VESTNIK
SOKOLSKIM X II P CELJE IN KRANJ
LETO VII.	CELJE, 17. APRILA 1937	ŠTEV. 4
Jože Smertnlk:
Bodočnost je slovanska Miloš Prelog:
Vzgoja novih vaditeljev in mladinski vaditeljski zbor kot pripomoček k tej vzgoji
TEHNIČNI DEL
M. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola
S.	Burja: Vadbena snov
OBJAVE Iz župe Celje
Iz župne uprave:
Glavna skupščina Sokolske župe Celje Klun France: Potovanja moškega naraščaja Iz tehničnega odbora:
Sestava načelništva župe
Tekme moške in ženske deoe po okrožjih za
leto 1937
Vprašanja in odgovori za okrožne tekme dece Sokolske župe Celje
Iz župe Kranj
Zbor društvenih prosvetarjev
NAROČNINA ZA 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20 -IZHAJA MESEČNO
Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina
Ustanovljena leta 1881	Lastna hiša Narodni dom
Celjska posojilnica d. d. v (eiju, Celje
Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000’—
Podružnici: Maribor, Šoštanj
Vsem Sokolskim društvom se priporoča knjigarna in veletrgovina s papirjem
KARL GORIČAR vdv-
CEHE, KRALJA PETRA C. 7
Poravnajte naročnino!
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
Ustanovljena leta 1881
nndi tiopolno vai nost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje -- Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodn!
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: „Posojilnica“	Telefon št. 2.
.. " 1 1 - -	BI AGAJNIŠKE URE	=
Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14 do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure
FPDHffl DOLŽAN, tEUE. IR KRESUol^T”
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne Postrežba točna in solidna
VESTNIK
___________________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ
LETO VII.	ŠTEV. 4
CELJE, 17. APRILA 1937
Jože Smertnik:	\	,	'
BODOČNOST JE SLOVANSKA * C j i
Od dne do dne bolj občutimo strahoto udarca, ki so ga prizadejali sovražniki Jugoslavije v Marseju jugoslovenskemu narodu. Zemlja je sprejela v svoje naročje največjega Sina Jugoslavije, nam pa je ostal spomin na Njegovo osebo, na Njegovo delo, na Njegovo trpljenje in Njegove uspehe, zlasti spomin na Njegovo dosledno, preko vseh malenkostnih tradicij in okostenelih miselnosti usmerjeno, tudi smrt prezirajočo j u g o s 1 o v e n s k o ideologijo.
Bratje in sestre! Ce gledamo nekatere pojave današnjih dni, bi morali dobiti vtis, da za gotove ljudi sploh ni živel, ker Ga niso nikdar razumeli in po svoji prikovanosti na prošlost sploh niso bili sposobni razumeti Njega in Njegovo delo.
Koliko jih je, ki hočejo popravljati, kar je zamislil in delal On, koliko jih je, ki si domišljajo, da bodo lahko ne samo ustavili, marveč okrenili v prav nasprotno smer razvoj dogodkov, predpisan po zakonih narave! Naj si domišljajo in naj delajo, kar hočejo, razvoj dogodkov mora iti in pojde v smeri, ki jih je zaslutil in označil blagopokojni kralj Aleksander, ki je kot pravi sin svojega naroda in poznavalec njegove prošlosti in sedanjosti čutil in vedel, v katero smer mora usmeriti svoj polet beli orel, da povede svoj narod v veliko ju-goslovensko bodočnost.
Mi Sokoli se zavedamo, da bo treba še mnogo dela in mnogo žrtev, da bodo odstranjene vse ovire na poti k uresničenju Njegovih načrtov in Njegovih ciljev. Trdno odločeni, da ostanemo zvesti čuvarji Njegovih idej in misli in da vztrajamo brez ozira na ovire in žrtve na Njegovih potih, smo se oklenili z elementarno silo ljubezni in vdanosti našega mladega Kralja, Njegovega Veličanstva Petra II., našega nadvse ljubljenega sokolskega starešine.
* Iz govora br. starešine župe na glavni skupščini Sokolske župe Celje 1937.
Globoko smo prepričani, da je naš mladi Kralj izbran po usodi, da sledi delu svojega pokojnega Očeta in da v srečni Jugoslaviji vlada srečnemu jugoslovanskemu narodu. Med tem ko zbira naš mladi Kralj v tihem in neumornem delu sile in sposobnosti za težko in odgovorno delo, ki mu ga je naklonila usoda, je naša dolžnost, bratje in sestre, da tudi mi zbiramo sile in sposobnosti svoje in vsega naroda, da bo ob svoji polnoletnosti naš Kralj s ponosom gledal na svojo zvesto sokolsko armado, ki je in bo Njegovemu prestolu najzvestejša opora.
Našemu starešini sokolskemu, Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II. veljaj naš iskreni in gromoviti: Zdravo!
Bratje in sestre! Ko se ves svet mrzlično oborožuje, ko gotove države vzgajajo svojo mladino v vojaškem, napadalnem duhu, nimajo pri nas nekateri političarji in takozvani znanstveniki nič bolj nujnega posla in nič večje skrbi, kot da debatirajo: ali smo en ali trije narodi. Dočim dorašča v državah, ki nas obkrožajo in imajo tudi teritorijalne aspiracije napram nam, mladina, ki je nacijonalno samozavestna in je že sedaj nosilka teh proti nam naperjenih teritorijalnih aspiracij, dorašča naša mladina po velikem delu brez resnične nacijonalne samozavesti, brez zaleta, ki bi jo usposobil za ono borbo, ki se bo morala voditi za obrambo države — ako nočemo postati plen sovražnikov — sužnji civiliziranih barbarov. Še več, po velikem delu se vceplja naši mladini čut zaničevanja napram nacijonalizmu, kot nesposobnemu, kulturnega človeka nevrednemu pojavu, ter navdušenje za vse, kar prihaja od zunaj in nosi mednarodno značko.
Ni kriva mladina, če je prišlo do tega, da dominirajo med njo danes vidiki internacijonal vseh barv, ki smatrajo popolnoma solidarno, pa naj so si med seboj še tako nasprotni, kot prvo svojo nalogo to, da vcepljajo tej naši mladini sovraštvo proti jugoslovenski ideji, ker ji predstavljajo to idejo kot naj-večjo sovražnico njihovih lokalnih občutkov in stremljenj. Vse internacijonal e brez izjeme delujejo pri nas med mladino s plemenskimi,* partikularističnimi gesli, vse internacijonal e predstavljajo naši mladini jugoslovansko misel kot najhujšo sovražnico vsega slovenskega, hrvatskega in srbskega.
Mi Sokoli smo si osvojili na našem sokolskem Saboru 1922 v Novem Sadu devizo: Ena država, en narod, en kralj! Ta de vi za je bila sprejeta tudi na najvišjem mestu — kot vodilna smer državne politike. Ta deviza prihaja tudi do jasnega izraza v ustavi kraljevine Jugoslavije.
Bratje in sestre! Zavedajmo se važnosti našega poslanstva in našega dela! Zavedajmo se, da je to delo največja ovira ne-prijateljem naše države in njihovim domačim pomagačem za dosego njihovih temnih ciljev! Zavedajmo se, da hočejo nad
mladino oni dobiti absoluten upliv, da bi jo prepojili s proti-jugoslovenskim duhom. Zato pa napnimo vse naše sile, da preprečimo te peklenske načrte! Čuvajmo Jugoslavijo!
Bratje in sestre!
O delovanju župe v lanskem letu ste prejeli poročila funkcionarjev. S ponosom lahko konstatiram, da je večina naših društev in čet izvrševala polno svojo dolžnost. V župi je vzvalovalo vse živahneje in borbeneje, odkar je zapihal Sokolstvu neprijazen veter. Vse, kar je za življenje sposobnega, je oživelo in delalo s pravim sokolskim idealizmom. Temu dejstvu se moramo zahvaliti za veliki moralni uspeh našega lanskega župnega zleta. Naše vrste so se izčistile in stesnile. Danes vemo natanko, s kom smemo računati v resni in težavni uri. Župni zlet je bil lepa manifestacija naše sokolske volje in neupogljivosti, pa tudi naše sokolske moči.
Bratje in sestre!
Seme, ki ga je zasejal naš blagopokojni Kralj v svoji državniški modrosti in v svojem slovanskem čustvovanju, je rodilo lansko leto žlahten sad: bolgarsko-jugoslovensko prijateljstvo. Tudi mi Sokoli smo pridno prilivali, da je kal bol-garsko-jugoslovenskega zbližanja vzrasla v trajen sporazum in bratsko vzajemnost. Veliki sokolski zlet v Sofiji predlanskega leta je podrl v jurišu zadnje psihološke ovire, ki '-o stale nasproti temu važnemu dogodku. Zavedamo se, da je to zgodovinski dogodek za naš narod, zato ga pozdravljamo z iskrenim veseljem in zadoščenjem. S to svojo odločitvijo pa so se tudi bolgarski Junaki še bolj oklenili slovanske sokolske organizacije, ki že danes šteje nad 1 in pol milijona pripadnikov: Cehoslovakov, Poljakov, Bolgarov, Rusov in Jugoslovenov. Med vsemi slovanskimi narodi tvori najintimnejšo kulturno in bratsko vez Sokolstvo. To je ogromna moč, ki narašča od dne do dne. Prej ali slej pride čas, ko se bo Rusija sama od sebe, po svojem lastnem zdravem instinktu otresla komunizma in bo vstala izčiščena in prerojena in bo tudi ruska mladina vstopila v krog slovanskega Sokolstva. Razvoj dogodkov gre v to smer. Bodočnost je slovanska!
Zanimive so dalekovidne misli dr. Janeza Evangelista Kreka v času boljševiške revolucije leta 1917, ki Vam jih citiram iz knjige Dr. Drganca »Svetozor«:
Krek je zabeležil: »Zdaj je padel Ruski cezaropa-pizem, kmalu sledita še druga in zadnja stebra reakcije: ho-henzollernski pangermanizem in habsburški klerikalizem. Na stežaj nam odpre svoboda svoja vrata po vojni. Samo, samo, ali jo bomo znali prav porabiti in izrabiti?
Mala Francija se je pomirila in konsolidirala v dobrem desetletju po revoluciji. V ogromni Rusiji bo treba več deset-
letij. Revolucija je sedaj notranja ruska zadeva, ne smemo se vmešati vanjo. To morajo Rusi opraviti sami med seboj. Strašno trpljenje in beda pride nad Rusijo. V orjaški senci začasno onemogle matuške Rusije bomo zmrzovali in trpeli tudi mi. Kdo nas bo ščitil na mirovni konferenci namesto Rusije, kdo polagal račun za rusko zmago na Marni? Zato pa mora naša duša trpeče brate objeti s tem večjo ljubeznijo, misliti nanje brez pristanka in moliti za matuško Rusijo, da izide srečna in zdrava iz požara revolucije. Nič se ne bojte, Rusi so prestali brez nesreče še hujše krize. Spomnite se le 250-letne tatarske okupacije! Izčiščena, prerojena in ojačena vstane Rusija iz tega ognja kakor Feniks, simbolična ptica starega bizantinskega cesarstva. In mi moramo že sedaj svatovsko pripravljati svoje duše za tisto veličastno slovansko vstajenje.«
Tako pokojni dr. J. E. Krek.
Mi pa, bratje, svatovsko pripravljajmo svoje duše za veličastno slovansko vstajenje Rusije in ne dajmo se begati po hitlerovskih izpadih, ki jim pridno in z dopadenjem sekun-dira Rim, ki hočeta ovirati naravni razvoj Rusije k njenemu nacijonalnemu vstajenju!
Bodočnost je slovanska, za njo delujmo in pripravljajmo ji pot! — Zdravo!
TTlifoš 'Prefog:
VZGOJA NOVIH VADITELJEV IN MLADINSKI VADITELJSKI ZBOR KOT PRIPOMOČEK V TEJ VZGOJI
Za sistematično vzgojo novih vaditeljev pridejo v poštev mnogobrojni vidiki. Gotovo pa je v nasprotje taki smiselni vzgoji novih vaditeljev, če gotovi vaditelji mislijo in so o tem prepričani, da sami vse najboljše napravijo, se krčevito držijo gotovih opravil, funkcij in vodstva, ne da bi v delo polagoma upeljevali nove moči, sebe razbremenjevali in skrbeli bolj za načelno usmerjanje v društvih. Da je to škodljivo in nevzgojno za novince, je kakor pribito, nasprotno je principu delitve dela, dostikrat pa diši po osebnostih ali po ljubosumnosti, da bi kdo drugi tudi ne znal, ali še celo bolje. Čudno se sicer to sliši, vendar je treba tudi v tem oziru pogledati resnici v obraz. Vse, kar nam ovira razmah in kar nas ovira pri vzgoji tehničarjev, je treba odstraniti po naših
društvih, tudi, če so potrebne momentane žrtve. Ljudje, ki iz egoizma, da obdržijo čim dalje gotove položaje v društvih, zavirajo pravilni razvoj vaditeljstva, in se s tem odtegujejo pravemu sokolskemu delovanju, so sokolski škodljivci; tudi take je najbolje v današnji dobi čiščenja odstraniti. Smo namreč drugače pred večnim primanjkovanjem vaditeljev, namesto napredovanja pa nas lahko doleti — pot nazaj.
Poleg razgovorov, sestankov, vaditeljskih ur, vodstva vrst in sploh aktivnega sodelovanja pa so pri vzgoji mladega vaditelja tudi. potrebni vaditeljski tečaji in vaditeljski izpiti. Vrednost takega tečaja čuti pač udeleženec sam. Tu se vse ono pridobivanje vaditeljskega pripravnika zgosti, pokaže se mu sistematično pot, po kateri se bo moral pripravljati, da postane popoln vaditelj. Vsak vaditelj mora v tečaje, a ni vsak vaditelj, ki v tečaj pride, niti vsak ne bo vaditelj, ki bo tečaj absolviral. Do tečaja mora biti že mnogo truda žrtvovanega telovadnici, kdor pa stopa kot tečajnik novinec na polje prednjaštva, naj ne misli, da je dosegel višek, ko se je kvalificiral za vaditelja; šele po večletnem delu bo začel spoznavati pravo poslanstvo prednjaštva. Tečaji so vsekakor potrebni pri vzgoji vaditeljev, kakor društveni, tako župni in savezni, enako strokovni iz posameznih panog in to zelo potrebni, a samo za one, ki gredo že prej opisano pripravljalno vzgojo, za slučajnostne goste pa je tečaj večkrat brez haska.
Izpitno izpričevalo napravi sicer iz vaditeljskega pripravnika formelnega vaditelja, vendar vaditeljski izpit sam na sebi ni nič bistvenega v današnjem sokolskem delovanju. Mnogo imamo dobrih vaditeljev, ki so še brez predpisanih izpitov, imamo pa na drugi strani ravno toliko število, če ne večje, izpitnikov, ki so se že odtegnili delovanju, ali pa sploh niso delovali, da bi bilo omembe vredno. Naj nikdo napačno ne razume, da so potem takem izpiti nepotrebni. Vsem je priporočljivo, da jih gredo polagat, če imajo v sebi voljo in vse lastnosti, ki jih od njih vaditeljski posel zahteva, saj bodo s pripravo na izpit svoje teoretično znanje poglobili, spravili ga v neko celoto, česar bi brez izpita najbrž ne storili. Tudi vsi društveni načelniki bodo morali skrbeti za to, da bodo imeli čim več kvalificiranih moči v vaditeljskih zborih; člani, ki se jih v prednjaštvo pravilno uvaja, se ne bodo branili izpita.
Strokovne knjige so nujno potrebne pri vzgoji novih vaditeljev. Ne samo za izpite, tudi drugače je potrebno, da se vaditelj izpopolnjuje, da v dvomljivih slučajih lahko pogleda v knjigo in zasleduje novejše izsledke pri telesni vzgoji ter spoznava ustroj telesne vzgoje v tujini. Sokolsko časopisje te seznanja z najpotrebnejšim, brez tehničnega saveznega glasila
»Soko« in župnega »Vestnika« bi sploh v naši župi ne smelo biti prednjaka. Kdor ne čita teh naših listov, se odpoveduje važnemu sredstvu, ki nam služi za pridobivanje novih vaditeljev. Vzemimo naše časopisje pogosteje v roke in navajajmo k temu tudi druge brate, posebno pa one, ki jih želimo imeti za bodoče vaditelje. Vaditelji, po možnosti imejte lastno časopisje in važnejše knjige, prav revnim pa naj služi društvena strokovna knjižnica. Le tako bo šla vzgoja vaditeljstva pravilno pot.
Prav svojevrsten je položaj vaditeljstva in vprašanje pridobivanja in vzgajanja novih vaditeljev po naših šibkejših edinicah. Enostranski bi bilo kazati pot k pridobivanju novih delavcev samo močnejšim enotam, kjer so pribredli že tako daleč, da imajo stalne in sistematično urejene vaditeljske zbore. Čeprav se načeloma delo šibkejših naših družin ne bi smelo razlikovati od smeri delovanja v močnejših enotah, vendar dajejo lokalne razmere gotovim društvom v manjših krajih svojstven položaj, ki ga je vredno omeniti v par stavkih. Predvsem je treba v kali zatreti pri vseh odločujočih činiteljih društva ono pogrešno mnenje, da telovadba ni za preprosto, zlasti pa še kmečko delovno ljudstvo. Kmečko ljudstvo samo, posebno kmečka mladina, tako mnenje postavlja na glavo z raznimi igrami izrazito telovadnega značaja v dobi odmorov. S kako vnemo se naši vinogradniški kopači, žanjice, mlatiči itd. vržejo na igre, kakršne so razna lovenja, dalje na borenje — metanje itd., ve vsakdo, ki je nekaj časa živel med našimi ljudmi. Seveda je treba te ljudi pritegniti z drugim načinom telovadbe, kot smo jo vajeni v večjih krajih, a končni uspehi bodo isti. Na eni strani vprašanje, če je telovadba sploh potrebna, če bi raje ne igrali — na drugi pa nima društvo niti enega vaditelja, odločijo se navadno za prvo plat, za delo na odru, dočim za drugo plat, da bi se pridobil kak vaditelj, razen tarnanja pred župo, ko se kliče dotično društvo na odgovornost, nikdo ne stori ničesar. Bratje, okrožno, župno in sa-vezno vodstvo daje dovolj prilike, da si tudi najšibkejše društvo pridobi vsaj enega vaditelja, ta pa skrbi po prej že opisanih postopkih, da bi iz poedinca nastala skupina — torej vaditeljski zbor.
Ne pridobivajo se vaditelji in ne vzgajajo na ta način, da se delovnih sestankov iz takih društev nikdo ne udeleži, iz mnogih društev pridejo bratje na take sestanke povsem nepripravljeni; vaj, ki se na takih sestankih predelujejo, še pogledali niso, češ, mi bodo že tam pokazali. Mnogi čakajo na župnega prednjaka, da jim vaje pokaže in jih nauči. S takim postopkom resnično nikamor ne pridemo, ker gotova društva
ostajajo stalno brez ^aditeljstva in s tem zapadejo brezdelju ali pa krenejo pri delu v napačno1 smer.
Šibka društva si bodo vaditeljstvo vzgojila samo s trdim aktivnim delom. Navodila župnega tehničnega odbora mora vsak vaditelj in tudi pripravnik, prečitati, preštudirati in se po njih ravnati. Vse vaje, proste kakor tekmovalne, morajo vaditelji in vodniki sami naštudirati, da se pri tem kaj nauče, skupna predelava je zamišljena le kot kontrola, da se vaje pravilno učijo. Že, ko se navadijo vaditelji vaje pravilno Citati (to je, da jih razumejo), so napravili že velik korak naprej. Zato baš v šibka društva mnogo sokolskega, zlasti tehničnega čtiva! Vaditelji nikoli ne smejo zamuditi nikake prilike, da se jim strokovno znanje poglobi, posebno pa še to velja za manjša društva. Tehničarji morajo vplivati tudi na člane naših odborov, da bodo na sokolsko, to je tehnično delo, gledali z enakimi očmi, kot gledajo oni. Takrat se uprava tudi ne bo bala stroškov v svrho vzgoje prednjakov. Za sestanke, tečaje, zbor društvenih načelnikov itd., bo potem vedno denarja, saj so pa to tudi naj elementar ne j ša sredstva za pridobivanje novih vaditeljev in za izpopolnjevanje izobrazbe že obstoječih vaditeljev.	(Dalje)
TEHNIČNI DEL
---------------------—-----------------
\ ' ./
TU. ^Prefog
VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA
48. ura:
Osnova:
R a z g i b a n j e z bojnim tekmovanjem; tekma dvojic in vrst.
Vaje v oporah.
G u g a n j e na. krogih dosežno; vsedi in kleki na konja vzdolž brez ročajev.
Metanje priostrenih palic (pripravljalne vaje za met kopja).
Pripravljalne vaje z a s k o k v v i š i n o s palico (seskoki z oprijemom palice z zvišenega mesta).
Igra: »Metanje težke žoge preko vrvice.«
R a z g i b a n j e z bojnim tekmovanjem; tekma dvojic in vrst.
Bojno tekmovanje se lahko izvede prav mnogostrano. Tu
mišljena snov je slična tekanju in plazenju čez orodja, kot je navedeno v 24. uri. Najprimernejši teren je travišče na letnem telovadišču. Če je telovadišče dovolj dolgo, določimo na eni strani start, na nasprotni cilj, tako se vaja najlažje izvede brezhibno. V gotovih razdaljah so ovire, ki jih je med tekom premagati: gred, pod katero se plazijo
—	bradlja, čez katero se skobacajo — zapreka, ki jo j>e treba preskočiti — sod z odprtim dnom, skozi katerega je treba zlesti itd. Postavimo dve prilično močni vrsti. Na dani znak steče prva dvojica, potem druga, tretja... Vrsta, ki ima več zmagovalcev, je zmagala. Še ponove z drugačnim prehodom čez ovire!
i
Vaje v v z p o r a h.
Trčečim korakom nastop k prostim vajam (izvesti se mora hitro — brez iskanja, prerivanja in prerekanja, drugače se naj ponovi). Vsak mora približno vedeti, kje mu je mesto.
A)	1. Vzpora čepno med rokama — vzravnava (spusti se čim
hitreje v vzporo, odrini se z dlanmi ter naglo vzravnaj!) Večkrat!
2.	Vzpora čepno med rokama — trije vzkoki v vzpori čepno (hkratni odriv nog in rok) - z vzkokom vzravnava. Ponovi!
3.	Vzpora čepno med rokama — z vzkokom vzpora čepno razkoračilo — z vzkokom vzpora čepno med rokama — ponavljati — z vzkokom vzravnava.
4.	Vzpora čepno med rokama — s predskokom vzpora čepno razkoračilo — s predskokom vzpora čepno med rokama --ponoviti — z vzkokom vzravnava.
5.	= 4. z zaskoki.
6.	Vzpora čepno med rokama — menoma vzpora čepno od-nožno z d. in 1. (z vzkoki).
7.	Vzpora čepno med rokama — vzpora ležno za rokama — vzpora čepno med rokama — vzravnava.
B)	Vadi iz skupine A) in dodaj!
1.	Vzpora čepno med rokama — vzpora ležno za rokama (uleknjeno) in sp. vzpora čepno. Do trikrat!
2.	Vzpora čepno med rokama — vzpora stojno (noge napnejo) — vzpora čepno. Večkrat!
3.	Vzpora čepno med rokama — vzpora ležno za rokama (uleknjeno) in sp. vzpora stojno — vzpora ležno za rokama
—	vzpora stojno. Do štirikrat! (Glej, da pride deca s povsem napetimi nogami vedno bliže rak!)
Guganje na krogih dosežno; vsedi in kleki na konju vzdolž brez ročajev.
A) Lepo in daljše guganje! V 31. in 42. uri se je guganje toliko predelalo, da ga nižja deca za silo obvlada, treba je sedaj veliko vaditi — gugati — vaja napravlja mojstra. Bj Samo za večje!
Pred kroge postavimo konja vzdolž brez ročajev v( taki oddaljenosti, da lahko telovadec v predgugu ob lahko pokrčenih lebte h vsede nanj — ne pade.
Gug vzamejo samo s tekom naprej (čim dalje gre nazaj nato teče naprej v predgug) ali pa z odrivanjem nazaj in naprej; nikakor pa naprej, nazaj in zopet naprej.
1.	V predgugu raznožiti nad konjem ob lahko pokrčenih lehteh — seskok v zagugu.
2.	V predgugu vsed v raznožno na hrbet konja — kroge spustiti — sesed nazaj.
3.	Isto s sesedom zanožno v desno in nato v levo.
4.	Do seda isto, nato vstop na konja — dva koraka naprej na vrat — seskok naprej z uleknjenjem in vzročenjem.
5.	= 4. z drugačnimi seskoki naprej.
6.	V predgugu klek snožno na hrbet konja — kroge spustiti
—	seskok v stran.
7.	V predgugu klek snožno na hrbet konja — kroge spustiti
—	vskok na konja — predskoki snožno na vrat seskok naprej z obratom (ali v stran z obrati).
Metanje priostrenih palic (pripravljalne vaje za met kopja).
Deca prinese k telovadbi do 1 in 3U m dolge leskove ali druge palice, te se na debelejšem koncu primerno priostrijo, služijo nam za metanje mesto pravih kopij, ki so predraga in tudi prenevarna za deco.
Manjši mečejo lažje palice in krajše, večji daljše in težje. Mečejo naj z mesta, tolmačenje in uvajanje načina je za deco nepotrebno; ne škoduje pa, če se ji pokaže, kako je treba vreči, da leti palica dalje. Mečejo naj mnogo in to oberočno. Kjer ni primernih telovadišč, se naj poišče kak drug primeren prostor, ki jih ne manjka v nobenem kraju.
Pripravljalne vaje za skok v višino s palico; (seskoki z oprijemom palice z zvišenega mesta).
Za deco zadostujejo močnejše preklje, ki se jih kjerkoli dobi.
A) Deca zleze na stol, se oprime palice z dvoprijemom, odrine s stola ter seskoči, ne da bi se palica spustila iz rok.
Nato vadijo z vedno višjim prijemom in počasnim oddaljevanjem zapika palice od stola. Končno se zamenja stol z višjim odriviščem. Namen teh vaj je vzbuditi otrokom čut za ravnotežje med letom z oprijemom palice in prožen doskok. Da je to važno, se vidi iz tega, kako začetkoma nekateri nerodno in trdo padajo.
B) Z višjega mesta, n. pr. s koze, ki jo še lahko zvišujemo:
1.	Ponove seskoke iz skupine A).
2.	Po odrivu podrsajo spodnjo roko k zgornji. Vadijo v poljubno stran. (Če je desna zgoraj v podprijemu, leva spodaj v nadprijemu, ki podrsa k desni, je palica med letom na levi strani telesa.)
3.	Zapik palice počasi oddaljujemo (s tem otežkočamo odriv in večamo let).
Igra: »Metanje težke žoge preko vrvice«.
Pripravljalne vaje so se vršile v 30. uri. Sedaj se že pripravljajo igrišča za »odbojko«, zato je najprimernejše, da igramo na odbojkinem igrišču. Igro otežimo z važnejšimi pravili:
1.	Točka v slabo je, če žoga pade na igrišču na tla dotične stranke.
2.	Točka v slabo je (za stranko, ki je metala), če žoga pade v mrežo ali se mreže tudi samo dotakne.
3.	Točka v slabo je, če žoge ni vrgel igralec, ki jo je ujel ali pobral.
4.	Točka v slabo je (za stranko, ki je metala), če je žoga padla zunaj igrišča nasprotne stranke (seveda le, če se je ni nihče dotaknil).
Igra se do 5, 10 ali 15 točk (po domeni), na kar se prostori menjajo.
Narava nas vabil Ne pozabimo porabiti kake ure za polet v naravo, da tam izvedemo primerne vaje in igre!	(Dalje)
S.	'Burja
VADBENA SNOV
13. ura
Bradlja dobočno. Osnova: preval naprej sklonjeno. Naskokoma predkoleb v vzpori:
1.	Zakoleb — s predkolebom premah prednožno z 1. čez d.
lestvino — premah zanožno z d. v stojo na tleh.
2.	Z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — opora na ramenih (ležno), sklonjeno raznožno — vzpora ležno raznožno — preval naprej sklonjeno v sed raznožno — sesed prednožno sonožno not v zakoleb — zanožka v d.
3.	iZ zakolebom Vi obrat strižno v 1. v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno not v vzporo ležno za rokama raznožno — preval naprej sklonjeno v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno sonožno not v zakoleb — prednožka v d.
4.	Vadi in ponavljaj preval sklonjeno in vsed strižno.
14. u r a
Bradlja dočelno. Osnova: kolebanje v opori na teh teh — skleku — z zakolebom vzpora iz skleka.
S predskokom predkoleb v opori na lehteh:
1.	Z zakolebom opora na lehteh ležno raznožno — s prite-gom skl ek ležno raznožno — kolebanje v skleku — z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — preval naprej sklonjeno v sed raznožno pred rokama — preprijem na konec Jestvin — sesed zanožno sonožno not v predkoleb — zanožka v d.
2.	V drugem zakolebu sklek — kolebanje v skleku — z zakolebom vzpora — prednožka v d.
3.	V drugem predkolebu opora na lehteh vznosno — z zakolebom sklek — kolebanje v skleku — z zakolebom vzpora v sed raznožno pred rokama — preprijem naprej na konec lestvin v vzporo ležno za rokama raznožno — preval naprej sklonjeno v stojo na tleh.
4.	Vadi vzporo iz skleka.
15. u r a
Bradlja dobočno. Osnova: meti raznožno.
Na koncu bradlje iz vzpore stojno znotraj bradlje:
1.	Z odrivom, predkoleb — v zakolebu raznožiti in snožiti — predkoleb — premah zanožno z d. naprej v stojo na tleh.
2.	= 1. obratno:
3.	Z odrivom predkoleb — v zakolebu raznožiti in snožiti — predkoleb — raznožka naprej.
4.	Vadi raznožko! Strežeš tako, da primeš vadca za boke,, ter mu tako preprečiš padec.
5.	Ponavljaj preval naprej v stojo na tleh.
O	B	J_____A____v_____E
IZ ŽUPE CELJE IZ ŽUPNE UPRAVE
GLAVNA SKUPŠČINA SOKOLSKE ŽUPE CELJE
Večina društvenih odposlancev je prišla k sestanku v Narodnem domu že na predvečer v Celje. Pod predsedstvom župnega starešine br. Smertnika in ob navzočnosti saveznega podstarešine br. dr. Otona Gavrančiča iz Zagreba se je razpravljalo o točkah skupščinskega dnevnega reda. Razprava je bila stvarna in živahna in je pripomogla, da je bil potek župne skupščine hitrejši in prožnejši.
Župna glavna skupščina se je vršila 14. marca. Udeležila se je niso društva Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Ljubno ob Savinji, Petrovče, Pišece, Raka, Sv. Križ pri Kostanjevici, Sv. Peter pod Sv. gorami, Velika Pirešica, Vransko in četi Kapele in Žusem. Skupščino je otvoril župni starešina br. Smertnik, katerega govor objavljamo na uvodnem mestu. Posebno prisrčno so pozdravili navzoči saveznega odposlanca brata dr. Gavrančiča.
Prvo je bilo na vzporedu poročilo načelnika. Brat Rastko Poljšak opisuje župni zlet v Celju, splošne župne tekme vseh oddelkov, lahkoatletske tekme v posameznih okrožjih, med-župne plavalne tekme v Rogaški Slatini, tekme v odbojki, smučarske tekme in splošni župni prednjaški tečaj za člane, številčno navaja društvene nastope in telovadni obisk v župi. Priključena je tudi statistika telovadnega orodja v župi. Škoda da statistika tako glede telovadnega obiska kakor tudi v drugih primerih ni popolna, ker kljub opominom 6 edinic ni poslalo statističnih izkazov za leto 1936.
Župna načelnica sestra Mirka Grudnova je poročala o delovanju ženskih oddelkov. Savezni petdnevni tečaj za narodna kola v Beogradu so obiskovale tri članice, tečaj za vaditeljice mladinskih oddelkov ena in za vrhunske telovadke ena članica. Ženskih oddelkov nima pet društev in tri čete (Cerklje, Krška vas, Pišece, Vitanje, Zabukovca, Sv. Vid pri Grobelnem, Trnovlje — Ljubečna in Žusem). Vzgoji ženskega prednjaškega naraščaja bo posvetila župa vso skrb, tako da bodo imele vse edinice načelnice, katerih sedaj 10 edinic nima. Splošnemu 14-dnevnemu župnemu vaditeljskemu tečaju za članice bodo sledili okrožni vaditeljski tečaji.
Župni prosvetar brat Zdenko Verstovšek je podal statistiko prosvetnega dela v župi. ŽPO se je udeležil zbora glasbenih referentov in zbora dramatičnih poročevalcev v Beogradu. Sa-vezne 14-dnevne prosvetne šole v Beogradu se je udeležil brat Pahor Drago iz Trbovelj. Lastno zvočno filmsko aparaturo imajo društva Hrastnik, Laško, Sevnica in Trbovlje. Lutkovni odseki delujejo v Brežicah, Celju, Sevnici, Šmarju pri Jelšah, Sv. Pavlu pri Preboldu, Trbovljah, Velenju in Zagorju ob Savi.
Župni tajnik brat Čepin Franjo je poročal o upravi, njenih spremembah in o gibanju edinic. V župi je bilo koncem leta 1930 včlanjenih 53 društev in 9 čet, skupaj 62 edinic, na-pram 67 edinicam koncem leta 1935. Črtana so društva Globoko, Hudajama, Medija-Izlake in Četi Dramlje in Slivnica. Črtane edinice že dalje časa niso delovale, župa je z brisanjem samo odlagala, tako da o nazadovanju ne more biti govora. Po poklicih pripada delavstvu 604 člani(ice), učiteljev in profesorjev je 551, državni in zasebni nameščenci so zastopani z enakim številom, vsak po 544, kmetov je 335, trgovcev 292, zdravnikov in lekarnarjev 63, odvetnikov in notarjev 38, vojakov 53, avtonomnih in banovinskih uslužbencev 26, dijakov 104, zasebnikov 558, Celje izkazuje posebej še 7 upokojencev. V župi ima 13 društev zidane domove, 3 lesene in eno društvo le telovadnico. Tajniškemu poročilu je bilo priključeno poročilo socijalnega odseka, katerega predsednik je br. Pavel Strmšek.
Blagajnik brat Wltavsky Bernard izkazuje 153.982 Din prometa. Izdatki niso mnogo zaostajali za dohodki, stanje blagajne je skromno. Uprava je z imovino skrbno gospodarila.
Za župni statistični odsek je sestavila tabelo sestra Lojk Milka. Župa je na članstvu le malenkostno nazadovala, če upoštevamo, da je bilo 5 že nekaj let nedelavnih edinic črtanih. Številke v oklepaju se nanašajo na stanje 31. XII. 1935. Župa je štela na dan 31. decembra 1936 3582 članov (4002), 1471 članic (1681), skupaj 5053 (5683) članstva, m. narašč. 574 (639), ž. nar. 360 (385), skupaj 934 (1024), m. dece 1812 (2127), ž. 1657 (2054), skupaj 3469 (4181), vseh pripadnikov 9456 napram 10.888.
Župni streljski poročevalec brat Tkalčec Jakob je poročal o lanskem tridnevnem streljskem tečaju, o streljskih tekmah novembra 1936 in o stanju streljskih odsekov v župi.
Kot upravnik »Vestnika« je podal sliko o njegovem stanju brat Pogačnik Janko.
Župni zlet letos odpade, vršili se pa bodo po okrožjih okrožni nastopi, priredile se bodo župne in okrožne tekme.
Župni prispevek znaša letno 4 Din za člana in članico. V župi je nekaj edinic, ki so v skrajno slabih gmotnih prilikah in že dalje časa niso v položaju, plačati prispevkov. Župna uprava se bo sporazumno s prizadetimi posvetovala glede pla-
čila zaostankov in v izrednih slučajih načela vprašanje pre-osnove v četo.
Prečitana in odobravana je bila resolucija društva Artiče. Nekateri predlogi kakor društev Laško, Sv. Pavel pri Preboldu, Šmarje pri Jelšah in drugih so bili obravnavani že na prejšnjih skupščinah in niso prišli ponovno v pretres. Sokolu Sv. Jedrt nad Laškim se dovoli nabiranje prispevkov na območju župe.
Odposlanec Saveza br. dr. Oton Gavrančič je pozdravil zbor v imenu Saveza in izrazil svoje zadovoljstvo nad stvarnim potekom zborovanja. Kot preizkušen sokolski borec se je dotaknil vseh vprašanj, ki se nanašajo na Sokolstvo. Njegov govor je bil poln topline in ljubezni do največje narodne organizacije, kar je potrdilo dolgotrajno odobravanje navzočih.
Z vzklikom je bil sprejet predlog Savezu za imenovanje nove uprave, nadzornega odbora in razsodišča. Lista je sledeča: starešina Smertnik Jože; namestniki Pleskovič Rudolf, Trbovlje, dr. Borštnik Vlado, Krško, dr. Krašovec Milko, Celje. Načelstvo glej poročilo o tehničnem odboru. Prosvetar Verstovšek Zdenko, Brežice, tajnik Čepin Franjo, Celje, blagajnik Kovačič Viktor, Celje. Člani uprave: Debelak Zofka, Dolžan Franjo, Kramar Josip, Celje, Kurnik Tone, Velenje, Nemil Alojz, Novak Franc, dr. Strmšek Pavel, Tkalčec Jakob, Wltavsky Bernard, Celje, dr. Zdolšek Jože, Brežice. Namestniki: dr. Kloar Fran, Kozje, Križnik Otmar, Laško, Milost Bogomir, Sevnica, Poljšak Rastko, Laško, dr. Rak Janko, Gor n j igr ad. Nadzorni odbor: Kralj Drago, Novak Tine, Perc Karol, dr. Požar Jože, dr. Vrečko Dragotin, vsi iz Celja. Namestnika: Furlan Franjo,
I.aško, Šmid Franjo, Celje. Razsodišče: Nendl Alojz, dr. Krašovec Milko, dr. Orožen Milan, Pavlin Maks in dr. Požar Jože, vsi iz Celja. Namestnika: dr. Dolničar Jože, Ročnik Rudolf.
Vsled preobremenitve z drugim delom je odložil mesto župnega načelnika brat Rastko Poljšak, iz istega razloga mesto blagajnika brat Wltavsky Bernard. Obema se je župni starešina iskreno zahvalil za sodelovanje.
Spominu bratov in sester, ki so-minulo leto vsled smrti zapustili naše vrste, se je župa oddolžila z objavo njihovih imen v »Župnem Vestniku«.
S petjem »Hej Slovani« je bila župna skupščina zaključena.
Kfun Trance:
POTOVANJA MOŠKEGA NARAŠČAJA
V letošnjih šolskih počitnicah se po sklepu saveznega načelstva organizira potovanje moškega naraščaja po naši domovini. Cilj potovanja naj bi bilo spoznavanje naše države in krajevnih prilik, v katerih živijo naše sokolske edinice.
Ta potovanja bodo imela velik vzgojni pomen.
Da se omogočijo našemu naraščaju taka potovanja, ki so zvezana z velikimi stroški, bi naj šle naše edinice v tem pogledu potujočemu naraščaju na roke in mu nudile brezplačno prenočišče in prehrano pri svojih sokolskih dobrotnikih.
O podrobni organizaciji tega potovanja bo savezno načelstvo pravočasno* izdalo podroben načrt, naši sokolski pripadniki pa se že sedaj pozivajo, da v smislu te objave pričnejo razmišljati o tem umestnem sklepu, obenem pa naj opozorijo naš naraščaj na ta potovanja. Tako bi tudi naraščaj naše župe užival iste ugodnosti pri edinicah ostalih žup in bi, z malimi stroški prepotoval v doglednem času precejšen kos naše lepe domovine.
Edinicam smo že razposlali tozadevna navodila in vprašanja. Mnenja pa smo, da bi se morda dalo po edinicah organizirati po nekaj skupnih ležišč po vzorcu Ferijalnega Saveza. Sicer smo prepričani, da bo vsaka edinica ukrenila vse po svojih krajevnih prilikah.
IZ ŽUPNEGA TO
SESTAVA NAČELN1ŠTVA ŽUPE
Na glavni skupščini, ki se je vršila dne 14. marca 1937, je bilo izvoljeno načelništvo: načelnik br. Grobelnik Tone, Celje,
I.	nam. nač. br. Grilec Konrad, Celje, II. nam. nač. br. Klun France, Zagorje, III. nam. nač. br. Verk Karol, Sevnica.
Načelnica s. Gruden Almira, Celje, I. nam;, nač. s. Klun Darinka, Zagorje, II. nam. nač. s. Juvanec Stana, Sevnica, III. nam. nač. s. Križmanič Marjuči, Gornjigrad.
Tehnični odbor tvorijo: 1) načelništvo, 2) okrožni načelniki in načelnice, 3) poročevalci odsekov.
Izvolitev okrožnih načelništev
Našo župo tvori 10 okrožij, katerim načelujejo okrožni načelniki in načelnice: Brežice: načelnik br. Cajnko Tu-gomir, načelnica s. Ošina Elica; Celje: načelnik br. Zorko Anton, Vojnik, načelnica s. Lojk Mimica., Celje; Laško: načelnik br. Presker Drago, Laško, načelnica s. Roš M., Rimske toplice, Mozirje: načelnik br. Kolenc Albert, Gornjigrad, načelnica s. Horvat Anka, Gornjigrad; Sevnica: načelnik br. Verk Karol, Sevnica, načelnica s. Juvanec Stana, Sevnica; Šoštanj: načelnik br. Toplak Juro, Braslovče, načelnica s. Malinger Katarina, Braslovče; Šmarje pri Jelšah: načelnik Fürst Ljudevit, Šmarje, načelnica Lešnik Marta, Šmarje
pri Jel.; Trbovlje: načel. br. Rupnik Karol, Trbovlje, načelnica s. Rojc Milka, Trbovlje; Vransko: ni poročila; Žalec: načelnik br. Stamol Konrad, Žalec, načelnica s. Kopušar Irma, Žalec.
Poročevalci: tajnik Grilec Konrad, Celje; za moški naraščaj br. Klun France, 'Zagorje; za moško deco: br. Toplak Juro, Braslovče; za ž. naraščaj s. Križmanič Marjuči, Gornji-grad; za ž. deco s. Lojk Milka, Celje; za lahko atletiko br. Skok Ferdo, Vransko; za plavanje br. Gala Gojmir, Zidani most; za smučanje br. Novak Tine, Celje; za igre br. Verk Karol, Sevnica; za streljanje br. Tkalčec Jakob, Celje; za okrožja br. Verk Karol Sevnica. Praporščak br. Novak Tine, Celje; knjižničar br. Vajt Franjo, Celje; zapisnikar in statističar br. Pre-stor Jože, Celje. Ostali člani: br. Smertnik Jože, Celje, Poljšak Rastko, Laško, Prelovec Rado, Velenje.
TEKME MOŠKE IN ŽENSKE DECE PO OKROŽJIH ZA LETO 1937
Župno načelništvo je lansko leto uvedlo tekmovalne panoge tudi za moško in žensko deco. Tekme so se vršile ob priliki župnega zleta v Celju ter so prinesle uspešne sadove.
Tudi letos se bodo vršile tekme dece po okrožjih. Vsa tekmovalna snov sestavljena od okrožnih načelnikov je bila od župnega načelništva pregledana in potrjena. Vse edinice v župi so dobile tekmovalno snov, katero naj br. načelniki in s. načelnice izročijo vodnikom in vodnicam dece. Uspeh tekem je sedaj odvisen le od bratov in sester, kateri vadijo in uvež-bavajo našo deco po edinicah. Bratje in sestre, saj ste si pri okrožnih zborih sami določili načrt za tekme dece, sedaj skrbite, da se bo isti tudi izvršil.
Vodniki in vodnice, na delo! Čas beži in kmalu bodo tu določeni dnevi, ko se bodo po okrožjih vršile tekme dece. Vam Je poverjena ta naloga, da z ljubeznijo do mladine in do vzvišene sokolske ideje, pripravite izvežbane tekmovalne vrste, katere bodo s ponosom po okrožjih dvigale glave. Naj se tudi mladina med seboj poiskusi in tekmuje, saj je ona ravno tako del velike sokolske družine, za katero se moramo posebno v današnjih časih tembolj zanimati. Bodimo pri pripravah tekmovalnih vrst korektni in bratski. Mladina se rada vživi posebno tedaj, če ima pred seboj cilj, t. j. tekmo pri kateri bo sama sodelovala in si sama priborila zmago — diplomo. Bratje društveni prosvetarji. Sokolska ideologija, katera je tudi uvrščena v tekmovalno snov, naj bode deci dobro znana. Vprašanja iz sokolske ideologije naj vsak društveni in četni pro-
svetar deci dobro in razumljivo razloži. V ta namen so potrebni redni govori pred vrstami dece obojega spola. Deca naj pri teh predavanjih oz. govorih spozna bistvo vprašanj iz sokolske ideologije. Kako jih bo br. prosvetar poučil, tako bo deca tudi odgovarjala pri tekmi.
Bratje in sestre, vse je sedaj ležeče na posameznikih, Vaše delo bomo cenili tedaj, ko bomo objavili skupne dosežene uspehe tekem dece po okrožjih.
Z ljubeznijo do mladine in do vzvišene sokolske ideje — na delo. — Zdravo!
Župni poročevalec dece.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI ZA OKROŽNE TEKME DECE SOKOLSKE ŽUPE CELJE
Sokolska misel.
1.	Kdo smo Sokoli?
Sokoli smo Slovani, ki telovadimo zato, da postanemo močni in pogumni, ter hočemo živeti za Kralja, za narod in naš mili dom.
2.	Kako pa postanemo močni in pogumni?
Močni in pogumni postanemo, če bomo že sedaj, ko smo še deca, vestno in točno izvrševali sokolske dolžnosti.
3.	Katere so dolžnosti Sokolske dece?
Naše dolžnosti so, da se v šoli pridno učimo, spoštujemo svoje starše, nato pa redno hodimo k sokolski telovadbi, kjer moramo z vnemo slediti bratu (sestri) vaditelju.
4.	Ali poznaš sokolske znake in kdo jih nosi?
Sokolske znake dobro poznam, nosijo jih Sokoli, kadar niso v kroju; znaki so za člane, za naraščaj in za deco.
5.	Kaj je Tvoja dolžnost, 6e srečaš brata ali sestro, ki nosi
sokolski znak?
Ako srečam brata ali sestro, ki nosi sokolski znak, takoj vem, da je Sokol (Sokolica) in moja dolžnost je, da ga glasno pozdravim z našim sokolskim pozdravom
»Zdravo!«
6.	Katere sokolske časopise čitaš in poznaš?
Čitam sokolski časopis »Naša Radost«, »Sokoliča«, poznam pa »Vestnik sokolske župe Celje«.
Organizacija
1.	H kateremu sokolskemu društvu (četi) pripadaš?
Pripadam k sokolskemu društvu...... (četi......).
2.	Kam pripada Vaše društvo (četa)?
Naše društvo pripada k sokolski župi Celje, kamor pripada še 52 društev in 10 čet.
3.	Kam pripada Sokolska župa Celje?
Sokolska župa Celje spada k Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, kamor pripada skupno 24 žup.
4.	Kdo je starosta Vašega društva, župe in Saveza Sokola kra-
ljevine Jugoslavije?
Starosta našega društva je br...., starosta Sokolske župe
Celje je br. Smertnik Jože, starosta Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je Nj. Vel. Kralj Peter II.
5.	Kdo vodi vse delo v telovadnici?
Delo v telovadnici vodita brat načelnik in sestra načelnica ter vaditelji.
6.	Kdaj postaneš naraščajnik?
Naraščajnik postanem, ko dopolnim 14. leto. Zgodovina.
1.	Kje in kdaj je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo?
Prvo sokolsko društvo je bilo ustanovljeno na Češkem v Pragi pred 76 leti.
2.	Kdo je ustanovitelj Sokolstva?
Ustanovitelj Sokolstva je br. dr. Miroslav Tyrš (Tirš).
3.	Ali je Sokolstvo lahko rastlo in se širilo v takratnih časih?
Ne, Sokolstvo je bilo s silo zatirano! Naši gospodarji so bili Nemci, ter so dobro vedeli, da Sokoli hočejo svojo slovansko državo. Vedeli so,’ da so Sokoli vztrajni in da dosežejo vse. Tako se je tudi zgodilo, imamo J u g o s. 1 a v ij o in čuvali jo bomo!
4.	Kje je razširjeno Sokolstvo?
Sokolstvo je razširjeno po vsem slovanskem svetu — v Jugoslaviji, na Češkem, na Poljskem, v Rusiji in na Bolgarskem in celo v Ameriki. Vseh skupaj je že zelo veliko.
IZ ŽUPE KRANJ
ZBOR DRUŠTVENIH PROSVETARJEV
V nedeljo, dne 11. aprila t. 1. se je vršil v gimnaziji v Kranju letošnji zbor društvenih in četnih prosvetarjev, na katerem je bilo zastopanih 17 društev in 1 četa. Dve društvi sta odsotnost prosvetarja opravičili. 12 društev in 1 četa ni bilo zastopanih in tudi ne opravičenih. Ako pogledamo seznam edi-nic, vidimo da so neopravičeno izostali prosvetarji iz bližnjih društev, kar da sklepati na malomarnost. Zbor je z brzojavko pozdravil predsednik SPO, br. dr. Vlada Belajčič. Savezni prosvetni odbor je zastopal njegov podpredsednik, br. dr. Makso
Kovačič iz Ptuja, ki je takoj po pozdravu br. župnega prosve-tarja, vodečega zbor, povzel besedo in obravnaval tri točke, ki so za nas važne in s katerimi naj društveni prosvetarji seznanijo članstvo svojih edinic. K prvi je navajal premestitve sokolskih delavcev, ki se niso pečali s politiko in bili vzlic temu premeščeni po takozvanih službenih potrebah in omenil, da je bilo po vstopu ministrskega predsednika v Sokola obljubljeno, da se bodo posamezni slučaji preiskali in pogrešeno popravilo. Sedaj samo še čakamo, ali bodo besedam tudi sledila dejanja. V drugi točki je obravnaval konkordat, ki je tak, kakor stoji v predlogu, za nas Sokole nesprejemljiv, ker bi se s tem dale pravice umešavanja v sokolsko vzgojno delo onim, ki so direktni nasprotniki Tyrševe ideologije, na podlagi katere se ima sokolska vzgoja vršiti. Tudi zakon o osnivanju SKJ izrecno govori o vzgoji naroda na podlagi Tyrševe ideologije, udomačene v našem narodu, vsled česar tu ne more imeti besede nasprotnik te ideologije. Tretja točka se je dotikala sporazuma v notranji politiki in je bilo konstatirano, da Sokolstvo ne more soglašati s pogoji, ki jih sestavljajo- hrvatski separatisti, ker ono stoji neomajeno na stališču narodnega in državnega edinstva. En narod, ena država, eno Sokolstvo. Br. dr. Kovačič povdarja, da moramo Sokoli budno zasledovati vse pojave na naši zemlji in da v zadevah, ki jih je omenil, ni treba imeti tajnosti. Nasprotno, o njih je treba razpravljati in informirati sokolsko javnost.
Br. župni prosvetar se je br. dr. Kovačiču zahvalil za njegove odkrite in izpodbudne besede in povdaril, da taka razprava ne pomeni politiziranja v Sokolu, kakor bi nam naši nasprotniki radi podtaknili, ampak da nam hoče pokazati smer in pravo pot v narodnoobrambnem delu. Poklicani smo za čuvarje narodnega in državnega edinstva in kot taki moramo poznati nevarnosti, ki pretijo našim najdražjim svetinjam.
Poročilo Župnega prosvetnega odbora o delovanju v letu 1936. je bilo sprejeto s predlogom, naj se vanj ustavi število pevskih in godbenih zborov v naših edinicah.
Sledila so poročila društvenih prosvetar j e v, ki so pregledno pokazala stanje v društvih in razgrnila tudi težkoče, s katerimi se imajo boriti sokolski vzgojitelji. K poročilom se je oglasil spet br. dr. Kovačič in predlagal, naj edinice jemljejo govore pred vrsto iz »Sokolske volje«, da jim jih ne bo treba pošiljati, kakor je to delal ŽPO že tri leta. Predlog br. dr. Kovačiča je bil soglasno sprejet in tedaj ŽPO v bodoče ne bo več pošiljal svojim edinicam govorov.
Važna sta sklepa, ki zadevata izvajanje Sokolske Petrove petletke. Letošnji glavni skupščini se izroči predlog, da si mora vsak član najkasneje v dveh letih nabaviti slavnostni kroj. Do
sedaj je polagal idejne izpite ob priliki tekem samo naraščaj, odslej naj polagajo izpite vsi tisti, ki pridejo 1. decembra k prisegi. V to svrho je br. Horvat Rudolf sestavil novo, obširnejšo knjigo, kakor je bila dosedanja. Nova knjiga izide v kratkem in jo bo moral kupiti vsak, kdor hoče postati član Sokola.
ŽPO se naroča, naj zbere ono članstvo, ki je sposobno in ima veselje, voljo in čas v predavateljski zbor, ki naj vrši sokolsko idejno-rnisijonsko delo od edinice do edinice v župi.
Zbor predlaga glavni skupščini za prosvetarja v letu 19?»?. spet br. Špicarja Jakoba. Predlagani povdarja, da je marsika-terikrat skoro obupaval radi netočnosti in nediscipliniranosti v edinicah, ki ovira delo v župi in razmišljal, da bi stopil v ozaclje. Ali današnji čas zahteva od nas vseh, da smo pri delu in na mestu in temu klicu se odzove tudi on s pozivom prosvetarjem na resno, intenzivno in vstrajno delo.
Po nekaterih nasvetih, ki so jih sprožili prosvetarji je br. župni prosvetar opozoril, da moramo imeti pogled nazaj, ki nam bo pokazal naj večjo žrtev za dom in rod: Kralja Mučenika na Ople neu in pogled naprej, ki mora biti oprt v bodočnost in srečo Jugoslavije, ki sta utelešeni v našem starešini, kralju Petru II., ki mu kličemo1 ob zaključku zbora bratski »Zdravo«!
Celje. V okviru Petrove petletke je priredilo sokolsko društvo 10. in 11. aprila društvene vaditeljske izpite. Predsednik izpitne komisije je bil župni podnačelnik br. Klun, člani bratje dr. Bregant, Cergol, Prelog, Sparhakl in s. Mimica Lojkova. Izpit so napravili bratje in sestri: Blaško Vinko, Blaško Davorin, Koncilja Slavko, Kresnik Vladimir, Lakner Edvard, Pertot Stanko, Ropotar Josip, Skitek Stojan, Cilenšek Breda in Zemljič Tatjana.
Pripravljajte se na 13. junij, na dan splošnih župnih tekem članstva in naraščaja.
Savezni tečaji za načelnike v Beogradu se vršijo: I. od 15. do 25. aprila, II. od 26. aprila do 5. maja, III. od 1. do 10. junija, IV. od 10. do 20. junija, V. od 21. do 30. junija. V vsak tečaj se sprejme od vsake župe po en načelnik. Pri vožnji popust. Prijavite so v smislu okrožnice št. 10. Prijave se vzamejo v obzir samo za načelnike.
Popravek. V prijavnico za tekme vstavite pomotoma, izpuščeni nižji oddelek članov
Popravek k vajam članic
Sestop — drugi takt je izpuščen in se glasi:
II. 1. Stoja izstopno z d. naprej — palico ravno v predro-čenju gor.
2. in 3. Drža.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodiSča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveCa posebno pažnjo Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
ŠE MESTO CELJE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo
Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materijal vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji
Sanitas“
CEUE • UUBUANA, TVRiEVA UtICA 5
......... ' ali pa v TRBOVLJAH '
Poslužujte se tvrdk, ki inserirajo v Vestniku!
Sokolske potrebščine ——
sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina
Miloš Pšeničnik, Celje
Telovadne potrebščine
t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno!
Velika zbira
otroških vozičov in dečje opreme
KRAMAR & MISLEJ — CELJE
OGLAŠUJTE
v ŽUPNEM MESTNIKU
Züezna tiskarna v Celju
Strossmayerjeva ul. 1 se priporoča Sokolskim
društvom za naročila lepakov, vaßil in osek drugik tiskovin
LASTNA KNJIGOVEZNICA