdelajo pri
nas zasebni proizvajalci. Ti pa najraje delajo za znanega kupca, torej
v glavnem za otroške vrtce in podobne ustanove.
Skrb za lepo otroštvo, katerega sestavni del so tudi igrače, je v
naši družbi res deklarirana, v vsakdanjem življenju pa so stvari — pa
nič ne pretiravamo, če zapišemo — obrnjene na glavo. V Vzgojnovar-
stveni organizaciji Mirana Sagadina v Ptuju so nam povedali, da je
dobre igrače težko dobiti. Igrače, ki so jih naročili v marcu, so dobili
šele pred dnevi. Proizvajalci se opravičujejo, da imajo težave z mate-
rialom, ki ga je precej iz uvoza. Ko so nam zaupali še ceno teh igrač,
smo tudi malce bolj razumeli, zakaj jih na policah v trgovinah ni. Za
dobro igračo, ki so jo kot tako označili poklicani, je treba odšteti od
40 pa tudi 100 tisočakov in več. Kdo si lahko privošči tako igračo, pa
čeprav smo pripravljeni otroku izpolniti marsikatero željo?
Dedek Mraz prihaja in v darilnih paketih za otroke ne bo manj-
kalo igrač. Toda kakšnih igrač? Takih, kot jih svetujejo strokovnjaki,
skoraj nič. Kdo bo imel ob tem slabo vest?
NaV
GOSTOVANJA MALEGA ODRA SLOVEN
SKEGA UUDSKEGA GLEDALIŠČA CEUE
Emigranta
v ponedeljek bo v okviru abonmaja za odrasle v ptujskem gleda-
lišču gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo Sla-
vvomira Mrožka Emigranta. Mrožkova proza in dramatika sta preve-
deni v vse evropske jezike, tudi v perzijščino, hebrejščino in japonšči-
no. Njegove drame pogosto uprizarjajo na evropskih, ameriških, pa
celo afriških, avstralskih, novozelandskih in havajskih odrih.
Za njegovo delo Emigranta pravijo, da je prvo Mrožkovo delo,
postavljeno v konkretno, skoraj otipljivo stvarnost. Dve osebi, dva
moža, imenovana AA in XX, sta zapustila svojo deželo. Prvi, intelek-
tualec, iz političnih razlogov, drugi, prej kmečkega stanu kot pa prole-
tarskega porekla, pa je prišel v tujo deželo, da bi v njej obogatel. V
domovini bi se ta dva človeka nikoli ne srečala, v tujini pa ju druži
dejstvo, da sta tujca. Igra pripoveduje o vzporednosti usod teh dveh
mož. Na eni strani gre za sovraštvo, ker se ne moreta pogovarjati na
isti intelektualni ravni, na drugi strani pa za neke vrste prijateljstva ali
solidarnosti. Ni jima potrebno živeti skupaj in vendar ostajata skupaj,
razgaljata svojo duševnost; prvi raztrga denar, drugi zapiske za svojo
knjigo. Ugotavljata, da zanju ni izhoda, v domovino se ne bosta niko-
li vrnila.
Dramo ja prevedel Uroš Kraigher, režiral Iztok Valič, dramaturg
Janez Žmavc in scenarist Ljubo Domjan. Igrata Bogomir Veras in Mi-
ro Podjed. N. V.
velikih ločno skleiijcmn oupaiii, ki na:; prepričujejo, da je bila v tej palači pre-
senetljivo obsežna slavnostna dvorana. Po velikosti in imenitnosti ji najbrž ni
bilo para daleč naokrog. Strokovnjaki pa se ne morejo zediniti o tem, kje je stal
mali stolp, o katerem pripovedujejo stari zapisi in ki so ga zrušili ob prezidavah
sredi 16. stoletja. Nekateri ga postavljajo v bližino velikega in domnevajo, da je
iz klesancev skrbno grajeni zid v grajski kleti ostanek tega stolpa. Drugi posta-
vljajo mali stolp na zahodno ploščad, na mesto domnevnega staroslovanskega
svetišča. Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali gre najdbi, ki so jo na zahodni
grajski ravnici arheološko raziskali leta 1947, pripisati značaj staroslovanskega
svetišča ali raje obrambnega stolpa. V zadnjem času se mnenja vse bolj nagiba-
jo v prid druge trditve. V primeru, da so z imenom mali grad označevali stolp
na zahodni ploščadi, bi bila dvodelnost ptujske grajske zasnove še bolj poudar-
jena. Celotno predgradje bi predstavljalo v virih imenovani »castrum minus«,
imenitnejši del gradu pa bi bil »castrum maius«. Kakorkoli bodo že na to vpra-
šanje odgovorila nadaljnja raziskovanja, pa velja, daje ptujski grad v času salz-
burškega nadškofa Konrada I. dobil svojo temeljno podobo, ki se v bistvenih
potezah ni več spreminjala, temveč se je le dopolnjevala in dograjevala. Verjet-
no je v 14. stoletju nastal v obliki razprte podkve zasnovan palacij na zahodnem
robu najvišjega dela grajskega hriba. Ta stavba je bila že od vsega začetka dvo-
nadstropna in se nam v svoji prvotni podobi z dozidavami iz renesanse in baro-
ka kaže še danes kot pogledom najbolj izpostavljeno poslopje ne le gradu, tem-
več celega mesta. Ves čas so najpomembnejše grajske stavbe spremljali še obzi-
dje, stražarnice, stanovi za vojaštvo in gospodarska poslopja, ki jih viri sicer
omenjajo, a za zdaj ne poznamo njihove natančne lokacije in videza. V 12. sto-
letju pozidan grad je imel značaj monumentalnosti, ki seje z gotskimi dozidava-
mi rahljal in drobil s težnjo po višinskih poudarkih.
Nadaljevanje prihodnjič
Obrambni stolp na zahodnem robu ptujskega grajskega kompleksa sodi
še v zgodnji romanski ali celo predromanski čas.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
24. december 1987 - TEDNIK
Razstava kruha in pogač
v Vidmu ob Ščavnici in podelitev
priznanj za lepo okolje
Skrb za človekovo okolje in sožitje med krajani postajata vedno
pomembnejša v okviru delovnega načrta Turističnega društva v Vid-
mu ob Sčavnici.
150 prizadevnih članov društva je pripravilo turistično zabavno
in kulturno prireditev,na kateri so sodelovali pevci in pevke, domači
godci ter mariborski Viničarji. Tamkajšnje gospodinje so pripravile
bogato razstavo kruha, pogač in drugih dobrot. Predsednica društva
Vikica Horvat in predsednik ocenjevalne komisije Jože Tišler sta zele-
nim stražam osnovne šole 12 talcev Videm, pionirski organizaciji po-
družnične šole na Stari Gori ter krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici
podelila priznanja za organizacijo ter aktivnosti pri urejanju parkov,
čiščenju krajevnega središča in širšega okolja. Hkrati pa so podelili
tudi osem priznanj za izvirnost, okus ter dekoracijo pečenega kruha,
pogač in drugih domačih prleških dobrot, ki so jih skrbno pripravile
gospodinje naselij Biserjane, Grabšinci, Bolehnečici, Čakova, Jamna;
in Ženik. i
Prireditev so sklenili s tretjim turističnim plesom, ki je poleg dru-5
gih prireditev namenjen povezovanju in pristnemu sožitju med kraja-i
ni, čemur Turistično društvo Videm ob Sčavnici v okviru svojega de-j
lovnega programa že tretje leto namenja posebno skrb. j
fs|
Cicibani so postali |
pionirji
Po podatkih, ki jih imamo za to šolsko leto, je bilo ob prazniku
republike sprejetih v pionirsko organizacijo 1064 cicibanov, to je le-
tošnjih prvošolčkov.
Po vseh osnovnih šolah je ta dan zelo slovesen; starejši vrstniki
jim pripravijo lep in prisrčen prazničen program, v šolo pridejo tudi
starši in na mizi je kaj dobrega. Sicer pa v vsaki šoli po svoje poskrbi-
jo za prijetno počutje najmlajših, za slovesnost, ki jim ostane še dolgo
v spominu. |
Marija Vaupotičeva s svojimi varovanci v prvem razredu, ko so iz ciciba-
nov postali pionirji. Foto: Langerholc.
Tako so se na primer tudi v Grajeni držali tradicije in s skupnimi
močmi poskrbeli za prijetno predpraznično srečanje. Na mizah ni
manjkalo dobrot za otroke in tudi starejše — starše in šolski kolektiv.
To pa je bila tudi priložnost za sproščen pogovor o tem in onem. Pra-
vijo celo, da je takšno srečanje veliko bolj pomembno kot marsikateri
uradni sestanek.
mš
Povezanost delegatskih vprašanj
Tudi na sedemnajsti seji zbora krajevnih
skupnosti SO Ptuj, ki je bila 15. decembra, ni
manjkalo delegatskih vprašanj. Zanimivostjo
bila tudi v tem, da so si bila po vsebini po-
dobna in problemsko povezana.
ODVODNI KANAL SPUHUA-ZABOV-
CI
Delegacija KS Markovci je v svojem vpra-
šanju navedla, da so že junija letos zaprosili
izvršni svet SO Ptuj za pomoč pri urejanju
problema glede pridobivanja soglasja za re-
gulacijo odvodnega kanala v Zabovcih.
Vzrok je v tem, ker dva lastnika zemljišč nista
podpisala soglasja. Zaradi tega so od Vodno-
gospodarskega podjetja načrtovan denar v
višini 40 milijonov dinarjev preusmerili dru-
gam. Predlagajo, da se ureditev odvodnega
kanala Spuhlja —Zabovci uredi vsaj v letu
1988.
Enak predlog je bil tudi v delegatskem
vprašanju KS Spuhlja, kjer so tudi zahtevali,
da občinski upravni organi ukrenejo vse po-
trebno, da bodo lastniškopravne zadeve v
zvezi z regulacijo tega kanala urejene.
VZDRŽEVANJE GORIC NA JANŠKEM
VRHU
Zainteresiranost krajanov Janškega Vrha
in celotne KS Ptujska Gora je spodbudila de-
legacijo, da je vprašala glede goric na Jan-
škem Vrhu, ki jih je KZ Ptuj pred leti dala v
najem svojim kooperantom — nekaj domači-
nom, nekaj lastnikom počitniških hišic. Ugo-
tavljajo, da najemniki vinogradov ne vzdržu-
jejo primerno in jih ne obnavljajo glavna
skrb jim je, da v jeseni oberejo grozdje, koli-
kor ga pač še je. Delegacija trdi, da zaradi te-
ga propadajo kakovostni vinogradi, saj je vi-
no s tega območja znano po kakovosti. Pred-
lagajo, da KZ Ptuj bolj nadzoruje izkorišča-
nje teh vinogradov, če je to v njenem intere-
su, ali pa naj jih da v najem onim, ki jih bodo
bolje obdelovali. Ce se to ne bo zgodilo, bo-
do vinogradi v nekaj letih propadli.
PROSTORSKI NACRT KS ZAVRC
Delegacija ugotavlja, da prostorski urbani-
stični načrt za KS Zavrč občanom domala ne
dovoljuje stanovanjske zidave na tistih ob-
močjih, ki bi bila po njihovem mnenju za to
primerna. Trdijo, da so v prvi razred razvrš-
čena tudi tista kmetijska zemljišča, kjer bi bi-
la možna zidava stanovanjskih hiš in niso po-
sebno primerna za kmetijsko obdelavo. Pred-
vsem so to obronki gričev, med katerimi že
peljejo modernizirana cesta, električna nape-
ljava in telefonska linija. Vse to so si ljudje
zgradili delno z lastnimi sredstvi, delno s šir-
šo družbeno pomočjo. Ko si danes želijo
mlade družine na tem območju zgraditi hiše,
ne dobijo dovoljenja, ker je tam prvorazred-
no kmetijsko zemljišče.
Delegacija skupaj z občani prosi in zahte-
va, da naj pristojni organi teren pregledajo in
nekatere parcele izvzamejo iz prve kategorije
kmetijskih zemljišč. Tako bi bodoči graditelji
lahko uporabljali že zgrajeno infrastrukturo.
Zagotavljajo, da se bodo odločno zavzemali,
da nove hiše ne bodo posegale na plodno
zemljo v ravninski predelih. Če se to ne bo
uredilo, bodo mlade družine odhajale dru-
gam, kar pa ni v interesu KS Zavrč. Ker ta
problem doslej ni bil rešen, je nekaj mladih
družin že odšlo, se preselilo v Ptuj ali pa so si
začeli graditi hiše v bližnji Dubravi v SR Hr-
vaški.
Vsebinsko skoraj podobno vprašanje je
ponovno postavil delegat iz KS Leskovec.
O CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI
V prejšnjih letih pa tudi letos je bilo že več^
delegatskih vprašanj v zvezi s problemi cen-
tralne čistilne naprave v Ptuju. O tem so v fe-
bruarju in maju letos razpravljali zbori ob-
činske skupščine. Kako uresničujejo stališča
in usmeritve skupščine pri aktivnostih za
usposobitev centralne čistilne naprave v Ptu-
ju, je zapisano v poročilo občinskega komite-
ja za urbanizem, gradbene in komunalne za-
deve, ki je bilo predloženo delegatom na se-
jah zborov 15. decembra. Iz poročila izhaja,
da je KGP Ptuj-TOZD Vodovod in kanaliza-
cija prevzel investitorstvo nad sanacijo cen-
tralne čistilne naprave pod enakimi pogoji fi-
nanciranja, kot so bili prej, to je dve tretjini
Dravske elektrarne Maribor in tretjino obči-
na Ptuj.
Javni razpis za oddajo dela je bil objavljen
v Ur. listu SRS z dne 27/7-1987, delavski svet
TOZD Vodovod in kanalizacija pa je 13. ok-
tobra imenoval komisijo za izvedbo javnega
razpisa, ki je opravila odpiranje ponudbe 27.
oktobra. V roku in ustrezno razpisnim pogo-
jem so prispele ponudbe od Združenega pod-
jetja strojegradnja Ljubljana, Hidrogea-po-
slovna skupnost Maribor in IMP-TOZD In-
ženiring Ljubljana. Ponudba Jugoturbine iz
Karlovca pa ni ustrezala razpisnim pogojem.
Razpisna komisija je pridobila mnenje
strokovnih institucij in 7. decembra nadalje-
vala delo ter izbrala najugodnejšega ponud-
nika. Delavskemu svetu KGP-TOZD Vodo-
vod in kanalizacija je predlagala, da odda iz-
delavo tehnične dokumentacije, izvedbo
gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter
nabavo in vgraditev opreme ponudniku
IMP-TOZD Inženiring Ljubljana za ponuje-
no vrednost 4,537.334.631 din po sistemu
ključ v roke! Rok za izvedbo oddanih del je
maj 1989 pod pogojem, da podpisniki zago-
tovijo investitorju sredstva pravočasno in v
dogovorjenih deležih.
FF
Ob dnevu JLA
na Poienšaku
V nedeljo, 20. decembra, je bila na Poienšaku krajevna
proslava v počastitev dneva JLA. Organiziral jo je krajevni
štab za civilno zaščito. Po slavnostnem govoru so pester kul-
turni program izvajali učenci osnovne šole dr. Pranja Žgeča
Dornava — podružnične šole Polenšak, domači mešani pev-
ski zbor, mladi pa so program obogatili še z recitalom. Na
proslavi so za posebne in izredne uspehe, dosežene na po-
dročju civilne zaščite v krajevni skupnosti Polenšak, podelili
priznanja. Po proslavi se je sestal še krajevni štab za civilno
zaščito in počastil spomin na preminulega člana občinskega
štaba za civilno zaščito Ptuj Stanka Debeljaka, ki se je vsako
leto udeleževal proslave ob dnevu JLA in aktivnosti, ki jih je
izvajal krajevni štab za civilno zaščito.
Hvalevredno je, da v krajevni skupnosti Polenšak vsako
leto priredijo proslavo ob dnevu JLA in seje krajani polnošte-
vilno udeležijo, za kar zaslužijo pohvalo in priznanje.
FB
Ormoški pionirji in JLA
Vključevanje v predpraznične aktivnosti ob praznovanju dneva
JLA dokazuje, da je sodelovanje pionirjev z JLA iz leta v leto pestrej-
še in pogostejše. Zlasti pri ormoških pionirjih pomenijo skupne aktiv-
nosti stalno obliko druženja.
V letošnji program obeleževanja praznika so se vključili še prav
posebno. Program OK SZDL Ptuja in Ormoža je bil osnovno izhodiš-
če in vodilo pri izvajanju pripravljenih dejavnosti ob tem našem skup-
nem prazniku: pripadnikov JLA, TO, SLO IN DS.
Z gotovostjo lahko trdim, da so praznovanja na šolah dosegla vi-
šek z obiskom pripadnikov oboroženih sil ptujske garnizije v sprem-
stvu domačih članov TO in oddelka za ljudsko obrambo ter povra-
tnim obiskom skupin pionirjev pri poveljniku garnizije v vojašnici
Dušana Kvedra-Tomaža v Ptuju na sam praznični dan.
Naj kot sklepno misel navedem še, da ormoški pionirji gojijo pri-
jateljske vezi z mornariško enoto iz Rogoznice v Dalmaciji in s posad-
ko podmornice Junak iz Splita. Ti so tudi nam čestitali ob prazniku
armade, armade, ki je zrasla iz ljudstva, armade, ki jo sestavljamo mi
vsi.
MR
Janku Pertotu
v slovo
Marsikateremu starejšemu
Ptujčanu se je ob osmrtnici Jan-
ku Pertotu orosilo oko.
Janko Pertot, odličen matema-
tik in metodik, je v svojih naj-
uspešnejših letih pred vojno pou-
čeval na ptujski državni meščan-
ski šoli Maicsa Pleteršnika. Šte-
vilne generacije se ga spominjajo
s spoštovanjem in z veliko hva-
ležnostjo. Bil je izredno strog,
natančen, predvsem pa pravičen
učitelj. Premnogokrat se nam je
zdel celo neizprosen v svoji zah-
tevnosti in doslednosti, ampak z
nasmeškom zmage nad nezna-
njem se je veselil z nami. Poleg
matematike in opisne geometrije
je na šoli poučeval tudi neobve-
zna, a ocenjevana predmeta:
knjigovodstvo in stenografijo.
Tako so se lahko mnogi učenci,
ki niso imeli možnosti nadaljeva-
ti šolanja, po maturi kaj hitro za-
poslili.
Kot odličen športnik se je z
vsem žarom vključil v sokolsko
telovadno društvo. Spominjam
se ga s številnih sokolskih akade-
mij, letnih nastopov in izletov.
Vedno je bil z nami. V dvorani
narodnega doma je vodil sokol-
ske plesne vaje. Kot plesni uči-
telj nas je naučil prve plesne ko-
rake in kulturo vedenja. Za mno-
ge iz predvojnih dni je bil to pr-
vi, a zadnji ples brezskrbne mla-
dosti.
Janku Pertotu, zavednemu tr-
žaškemu Slovencu, in njegovi
številni družini tudi vojna ni pri-
zanesla.
Leta 1945 je bil na tem, da se
spet vrne v Ptuj, v staro mesto, ki
je bilo zanj vedno privlačno. To-
da po osvoboditvi je bil bolj po-
treben v Trstu. Leta 1949 so ga
premestili v Sežano, kjer je bil le-
ta 1972 upokojen.
Planinski vestnik 1/87 nas je
opozoril na Janka Pertota, staro-
sto sežanskih planincev, ob nje-
govi 90-letnici. Takrat sem mu iz
vsega srca zaželela, da bi doča-
kal lOO-letnico, saj je bil do viso-
ke starosti telesno močan in du-
ševno čil. Kot 90-letnik je končal
čudovito pismo, ki mi ga je pisal,
s svojim najljubšim filozofom.
Tomaž Masaryk pravi: »Pri vsej
znanosti in filozofiji, pri vsej ra-
zumnosti in modrosti, pri vsej
previdnosti in spoznavnosti po-
teka življenje posameznikov in
narodov v znatni meri drugače,
kakor si želimo, hočemo, stremi-
mo, in vendar tiči v tem logika,
ki jo odkrivamo šele naknadno.«
Janko Pertot ni dočakal 14. de-
cembra, svoje 91-letnice. V kito
žlahtnih spominov sem spletla
podobo našega ljudskega učite-
lja. Živel bo v nas in dokončno
odšel šele z nami.
Nada Kovačič
Gasilci so lahko uspešni le,
če z njimi diha celotna vas
Jesen je brez dvoma čas, ko
obiramo sadove svojega dela. Ta
je lahko za ene bolj, za druge pa
manj uspešna. Za gasilsko dru-
štvo iz Stojnc lahko z gotovostjo
trdimo, da je ta jesen še posebej
bogato obrodila. Ne le da je v
garaži gasilskega doma nov ga-
silski avtomobil TAM 80 T, am-
pak se lahko pohvalijo tudi s ši-
roko paleto najrazličnejših de-
javnosti in ne nazadnje so Stojn-
ci dokazali, kot že večkrat doslej,
da živijo s svojim gasilskim dru-
štvom.
To je bil razlog, da sem obi-
skal predsednika gasilskega dru-
štva Mirka Janžekoviča. Ni ga
■ežko najti, saj je gostišče, katere-
ga lastnik je, znano daleč nao-
krog in njen lastnik po svoji go-
stoljubnosti in prijaznosti prav
tako.
Tov. Mirko, ste predsednik ga-
silskega društva. Gasilci ponavadi
dajejo utrip kraju, v katerem delu-
jejo. Kako je to v vaši vasi?
»Ne vem, ali res daje gasilsko
društvo utrip kraju; trdim lahko,
da se v gasilskem domu odvijajo
vse društvene in druge dejavno-
sti v vasi. Vas Stojnci šteje okrog
200 gospodinjstev, od katerih je
skoraj 70 odstotkov kmetijskih
oz. takšnih, pri katerih je vsaj
eden od zakoncev ob delu na
kmetiji še zaposlen. Kmetijstvo
je v naši vasi izredno razvito in
lahko trdim, da so vse kmetije iz-
redno skrbno obdelane. Ob vsem
tem delu pa imajo naši vaščani
še vedno čas za društvene dejav-
nosti.«
V Stojncih vam je uspelo v teh
za investicije izredno težkih časih
spraviti pod streho nov gasilski av-
to v vrednosti 12.500.000 din. V
čem je skrivnost vašega uspeha ?
»V kraju s takšnimi ljudmi,
kot jih imajo Stojnci, je tudi to
mogoče. Res je, da smo se akcije
lotili z rahlo negotovostjo, toda
danes vidimo, da je bil strah po-
vsem odveč. Ljudje so razumeli
potrebno po novem gasilskem
avtomobilu in prispevali 40 od-
stotkov vrednosti avtomobila.
Svoj delež je prispevala tudi va-
ška samouprava in SIS za požar-
no varnost občine Ptuj, manjka-
joči del pa smo pokrili s kredi-
tom Zavarovalne skupnosti Tri-
glav — Območne skupnosti Ma-
ribor, kreditom KS Markovci ter
lastnimi sredstvi.«
S kakšno opremo poleg avtomo-
bila še razpolagate?
»Ocenjujemo, da z obstoječo
opremo sedaj pokrivamo vse po-
trebe požarne varnosti naše vasi
in še širše. To opremo seveda do-
polnjuje v celoto še hidrantno
omrežje.«
Oprema zahteva tudi usposo-
bljen kader za upravljanje z njo in
vzdrževanje.
»Naše društvo šteje okrog 120
članov, od katerih so štirje gasil-
ski častniki. Lani si je v gasil-
skem centru Markovci pridobilo
sedem članov našega društva na-
ziv podčastnika. To zimo pa tudi
v našem društvu organiziramo
tečaj za izprašane gasilce. Iz tega
lahko sklepamo, da postavljamo
skrb za kadre na prvo mesto. Za
vzdrževanje avtomobilov in
opreme pa skrbita dva naša čla-
na in reči moram, da to delo
opravljata izredno zavzeto in
strokovno, tako da so oprema in
avtomobili v vsakem trenutku
sposobni za akcijo.«
Spričo tolikšnega števila članov
in strokovnega kadra najbrž tudi
tekmovalni uspehi ne izostajajo.
»Naše desetine so se udeleže-
vale različnih tekmovanj, toda
pričakovanih uspehov niso dose-
gle. To nam seveda nalaga, da
bomo na področju operative mo-
rali narediti še veliko več. Z an-
gažiranjem vseh nas, članov dru-
Mirko Janžekovič
štva, in ob podpori celotne vasi
sem prepričan, da tudi tekmoval-
ni rezultati v bodoče ne bodo
izostajali.«
Kako se pokrivata funkcija
predsednika gasilskega društva in
gostilničarja ?
»Biti predsednik gasilskega
društva je častna in ugledna, a
hkrati tudi odgovorna funkcija.
Res pa je, da predsednik ne mo-
re biti uspešen, če od njega niso
stkane vse niti sodelovanja gasil-
cev in krajanov. Ljudje nam zau-
pajo in mi smo jim to zaupanje
skozi nenehno bdenje nad požar-
no varnostjo tudi dolžni vračati.
Menim, da mi moj poklic pri
opravljanju funkcije pomaga, saj
vemo, da se v gostilno steka veči-
no informacij. Vemo pa tudi, da
je informacija za uspešno vode-
nje še kako pomembna. Iz teh in-
formacij lahko črpam moč za na-
daljnje opravljanje svojih pred-
sedniških obveznosti.«
Vemo, da poleg sodelovanja z
gasilskimi društvi okoliških vasi
sodelujete z gasilskim društvom iz
soseanje republike. Kako je prišlo
do tega sodelovanja?
»V okviru sodelovanja brat-
skih občin Hrvatske in Slovenije
že nekaj let izredno tesno sodelu-
jemo z GD Klenovnik iz občine
Ivanec. Pri tem gre za izmenjavo
izkušenj na področju gasilstva in
ne nazadnje tudi za tkanje brat-
stva in prijateljstva ljudi, ki jim
gasilstvo dopolnjuje in plemeniti
smisel življenja. Veseli smo, daje
prišlo do tega sodelovanja, in
prepričani, da ga bomo negovali
in ohranjali tudi v bodoče.«
In kakšne so vaše osebne želje
pri vodenju gasilskega društva in
želje krajanom ob novem letu?
»Še naprej si želim sodelova-
nja vseh članov gasilskega dru-
štva, organov in organizacij v va-
si in ne nazadnje vseh vaščanov
Stojncev, kajti brez slednjih si ne
morem zamišljati uspešnega na-
daljevanja poti, ki ga je začrtale
že vodstvo gasilskega društva
pred mano. Ob bližajočih se
praznikih in novem letu 1988 pa
želim vsem krajanom veliko
osebne sreče, da bi se jim izpol-
nile vse želje. Nam gasilcem pa
ob vsem tem še želim, da vse ga-
silske opreme in znanja ne bi v
praksi i.ikoli dokazovali.«
Maks Menoni
TEDNIK "      december 1987
STRAN ZA MLADE - 7
KO BOM VOJAK
Ko bom odšel v vojsko, se
bom temeljito poslovil od druži-
ne in prijateljev. V vojašnici bom
moral pospravljati posteljo. Ho-
dil bom na vojaške vaje. Tam se
bom učil streljati. Učil se bom še
drugih vojaških nalog. Moral
bom biti discipliniran, ker je to
največja vojakova vrlina. Tudi
gumbe si bom moral šivati sam.
Skrbeti bom moral za svojo voja-
ško uniformo. Komaj bom čakal,
da bom dobil pošto od doma.
Tudi kak dinar mi ne bo odveč.
Ko bom postal vojak, bom zapri-
segel. Obvezal se bom, da bom
branil domovino in njene meje.
Dejan Dežman,
4. C,
OS Franca Osojnika
VOJAK NA STRAŽI
Vračala sem se iz šole. Pot vo-
di mimo vojašnice, zato se marsi-
kdaj ozrem na vojake.
Od lani, ko je bil moj brat vo-
jak, gledam nanje drugače. Prej
jih niti opazila nisem, sedaj o
njih razmišljam.
Tistega popoldneva sem opa-
zovala vojaka na straži. Ne vem,
kdo je bil in od kod, saj so v uni-
formi vsi enaki. Njegov pogled
je bil zamišljen, otožen, utrujen.
Le kako ne bo utrujen, ko pa je
moral vstati že ob 5. uri zjutraj. V
vojski ni časa za poležavanje, za
dolgo ogledovanje pred ogleda-
lom, kakor je bilo doma; tudi to-
ple vode ni vedno, zato je umiva-
nje neprijetno. »Je lačen?« sem
se vprašala, ko se je zazrl v de-
čka, ki je jedel jabolko. Le kaj ne
bo, ko pa je že zdavnaj zajtrko-
val. Seveda je doma jedel pozne-
je in to, kar si je zaželel. Tu v
vojski pa se mora privaditi tudi
na hrano, ki je ne mara, če noče
biti lačen. Sedaj je šele dobil tisti
pravi odnos do hrane.
Za vojaka na straži je danes
gotovo izjemen dan. Njegovi pri-
jatelji se med tem učijo o naši sa-
moupravni socialistični družbeni
ureditvi, o vojaških spretnostih
ali veščinah, on pa šteje ure, ted-
ne, mesece, ki jih bo še moral
preživeti za ograjo. Straža je res
dolgočasna zadeva.
Pred vrtcem so se igrali malč-
ki. Vojak jih je z nasmeškom
opazoval. Morda se je spomnil
svojega otroštva. Pogledal je na
zelenico pred blokom, kjer so
fantje igrali nogomet. Pravkar so
prišli iz šole. Ni dolgo tega, ko se
je tudi on s prijatelji podil za žo-
go. Takrat je bila glavna naloga
učenje, sedaj pa opravlja večjo
in težjo nalogo — uči se braniti
domovino.
Mimo sta prišla srednješolca,
fant in dekle. Gotovo je pomislil
na svoje dekle, ki ga doma čaka
in hrepeni po njem, gotovo pa je
tudi ponosna, da ima fanta voja-
ka.
Zazrl se je nekam v daljavo.
Tam nekje je dom, starši, morda
bratje ali sestre, ki ga nestrpno
čakajo, in tudi on jih zelo pogre-
ša. Veliko ima časa, da razmišlja
o sebi in svoji prihodnosti.
Na vojakovem obrazu sem
opazila rahel nasmešek. Pogledal
je na uro. Težko je že pričakoval
sotrpina, kateri ga bo zamenjal.
Takrat bo odšel v kasarno in se
za trenutek odpočil. Vendar to
ne bo lenarjenje, ponovno se bo
namreč začel pouk, na katerem
bo moral biti prisoten. Prav se
bo lahko odpočil šele po večerji,
ko bo napisal veliko pisem do-
mov, prijateljem in verjetno mu
bodo prijetne sanje preprečile,
da bi slišal zvok trobente, ki
oznanja nočni počitek.
Alenka Zamuda, 8. b,
OŠ Toneta Žnidariča
DAN JLA
Vsako leto 22. decembra praz-
nuje naša vojska svoj praznik.
Ko je okupator napadel Jugo-
slavijo, so se mu naši narodi upr-
li. Po vsej Jugoslaviji so nastajale
manjše ali večje partizanske eno-
te. V začetku so bile maloštevil-
ne, nato je število iz dneva v dan
naraščalo. Partizani so se borili
na kopnem in na morju. Združe-
hi so bili v odrede NOV. Po os-
voboditvi se je NOV preimeno-
vala v JLA.
Naša armada je dobro oboro-
žena. Sestavljajo jo številni rodo-
vi: tankovske enote, pehota,
mornarica, topničarji, graničarji,
raketne in druge enote. Njena
naloga je braniti jugoslovanske
narode pred morebitnim napa-
dalcem. JLA pomaga pri gradnji
cest, železnic, pomaga v primeru
naravnih nesreč, potresov, po-
plav. Vrhovni komandant arma-
de je bil maršal Tito, sedaj pa je
njen poveljnik admiral Mamula.
Tina Vukasovič, 6.' a,
OŠ Ivana Spolenaka
22. DECEMBER - DAN JLA
22. december — dan JLA. Ta-
krat praznujejo naši vojaki. Ko
dopolnijo fantje 18 let, morajo k
vojakom. Tudi dekleta lahko slu-
žijo vojaški rok.
Vojaki živijo v vojašnici. Tam
delajo, se učijo, streljajo in se
urijo. Vojaki čuvajo našo domo-
vino. Ce bi nas napadel sovraž-
nik, bi vojaki branili našo svobo-
do. Pomagajo tudi ljudem pri de-
lu in ob nesrečah.
Tudi moj stric je bil vojak. Vo-
jaški rok je služil v Šabcu. Ko
smo se vračali z morja, smo ga
obiskali. Takrat sem videla vo-
jašnico in mnogo vojakov. Bili
so prijazni. Radovedno sem opa-
zovala stričevo vojaško unifor-
mo. Stric nam je pripovedoval o
vojaškem življenju. Z zanima-
njem sem ga poslušala. Povedal
je, da je življenje v vojašnici zelo
zanimivo. Rekel je, da ima veliko
prijateljev iz vse naše domovine.
Biti vojak je zelo lepo. Pono-
sni smo lahko na naše vojake.
Ko mi sladko spimo, oni čuvajo
našo domovino.
Mateja Kurež, 3. a,
OŠ Podlehnik
O, DOMOVINA
O, domovina, kako si lepa,
lepša kot vse na svetu si mi.
Kadarkoli te gledam,
lepše dežele na svetu ni.
O, domovina, kako si dobra,
dobri ljudje so tvoji sinovi
in vsi za tebe žive,
srečni so njih domovi.
O, domovina, kako sem srečna,
saj sem otrok svobodne zemlje,
tebi posvečam svoje življenje,
tebi izražam najlepše želje.
Alenka Marin,
4. r.. OŠ Podgorci
V naši vasi se je septembra razvedelo, da je pet fantov dobilo
vpoklic za odhod v vojsko. Med njimi je bil tudi naš sosed Drago.
Njegovim staršem ni bilo lahko, saj so vedeli, da bodo eno leto brez
svojega sina. Novico smo zvedeli tudi njegovi prijatelji, prijateljice in
sosedje. Vedela sem, da ga eno leto ne bo, a sem mislila, da bo leto hi-
tro minilo. Zdaj vem, da sem se zmotila. Draga sem poznala od majh-
nega, že najmanj 10 let, zato sem bila nanj zelo navezana.
Prišel je dan, ko je Drago praznoval svoj odhod k vojakom. Na
poslovilnem smo se zbrali prijatelji, znanci, sorodniki in sosedje.
Vsem je bilo hudo, vendar tudi veselja ni zmanjkalo. Prišel je zadnji
dan, dan slovesa. Treba se je bilo posloviti. Za vse nas je bilo slovo
boleče. Ko seje Drago poslovil od vseh, seje odpravil na dolgo pot.
Iz Nikšiča v Črni Gori, kjer sedaj služi vojaški rok, piše pisma,
mi ga njemu, in tako imamo z njim tudi sedaj stike. Drago piše o no-
vih prijateljih, dobri hrani in da v vojski sploh ni tako hudo, kot si je
prej mislil. Največkrat pa napiše, da dneve, ki mu minevajo v vojski,
šteje vsak dan. Mi mu napišemo o življenju na vasi, kaj seje spreme-
nilo in kaj je ostalo kot prej.
Naš sosed je bil pred anevi na poslovnem potovanju in se je spo-
toma ustavil v Nikšiču, da pozdravi Draga. Drago je bil na straži, ven-
dar so ga hitro pripeljali. Stric Janez in Drago sta se pogovarjala, se
šalila o vsem mogočem. Ko se je stric vrnil ter nam prinesel Dragove
pozdrave, je dodal še besede, ki so se mi zelo vtisnile v spomin in so
bile hkrati smešne. Rekel je namreč, da se je Drago od dobre hrane
kar zredil in da ima domotožje po starših, prijateljih ter seveda po ko-
nu in disku.
Zdaj me na Dragovo postavo in pojavo, na njega samega spomi-
njajo slike, na katerih je on z vsemi svojimi prijatelji. Komaj tri mese-
ce je v vojski, meni se pa zdi, kot bi minila že cela večnost. Še devet
mesecev in glasna glasba njegovega radia se bo spet slišala kar do
nas. Dotlej pa mu bom v pismu še nekajkrat zaželela: »Drago, dobro
se drži!«
Bojana Plajnšek, 7. a,
OS Markovci
Praznik
PADLI PARTIZAN
Le kje je tisti mladi fant,
ki šel je v partizane,
ki so mu
poti domov neznane?
Le kje se tisti fant mudi?
Ali sploh še on živi?
O njem že leta ni sledi,
nihče o njem ne govori.
Njegov dom je za goro
pod košato smrečico,
kjer potoček poje mu
vsak dan veselo pesmico.
Tam za goro on leži.
kjer potoček žubori.
tam njegov je skromni grobek
in drobno cvetje ga krasi.
Brigita Hahjanič,
7. a. OŠ Videm
NOČEMO VOJNE
Opiram se na mizo in gledam
skozi okno, kot bi iskala sredi
odpadenega listja odgovor, ki ga
že dolgo iščem: »Ali bo vojna?«
Podrta lopa me spominja na po-
rušen svet, rjavo listje na mrtve
ljudi in luže se spreminjajo v po-
toke krvi. Ne, ne sme biti vojne!
Nočemo vojne! Hočemo svobo-
do! Kako bi sicer živeli mi in na-
ši potomci?! Ne bi mogli več gle-
dati skozi okno igre otrok, tem-
več umirajoči svet, ki se ne bo ni-
koli več povrnil v nekdanjost.
Radost vseh nas bo usahnila
nekje na zbombardirani črni
zemlji. Zato še enkrat: Nočemo
vojne!
Sandra Soršak, 7. b,
OŠ Cirkovce
MOJA DOMOVINA
Vsak človek ima svojo domo-
vino.
Domovina je naša zemlja, kjer
smo se rodili in kjer živimo. To
so naši gozdovi, polja, travniki,
ceste, reke in naši ljudje. Vsak
dan potujemo po tej zemlji.
Takšno domovino, kot jo ima-
mo danes, so nam priborili borci
v drugi svetovni vojni. Vsi živi-
mo svobodno in uživamo enake
pravice. Sami si gradimo svojo
sedanjost in prihodnost. Tako se
gradi in razvija tudi naša jugo-
slovanska ljudska armada, ki je
praznovala svoj praznik.
Na vsem širnem svetu ne bom
našel takšne domovine, kot je
naša. Tu nas živi štiriindvajset
milijonov, pripadniki bratskih
narodov in narodnosti. Ne po-
znamo se vsi med sabo, a vendar
vsi vemo, da je to naša skupna
domovina. V tej domovini živim
tudi jaz. Hodim v šolo in se
učim, se smejem in uganjam nor-
čije. Vsak moj dan je prepleten z
mislijo na domovino.
Lepo je spomladi, ko se vrnejo
lastovice iz južnih krajev. Tudi
one čutijo, da so v svoji domovi-
ni.
Pri nas je vedno lepo, čeprav
imamo tudi težave. So ljudje, ki
želijo razdreti našo skupnost in
narediti nered v domovini.
Upam pa, da bomo pošteni lju-
dje vse to uredili.
Vse to je naša domovina, ki je
nikomur ne dam in je ne bom ni-
koli zapustil.
Zlatko Stopajnik,. 4. r.,
OŠ Leskovec
(Posnetek: L Ciani.)
KAJ JE SVOBODA
Vsak moj dan je svoboda. Svo-
boda je kot bela ptica, je kot škr-
janček, ki svobodno leta pod be-
lim nebom.
Ni lepšega, kot je svoboda!
Svoboda sega daleč v višino gora
in globoko v globino morja. Ko
si svoboden, živiš v prostosti, in
ni se ti potrebno boriti proti so-
vražniku, ni ti potrebno bedeti
dolge noči brez spanja. Spiš mir-
no in sanjaš le o svoji prihodno-
sti, ki naj bi bila z rožicami posu-
ta. A vedno ni tako! Človekovo
življenje se spreminja. Ni potreb-
no veliko in že ljudje postanejo
sovražniki, čeprav so bili prej do-
bri prijatelji.
Mi sedaj živimo v miru in nih-
če od nas si ne želi vojne, ne želi-
mo si, da bi hodili med trupli
svojih prijateljev ali znancev in
jih z bolečino v srcu prepoznava-
li.
Spraševali bi se: »Ali ste to vi
ali ne?« Morali bi potrditi z da,
čeprav ne bi bilo lahko in čeprav
bi hoteli, da to ne bi bilo resni-
čno. Marsikdo bi moral umreti.
Ne bi bilo razlike med ljudmi,
nihče se ne bi zmenil za to, ali sij
otrok, mož ali žena! Sovražnik^
ne pozna ne miru in ne razlikj
med njimi. j
Starejši ljudje, ki so že doživeli'
vojno, pripovedujejo, kakšni so
bili tedaj časi. Nisi jedel, kolikor
si hotel, nisi spal, kolikor bi rad.
In marsikaj je bilo drugače, kot
je sedaj, zato drug drugemu za-
želimo miru in srečnega življenja
v svobodi.
Lidija Kostanjevec, 8. b,
OS Gorišnica
MOJE ŽELJE
OB DNEVt JLA
Sedim, v sobi in gledam televi-
zijo. Pred menoj se vrstijo slike
bojišč, po katerih ležijo trupla,
zemljo pa tlačijo tanki.
Vse to me zelo pretrese, zato
izključim televizijski sprejemnik
in prižgem radio. Tudi tu napo-
vedovalcev glas poroča o lakoti
in vojni. Začnem se spraševati,
zakaj toliko vojn, orožja, zakaj
toliko sovraštva in lakote.
Moja velika želja je, da bi lju-
dje ves denar, ki ga dajejo za
orožje, uporabili za dobre in pa-
metne namene. Kako lepo bi bi-
lo, ko bi bili vsi ljudje po svetu
prijatelji, ko ne bi bilo vojn, so-
vraštva, nasilja in lakote.
Naša JLA čuva svobodo in
mir, katero so nam priborili par-
tizani v času NOB. Imamo do-
bro opremljeno in oboroženo
vojsko. Mladi fantje se v JLA
usposabljajo za varovanje domo-
vine.
Želim si svet brez vojn, sovra-
štva in nasilja. Želim si svobodo
in mir v domovini in v svetu.
Nataša Erlač, 5. a,
OŠ Markovci
MORDA BOM TUDI JAZ VO-
JAKINJA
Mnogo sem že slišala o svoji
ljubljeni domovini Jugoslaviji.
Med letom se zvrstijo razni praz-
niki. Vsi nas spominjajo na nekaj
velikega. Mnogo važnega se je
zgodilo v časih, ko so se naši de-
dje in pradedje borili za svobodo
naše lepe dežele.
V poznih decembrskih dneh
praznuje svoj dan naša armada.
Zdi se mi, da kar dosti vem o
njej. Vsak dan mi kaj novega po-
ve moj očka, ki je v službi v vo-
jašnici. Ponosna sem nanj, on pa
je ponosen nase in na svoje voja-
ke. Včasih ga tudi razjezijo. Na
orožne vaje hodijo v gozdove in
zapuščene travnike. Dobro mo-
rajo poznati orožje. Če bo treba,
bodo z njim branili domovino.
Nekateri komaj čakajo, da sleče-
jo vojaško suknjo, mnogi pa
ostanejo vedno med vojaki.
Mogoče bom tudi jaz odšla v
vojaško šolo. Učila se bom stre-
ljati, ravnati z orožjem in braniti
domovino pred sovražniki. Po-
stala bom pravi vojak.
Vsi fantje, dekleta in možje,
usposobite se za boj! Želim, da
ga ne bi bilo nikoli.
Šarita Djekič, 5. c,
OŠ Franca Osojnika
KAJ JE SVOBODA?
Moja domovina je svobodna,
in srečna sem, da je tako. Zjutraj
me prebudi svetli sončni žarek in
žvrgolenje ptice pod oknom. Te-
daj se svobode tudi zavedam.
Toda kako hudo mora biti lju-
dem v vojni, predvsem pa majh-
nim otrokom, ki besede svoboda
sploh ne razumejo. Marsikatero
oko žene, moža in otroka bedi
pozno v noč, ko mi že mirno spi-
mo. Zjutraj pa jih zbudi pokanje
pušk in namesto svetlega sončne-
ga jutra jih pozdravi oblak pra-
hu, katerega so s ceste dvignila
čete sovražnih vojakov. Že zju-
traj jim leže na srce težak kamen,
saj vedo, da nov dan ne bo nič
lepši od minulega. Veliko število
ranjenih in mrtvih. Koliko ne-
dolžnih otrok brez staršev, ki s
culami na ramenih prosijo za kos
kruha! Toda v svojem srcu tiho
upajo, da bo tega trpljenja ko-
nec.
V zadnjem času so potekala
pogajanja za razoroževanje med
ameriškim in ruskim predsedni-
kom. Ce bi razoroževanje res
uspelo, bi se zmanjšalo število
žrtev, ki jih vsak dan zada kruta
vojna. Nad pogajanji za razoro-
ževanje sem navdušena in upam,
da ne bo ostalo pri sklepih na
papirju, temveč bodo ti rodili sa-
dove.
Simona Cuš, 8. a,
OŠ Gorišnica
OB PRAZNIKU
NAŠE ARMADE
Zima trka na vrata. Droben
sneg naletava. Kako lepo je se-
deti v topli sobi in opazovati be-
lo pokrajino! Po radiu se oglasi
pesem Ruže u snjegu. Spreleti
me. Kar verjeti ne morem, da
stoji tam daleč ob meji, mogoče
v še hujšem mrazu, mlad fant s
puško na rami — vojak. Vem, da
ga zebe, toda njegova dolžnost je
čuvati naše meje, kajti kaj lahko
bi se zgodilo, da bi . . .
Tako kot je bilo 6. aprila 1941.
leta, ko so nemška letala nenapo-
vedano, kakor krakajoče vrane
napadla Beograd. Kralj se je
zbal strahovitega razdejanja in
zbežal v tujino, ljudstvo pa pre-
pustil na milost in nemilost so-
vražniku. Odgovornost je v svoje
roke vzela KPJ s Titom na čelu.
Začela se je oborožena vstaja.
Sprva le tu in tam, nato vsepo-
vsod. Sovražnik je začel pritiska-
ti z vseh strani. Toda ljudje se ni-
so dali. Še istega leta so 22. de-
cembra ustanovili I. proletarsko
brigado; sestavljali so jo ljudje
različnih narodov in narodnosti,
pa vendar je v njih gorela enaka
želja — želja po svobodi. Ljubili
so svojo domovino, svoj narod in
Tita. V njih je vzplamtel ogenj, ki
ga ni mogel pogasiti nihče. Neo-
majno se je širil in žgal sovražni-
ka, dokler ni v štiriletnem krva-
vem boju izgorel. Gorel pa je ta
ogenj naše borbe v dolgih zim-
skih nočeh, da niso obupali. To-
da mnogi svobode niso dočakali.
Prepojili so zemljo s krvjo in da-
rovali svoje življenje za svobodo,
za domovino.
Današnja armada je nasledni-
ca nekdanje, vendar je mnogo
bolje oborožena in izurjena. Pri-
čakujemo, da bi v primeru vojne
prav tako branila našo domovi-
no. Seveda bi ji pri tem pomagali
prav vsi, saj naš odpor temelji na
splošni ljudski vstaji. Delati mo-
ramo, kot da bo sto let mir, toda
pripravljati se moramo, da bo
vojna že jutri — tako je ob neki
priliki rekel tov. Tito.
V svetu je vedno več nasprotij,
vedno več razlik, vedno večji raz-
korak med revnimi in bogatimi.
Še danes vihrajo vojne. Le za-
kaj? Zakaj se velesile oborožuje-
jo, zakaj tekmujejo v oboroževa-
nju, zakaj nameščajo jedrske ra-
kete, ki lahko uničijo ves svet?
Ali imajo premalo izkušenj iz pr-
ve in druge svetovne vojne?
Morda pa bo po srečanju Gorba-
čova in Reagana drugače? Upaj-
mo.
Srečni bi bili, če nam več niko-
li ne bi bilo treba seči po puški,
da bi naši mladi fantje le ohra-
njali svobodo, ne pa se zanjo bo-
rili, da bi krepili bratstvo in enot-
nost med našimi narodi in na-
rodnostmi in pomagali pri gradi-
tvi domovine. Že danes jih sreča-
mo na poljih, v vinogradih, kjer
pomagajo pospravljati poznoje-
senske pridelke. Vedno priskoči-
jo na pomoč ob naravnih nesre-
čah. Predvsem pa je njihova na-
loga in dolžnost, da budno čuva-
jo naše meje, da lahko v miru
spimo, delamo in ustvarjamo, za-
to jim ob njihovem in našem
prazniku čestitamo.
Mateja Muršec,
OŠ Cirkulane
MOJ OČKA JE BIL VOJAK
Očka mi je pripovedoval, kako
je bilo pri vojakih. Oblečen je bil
v vojaško uniformo. Na glavi je
imel titovko s peterokrako zvez-
do. Večkrat je bil na straži. Ta-
krat je nosil puško.
Pri vojakih se je moral tudi
učiti. Spoznal je več vrst orožja:
puško, mitraljez, top, tank . . .
Naučil se je tudi pravilno ko-
rakati. Mnogokrat so imeli strel-
ske vaje. Takrat so odšli na stre-
lišče. Po streljanju so morali pu-
ške očistiti. Večkrat so igrali no-
gomet.
S ponosom se spominja dni,
ko je bil vojak.
Gregor Vindiš, 3. r.,
OŠ Leskovec
NAŠA ARMADA — NAŠ PONOS
Bliža se 22. december, dan JLA. Takrat praznuje naša jugoslo-
vanska ljudska armada svoj praznik. V jugoslovansko ljudsko armado
morajo vsi fantje, ki dopolnijo 18 let. Vojaški rok traja eno leto. Slovo
mladega vojaka je težko, saj se mora za leto dni ločiti od svojih naj-
dražjih in obleči vojaško suknjo.
Toda vse to še ni tako hudo, če pomislimo, kako hudo je moralo
biti družinam, ko so jih zapuščali sinovi, možje, bratje in očetje med
vojno. Veliko noči je bilo neprespanih, saj niso vedeli, ali se bodo nji-
hovi najdražji še kdaj vrnili ali pa bo nanje ostal samo grenak spo-
min.
Spomnim se, ko je očetov mlajši brat pred nekaj leti odhajal k
vojakom. Takrat smo jokali vsi, najbolj pa njegova mama, saj je vede-
la, da se prvič za toliko časa poslavlja od svojega sina. Ta pa jo je to-
lažil: »Mama, zakaj jokaš, saj bom kmalu prišel.« Toda tudi on ni
mogel prikriti solz, ki so mu polzele po licih. In res, že čez nekaj me-
secev je prišel naš mladi vojak na dopust in takrat nam je navdušeno
pripovedoval, da se mu med služenjem vojaškega roka ne dogaja nič
slabega, le kadar mora čistiti, mu je malce neprijetno, saj tega ni niko-
li delal. Povedal je tudi, daje sila ponosen nase, ker je vojak, saj se bo
naučil veliko vojaških veščin, ki mu bodo v pomoč, če bo kdaj treba
braniti domovino.
Valerija Novak, 8. b,
OŠ Videm
TEDNIK
— 24. december 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Tekmovanje ob dnevu JLA
Ptujski strelci so se še zadnjič v tem letu v pra\em tekmovalnem duhu sre-
čali na tradicionalnem tekmovanju v streljanju s serijsko zračno puško ob poča-
stitvi dneva JLA. Tekmovanja se je udeležilo trinajst popolnih petčlanskih ekip
in štiri nepopolne, skupno prek sedemdeset strelcev. Rezultati so bili naslednji:
Ekipni: Turnišče 877 krogov, Agis 867, Železničar 859, Jože Lacko 859,
MIP-1 853, Draženci 833, Kidričevo —I 828, Vitomarci 825, Dornava 821,
Opekar 814, Turnišče 0§ Hajdina 813, Trnovska vas 736, Polenšak 727 in ne-
popolne ekipe MIR-1! 580 (manjkal 1 strelec). Gradnje 470(-2), Kidričevo-II
460(-2) in Videm 272(-3).
Posamezniki: Ludvik Pšajd 186, Ljubo Špindler 182 (oba J. Lacko), Adolf Mi-
helač 181, Jože Vodopivec 180 (oba Turnišče), Stanko Lenart 180 (Železničar),
Zvonko Hajduk 178 (Agis), Alojz Rauši 177 (Vitomarci), Alojz Turnšek (Želez-
ničar), Bojan Mihelač (Turnišče), Marjan Gajzer (Agis) — vsi 176 krogov, in
ostali. ZB
Zdravo in športno novo leto
Pod tem geslom pripravlja ZTKO občine Ptuj drugi novoletni turnir v ma-
lem nogometu, ki bo v obnovljeni športni dvorani Mladika. Začeli ga bodo v so-
boto, 2. januarja, ob 9. uri (do takrat bodo zbirali prijave), trajal pa bo tudi v
nedeljo. Posebnost tega turnirja je v tem, da bo igralni prostor ograjen / meter
visoko leseno ograjo. I
Delovno in veselo na Hajdini
v soboto, 2ti. decembra, bo v gasilskem domu redna letna konferenca
Športnega društva Hajdina, ki se v minulem obdobju lahko pohvali s številnimi
uspehi in novimi objekti za šport in rekreacijo. Zato člani društva na konferen-
co vabijo tudi druge krajane, da se po uradnem delu skupno poveselijo z znani-
mi veseljaki iz ansambla Prerod. Konferenco bodo pričeli ob 18. uri. I.k.
Bodo Ptujčani uspeli?
Ptujski košarkarji so v soboto tudi brez poškodovanih bratov Kotnik in
Coblja na gostovanju v Rušah dosegli osmo zaporedno zmago. Tekmo so priče-
li zelo dobro, saj so vodili vse do desete minute prvega polčasa, ko so nekoliko
popustili v obrambi in dovolili domačinom, da so tri minute pred koncem pol-
časa povečali prednost na osem točk. V zadnjih treh minutah so Ptujčani z za-
porednimi koši Damiša uspeli znižati razliko na eno samo točko
V prvih minutah drugega polčasa sta bili ekipi izenačeni. Za Ptujčane je bi-
lo odločilno obdobje med osmo in dvanajsto minuto, ko je peterka Filipič, Ca-
brijan, Vučinič, Pečnik in Marčič dosegla dvanajst zaporednih košev, domačini
pa nobenega. Gostje so povedli z rezultatom 66 proti 51. Kljub vsem prizadeva-
njem Rušanom ni uspelo ogroziti zmage Ptujčanov. Končni izid je bil 77 proti
88.
Koše so dosegli: Damiš 20, Pečnik 20, Vučinič 14, Marčič 13, Cabrijan 10,
Vlah 7 in Filipič 4.
v soboto, 26. decembra, se bodo ob 18. uri ptujski košarkarji v dvorani
Center pomerili z ekipo Miklavža. Tekma bo odločila o prvem mestu v drugi
slovenski košarkarski ligi — vzhod. ^q
-DOPOLNILO-
Kranj — republiški prvak
v članku o tekmovanju slepih in slabovidnih je bilo nehote izpuščeno, da
je ZTKO Ptuj s polno razumevanja dala na razpolago prenovljeno športno dvo-
rano MLADIKA.
Prav tako smo pozabili omeniti, da sta vse tekme sodila Ivo Klarič in Mir-
ko Vindiš.
Prizadetim se opravičujemo. -anc
10 - ZA RAZVEDRILO
24. december 1987 - TEDNIK
TEDNIK ~     december 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11
Bratska
pomoč
ptujskih
gasilcev
Minulo sredo, 16. decembra, okoli
osme ure zjutraj je v krapinski tovarni
Keramike odjeknila močna eksplozi-
ja. Po vsej verjetnosti je zaradi izteka
tekočega naftnega plina eksplodiral
eden od dveh velikih rezervoarjev s
po 30 kubičnimi metri plina. Ker to-
varniški gasilci niso bili kos nevsa-
kdanjemu požaru, so poklicali na po-
moč tudi pobratene gasilce iz Ptuja.
Poveljnik zveze gasilskih društev
občine Ciril Murko je povedal, da so
bili ptujski gasilci obveščeni deset mi-
nut pred deveto uro. Na pot sta takoj
krenili posadki dveh specialnih kom-
biniranih vozil z visokotlačnima čr-
palkama voda — zrak ter podobno
vozilo s Hajdine. Ko so prihiteli v
Krapino, je rezervoar plina gorel silo-
vito in obstajala je nevarnost, da ek-
splodira še drugi, ki je bil v neposred-
ni bližini gorečega. Na požarišče so
prihiteli še gasilci iz Zagreba in okoli-
ških gasilskih društev; skupaj je sode-
lovalo kar devet društev in nekaj stro-
kovnjakov za takšne požare. Po pre-
učitvi stanja so ugotovili, da je naj-
manj nevarno in najbolje, da počaka-
jo, dokler iz rezervoarja ne zgori ves
propan. Ko je pričel goreti butan, so
stopili bližje in požar okoli 13. ure tu-
di z usklajeno akcijo pogasili. Poško-
dovan rezervoar so ometali z ilovico
in ga pričeli ohlajevati, saj ima butan
vrelišče že pri minus 4 stopinje Celzi-
ji-
Zaradi poškodbe rezervoarjev so
morali v tovarni prekiniti proizvod-
njo in delavci so odšli na svoje domo-
ve. Materialna škoda je ogromna in
natančneje jo bo ugotovila posebna
komisija, ki je že na delu.        -OM
PRAZNIČNA ŠTEVILKA
TEDNIKA BO IZŠLA V
SREDO, 30. DECEMBRA!
V njej vas na 20 straneh
čakajo številni zanimivi
sestavki, humor, horo-
skop, velika in mala na-
gradna križanka, zanke z
nagradami In koledar.
Deset dni šahovskih užitkov
v nedeljo so ptujski šahovski
delavci in šahisti svečano sklenili
prvi mednarodni šahovski turnir
v Ptuju. Milan Kneževič, ki je
predsednik slovenske Šahovske
zveze, je vsem čestital za prikaza-
no igro in jim zaželel obilo uspe-
hov v prihodnjem letu, glavni
sodnik turnirja Vojin Perovič je
razglasil rezultate, nagrade pa je
šahistom predala predsednica
organizacijskega odbora turnirja
Silva Razlag.
Končni vrstni red:
Marjan Crepan 7,5
Darko Supančič 7,5
3.-4.
Dragan Paunovič 7
Ronnv Gunawan 7
5.-8.
Branko Filipovič 6,5
Danilo Polajžer 6,5
Georg Mohr 6,5
Štefan VVitkovski 6,5
9.-13.   ^
Dragutin Sahovič 6
Rumen Kirilov 6
Gaspar Mathe 6
Rado Brglez 6
Branislav Dena 6
14.-19.
Dragoljub Janoševič 5,5
Zoltan Sarosi 5,5
Miran Zupe 5,5
Stanislav Kornasievvicz 5,5
Janko Bohak 5,5
Danilo Kajnih 5,5
20.-25.
Spiridon Ivanov 5
Štefan Wirius 5
Johanes Fischer 5
Albin 2ganec 5
Marko Podvršnik 5
Maks Feguš 5
26.
Suad Osmanbegovič 4,5
Tomaž Žmavc 4
28.
KlausTimpel 4
29.
Milan Šeruga 3
Boris Žlender je igral le prva
tri kola in je zaradi opravičljive-
ga razloga zapustil turnir. Začel
pa je dobro, saj je osvojil točko
in pol.
Glavni sodnik je ob koncu tur-
nirja menil, da je bil turnir bor-
ben, saj je bilo 78 remijev in 79
zmag.
Marjan Crepan iz Žalca in
Darko Supančič iz Maribora sta
na tem turnirju osvojila drugi bal
za mednarodnega mojstra. Mar-
jan je ob koncu turnirja povedal,
da je pred tremi meseci osvojil
prvi bal in da se mu je uresničila
želja, da v Ptuju osvoji drugega..
Sedaj bo imel večkrat priložnost
igrati na takih turnirjih in bo lah-
ko osvojil tretji bal in naziv med-
narodnega mojstra šaha. Povedal
je tudi, da mladi igralci v Slove-
niji nimajo veliko priložnosti za
osvojitev potrebnih točk, zato
morajo odhajati v druge republi-
ke in v tujino. Vseh enajst partij
na turnirju je bilo zanj zelo na-
pornih, posebej vesel pa je zma-
ge nad mednarodnim mojstrom
Ronnyem Gunawanom iz Indo-
nezije, zanj najlepša pa je bila
partija z Brankom Filipovičem iz
Banje Luke.
Ptujčani so se na turnirju odre-
zali precej dobro. Danilo Polaj-
žer, Rado Brglez in Janko Bohak
so se visoko uvrstili. Marko Pod-
vršnik je dobil prve ratinške toč-
ke, Albin Žganec pa jih je pove-
čal. Maks Feguš in Tomaž
Žmavc sta prikazala dobre igre,
čeprav je bil končni izkupiček
točk nekoliko manjši. Danilu Po-
lajžerju je za las ušel prvi bal za
mednarodnega mojstra, saj je v
odločilnem dvoboju z Gunawa-
nom izgubil. Janko Bohak pa je
turnir končal s solidnim izkupič-
kom točk.
Pohvaliti seveda gre organiza-
torje, še posebej Silvo Razlag, ki
so skrbeli za nemoten potek tur-
nirja. Igralci so se v Ptuju dobro
počutili, k temu pa so prav goto-
vo prispevali tudi gledalci, ki so
dvorano v Klubu mladih veliko-
krat obiskali. V manjši sobi klu-
ba so nekateri odigrali tudi kak-
šno partijo šaha, analizirali parti-
je .. . Skratka — vzdušje v klubu
mladih je bilo dobro in škoda bi
bila, če takšni turnirji v F*tuju ne
bi postali tradicionalni, saj veli-
ko prispevajo k zanimanju mla-
dih za šah.
K dobremu koncu turnirja pa
je prav gotovo pomagal velemoj-
ster Dragutin Šahovič iz Beogra-
da, ki je v ponedeljek zvečer odi-
gral še simultanko na 20 deskah.
Pred partijami pa je mojstrsko,
zanimivo in poučno prikazal
zadnjo partija za naslov svetov-
nega šahovskega prvaka med
Garijem Kasparovom in Anatoli-
jem Karpovom. Svoje mojstrstvo
je seveda pokazal tudi na simul-
tanki proti ptujskim šahistom.
Za nje so nastopili starejši igral-
ci, nekaj pionirjev, Anita Ličina
pa kot edina ženska. Edini, ki je
velemojstra v simultanki prema-
gal, je bil Tomaž Žmavc. Pone-
deljkov večer je bil pravi šahov-
ski užitek in bi ga kazalo v Ptuju
še večkrat pripraviti.
Darja Lukman
Prvi trije s turnirja: v sredini Marjan Crepan, levo Dragan Paunovič,
desno Darko Supančič. (foto Kosi)
POTROŠNIKI SO IZBRAU NAJBOUŠE PRODAJALNE
Rdeča vrtnica
Včeraj je bila v domu Franca Krambergerja svečanost, na kateri so podelili
rdečo vrtnico najboljšim prodajalnam v Ptuju. Kdo jo dobi, so odločali potroš-
niki z glasovnicami, objavljenimi v Tedniku. Akcijo je organiziral sindikat de-
lavcev trgovine, letos že tretjič. Z glasovnicami se je vanjo vključilo kar 800 ob-
čanov in so poslali svoje glasove za 51 prodajaln.
In katere prodajalne kupci najraje obiskujejo? Živila najraje kupujejo v
Kolonialah, kar je zasluga prijaznih prodajalk v tej Mipovi prodajalni, druga
prodajalna, ki je dobila rdečo vrtnico, so Živila na Potrčevi cesti in tretja Rim-
ska peč na Ziherlovi ploščadi. Med prodajalnami s tekstilom in obutvijo so po-
trošniki odločili, da je najprijetnejši nakup v Merkurjevi Tekstilni hiši, zatem v
prodajalni Peko in v Mipovi Zarji. Po tehnično blago pa gredo kupci najraje v
Lesovo prodajalno Gramat, v Mipovo Steklo-porcelan in v Merkurjevo TeJfini-
ko.
Vsem ustrežljivim in prijaznim, potrpežljivim prodajalcem, ki so s svojim
delom pokazali, da se kljub neprijetnostim, ki jih prinaša s seboj vsak poklic, da
delati dobro in všečno muhavim kupcem, tudi čestitke našega uredništva. Hkra-
ti pa naj bo to poziv vsem tistim, ki se na svojem delovnem mestu obnašajo ta-
ko, ki jim že na obrazu piše, da jim je vse odveč, tudi postreči kupca, kar je nji-
hova osnovna naloga.
Na slovesnosti v sredo pa je občinski odbor sindikata delavcev trgovine
podelil tudi pokale, priznanja in diplome najuspešnejšim udeležencem športnih
iger delavcem, zaposlenih v trgovini. Pomerili so se v treh športnih panogah in
v šahu. V streljanju so bili ekipno najboljši strelci iz Petrola, sledi jim ekipa Mi-
pa in na tretjem mestu je ekipa Merkurja. Med posamezniki pa so se najbolje
odrezali Alojz Raušl iz Metalke, Franc Ljubeč iz Merkurja in Alojz Trstenjak iz
Mipa. V kegljanju pa je bila sreča najbolj naklonjena Mipovi ekipi, druga pa je
bila ekipa Metalke (moči sta pomerili le dve ekipj). Med posamezniki so najbo-
lje podirali keglje Anton Krampi iz Mipa, Franc Zibrat iz Metalke in njegov so-
delavec Danilo Vršič. Prve tri ekipe v pikadu so bile iz Mipa, Metalke in Lesa.
Med posamezniki pa so bili najuspešnejši Janko Planine in Tončka Meznarič,
oba iz Mipa, tretja pa je bila Marija Goričan z Lesa. V šahu sta se pomerili le
dve ekipi; uspešnejša je bila ekipa Mipa pred ekipo Merkurja.
V kulturnem programu slovesnosti ob podelitvi rdeče vrtnice, športnih po-
kalov in diplom so sodelovali učenci osnovne šole Franca Belšaka iz Gorišnice
in s svojim nastopom navdušili prisotne. j^^Y
Jutri premiera lutkovne igrice Jajce
člani lutkovne skupine delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj se
bodo jutri po dolgem času spet predstavili. Za najmlajše so pripravili lutkovno
igrico Zlatka Kriliča Jajce. Gre za poučno predstavo, ki pripoveduje o tem, ka-
tere živali se izvalijo iz jajca. Predstavo je pripravilo deset članov skupine, ki so
skupaj pripravili igrico režijsko, scensko, igralsko, pa tudi lutke so izdelali sa-
mi. Premiera bo jutri ob 17. uri v kletni dvorani gledališča. Vstopnice bodo na
voljo uro pred predstavo. NaV
DNEVI PLESA '87 V CANKARJEVEM DOMU
Uspešen nastop Majde Fridl-Grah
Združenje plesnih skupin Slovenije in Zveze Kulturnih organizacij Sloveni-
je sta tudi letos pripravila dneve plesa. Na njih so poleg domačih skupin nasto-
pili tudi gostje iz Budimpešte in Zagreba. Ugoden odmev je imel nastop ptujske
skupine T4. Koreografija Mire Mijačevič za eno plesalko je bila ocenjena kot
posebno bogata in zgovorna. V Neizbrisnih prostranstvih je bil — celovito gle-
dano — ples čustven in lep ter dobro izveden. Majda Fridl-Grah je pokazala
ples, ki je navdušil, in spet lahko s ponosom ugotavljamo, da smo kljub odma-
knjenosti od centra v centru plesnih snovanj, kar je posebna in predvsem zaslu-
ga Mire Mijačevič. NaV
Volilno-programska
seja OK SZDL Ptuj
v sredo, 16. decembra, je bila v dvorani Narodnega doma v Ptuju volilno-
programska konferenca OK SZDL Ptuj. Uvodoma je predsednik Anton Zoreč
poročal o preteklem obdobju, pri čemer je poudaril, da je Socialistična zveza v
zadnjem obdobju s svojim delom in uspehi dokazala vlogo, ki jo ima kot najma-
sovnejša družbeno-politična organizacija v naši družbi. V Socialistični zvezi je
bil prostor za dialog, prek njenih organov so se reševali važni problemi v zvezi z
delegatskim sistemom, usmerjenim izobraževanjem, krajevno samoupravo, ce-
stno infrastrukturo, informiranjem, posebno dobro pa je opravila delo ob ob-
činskem referendumu za samoprispevek in ob volitvah.
Delegati seje so se aktivno vključili v razpravo in s svojimi predlogi in kriti-
čnimi mislimi dali pacat nadaljnjemu delu Socialistične zveze. Na dan so prišli
veliki problemi v kmetijstvu, in sicer cene in melioracijski postopki, veliki pro-
blemi zdravstva v zvezi s krčenjem pravic in posebej zobozdravstva ter slabe
razmere v zdravstvenih domovih v zunanjih krajevnih skupnostih. Ob grajanju
slabega dela in delovne discipline ter pomanjkanja ustreznih programov v ptuj-
skem gospodarstvu so delegati mnogo pikrih povedali o protiinflacijskem pro-
gramu in ukrepih ZIS, ki ne postavlja vseh dejavnosti v enakopraven položaj in
ni usmerjen k tržnemu gospodarstvu. Ugotovitve, da so temelji preslabi za nad-
gradnjo, ki jo imamo, najverjetneje drži, za ptujsko občino pa je vprašanje, kaj
je tisto, kar je v tem trenutku nerealno in nepotrebno in se financira skozi skup-
no in splošno porabo. Tudi trditve, da je preveč lažne solidarnosti, so najverjet-
neje pravilne, le konkretizirati bo potrebno solidarnost in preprečiti tisto lažno.
Veliko besed so delegati posvetili delegatskemu sistemu, pri čemer so po-
hvalili delegacije za zbor krajevnih skupnosti SO Ptuj, kar pa ni čudno, saj se ti
delegati posvečajo konkretnim problemom svojega okolja, in kar je najpo-
membnejše, delo delegacij tudi rodi ustrezne sadove, medtem ko so delegati za
SIS več ali manj zgolj formalni dvigovalci rok za odločitve glede možnosti, ki
jih imajo uporabniki in izvajalci v sistemu predpisov, oziroma, kot je dejal eden
od delegatov, v sistemu, ko je pravzaprav vse združeno delo pod ukrepi družbe-
nega varstva.
Ob koncu so delegati sprejeli usmeritve za bodoče delo, pri čemer bo bi-
stveno, da bo SZDL prostor dogovarjanja vseh socialističnih sil, kritičnih pri-
stopov in humanosti.
Na seji je bil za novega predsednika OK SZDL Ptuj izvoljen Janez Belšak,
dosedanji član izvršnega sveta in predsednik občinskega komiteja za urbani-
zem, gradbeništvo in komunalne zadeve, za podpredsednika sta bila izvoljena
Radenko Salemovič in Anton Velikonja, za sekretarja pa Franc Golob.
F. Lačen
Ob dnevu JLA več prireditev
Dan Jugoslovanske ljudske armade smo v ptujski in ormoški ob-
čini proslavili nadvse množično in slovesno. Poleg športnih srečanj in
pohodov so že v soboto, 19. decembra, v ptujski garniziji pripravili
tradicionalno tovariško srečanje aktivnih in rezervnih vojaških stare-
šin. Sestali so se v hotelu Poetovio.
Osrednja občinska slovesnost je bila v ponedeljek zvečer v avli
Srednješolskega centra, o čemer poročamo posebej. Na sam praznični
dan, v torek, 22. decembra, pa je zjutraj komandant garnizije Ptuj sta-
rešina Živojin Pešič najprej sprejel delegacijo pionirjev osnovnih šol
občine Ptuj ter se z njimi pogovarjal o življenju in delu v naši armadi.
Ob desetih pa je bil v vojašnici Dušana Kvedra svečan zbor vojakov
in starešin, na katerem je imel slavnostni govor Živojin Pešič. V ime-
nu družbenopolitičnih organizacij in občanov Ptuja in Ormoža je pri-
padnikom naše armade čestital ob prazniku še Janko Bezjak, sekretar
predsedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj; čestitkam pa seje pridru-
žil še predstavnik Ljubljanskega armadnega območja. Zaslužne voja-
ke starešine in civilne osebe so nagradili, starešine so napredovali,
najtesnejšim sodelavcem pa so izročili še pisne zahvale. Slavje pa so
končali s tradicionalnim skupnim vojaškim kosilom — okusnim pasu-
Ijem. _OM
V petek, 18. decembra, so si občani lahko ogledali tudi zanimivo razsta-
vo vojaške opreme, orožja in vozil. Med gledalci je bilo seveda največ
najmlajših. (Foto: M. Ozmec)
Rodile so:
Irena Cuš, Gomilšakova 5 —
Mateja; Marjana Arbeiter, Cir-
kulane 11/a — deklico; Suzana
Popušek, Pobrežje 97 — Sandi-
ja; Štefka Kociper, Dornava
56/c — Nino; Sonja Bauman,
Šalovci 46 — Dejana; Majda
Žemljic, Podgorci 44 — deklico;
Marija Lovrenčič, Vel. Brebrov-
nik 59 — deklico; Slavica Vuka-
lič, Kočice 43 — Vanjo; Silva
Kozel, Zakl 37/a — dečka; Jože-
fa Duh, Kicar 118 — Tanjo;
Martina Horvat, Draženci 54 —
deklico; Marija Veršič, Sobetinci
28 — Tadeja; Majda Kostanje-
vec, Spuhlja 6/a — dečka; Mar-
jeta Pignar, Juršinci 19/a — de-
klico; Zdenka Vindiš, Kraigher-
jeva 12 — Nušo; Lea Lepej, Ce-
sta na Hajdino 31 — Ino; Jožica
Habjanič, Strezetina 18 — dekli-
co; Slavica Marušek, Ob Želez-
nici 9 — deklico; Nada Pavlinič,
Trnovci 1! — deklico; Ivanka
Šmigoc, Vel. Varnica 20 — dekli-
co; Bahrija Klobučar, Šalovci 2
— Bahrijo; Tatjana Mršnik, Vo-
dova 10 — Matjaža.
Poroke:
Emil Mesaric, Seliškarjeva II,
in Leonida Zupanič, Panonska
4; Zvonko Golob, Medvedce 23,
in Jožica Kalič, Medvedce 23;
Slobodan Setnik, Gregorčičev
dr. 3, in Snežana Stublinac, Gre-
gorčičev dr. 3.
Umrli so:
Janez Ošlaj, Belšakova 1, roj.
1926, umrl 12. dec. 1987; Roza
Pišek, Sp. Hajdina 123, roj. 1905,
umrla 13. dec. 1987; Ivan Koro-
šec, Dragonja vas 8, roj. 1926,
umrl 13. dec. 1987; Edvard Kri-
žaj, Mestni Vrh 68, roj. 1944,
umrl 12. dec. 1987; Stanko Pre-
ac. Mlinska 2/a, roj. 1912, umrl
12. dec. 1987; Franc Žlender,
Slovenskogoriška 18, roj. 1925,
umrl 14. dec. 1987; Lovrenc Kla-
neček, Sp. Hajdina 21, roj. 1904,
umrl 14. dec. 1987; Ivana Žam-
pa, Placar 29, roj. 1900, umrla
15. dec. 1987; Ana Magdič, Dr-
betinci 43, roj. 1906, umrla 11.
dec. 1987; Elizabeta Rudolf, Se-
nešci 26, roj. 1910, umrla 12. dec'
1987; Franc Janžekovič, Bukovci
129, roj. 1925, umrl 15. dec.
1987; Cecilija Voršič, Ormož, Ži-
grova 8, roj. 1917, umrla 13. dec.
1987; Franc Kerin, Arbajterjeva
4, roj. 1931, umrl 13. dec. 1987;
Genovefa Galovič, Veliki Vrh 54,
roj. 1915, umrla 16. dec. 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
10.000 dinarjev, za tujino
13.000 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ruj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa.