KAKO ODLOČAMO V NAŠEM DELEGATSKEM SISTEMU
Delegati in predlagatelji naj bodo ubrana celota
Delegatski slstem razvijamo že dolgo časa, prav toliko časa pa ugotavljamo, kakšne so njegove prednosti, kakšne so še pomanjklji-vosti. Odločlli smo se, da se bomo pogovorili z vodji nekaterih delegaclj za Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Center in skušall izvedeti, kako njihove delegadje obravnavajo gradlva za seje zborov, kako oblikujejo stališče svoje delegacije ter kako so ta stallšča upoštevana na sejah oziroma kakšne potl moraio ubrati, da bl z njimi prodrll.
TEODOR STOJŠIN - Vodja delegacije v krajevni skupnosti Tabor:
»Gradivo, ki je sicer precej obsežno, dobimo pravočasno, tako da imamo na voljo dovolj časa, da ga proučimo. Gra-divo najprej predelam sam in napišem predlog stališč naše delegacije. Zatem pa se pogovorimo na seji delegacije. Naša delegacjja je ubran kolektiv, ki je tudi visoko strokovno usposobljen. Več kot polovica delegatov ima visroko izobrazbo, drugi pa višjo in sredryo.
¦i
Na vsaki seji izberemo štiri delegate, kl se bodo udeležili seje, in skrbimo, da ta dolžnost doleti vse delegate koli-kor mogoče enakomerno. Največkrat se stališča delegacije ujemajo s stališči predlagatelja. Ce pa je naše stališče drugačno, pjodremo z njim, kadar nas podprejo tudi druge delegacije. Sicer pa menimo, da je vprašanje upošteva-nja stališč delegacij krajevnih skupno-sti še vedno odprto. Izvršni svet res poroča, katera stališča so upoštevana in katera ne, ne pove pa, zakaj posmez-nih staJišč niso upoštevali. Radi pa bi dosegli večje sodelovarye z drugimi delegacijami, saj bi na sejah Zbora krajevnih skupnosti lahko nastopali bojj enotno. Posvetovanja med delega-cijami namreč ni.«
BORIS KREN - vodja delegacije v krajevni skupnosti Prule:
»Občinsko gradivo dobimo vedno pravočasno, težava pa je z meštnim gradivom, ki ga dobimo dan ali dva pred sejo. Naša delegacija ima dobro kadrovsko sestavo, zato lahko dobro
pripravimo stališča in pripombe. Raz-prave so precej živahne, vendar kljub temu brez težav oblikujemo svoja sta-lišča, ki so običajno porecej kritična.
Pri obsežnejših gradivih pa pogreša-mo kvalitetne povzetke, ki bi nam olaj-šali delo. Vodja delegacije oblikuje stališče, in sicer na podlagi razprave, zatem pa delegati glasujejo o njem. Pri oblikovanju delegacije za posamezno sejo pa pazimo, da se enkomerno raz-poredimo, na oblikovanje pa vpliva tu-di tematika, ki se bo tam obravnavala. Rakasta rana tega sistema pa je pove-zana z bazo. Na naše seje prihajajo predstavniki drugih organizacij, z ob-čani pa zelo težko navezujemo stike, razen če gre za problematiko, ki moč-no zanima vse krajane.
Pri uveljavljarvju naših stališč pa bi predvsem želeli bo^jše povezovaiye med delegacijami. Na skupščini se sprejemajo preveč formalni sklepi, ta-ko da nimamo pravega vpogleda, ali so bile naše pripombe upoštevane ali ne. Tudi nadzora nad uresničevanjem sprejetih sklepov ni. S predlogi in ide-jami s terena pa zelo težko prodiramo, delegacija pač mora biti zelo vztrajna, če želi kaj doseči. Ugotavljamo pa, da se stvari spreminjajo na bolje.«
MILICA ČERNE - vodja delegacije krajevne skupnosti Stara Ljubljana:
»Gradivo je v več kot 80 odstotkih le informativno, veliko je stvari, na kate-re nimamo vpliva, veliko pa je tudi gradiva, za katero je obvezno poroča-nje v krajevni skupnosti, čeprav za nas nima pravega pomena. Pri obravnavi plana občinskega proračuna pa nas je najbolj zbodlo, da za bistvene postav-ke ni bilo ustrezne obrazložitve. Tako
je bil na primer prikazan indeks pove-čanja osebnih dohodkov občinskih funkcionarjev 192. Temu smo se od-ločno uprli, saj ne gre za bistveno po-večanje dela, pa tudi delo v preteklosti ni bilo najbolje opravljeno.
Pri oblikovanju stališč krajevne skupnosti včasih nismo dovolj stro-kovni, da bi lahko sprejeli ustrezno stališče. Želimo pa si variantne predlo-ge. Na naša delegatska vprašaiya ve-dno odgovorijo, ni pa uresničitve na-ših zahtev. V krajevni skupnosti ima-mo pripofnbe in želje, čeprav majhne, pa nikakor ne uspemo prodreti z nji-mi. V Stari Ljubljani smo že prej ure-dili veliko zadev, zdaj pa imamo težave s prometom, parkiranjem, želimo si sa-mopostrežno trgovino, javno stranišče v bližini Bolšjega trga, želimo si tudi dokončno ureditev vprašanja Ljub-ljanskega gradu. Težave so tudi s pre-novo. Krajane vse te zadeve še kako zanimajo, vendar pa vidijo neučinko-vitost pri iyihovem reševanju, zato ni-so več pripravljeni sodelovati pri več-jih akcijah.«
MARTINA LEITGEB - vodja delegacije krajevne skupnosti Trg osvoboditve:
»Gradivo bi moralo biti po strokovni strani absolutno pravilno. Bistvo pro-bletna je v strokovnih napakah. Ob tem sprašujem, ali je delegacija sito za strokovne napake? Kakšna bi morala biti strokovna sestava delegacije, ki naj bi takšna gradiva prečistila? Dobili smo na primer poročilo SDK o izvede-nem proračunu, po mojem mnenju pa bi morali dobiti politično in ne računo-vodsko poročilo. Pri oblikovarju sta-lišč bi morala delegacija delovati us-kiajeno s posameznimi sekcijami SZDL, veliki usklajevalec tega pa bi moral biti tajnik krajevne skupnosti. Res pa je, da se tega dosti ne poslužu-jemo ter da tajniku premalo pomaga-mo pri tem delu.
Glede uveljavljanja stališč krajevne skupnosti na zboru pa se zavzemam za možnost tako imenovanega »regional-nega veta«, kot je to že v veljavi pri mestni in republiški skupščini. Sicer pa menim, da so se prav na tem po-dročju stvari v zadnjem času močno zbojjšale. Veliko manj je ukrepanja brez vednosti krajevne skupnosti, brez posvetovanja z njo, so pa tudi stvari, ki se nikoli ne zjasnijo, ker preprosto ne veš, kdo za čem stoji.
Če bodo gradiva še naprej takšna, bomo morali dobro premisliti ob voli-tvah za novo delegacijo. Odločilnega pomena bo strokovnost delegatov. Vsekakor pa je treba v splošne delega-cije vk^jučiti več mladih, saj v delega-cijah ni mesta za upokojence. V dele-gacijah in pri tem delu naj bi tudi vzga-jali mlade kadre, ki imajo še vso bo-dočnost pred sabo.«
MILOŠ KONČAR - vodja delegacije krajevne skupnosti Poljane:
»Vsak delegat preuči gradivo, ven-dar pa težišče dela ostane na vodji de-legacije in peščici tistih, ki so bolj po-vezani s krajevno skupnosijo in njeno problematiko. Na sestankih delegacije pa bi bili prav zadovojjni, če bi bila udeležba boljša, zbiramo se več ali manj isti ljudje. Pri oblikovanju mnenj in stališč smo se dogovorili za soglasje in ne za preglasovaiye. Moti pa nas, da nam predlagatelj ne ponuja variantnih predlogov z opisom možnih posledic takšnega ali drugačnega sklepa. Člani delegacije pač nismo strokovni na vseh področjih. Posamezni materiali so dobri, nekateri pa so pomarykljivi. Ko smo na primer obravnavali prora-čun, smo pogrešali razlago, kako bodo posamezne spremembe vplivale na iz-boljšar\je na posarrieznem področju. Pri oblikovanju mnenja pa imamo včasih tudi težave, ker nismo dovo]j strokovni. Takrat to napišemo in po-šljemo naprej.
Naša mnenja so bila deloma upošte-vana, deloma pa ne. Pri tistih, ki niso
bila, pa nam je vedno manjkala razla-ga, zakaj ne. Ko pa sprožimo vpraša-nje, zakaj tako, potem je pri upravnih organih čutiti nekakšno osebno užalje-nost. To pa vsekakor ni pozitivno in marsikaterega delegata odvrača od njegove dejavnosti.
Ko pa že govorimo o delegatskem odločanju, naj povemo, da se ne mo-rem strinjati z ugotovitvami o delega-tih kot malih bogovih, saj to nikakor nismo. Delovaiye v krajevni skupnosti je odvisno od peščice najbolj zagna-nih, prizadevanja za vključevanje čim večjega števila Ijudi pa skoraj nikoli ne obrodyo želenih sadov. Zato hočeš no-češ ostane odločanje in delovanje na peščici ljudi, ki pa so vse prej kot mali bogovi.«
MILAN BIBER - vodja delegacije krajevne skupnosti Ajdovščina:
»Gradivo za seje Zbora krajevnih skupnosti naše občine dobivamo sku-   ' paj z gradivom za mestno skupščino. Drugo je bolje pripravljeno in tudi po-membnejše za nas, saj zadeva interese vseh Ljubljančanov. Vendar pa priha-ja z zamudo, tako da imamo premalo časa, da bi ga temeljiteje proučili. Naša delegacija je kadrovsko dobro sestav-Ijena, tako da smo kos večini obravna-vanih zadev, kjer pa nismo, pokličemo tiste, ki so v tej zadevi doma in nam pomagajo preučiti gradivo in sprejeti   ' ustrezno stališče. Ce pa stališča ven-darle ne moremo oblikovati, dobi dele-   ¦¦ gacija navodilo, kako naj glasuje, seve-   I da potem, ko se nejasnosti na sami seji zbora odpravijo.
Pri uveljavljaryu stališč pa se včasih zdi, da delegati stojijo nasproti predla-gateljem, kar pa ni v redu. Predlagate-yi in delegati predstavJjajo celoto, ki skupaj oblikuje politiko na območšu
krajevne skupnosti in širše. Ko posre-dujemo svoje pripombe, želimo vede-ti, katere so bile upoštevane, katere pa ne, in zakaj ne. To ustvarja občutek koristnosti, občutek, da delegat ni le glasovalni stroj. Prav zaradi tega ob-čutka, da je delegat bolj objekt kot subjekt političnega 6dločarxja, smo se sestali z občinskim izvršnim svetom. ¦ Dogovorili smo se, da se ne bomo več šli igre MI - VI, da bomo nakopičena vprašanja hitreje in učinkoviteje razre-ševaii, ter da bodo takšna srečanja po-stala oblika skupščinskega dela. Po tem sestanku pa lahko opazimo napre-dek in upamo, da ne bo obveljal slo-venski pregovor, ki pravi, da ena la-stovka še ne porheni pomladi."
Ob koncu ankete, ki je zajela polovi-co vodij delegacij za zbor krajevne skupnosti, pov^jmo, da je pokazala na določene težave pri doslednem uve-Ijavljanju delegatskega sistema. Hkra-ti pa tudi to, da je treba ta sistem še naprej dograjevati in da še nismo našli tiste čarobne formule popolnosti.
Jurij Popov