Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXXI januar 2025 št. 1 »Polna življenja« Drage bralke in bralci, uredništvo Klasja vas prvič pozdravlja v novem letu. Leto 2025 je za našo občino in uredništvo Klasja jubilejno, saj se spominjamo 30-letnice ustanovitve občine in posledično 30 let izhajanja časopisa Klasja. Trudili se bomo, da z različnimi vsebinami prikličemo v spomin kakšno zanimivost iz preteklosti, hkrati pa pokazali, kakšen razvoj je naša občina doživela v minulih treh desetletjih. V decembrski praznični številki ste prejeli tudi darilo, občinski koledar, ki prikazuje različne motive iz občine Ivančna Gorica. Na fotografiji prvega meseca leta 2025 je bila fotografija štorkelj v Ivančni Gorici, s pripisom Občina Ivančna Gorica – polna življenja. Ker so štorklje simbol rodnosti, nam je januarski del koledarja ponosno sporočal, da je naša občina prva na lestvici slovenskih občin po prirodnem prirastu, kar pomeni, da je v naši občini rodnost večja od umrljivosti. In v prvi številki jubilejnega leta uredništvo prinaša novost, ki se jo bodo razveselili zlasti mlajši bralci. Od tokratne številke naprej bo Klasje imelo posebno Mladinsko stran. Vabljeni k branju. Matej Šteh, urednik »Igra moj nevidni orkester v veter zapisane note, še sam se v pesem spreminjam z dotikom božanske lepote.« Feri Lainšček str. 4 Motokrosist Jan Pancar in rokometaši SVIŠ-a športniki leta 2024 Občina Ivančna Gorica, Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica in Kulturno društvo Ambrus vas vabimo na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom str. 20 Schubertova maša št. 2 v G-duru v cerkvi svetega Jožefa v Ivančni Gorici PESEM V ODTENKIH SVETA VABILO v petek, 7. februarja 2025, ob 19. uri v Kulturnem domu Ambrus. Ob prazniku slovenske kulture se bomo s pesmijo in besedo sprehajali po naši kulturni krajini ter podelili Jurčičeve plakete in priznanja zaslužnim posameznikom s področja ljubiteljske kulture v občini Ivančna Gorica. Program bodo sooblikovali člani in članice Kulturnega društva Ambrus, Kulturnega društva Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in Mešanega pevskega zbora Zborallica. Prireditev bo s šopkom besed povezala Simona Zorc Ramovš. str. 2 Prenovljena telovadnica Osnovne šole Ferda Vesela že v uporabi Mladinska stran 17 NOVO V KLASJU! 2 Občina januar 2025 V jubilejno leto 2025 smo vstopili delovno Komaj smo vstopili v leto 2025, že je za nami prvi mesec novega leta. Kot sem že zapisal v zadnji številki Klasja, je letos za našo občino jubilejno leto. Spominjamo se 30-letnice ustanovitve samostojne Občine Ivančna Gorica. Leto bo zaznamovano z različnimi prazničnimi prireditvami, s katerimi bomo počastili to pomembno obletnico. Poleg tega bomo imeli v letu 2025 še veliko drugih praznovanj visokih obletnic in tradicionalnih prireditev, po katerih smo prepoznavni po celotni domovini in tudi širše. Kljub obilici dela s tovrstnimi dogodki, ki bi jih sodelavci iz občinske uprave težko izvedli brez požrtvovalnega sodelovanja cele naše lokalne skupnosti, pa ostaja glavna naloga našega dela izpolnjevanje vseh zakonskih obvez in načrtov, ki jih imamo zapisane v občinskem proračunu. V teku je javni razpis za izbor izvajalca za gradnjo Kulturno upravnega centra v Ivančni Gorici. Gre za največji projekt v vsej zgodovini naše občine. Gradbeno in vsebinsko je to zelo velik projekt, ki je že v času načrtovanja in projektiranja potreboval veliko truda in sredstev. Načrtovana gradnja treh enot - upravnih prostorov, kulturne dvorane in knjižnice, bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj naše občine in kakovost življenja v njej. Če bo izbor izvajalca potekal brez večjih zapletov, načrtujemo začetek gradnje na začetku aprila. V času gradnje pričakujemo tudi občasne omejitve prometa v ožjem centru Ivančne Gorice, kar pa glede na to, da imamo zgrajene obvoznice, ne bi smelo povzročati preveč težav. Seveda so tudi manjši projekti enako pomembni in potrebni. Enakomeren razvoj na vseh področjih in v vseh delih občine je vodilo, po katerem se na občinskem svetu razpravlja in sprejema vsakoletni proračun. Vedno znova pa se moramo ozirati na razpoložljiva finančna sredstva, zato vsega naenkrat seveda ne moremo postoriti. Sodelavci v občinski upravi se vedno trudijo pridobiti dodaten denar s pomočjo razpisov in pogosto so pri tem uspešni. Zadnji takšen primer je uspešno kandidiranje za sofinanciranje obnove športne dvorane pri šentviški osnovni šoli, saj smo iz razpisa ministrstva pridobili skoraj polovico potrebnih sredstev za obnovo. Športna dvorana bo v kratkem sprejela prve uporabnike v povsem novi podobi in sodobno opremljena. V teh gospodarsko zahtevnih časih pa je racionalna poraba sredstev in optimizacija stroškov nujna. Lani smo bili med drugim uspešni pri kandidiranju za sofinanciranje izgradnje sončnih elektrarn na javnih objektih. Najprej je bila sončna elektrarna postavljena na vrtcu Ivančna Gorica in vrtcu v Zagradcu, nedavno pa tudi na novem delu objekta zdravstvenega doma v Ivančni Gorici. Čisto sveža pa je novica, da smo bili uspešni tudi na razpisu za postavitev sončnih elektrarn na šolah Stična, Šentvid, Zagradec in Višnja Gora. Seveda pa niso vsi projekti in pridobitve vidni navzven v fizični obliki. Pogosto je potrebno za doseganje nekega cilja dalj časa vlagati sredstva za izvajanje različnih programov. Na področju razvoja turizma učinke pogosto dosežemo z določenim časovnim zamikom. Nedavni nastop našega Zavoda za turizem in kulturo Prijetno domače in Občinske turistične zveze na osrednjem turističnem sejmu Alpe Adria je znova dokazal, da smo turistična občina in da se zavedamo potenciala, ki ga imamo na tem področju. Sodelovanje vseh deležnikov, tako izvajalcev javnih programov kot zasebnikov in prostovoljcev je pristop, ki zagotavlja uspešen razvoj. Pred nami je slovenski kulturni praznik, ki ga bomo letos slovesno obeležili na prireditvi na predvečer praznika v Ambrusu. Ob tej priložnosti bodo podeljena letošnja priznanja zaslužnim kulturnim delavcem in kulturnim ustvarjalcem v naši občini. Vabljeni, da si ta večer vzamete čas za kulturo in obiščete Ambrus, kjer znajo prijazni domačini vedno poskrbeti za dobro počutje. Prav tako pa vabljeni tudi na praznični dan, 8. februarja, v Hišo kranjske čebele v Višnji Gori in na Jurčičevo domačijo na Muljavi. Naj bo praznovanje navdihujoče in prešerno. Dušan Strnad, župan K o l o fo n številka 1 Nova sončna elektrarna na strehi Zdravstvenega doma Ivančna Gorica Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v preteklem letu objavilo Javni razpis za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024 do 2026 (NOO – SE OVE 2024). Na prvem prijavnem roku je Občina Ivančna Gorica kot partnerka Konzorcija Kidričevo uspešno pridobila sredstva za postavitev sončnih elektrarn na objekte Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, Vrtec Sonček Zagradec in Vrtec Marjetica Ivančna Gorica. Na slednji je bila fotovoltaična naprava nameščena že v poletnih mesecih, konec leta pa je svojo dobil še Zdravstveni dom. Sončno elektrarno na objektu Zdravstvenega doma sestavlja 96 modulov, skupne inštalirane moči 42,24 kW. Priključena je po PS.3A shemi, kar predstavlja letni pora- čun proizvedene oziroma porabljene električne energije. Proizvedena električna energija bo namenjena delovanju objekta Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Finančna sredstva predmetnega javnega razpisa zagotavlja Evropska unija na podlagi Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru NOO, razvojnega področja »Zeleni prehod«, komponente 1: »Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu« (C1K1), naložbe »Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije«. Tjaša Bregar Prenovljena telovadnica Osnovne šole Ferda Vesela že v uporabi Z začetkom februarja so v novo prenovljeno šolsko telovadnico vstopili učenke in učenci Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Prenovo je izvedla Občina Ivančna Gorica, ki je bila uspešna na razpisu za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo in bo za namen prenove s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport prejela 100.000 EUR.. Telovadnico si je pred dnevi, v družbi v. d. ravnateljice šentviške šole Jelke Rojec, ogledal tudi župan Dušan Strnad. Prenova je obsegala zamenjavo parketa z zarisom črt, namestitev nove mehke zaščite sten ter novo športno opremo, med katero sodijo goli, koši, letveniki, telovadne klopi, nizke in visoke grede ter novi stebri, mreža in antene za odbojko. V okviru prenove je bilo izvedeno tudi pleskanje celotne telovadnice ter obnova in barvanje obstoječih kovinskih mrež za shranjevanje re- kvizitov. Sledi še oblikovanje celostne grafične podobe telovadnice. Izvedena je bila še dodatna hidroizolacija dvorane in ureditev klančine za dostop gibalno oviranih oseb do galerije dvorane. Prenovljene telovadnice so se po- leg šolarjev in učiteljev razveselili tudi občanke in občani, ki telovadnico uporabljajo v popoldanskem in večernem času. Gašper Stopar Obvestilo uredništva in opravičilo Uredništvo sporoča, da so bile pri distribuciji decembrske številke Klasja, ki je izšla 23. decembra 2024, težave pri raznosu v nekaterih naseljih. Zlasti na območju Pošte Višnja Gora, v naseljih Kriška vas in Spodnje Brezovo, občanke in občani niste prejeli Klasja pravočasno. Pošta Slovenije, ki je pogodbeni izvajalec raznosa, se je že opravičila za nastalo napako, prav tako pa se opravičujemo tudi v uredništvu. V kolikor bi se v prihodnje zgodilo, da ostanete brez vašega izvoda Klasja, lahko to sporočite na pošto ali pa na naše uredništvo: urednistvo@klasje.net; 01 781 21 00. Hvala za razumevanje. Uredništvo Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 13. februarja. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Franc Fritz Murgelj, Tanja Škufca, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. januar 2025 Občina številka 1 Iz prednovoletnega županovega sprejema: Občina Ivančna Gorica skozi prizmo različnih pogledov 3 V sredo, 18. decembra 2024, je župan Dušan Strnad že tradicionalno na prednovoletnem sprejemu v Gostilni pri Japu gostil predstavnike gospodarstva, občinskega sveta, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov in zvez društev. Ob prijetnem druženju in izmenjavi mnenj so številni prisluhnili bogatemu kulturnemu programu in zanimivemu pogovoru o aktualnih gospodarskih razmerah. Osrednji gost večera je bil Ivan Simič, priznani davčni strokovnjak in poznavalec gospodarskih razmer. Ob njemu so na okrogli mizi sodelovali še gostitelj župan Dušan Strnad, direktorica Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Maja Lampret in uspešen ivanški podjetnik Milan Pušljar. Na okrogli mizi so udeleženci izpostavili ključne izzive občine Ivančna Gorica v prihodnje in priložnosti za lokalno gospodarstvo. Pogovor z gosti je vodil svetovalec in lobist Miloš Čirič. Ivan Simič je predstavil svoje poglede na prihodnje gospodarske trende ter poudaril pomen optimizacije davčne politike za spodbujanje podjetništva. Kot strokovnjak na številnih področjih je predstavil zanimivosti, kako lahko lokalna skupnost poskrbi še za boljše pogoje razvoja podjetništva. Dejal je, da ima občina Ivančna Gorica številne prednosti, ki privabljajo večje gospodarske družbe. Poleg dobre prometne povezave ob avtocestnem traku je poudaril tudi odlične pogoje za predšolsko in osnovnošolsko vzgojo. Maja Lampret, ki z zavodom upravlja Hišo kranjske čebele v Višnji Gori in Jurčičevo domačijo na Muljavi, je spregovorila o načrtih Zavoda Prijetno domače, ki se osredotoča predvsem na povezovanje lokalnih ponudnikov ter krepitev turizma in kulturnega dogajanja. Podjetnik Milan Pušljar je zbranim predstavil svoje izkušnje pri vodenju podjetja in poudaril težave, ki jih povzroča pretirana birokracija. Med cilji za prihodnja leta je izpostavil širitev Gospodarske cone Škrjanče na drugo fazo, kar bi občanom omogočilo več zaposlitvenih priložnosti v domačem kraju. Zaključno misel je podal župan Dušan Strnad, ki je poudaril, da je občina v letošnjem letu kljub zahtevnim razmeram izvedla več pomembnih projektov. Ti bodo pripomogli k razvoju gospodarstva in izboljšanju kakovosti življenja občanov. Uspešne projekte, dosežke in načrte za prihodnost so si prisotni lahko ogledali v posebej pripravljenem videoposnetku. Župan se je zahvalil vsem, ki so v letu 2024 prispevali k razvoju lokalne skupnosti – podjetnikom, obrtnikom, turističnim delavcem, kmetom ter delavcem v javni upravi, šolah, vrtcih, krajevnih skupnostih, društvih in prostovoljcem. Zahvalil se je tudi sodelavcem iz občinske uprave, ki po njegovih besedah opravljajo izjemno delo. Pogovor je zaključil z voščilom ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih. V spremljevalnem programu županovega prednovoletnega srečanja so za praznični utrip poskrbeli člani fantovske zasedbe A piacere, sestavljene iz šestih članov, ki prihajajo iz naše občine. Na odru se je predstavila še ena mlada glasbenica iz domačega okolja, Manca Pirc. Ob zaključku pa je Svet za starosti prijazno občino razglasil tudi najizvirnejše praznične voščilnice. Po besedah predsednice sveta za starejše Milene Vrenčur so na natečaj prejeli preko 600 ročno izdelanih voščil, ki so jih tudi postavili na ogled. Prireditev, ki jo je povezovala televizijska voditeljica Dijana Žiberna, se je začela s prihodom betlehemske Luči miru, ki jo je prvič v občino Ivančna Gorica ponesla novoustanovljena enota ivanških skavtov. Gašper Stopar Zlati ljudje s srcem na pravem mestu Pred kratkim je župan Dušan Strnad povabil na letno srečanje voznice in voznike prostovoljskega projekta PROSTOFER. Gre za projekt brezplačnih prevozov za starejše, ki ga v občini Ivančna Gorica izvajamo od leta 2020. Do danes je bilo v okviru projekta Prostofer opravljenih več kot 1200 brezplačnih prevozov. Prednostno se prevoz omogoči tistim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke ali slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Tako jim omogočamo lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe in javnih ustanov. Samo v letu 2024 je bilo opravljenih 312 voženj, od tega 160 prevozov v bolnišnice na relaciji Ljubljana – Novo mesto, 127 voženj v zdravstvene domove, preostalih 25 prevozov pa za druge namene (lekarna, trgovina …). Trenutno je v občini Ivančna Gorica aktivnih 15 voznikov prostovoljcev, ki večinoma prihajajo iz vrst ZŠAM Ivančna Gorica, nekaj voznikov pa je občanov prostovoljcev. Na delovnem srečanju so se prisotnim voznikom za njihov izjemen doprinos zahvalili župan Dušan Strnad, podžupan Tomaž Smole in direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič. Po njihovih besedah opravljajo vozniki delo, na katerega so lahko ponosni, prav tako pa so nanje ponosni v celotni občini. Srečanja se je udeležil tudi Nagrajene voščilnice 2024 direktor Zavoda Zlata mreža Miha Bogataj, ki je poudaril, da je bila ivanška občina ena prvih, ki se je vključila v projekt Prostofer. Danes se projekt izvaja v 109 slovenskih občinah. O številnih izzivih je spregovorila tudi predsednica Sveta župana za starosti prijazno občino Milena Vrenčur. Povedala je, da je pohval na račun projekta veliko, kljub temu pa ostaja prostor za izboljšave. Srečanje je bilo tudi priložnost za izmenjavo mnenj med vozniki, ki sodelujejo v projektu brezplačnih prevozov. Med prioritetnimi nalogami za prihodnje obdobje so si zadali pridobitev dodatnih voznikov preko članov društev upokojencev. Vsi, ki bi radi postali vozniki – Prostoferja se lahko obrnete na Zlato mrežo ali na zaposleno v občinski upravi, Ta- njo Fajdiga (tanja.fajdiga@ivancna-goria.si). Ob zaključku so si vsi skupaj zaželeli srečno prevožene kilometre v letu 2025. Kako se naročiti na brezplačen prevoz? Če potrebujete prevoz je na voljo brezplačna številka 080 10 10. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. V komunikacijskem centru bodo zabeležili vaše podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza bo klicni center obvestil prostovoljnega voznika o prevozu in to sporočil uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Gašper Stopar Tudi v letu 2024 je Svet za starosti prijazno občino pripravil natečaj za najizvirnejše praznične voščilnice, na katerega je prispelo 673 voščilnic. Komisija omenjena sveta je izmed prispelih voščilnic izbrala najizvirnejše po posameznih kategorijah. Avtorji so simbolične nagrade prejeli na prednovoletnem sprejemu župana. 1. Predšolska kategorija: - Vrtec Ivančna Gorica, enota Vrtec Videk, skupina: 5 – 6 let, mentorica Tanja Berdajs, avtorica: Naja Lampreht - Vrtec Ivančna Gorica, enota Vrtec Pikapolonica, mentorica: Damjana Stanković, avtorica: Julija Kavšek, 4 leta 2. Osnovnošolska kategorija – prva triada: - PŠ STIČNA, avtor: Erik Janežič, 2.s - PŠ VIŠNJA GORA, avtorica: Zoja Kranjc, 2.a - OŠ Stična, prilagojeni program: Tai Koščak, 3.p 3. Osnovnošolska kategorija – druga triada: - OŠ STIČNA, avtorica: Eva Selko, 5.a - OŠ STIČNA, avtor: Tim Kotar, 5.a - OŠ Stična, prilagojeni program: Špela Novak, 4.p 4. Osnovnošolska kategorija – tretja triada: - PŠ VIŠNJA GORA, avtorica: Ema Žičkar, 7.b - OŠ STIČNA, Lenart Hribar, 7.a 5. Mladinska kategorija: - Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, avtorica: Manca Vencelj, 1.c - Knjižnica Ivančna Gorica, avtorica: Anja Volkar 6. Kategorija ostali: - Knjižnica Ivančna Gorica, avtorica: Jagoda J. Godec - Vrtec Ivančna Gorica, avtorica: Tajda Klešnik 4 Občina januar 2025 številka 1 Motokrosist Jan Pancar in rokometaši SVIŠ-a športniki leta 2024 Tradicionalna predpraznična prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti je v občini Ivančna Gorica potekala v petek, 20. decembra, v športni dvorani Osnovne šole Stična. Dogodek sta pripravili Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij (ZŠO) Ivančna Gorica, občanke in občani smo na slovesen način obeležili državni praznik in pozdravili najboljše športnike občine v letu 2024. Pred državnim praznikom je zbrane nagovoril župan Dušan Strnad, ki je poudaril pomen dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra. Ta dan obeležujemo v spomin na zgodovinski plebiscit leta 1990, na katerem so se državljani Slovenije z veliko večino odločili za samostojno in neodvisno državo. V nadaljevanju je župan povedal: »Nekaj let kasneje, v letu 1994, se je v Sloveniji dogodila nova pomembna reforma. Reforma lokalne samouprave. Nastale so nove občine, med njimi tudi Občina Ivančna Gorica. In ravno v teh dneh pred 30 leti smo nestrpno in z velikimi pričakovanji odštevali še zadnje dni do začetka delovanja nove občine. Praznovanja ob 30 -letnici občine bodo sledila v letu 2025 in takrat se bomo bolj posvetili ljudem, projektom in uspehom občine skozi njeno zgodovino,« je še povedal Strnad. V nadaljevanju je povedal, da sta pomembni področji, ki ju občina podpira tudi šport in rekreacija. Tu je omenil številne pohodne poti, športna igrišča v vseh večjih krajevnih središčih in dvorane ter najnovejšo pridobitev Športni park Ivančna Gorica, ki ponuja obilo možnosti različnim športom, tudi kraljici športov atletiki. Župan je ob zaključku čestital letošnjim prejemnikom priznanj za izjemne športne dosežke ter vsem zaželel prijetne in domače božično-novoletne praznike. Ob prazniku je zbrane nagovoril tudi predsednik ZŠO Ivančna Gorica Tomaž Zakrajšek. ni Ivančna Gorica, tudi če niso občani občine Ivančna Gorica in tudi tisti občani, ki so včlanjeni v klube in društva zunaj naše občine. Naziv športnika leta je ponovno osvojil motokrosist AMD Šentvid pri Stični Jan Pancar. Pancar je svojo krstno sezono v najmočnejši svetovni konkurenci MXPG zaključil na odličnem 13. mestu. Udeležil se je tudi prestižne ekipne dirke za Pokal narodov v Angliji, kjer sta poleg Pancarja Slovenijo zastopala še večkratni prvak MXGP Tim Gajser in Jaka Peklaj, prav tako član AMD Šentvid pri Stični. Skupno je slovenska reprezentanca osvojila 7. mesto. Naziv ekipe leta 2024 je pripadla članski zasedbi Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica, ki v elitni rokometni druščini uspešno zastopajo barve kluba že vse od sezone 2021/2022. Rokometaši so lansko sezono zaključili na 10. mestu med štirinajstimi ekipami. Pod vodstvom trenerja Aleksandra Polaka uspešno nastopajo tudi v letošnji sezoni, cilj vsake sezone pa je ostati med najboljšimi 12 rokometnimi ekipami v Sloveniji. Priznanja za odlične športne dosežke v preteklem letu so bila podeljena tudi v ostalih kategorijah. Med mlajšimi deklicami je športnica leta postala atletinja Neža Perko, med dečki pa taekwondoist Filip Zupančič. V kategoriji starejše deklice je slavila jazz plesalka Kristina Genorio, med starejšimi dečki rokometaš Miha Škoberne. Med mladinci sta Razglasili najboljše športnike, ekipe, zaslužne športne delavce in jubilante Osrednji del prireditve je bil namenjen razglasitvi najboljših športnic in športnikov za leto 2024. V skladu s pravilnikom ZŠO Ivančna Gorica se za naziv športnika občine lahko potegujejo vsi člani in članice športnih društev in klubov s sedežem v obči- Praznično srečanje župana z duhovniki iz naše občine Župan Dušan Strnad se je že tradicionalno pred božičnimi prazniki in zaključkom leta srečal z duhovniki, ki delujejo na območju občine Ivančna Gorica. Praznično srečanje, ki sta se poleg duhovnikov iz naših župnij udeležila tudi stiški opat Maksimilijan File in nekdanji opat Janez Novak, je potekalo v Gostilni Štorovje na Selu pri Radohovi vasi. Praznični čas je priložnost, da se ob iztekajočem se letu župan zahvali duhovnikom za še eno leto dobrega sodelovanja v skupno dobro vseh občank in občanov. Župan je povedal, da se je tudi po zaslugah župnij in samostana v preteklem letu izpeljal marsikateri skupni projekt oziroma investicija. Med drugim se je na zemljišču za cerkvijo sv. Tilna v Žabjeku pri Višnji Gori začela izgradnja doma starejših občanov v Višnji Gori, v Župniji Krka-Muljava so blagoslovili nov župnijski dom bila za najboljša športnika razglašena motokrosist Jaka Peklaj in strelka Tjaša Kužnik. Podeljeno je bilo tudi priznanje v kategoriji veteranov, kjer je slavila cestna kolesarka Vida Ceglar. V kategoriji zaslužnih športnih delavcev sta priznanje prejela Marjeta Erjavec iz Planinskega društva Polž ter pomočnik članske ekipe RK SVIŠ Ivančna Gorica Miloš Aksentijević. Jubilejni plaketi sta za 20 let delovanja prejela Taekwondo klub Kang in Plesni klub Guapa. Za kulturni program praznične prireditve so poskrbeli Oktet fantov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivanč- na Gorica in priznani solist v SNG Opera in balet Ljubljana, Matej Vovk. S posebno plesno točko so se predstavile plesalke Plesnega kluba Guapa ter Kristina Genorio in Maka Miškovič iz Plesnega kluba Mimi v jazz plesu. Edinstven je bil tudi nastop kotalkaric iz Kotalkarskega kluba Zvezda, med katerimi je nastopila tudi naša občanka Maja Trojanšek. Ob jubileju so svojo točko predstavili tudi taekwondoisti kluba Kang iz Ivančne Gorice. Prireditev je povezovala televizijska voditeljica Barbara Pirh. Gašper Stopar Vsem prijaviteljem na javne razpise občine na Krki, s pomočjo sofinancerskih sredstev iz občinskega razpisa pa je do obnove prišlo tudi nekaj sakralnih spomenikov, kot npr. sanacija podružnične cerkve sv. Andreja v Hrastovem Dolu, obnova kipov na oltarju na Pintarjevi kapelici na Čagoškem hribu … Srečanje se je zaključilo s stiskom rok in izrečenimi voščili ob božično-novoletnih praznikih. Gašper Stopar Društva in zveze, ki so v letu 2024 imela z Občino Ivančna Gorica sklenjeno pogodbo o sofinanciranju programov/projektov, prijavljenih na javnem razpisu, pozivamo, da poročila o realizaciji programov in projektov za leto 2024 posredujejo na Občino Ivančna Gorica do 28. 2. 2025. V primeru, da poročila ne bodo oddana v roku, prijavitelji na prihodnjem javnem razpisu ne bodo mogli kandidirati. Poročila je potrebno pripraviti na predpisanih obrazcih, ki so objavljeni na spletni strani Občine Ivančna Gorica. Poročila lahko prijavitelji pošljejo preko e-pošte na naslov: obc.ivancna.gorica@siol.net ali priporočeno po pošti ali jih oddajo v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica. januar 2025 številka 1 Občina 5 Cestno gradbeno podjetje (CGP) iz Novega mesta izbrani izvajalec za asfaltiranje občinskih cest v naslednjih dveh letih V Krajevni skupnosti Zagradec bo postavljen prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in Martin Gosenca, predsednik uprave CGP d. d., iz Novega mesta, sta pred kratkim podpisala okvirni sporazum za asfaltiranje občinskih cest v letih 2025 in 2026. Vrednost dvoletnega sporazuma znaša dva milijona evrov z vključenim davkom. Občina Ivančna Gorica je ena izmed 15 slovenskih občin, ki je na podlagi razpisa s strani Agencije za varnost prometa, prejela prikazovalnik hitrosti »Vi vozite«. Gre že za enajsti tovrstni prikazovalnik hitrosti v naši občini, ki bo na podlagi izpolnjenih razpisnih pogojev postavljen na regionalni cesti v naselju Marinča vas, v Krajevni skupnosti Zagradec. Prikazovalnik bo postavljen za obdobje do konca oktobra 2025 ter v skladu s podpisanim sporazumom za brezplačni desetmesečni najem. Predmet sporazuma zajema izvedbo asfaltnih sanacij in obnovo vozišč v občini v obdobju 2025 – 2026. V sklopu predmeta naročila se na posameznih odsekih izvede kombinacija ukrepov, kot so ureditev odvodnjavanja, preplastitev ceste, obnova cestišča, rezkanje, zamenjava asfaltne površine ali asfaltiranje makadamskih cest. Predsednik uprave CGP d. d. Martin Gosenca se je ob podpisu zahvalil vodstvu občine za izkazano zaupanje. Poudaril je tudi, da je novomeško podjetje v občini Ivančna Gorica prisotno že več kot desetletje, v okviru rednih vzdrževalnih del, obnove in izvedbe zimske službe na državnih cestah. Gašper Stopar Prikazovalnik bo omogočal spletni vpogled v meritve povprečnih hitrosti na omenjeni lokaciji. Dosežene hitrosti na vseh ostalih lokacijah po občini lahko občani dnevno spremljate na spletni strani občine na povezavi: https://www.ivancna-gorica.si/objava/534601. Dosedanji podatki kažejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno, tudi tedaj, ko nadzor ni očiten. Prikazovalniki hitrosti ne le zmanjšujejo hitrosti, temveč omogočajo tudi zbiranje podatkov o prometu. Ti podatki služijo kot osnova za pripravo analiz in predlogov infrastrukturnih ukrepov, ki dodatno prispevajo k izboljšanju prometne varnosti. Na svečani prireditvi v prostorih izpitnega centra AVP v Ljubljani sta prikazovalnik v imenu občine prevzeli Ana Bukovec, vodja oddelka za infrastrukturo, in višja svetovalka na področju cest v občinski upravi Irena Šega. Gašper Stopar Na Kuželjevcu nameščen defibrilator Občina Ivančna Gorica je bogatejša za novo pomembno pridobitev na področju varnosti in zdravja. Društvo za srčno žilne bolezni AED je občini podelilo nepovratna sredstva za nakup defibrilatorja (AED) s pripadajočo omarico. Naprava je bila nameščena pri gostišču Pod podom na naslovu Kuželjevec 7a, v krajevni skupnosti Zagradec. To je že 46. defibrilator v naši občini, s čimer izboljšujemo dostopnost do nujne medicinske opreme v primeru srčnega zastoja. Nova pridobitev je še posebej pomembna za višje ležeče kraje suhokranjskega dela naše občine. Občina Ivančna Gorica se zahvaljuje Društvu za srčno žilne bolezni AED in vsem, ki so pripomogli k namestitvi defibrilatorja. Gašper Stopar 90 let Dušana Lukmana iz Znojil pri Krki Sprehajalci psov v Višnji Gori pozor! Ob zaključku leta 2024 je Občina Ivančna Gorica na pobudo Sveta KS Višnja Gora postavila osemnajst zaNa povabilo svojcev je župan Dušan Strnad obiskal občana Dušana Lukmana iz Znojil bojnikov za pasje iztrebke. Zabojniki so postavljeni na pri Krki, ki je dopolnil častitljivih 90 let. Ob njegovem osebnem prazniku mu je župan vseh ključnih točkah ob sprehajalnih poteh za pasje ljuzaželel predvsem veliko zdravja ter obilo lepih trenutkov v krogu njegovih najbližjih. bljenčke po Višnji Gori. Obisku župana se je pridružil tudi občinski svetnik Jože Kozinc. Slavljenec se je rodil 5. januarja leta 1935 v Gradu na Goričkem. Po zaključku osnovne šole je šolanje nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani. Študij je prvo opravil na elektro fakulteti za tem pa še na ekonomski fakulteti. Služboval je na Televiziji Slovenije, kot vodja komerciale in pomočnik direktorja se je kasneje zaposlil na Ljubljanskih mlekarnah. Do osamosvojitve Slovenije je bil tudi direktor predstavništva Republike Slovenije za zastopstvo tujih podjetij. Nekaj let je deloval kot samostojni podjetnik. Upokojil se je pri petinšestdesetih letih. Leta 1982 sta si z ženo Milko ustvarila dom v Znojilah pri Krki, kjer skupaj s hčerko Natašo aktivno sodelujejo v društvenem in družabnem življenju lokalne skupnosti. Med drugim je hčerka Nataša tudi aktivna članica Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. Slavljenec je bil skozi vso svojo kariero aktiven član številnih klubov in društev, med drugim strelskega, jadralnega, balinarskega, gasilskega, kulturnega in lovskega društva. Za svoje zasluge je prejel številna domača in tuja priznanja in odlikovanja. Gašper Stopar Če želite, da župan obišče tudi vašega jubilanta ali jubilantko, ki bo dopolnil/a 90 let, prosimo, da to predhodno sporočite na telefonsko številko Občine Ivančna Gorica: 01 7812 100. Namen projekta je, da lastniki psov upoštevajo red in iztrebke odlagajo v zato namenjene koše. Tako ne bo več razloga, da njihovi iztrebki končajo na pločnikih in zelenih površinah. Svet KS Višnja Gora ob tej priložnosti prosi lastnike psov, da upoštevajo trud in delo, ki je bilo opravljeno. Koši za pasje iztrebke so bili najprej postavljeni Ivančni Gorici, zdaj v Višnji Gori, v prihodnje sledi postavitev košev še po ostalih večjih krajevnih središčih v občini. Gašper Stopar 6 Stranke - Obvestila januar 2025 številka 1 V novo leto z novimi izzivi ! Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Mežan, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Irena Brodnjak, Jože Kozinc, Mateja Žaren, Jure Omahen, Tone Mestnik, Helena Žnidaršič in Tomaž Smole je vstopila v leto 2025 z novim zagonom. Od prejšnjega leta smo se 13. 12. 2024 poslovili z novoletnim srečanjem, na katerem smo proslavili tudi 30-letnico Občinskega odbora SDS Ivančna Gorica. Ustanoviteljem smo se zahvalili s spominsko plaketo in izdali smo tudi brošuro ob 30-letnici. Svečanosti sta se udeležila tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je bil prisoten tudi na ustanovitvenemu sestanku in podpredsednica ter EU poslanka Romana Tomc. Predsednik nas je tudi nagovoril, prav tako župan in dolgoletni predsednik odbora Dušan Strnad. Seveda sem tudi jaz kot aktualni predsednik odbora članom, kolegom, prijateljem namenil nekaj besed zahvale in želja za naprej. Udeležili smo se tudi županovega sprejema in bili prav ponosni, da smo prispevali k dosežkom Občine Ivančna Gorica v letu 2024 in da smo pomembno vplivali na razvoj kot največja politična stranka. Podpiramo tudi načrte naprej. Pred nami je gradnja Kulturno-upravnega centra Ivančna Gorica. Največja investicija do zdaj, ki obsega nov kulturni dom, novo knjižnico in nove prostore za občinsko upravo. Vse skupaj bo povezano z atrijem in podzemno garažo. Investicija sledi razvojnim usmeritvam in oblikovanju Ivančne Gorice, kot vodilnega naselja in središča občine. Potem, ko smo v Ambrusu, Šentvidu, Stični že posodobili kulturne domove, je na vrsti Ivančna Gorica, da se tudi tu obudi kulturni utrip. Knjižnica pa tudi že poka po šivih. Občinska OBVESTILO O POIZKUSNI SPREMEMBI URNIKA SPLOŠNIH IN ZOBOZDRAVSTVENIH AMBULANT ZDRAVSTVENEGA DOMA IVANČNA GORICA uprava ima trenutno prostore na dveh lokacijah in tudi za stranke v ne najbolj primernih prostorih, ki se bodo sprostili za glasbeno šolo. Pred nami je pestro, dogajanja polno leto, saj gredo tudi drugi projekti naprej. GRADIMO OBČINO IVANČNA GORICA! Na državni ravni pa spremljamo vse bolj bizarno početje. Po Litijski se je zgodil Spirit, po omrežninah, zakon o davku na nepremičnine, za češnjo na torti pa zakon o posebnih dodatkih k pokojninam … Medtem pa se življenje draži, črpanje evropskih sredstev stoji in reform ni. Ukinja se invalidska podjetja, delijo se dobro plačane službe posvečenim. Pa je takih primerov žal še več, preveč. Tolažimo se lahko le s tem, da se mandat te nesrečne vlade bliža h koncu in iskreno upam, da smo se nekaj naučili. Trikrat smo že nasedli »novim obrazom«. Letos pa je tudi leto praznovanj, saj praznujemo 30 let od nastanka Občine Ivančna Gorica in 25 let pobratenja z Občino Hirschaid. Pred omenjenima dogodkoma pa je še nekaj praznikov, začenši z: SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI, ISKRENE ČESTITKE OB KULTURNEMU PRAZNIKU! Tomaž Smole, predsednik OO SDS Širokopasovno optično omrežje RUNE Podjetje RUNE Enia, ki v sklopu projekta RUNE na območju občine Ivančna Gorica gradi širokopasovno optično omrežje, zaznava, da vse pogosteje prihaja do poškodb infrastrukture, ki je dodatna vrednost za občino in nepogrešljiv del vsakdana za številne občane, zato izvajalce gradbenih del poziva, da jih o svojih načrtih obvestijo. V občini Ivančna Gorica je večinoma že izgrajeno širokopasovno optično omrežje RUNE, ki uporabnikom omogoča dostop do boljše, hitrejše in zanesljivejše povezave z internetom. Ker so optični vodi po večini zgrajeni zemeljsko, podjetje RUNE Enia d. o. o., ki vodi projekt RUNE, zaznava, da izvajalci raznih zemeljskih gradbenih del vse pogosteje poškodujejo vode optičnih kablov. Posledično to povzroča veliko škode in prekinitve v delovanju omrežja, kar povzroča slabo voljo tudi uporabnikom omrežja, ki se na dobro povezavo z internetom zanašajo za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti – od poslovanja, šolanja in drugih dejavnosti. Skladno z navedenim prijazno prosimo, da nas pred izvedbo gradbenih del o tem obvestite tako, da nam posredujete svoje namere in zahtevate zakoličbo, in sicer preko e-naslova: zakolicbe@ruralnetwork.eu. Le tako se namreč lahko izognete morebitnemu poškodovanju infrastrakture, ki je dodatna vrednost za občino in nepogrešljiv del vsakdana za številne občane. RUNE Enia Obveščamo vas, da je od dne, 01.01.2025 poizkusno spremenjen urnik določenih ambulant v naši ustanovi. Nekatere ambulante, ki so do sedaj delovale dvakrat tedensko v popoldanskem ordinacijskem času, bodo po novem poizkusno delale le enkrat tedensko popoldan, in sicer: SPREMENJENI URNIKI V AMBULANTAH DRUŽINSKE MEDICINE: AMBULANTA LANE PIVK KOMPOLŠEK, dr. med., spec. druž. med. ORDINACIJSKI ČAS: Ponedeljek: 12.30 - 19.30 Torek: 06.30 - 13.30 Sreda: 06.30 - 12.30 Četrtek: 06.30 - 13.30 Petek: 6.30 - 13.00 oziroma 12.30 - 19.30 (po razporedu) AMBULANTA VLATKE ROKVIĆ, dr. med., spec. druž. med. ORDINACIJSKI ČAS: Ponedeljek: 06.30 - 13.30 Torek: 06.30 - 12.30 Sreda: 12.30 - 19.30 Četrtek: 06.30 - 13.30 Petek: 06.30 - 13.00 oziroma 12.30 - 19.30 (po razporedu) AMBULANTA JANJE OMEJEC STRNAD, dr. med., spec. druž. med. ORDINACIJSKI ČAS: Ponedeljek: 06.30 - 13.30 Torek: 13.00 - 19.30 Sreda: 06.30 - 13.30 Četrtek: 06.30 - 13.30 Petek: 6.30 - 13.00 oziroma 12.30 - 19.30 (po razporedu) AMBULANTA REMA MARIČA, dr. med., spec. druž. med. Ordinacijski čas: Ponedeljek: 12.30 - 19.30 Torek: 06.30 - 12.30 Sreda: 06.30 - 13.30 Četrtek: 06.30 - 13.30 Petek: 06.30 - 13.00 oziroma 12.30 - 19.30 (po razporedu) REFERENČNE AMBULANTE, ki so del tima splošnih ambulant, prav tako delajo po spremenjenem ordinacijskem času. Kakšen je ordinacijski čas vaše diplomirane referenčne sestre lahko preverite na naši spletni strani ali pokličete na informacije zdravstvenega doma na tel.: 01 7819 000. SPREMENJENI URNIKI V ZOBOZDRAVSTVENIH AMBULANTAH: AMBULANTA PETRE GRACAR PEKOLJ, dr. dent. med. ORDINACIJSKI ČAS: PONEDELJEK 13.00 - 20.00 TOREK 06.30 - 13.30 SREDA 06.30 - 13.30 ČETRTEK 06.30 - 13.30 PETEK 06.30 - 13.30 AMBULANTA JOŽICE LAMPRET KOZLEVČAR, dr. dent. med. ORDINACIJSKI ČAS: PONEDELJEK 06.30 - 13.30 TOREK, 06.30 - 13.30 SREDA 13.00 - 20.00 ČETRTEK, 06.30 - 13.30 PETEK, 06.30 - 13.30 AMBULANTA ANITE PALAMAR, dr. dent. med. ORDINACIJSKI ČAS: PONEDELJEK 06.30 - 13.30 TOREK 06.30 - 13.30 SREDA 13.00 - 20.30 ČETRTEK, 06.30 - 13.30 PETEK, 06.30 - 13.00 AMBULANTA JERNEJA JERASA, dr. dent med. ORDINACIJSKI ČAS: PONEDELJEK 06.30 - 13.00 TOREK 13.00 - 20.15 SREDA 06.30 - 13.00 ČETRTEK 06.30 - 13.00 PETEK 06.30 - 13.45 SOBOTA VSAKA OSMA V ČASU OD 06.00-14.00 V dopoldanskem času tako ambulante še naprej delujejo po ustaljenem urniku. Vse paciente naprošamo, da si pravočasno rezervirajo popoldanske termine in po potrebi prilagodijo svoje obiske. Tak delovni čas bo predvidoma trajal do začetka poletja, o nadaljnjih spremembah vas bomo obveščali. Za dodatne informacije ali naročanje smo vam na voljo na tel. številko: 01 7819 000. S spoštovanjem, Direktor, Janez Zupančič, dr. med. januar 2025 Marjan Kelvišar: »V lanskem letu smo imeli zgolj 0,4 promila reklamacij.« Podjetje IMP Armature iz Ivančne Gorice, ustanovljeno leta 1975, je vodilni proizvajalec industrijskih armatur in ventilov, ki se ponaša z več kot 50-letnimi izkušnjami na globalnem trgu. Njihova strokovnost, zanesljivost in usmerjenost k inovacijam omogočajo, da nudijo rešitve, ki zagotavljajo varnost in učinkovitost v številnih industrijskih panogah. Z direktorjem podjetja Marjanom Kelvišarjem smo se pogovarjali o prihodnosti podjetja, inovacijah in izzivih, s katerimi se soočajo. Sedež in proizvodnja podjetja IMP Armature sta prostorsko povezana s podjetjem Livar. Morda za začetek najinega pogovora predstavite dejavnost podjetja in v kakšnem poslovnem razmerju ste s podjetjem Livar. Z omenjenim podjetjem si delimo isti naslov in vhod, z njimi pa tudi zelo dobro poslovno sodelujemo, saj gre za enega večjih naših dobaviteljev. Tudi sami predstavljamo proizvodno podjetje. Naša proizvodna shema obsega nadzemne in podzemne industrijske armature za sisteme s pitno, odpadno in industrijsko vodo ter tudi za sisteme s področja prehrambno-predelovalne industrije, ladjedelništva, ogrevalne tehnike in protipožarnih sistemov. Čisto konkretno to pomeni, da proizvajamo hidrante, zaporne in nepovratne armature, lovilnike nesnage ter fazonske in spojne kose za najzahtevnejše evropske kupce. Iz javno dostopnih finančnih podatkov lahko razberemo, da so se prihodki podjetja v zadnjih desetih letih skoraj početverili. Kako uspevate ohranjati rast na zelo razvitem trgu z izdelki, ki imajo ob primernem vzdrževanju lahko življenjsko dobo tudi več kot 100 let? Podjetje je bilo sicer ustanovljeno že leta 1975, ključni mejnik v zgodovini pa je bila širitev na zahtevnejše tuje trge v 90-tih letih. Predvsem v zadnjem desetletju smo veliko investirali v napredne proizvodne tehnologije, s poudarkom na inovacijah in trajnosti. S stalnimi izboljšavami procesov in proizvodov, zavezanosti kakovosti v vseh fazah poslovanja, stalnemu razvoju ter prilagodljivostjo tržnim potrebam in potrebam naših kupcev smo postali eno najbolj prepoznavnih podjetij v industriji na globalnem trgu. Izvoz trenutno predstavlja več kot 80 % prihodkov. Na slovenskem trgu smo vodilni igralec v svoji panogi, s stabilno in prepoznavno prisotnostjo. Na globalnem trgu se uvrščamo med najbolj kakovostne proizvajalce industrijskih armatur z močno mrežo partnerjev v Evropi in izven. Kako uspete ohraniti konkurenčnost na tako raznolikih trgih? Navsezadnje dobavljate izdelke partnerjem v preko 30 držav. Kako se razlikujejo vaši pristopi na različnih trgih? V vseh teh letih so naši izdelki postali sinonim za vrhunsko kakovost in zanesljivost v industriji armatur. Naši glavni izvozni trgi so Nemčija, Belgija in Italija. Za vsak trg razvijamo prilagojene strategije – na nemškem trgu poudarjamo natančnost in visoke standarde kakovosti, medtem ko v Belgiji večjo pozornost namenjamo sodelovanju s kupcem pri izvedbi različnih variant proizvodov. Prav tako se osredotočamo na zagotavljanje fleksibilnosti in prilagodljivosti našim strankam ter zagotavljanje lokalne podpore. Konkurenčnost ohranjamo s stalnim vlaganjem v raziskave in razvoj. Poleg tega imamo v nekaterih državah agente, ki razumejo specifične zahteve trgov, kar nam omogoča hitro prilagoditev naših proizvodov in storitev potrebam strank. Naš razvojni oddelek natančno spremlja tehnološke novosti in industrijske trende, da lahko našim strankam ponudimo rešitve, ki ne le izpolnjujejo njihove potrebe, ampak jih tudi presegajo. Omenili ste, da predstavljajo vaši izdelki sinonim za kakovost in zanesljivost na trgih. To zagotovo ni posledica spleta okoliščin, ampak je povezano z vašo načrtno implementacijo določenih ukrepov v proizvodni proces. Imate prav. Skozi leta smo pridobili številne certifikate za naše izdelke, materiale in proizvodne procese, ki velikokrat celo presegajo pričakovanja naših kupcev. Da do naših partnerjev pridejo res kakovostni izdelki, imamo na koncu proizvodne in montažne linije vpeljan proces, pri katerem se čisto vsak izdelek testira. To nam sicer podaljša proizvodni proces, a je 100-odstotno računalniško podprto preizkušanje izdelkov po vnaprej predpisanih protokolih veliko cenejše od reševanja reklamacij. V lanskem letu smo tako imeli zgolj 0,4 promila reklamacij. Za ohranjanje konkurenčnih cen je skoraj nujno investiranje v bolj učinkovite in digitalizirane tehnološke procese, tudi energetski vidik je vse pomembnejši. Kolikor mi je znano, ste zelo uspešni tudi na teh področjih ... Konkurenčnost ohranjamo z najsodobnejšo tehnologijo v razvojnem oddelku in v lastni proizvodnji. Digitalizacija in avtomatizacija Gospodarstvo številka 1 proizvodnje, robotizirano imamo recimo lakirnico, omogočata večjo natančnost, transparentnost in produktivnost. Uporabljamo napredne tehnologije za sledenje kakovosti proizvodov v realnem času, kar omogoča hitrejše odkrivanje napak in preprečevanje težav pred dostavo strankam. V letu 2019 smo uvedli sistem t. i. vitke proizvodnje in kasneje tudi sistem »digitalnega dvojčka« pri planiranju in optimizaciji proizvodnje, s pomočjo katerih smo dosegli povečanje produktivnosti in s tem izboljšanje konkurenčnosti napram ostalim tekmecem. S slovenskim znanjem smo razvili in implementirali tudi nov princip peči v lakirnici, ki nam prihrani 40 odstotkov energije v primerjavi s prejšnjo izvedbo peči. Ko se je pred dobrimi dvemi leti napovedovala dražja elektrika, smo natančno preverili vse naše strojne elemente. Z različnimi ukrepi in manjšimi investicijami smo pri porabi na teh strojih uspeli prihraniti več kot 30 odstotkov električne energije. Imamo pa še kar nekaj priložnosti za optimizacijo procesov in s tem nižanjem stroškov, ki vplivajo na lastno ceno naših proizvodov. hidrant, ki je že zrel za serijsko proizvodnjo. V razvoju imamo trenutno še napredni zračni ventil. V prihodnosti bomo zagotovo proizvajali vse več izdelkov, ki bodo imeli vgrajene napredne senzorje pretokov, tlakov ter komunikacijski modul, ki bo omogočal signalizacijo stanja in alarme ob nepooblaščenih posegih pri nadzemnih hidrantih ter detekcijo ozkih grl pri distribuciji pitne vode. Eden večjih izzivov predstavlja rešitev komunikacije z našimi proizvodi, ki so zakopani pod zemljo. Ampak tudi ta izziv je rešljiv; možnih je celo več različnih rešitev. Kakšni so vaši načrti za prihodnost in katere nove trge (geografsko in tržne niše) nameravate raziskati ter katere izdelke/rešitve boste predstavili v prihodnjih petih letih? V prihodnosti nameravamo na- 7 daljevati širitev na Bližnji vzhod in Afriko, kjer se pričakuje velik razvoj industrij, ki potrebujejo naše rešitve. Poleg tega bomo v naslednjih petih letih predstavili nove linije armatur, osredotočene na energetsko učinkovitost ter pametne sisteme, ki omogočajo daljinsko spremljanje in optimizacijo delovanja; s čimer odgovarjamo na globalne izzive trajnosti in digitalizacije. Trajnost je ena od naših ključnih prioritet. Trenutno smo v fazi razvoja novih proizvodov, ki so zasnovani tako, da imajo nižji okoljski odtis bodisi z zmanjšanjem porabe energije pri uporabi bodisi z večjo možnostjo reciklaže materialov. Poleg tega investiramo v optimizacijo naših proizvodnih procesov tako, da zmanjšamo odpadke ter emisije CO2. Franc Fritz Murgelj Zagotovo je za vse omenjeno pomemben tudi človeški faktor. Navsezadnje se tudi z večanjem obsega poslovanja povečujejo tudi potrebe po kadru. Res je. Zelo smo zainteresirani za nove kadre iz področja strojništva, od tehnikov do inženirjev s področja obdelave, strojnih konstrukcij in hidravlike, nenazadnje tudi s področja mehatronike in avtomatizacije. Pri nas lahko vsakdo uresniči svojo strokovno kompetenco; omogočimo pa tudi stalno izobraževanje in izpopolnjevanje znanja ter veščin. Omogočamo tudi štipendije in možnost razvoja karierne poti znotraj podjetja. Kakšne so vaše trenutne potrebe po kadrih in kako privabljate talente v podjetje? Trenutno iščemo predvsem talentirane posameznike za delovna mesta v proizvodnji, saj primanjkuje usposobljenih delavcev, predvsem CNC operaterjev in klasičnih strugarjev. Prav tako iščemo delavce v logistiki ter delavce za delo v lakirnici. Talente privabljamo s poudarkom na naprednem izobraževanju, stimulativnem delovnem okolju ter možnostih za karierni razvoj v podjetju z dolgo tradicijo in stabilnostjo. Imamo tudi stimulativen način nagrajevanja ter možnosti za napredovanje. Če se vrneva še na vaše izdelke, me zanima, koliko novih izdelkov predstavite letno in v kateri smeri poteka razvoj novih izdelkov? V podjetju aktivno razvijamo nove izdelke; v poprečju predstavimo dva nova izdelka letno ter več modifikacij izdelkov glede na zahteve kupcev. V naslednjih petih letih bo poudarek na opremljanju izdelkov z IoT (»Internet of Things«) tehnologijo ter na vzpostavitvi oblačnega informacijskega sistema za spremljanje in upravljanje teh izdelkov. Tako že imamo razvit »pametni« Hitro in strokovno izdelujemo arhitekturne zasnove in IDEJNE PROJEK TE (IDP) lesenih, stanovanjskih objektov modeko l e s e n a h i š a zasnovano v PILL AR PILLAR d.o.o. O s l i ca I va n è n a G o r i ca www.pillar.si; modeko@pillar.si 041 64 44 95 8 Kmetijstvo januar 2025 številka 1 Občni zbor čebelarskega društva Krka in Zagradec Občni zbor društva smo izvedli 11. 1. 2025 v Gostišču Krka. Uro pred začetkom občnega zbora smo povabili terenskega svetovalca Javne svetovalne službe v čebelarstvu Slovenije Braneta Borštnika, ki je opravil meritve nekaj naših vzorcev medu na električno prevodnost in vsebnostjo vode, na podlagi katerih se določa vrsta medu. Ker smo sami tako opremo že nabavili, bomo v prihodnje čebelarjem našega društva sposobni tudi sami določati pravo vrsto medu. Občni zbor smo začeli s čebelarsko himno, ki ji je sledil pozdrav gostov ter članov in nagovor predsednika, ter minuta molka za pokojno, najstarejšo članico Marijo Mavsar. Letos je za društvo volilno leto, predlagani kandidati so potrdili kandidaturo, po izvedenem glasovanju so bili potrjeni novo vodstvo, člani komisij. ter praporščaki in gospodar učnega čebelnjaka. Predsednik je že četrti mandat ostal Marjan Volaj. Poudarjeni so bili naslednji vidnejši dogodki državnega pomena: Sodelovanje na Tradicionalnem slovenskem zajtrku v Osnovnih šolah Zagradec, PŠ na Krki, Muljavi in Ambrusu ter vrtcu na Krki in Zagradcu. Organizirali smo dan odprtih vrat čebelarskega društva, ki smo ga izvedli v Družbenem centru na Krki v okviru prireditve Pekarna Mišmaš. Preko 200 obiskovalcev, večinoma šolarjev, staršev in sorodnikov šolarjev si je lahko pred in po prireditvi ogledalo naš razstavni prostor. Na željo vrtca Ciciban za Bežigradom v Ljubljani, ki ima več kot 100 otrok, sem jih obiskal ter jim predstavil čebeljo družino in njihov pomen. Udeležili smo Čebelarskega praznika v Beltincih in sodelovali na ApiSlovenija v Celju na predstavitveni stojnici Hiše kranjske čebele in okraševanju te stojnice. Čebelarski krožek vodimo na OŠ Zagradec PŠ Krka že enajsto leto. Najodmevnejši dogodek je bilo slovensko tekmovanje mladih čebelarjev, kjer smo sodelovali že četrtič. Na tekmovanje so bile prijavljene tri ekipe. Naši krožkarji, obe Miji, Žan in Taib so dosegli dve srebrni priznanji, Olivija in Klara pa priznanje o sodelovanju. Sodelovali smo tudi na naslednjih dogodkih regionalnega in lokalnega pomena: V aprilu smo sodelovali na že 4. Čebelarski ulici na Sokolski ulici v Ivančni Gorici, kjer smo na dveh stojnicah predstavljali dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo člani našega društva, na drugi pa se je predstavljal krožek, kjer so naši krožkarji Mija, Olivija in Žan obiskovalcem predstavili dejavnost čebel na di- daktičnih satnicah ter prikazali čebelje proizvode in svoje izdelke iz delavnic. Obiskovalcem so tudi delili medenjake. Na Jurčičevi poti s predstavitveno in prodajno stojnico na Krki, na sprejemu medene kraljice v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, na Ambroževi maši v samostanu Stična, na otvoritveni slovesnosti odprtja novega župnišča na Krki. Tu smo tudi prejeli Zahvalo za sodelovanje. Sodelovali smo tudi na odprtju doprsnega kipa slikarju Francetu Slani, kjer smo predstavili panjske končnice izdelane na čebelarskem krožku v somentorstvu slikarja. Sodelovali smo na Občnih zborih Čebelarske zveze Slovenije, Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja, ČD Stična in na posvetu mentorjev čebelarskih krožkov. Uspeli smo na razpisu MKGP za sofinanciranje nakupa medovitih rastlin. Projekt »Dan sajenja medovitih rastlin« že tretje leto zapored poteka s ciljem osveščanja širše javnosti o pomembnosti sajenja medovitih rastlin. S tem se poudarja ključna vloga teh rastlin za čebele in druge opraševalce ter želja po posaditvi čim več medovitih rastlin. Od skoraj 200 čebelarskih društev v Sloveniji se je na razpis prijavilo komaj nekaj čez deset društev, med njimi tudi naše društvo. Učni čebelnjak služi svojemu namenu. Čebelarjenje v njem deluje po pravilih SMGO - slovenski med z geografsko oznako. Med člani našega društva smo izvedli tudi anketo, ki je bila namenjena pridobivanju vpogleda v potrebe, interese in predloge članov za izboljšanje delovanja društva. Anketo je pripravil in izdelal končno poročilo naš član Jaka Mandelj. Rezultati ankete kažejo, da so člani društva na splošno zadovoljni z delovanjem društva, vendar so prepoznali tudi nekaj ključnih področij, kjer so potrebne izboljšave: prilagoditev terminov dejavnosti in vsebine sestankov in izboljšanje komunikacije. V občinskem glasilu Klasje smo v letu 2024 objavili šest člankov, na internetni strani društva pa devet prispevkov. Izdali smo tudi koledar za leto 2025. V nadaljevanju občnega zbora je bil predstavljen plan aktivnosti za leto 2025, kjer so poleg vseh rednih dejavnosti bile poudarjene naslednje: sodelovanje pri delovanju Hiše kranjske čebele v Višnji Gori in spodbuditi člane za sodelovanje pri ideji postavitvi prvega plemenišča kranjske sivke v njenem rojstnem kraju, začeti priprave na 120 letnico ČD leta 2027, pridobiti status turistične točke na Čukovini, organizirati določevanja vrste medu z lastno opremo za člane društva in organizirati strokovno ekskurzijo. Na zaključku občnega zbora so do- bili besedo naši gostje. Maja Lampret, direktorica Zavoda Prijetno domače, je prisotne pozdravila, pohvalila delovanje društva in povabila k sodelovanju s Hišo kranjske čebele v obliki prodaje izdelkov, k sodelovanju na sejmu Alpe Adria in na dogodkih, ki jih organizira HKČ. Predsedniki ČD Stična Anton Kastelic, ČD Grosuplje Stane Brčon in ČD Dobrepolje Miha Tekavec so pohvalili dosežke društva in se zahvalili Marjanu Volaju za zgledno vodenje društva ter povabili na njihove dogodke. Nazadnje sta tudi predsednik Regijske čebelarske zveze Tone Koželj in terenski svetovalec Brane Borštnik pozdravila prisotne in pohvalila delovanje društva. Po formalnem zaključku nam je Dominika Trepelj Koritnik predstavila predavanje o Apiturizmu. Občni zbor pa smo zaključili s povabilom na skromno pogostitev, druženje in pogovore o nadaljnjem sodelovanju. Ob vseh teh aktivnostih pa so seveda največja skrb naše čebele, njihovo zdravje ter preživetje v vedno težjih razmerah. Marjan Volaj bolj poznan in ga še dandanes pečejo skorajda pri vsaki hiši. Letos je bilo 8. in 9. januarja že 11. državno tekmovanje in 13. društvena razstava in ocenjevanje poprtnikov. Letos je bilo prinesenih na ocenjevanje 42 poprtnikov, od tega je bilo 6 srebrnih in 36 zlatih priznanj. Kot vsa leta do sedaj smo tudi letos Ivanjščice sodelovale in v oceno odnesle kar 12 poprtnikov in dosegle 11 zlatih in eno srebrno priznanje. Kar dva od treh, ki so imeli vse točke, sta spekli Ivanjščici Marjetka Meglen in Marta Okorn, ostale pekarice pa so bile Mimi Kocjančič, Marta Glavič, Nada Seliškar, Valerija Majer, Antonija Cimerman, Tjaša Okorn, Ivanka Štrubelj, Barbara Meglen, Renata Čebular. Enega skupnega smo spekle za DPŽ Ivanjščice. Po vseh nasmejanih zadovoljnih obrazih pregledanih ocenah in izmenjanih mnenj lahko brez slabe vesti napišemo, da smo prave mojstrice, dokazilo pa na spodnji fotografiji. Vsem iskrene čestitke. Ivanjščice pa tu nismo zaključile s peko, izdelke smo odnesle tudi v Trebnje, sledijo ocenjevanje štrukljev v Mirni Peči, pa krofi v Moravčah, pletenice v Prečni, kruh v Beli Cerkvi itd. S tem ko pečemo, se trudimo v prvi vrsti prenašati znanje na mlajše rodove, tako v družini kot širše in si želimo, da spodbudimo še koga izmed vas, bralcev časopisa Klasje, hkrati pa Ivanjščice vsem vam želimo vse lepo v letu 2025. Ivanjščice mojstrice v peki Društvo podeželskih žena Ivanjščice Ivančna Gorica letos vstopa v 29. leto delovanja, kar bomo praznovale v mesecu marcu na rednem letnem občnem zboru. Ivanjščice smo dekleta, žene, mame, babice, ki živimo in delamo na podeželju v naši občini. Predvsem skrbimo, da so naše domačije urejene s tem tudi naša krajina. Trudimo se, da predelamo čim več lastne hrane in smo tako samooskrbne, kar nekaj članic pa viška pridelane in predelane hrane prodaja ne lokalni tržnici in tudi na tak način pomaga pri lastnem proračunu. V društvu se trudimo, da skozi vse leto skrbimo za pridobivanje novih znanj skozi različne delavnice in predavanja, ki jih organizira samo društvo ali sorodna društva. Na vseh predavanjih pa je največ zanimanja še vedno za kulinariko predvsem peko. Take delavnice pa tudi obrodijo različna zadovoljstva in priznanja, saj je pridobljeno znanje potrebno utrjevati in je tudi za potrditev, da smo na pravi poti dati izdelke v oceno. Ivanjščice zelo rade sodelujemo na teh tekmovanjih, tako na državni ravni, kot ostalih društev in Zveze kmetic Slovenije, Dobrote sloven- skih kmetij na Ptuju, na ocenjevanje Agra Gornja Radgona itd. Članice dajo v ocenjevanje mlečne izdelke, suhomesnate izdelke, žganje, kis , suho sadje ,marmelade, kuhani štruklji, krušne izdelke kot so potice, kruh iz krušne peči, pletenice, krofi, šunka v testu in poprtnik. Ravno ta poprtnik ali božični kruh, kot se mu tudi reče, nas članice posebno združuje in spodbuja, da nagovorimo otroke, vnuke, sosede, prijateljice, da skupaj razmišljamo o prazničnem kruhu, si izmenjamo izkušnje po potrebi tudi recepte in različne namige, ki so zelo dobrodošli pri peki takega izdelka. Prve dni v novem letu, ko se že malo umiri od prazničnega vrveža, na dan svetih treh kraljev, sosednje Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge vsako leto pripravi razstavo in ocenjevanje poprtnikov. Za Dobrepoljsko dolino, Grosuplje z okolico in proti Velikim Laščam vse tja do Ribnice je ta božični kruh še Za DPŽ Ivanjščice napisala predsednica Renata Čebular Mali oglasi Kupujem zbirateljske stripe in albume s sličicami. Če imate takšne predmete, ki jih želite prodati, se prosim oglasite. Osebni prevzem. Nudim pošteno ceno. Informacije: 041 276 687 (Roman). --------------------------------------------------------------------------------------------Kupim moped Tomos v kakršnemkoli stanju, lahko brez papirjev. Informacije: 041 933 655. --------------------------------------------------------------------------------------------- januar 2025 Turizem številka 1 Vino v primernih količinah je zdravilo 9 Turistično društvo Polževo je letos že tretjič povabilo vse pridelovalke in pridelovalce vin iz naše občine Ivančna Gorica na prijetno druženje ob predstavitvah različnih vin. Dogodek je bil v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, v soboto, 18. 1. 2025, v dopoldanskih urah. Že ob prihodu pred Hišo kranjske čebele nas je pozdravil voz, na katerem je bil lesen sod za vino, zadaj pa preša za stiskanje grozdja. To je domiselno in primerno dogodku predstavil Gorazd Kahne, domačin iz Višnje Gore. Mize v dvorani so bile po zaslugi osebja iz HKČ lepo pripravljene, primerni kozarci za vino, karafe za odlivanje vina in karafe z vodo, sir in koščki kruha. Predsednik TD Polževo Miloš Šušteršič je s pozdravnim govorom otvoril srečanje, na katerem je predstavljalo svoja vina iz naše občine Ivančna Gorica pet vinarjev in vina iz kleti Brda. Sledili so pozdravni nagovori direktorice ZKT Prijetno domače Maje Lampret, predsednika TD Zagradec Slavka Blatnika, občinskega svetnika in predsednika štaba Civilne zaščite Ivančna Gorica Jožeta Kozinca in predsednice TD Višnja Gora Marjete Simoniti. Andrej Piškur je bil ta dan glavni točaj. Prisotnim je vzorce postregel v prelepih vinskih kozarcih in za vsakega posebej povedal, katero vino je in od katerega pridelovalca. Prvo predstavljeno vino je bil cviček Ivana Pucovnika, v katerem je grozdje iz trte žametna črnina, laški rizling, kraljevina, zeleni silvanec in frankinja. Drugo je bilo belo vino Rumeni plavec iz Debelega hriba, ki daje s svojo bogato kislino podporo cvičku v primeru dobre letine grozdja. Tretje vino je bila Modra frankinja, poznana na Dolenjskem in na drugi strani Save. Četrto vino pridelovalca Toneta Černivca je bila tudi Modra frankinja s Kitnega Vrha, ki je bila malo bolj nežna od prejšnje. Peto vino je bila Frankinja iz Debelega hriba, pridelovalca Piškur, ki je delana na svežini in je bila zelo všečna. Šesto vino je bilo suho vino, rose, »Zweigelt«, pridelovalca Slavka Blatnika iz Kitnega Vrha. Pridelano je iz temno rdečega grozdja po posebnem postopku. To vino je slajše in malo manj močno. Zweigelt je rdeča sorta vinske trte, ki jo je pred drugo svetovno vojno s križanjem modre frankinje in pinota ustvaril Fritz Zweigelt v Klosterneuburgu pri Gradcu v Avstriji. Zweigelt naj bi vseboval najboljše kvalitete svojih staršev, odpornost proti mrazu, pozno poganjanje in zgodnjo trgatev. Danes je to najbolj razširjena sorta v Avstriji, v Sloveniji pa dobiva na veljavi šele v zadnjih dveh desetletjih. Ta sorta je posajena tudi na Grajskem hribu v Ljubljani in ob gradu Žužemberk. Sedmo vino je bil polsladki rose pridelovalca Toneta Černivca iz Kitnega Vrha. Vino je zelo sladko, primerno za k sladicam. Osmo vino je bilo tudi rose iz grozdja žametne črnine in modre frankinje pridelovalca Piškur iz Debelega hriba. Vino spada med polsladke in nam je bilo zelo prijetno. Deveto vino iz Kitnega Vrha je bilo polsladko belo, po imenu Kraljevina. To vino so najprej začeli pridelovati Nemci, nato Avstrijci. Trta je križana med sorte Silvanec, Renski rizling, Chardonnay in je sortno grozdje. Deseto vino je bilo Renski rizling, pridelovalke Tatjane Piškur iz Debelega hriba. Vino je belo, polsladko, zelo dobro. Vinarji so nas podučili še o kislosti vin: vino je lahko kislo, pa nima vinske kisline oziroma jo ima malo in obratno. Tanin je v rdečih vinih in je naravni konzervans. Žveplo pa se dodaja predvsem belim vino kot zaščita, saj se na ta način vinu podaljša rok uporabe. Vsa vina se ne morejo starati. Praviloma se starajo vina z višjo stopnjo alkohola. Nasvet prisotnih vinarjev je bil: vino ni za opijanje, je za spoštljivo pitje. Ob vsakem kozarcu vina pa je dobro spiti tudi kozarec vode. Žal predstavnika največje vinske kleti v Sloveniji - Brda na dogodek ni bilo, zato je njihova vina predstavil Miloš Šušteršič. Prvo vino je bilo Chardonnay, ki nastane iz zelenega grozdja rumene barve. Prileže se k ribjim jedem, morskim sadežem, testeninam, kremnim juham. Ta sorta ima največ kisline med belimi vini. Drugo vino je bila Rebula, ki je avtohtona sorta znana po kakovosti ročno obranega grozdja. Ima dolg prijeten okus in aromo, na koncu malo pogreni. Pije se ob sirih, ribah, tudi samostojno. Najstarejša sorta sega 2000 leta nazaj. Tretje vino je bilo Sivi pinot letnik 2022. Izhaja iz Francije, priljubljen je pov- sod. Je sivo modre barve, ima svež sadni okus. Zori v jeklenih ali hrastovih sodih. Pije se ob ribah, perutnini, solatah, lahkih testeninah ali kot aperitiv. Vino Bagueri zorijo v lesenih slavonskih hrastovih sodih. Uporablja se tri vrste hrastov. Sodi se po 1 do 2 letih iztrošijo, saj mora vino imeti okus po hrastovini iz hrasta se mora izločiti tanin. Vino Merlot je temno modre barve, primerno je za sortna vina in za mešanje. Ima mehak, žameten okus. Pije se ob mesu, perutnini, sirih, lahko pa tudi samostojno. Na koncu je bila predstavljena še penina Ice Edition iz vinske kleti Brda, ki je primerna za prav vse dni v letu. Je polsuha, svetle barve, z bogatim sadnim prepletom limone, limoninega cveta in zelenih jabolk. Pije se ob praznikih, tudi na smučišču ali ob kaminu, primerna je za mešanje v koktajle. Pomembno je, da je za pitje vedno primerno ohlajena. Ker je penina namenjena pitju ob posebnih priložnostih in ker je imel predsednik Miloš prav ta dan rojstni dan, so mu prisotni še nazdravili in zapeli »Vse najboljše«. Prijetno druženje se je končalo z dobrimi kanapeji in dolgimi pogovori. Vsi pa smo bili enotnega mnenja, vidimo se ob letu osorej! Neja Miklič, TD Polževo Jaslice na Velikem Kalu postajajo prava turistična atrakcija Veliki Kal, sicer majhna vasica, ki pa se nahaja na najvišji točki v okolici podružnične cerkve svete Ane Velike Češnjice, je tudi v letošnjih božično-novoletnih praznikih zasijala v praznični podobi. Jaslice v naravni velikosti pa so letos k ogledu pritegnile približno tri tisoč obiskovalcev vseh starosti. Jaslice v naravni velikosti na Velikem Kalu postajajo vse bolj privlačna popestritev božično-novoletnih praznikov, ki jo domačini že drugo leta organizirajo pod okriljem Turističnega društva ranč Jimmy. Vsako leto se ekipa, ki jo vodi Dejan Kastelic, potrudi pripraviti kakšno novost in dodatno zanimivost in tudi letos je bilo tako. Krožno pot na prizori- šču velikem približno 6000 m² so podaljšali z dodatnim odsekom in sedaj znaša približno 400 m. Osrednja točka na poti je seveda prikaz Konec januarja je na Gospodarskem razstavišču potekal sejem Alpe Adria, ki velja za osrednji turistični sejem na Slovenskem. Tradicionalno se ga je pod okriljem Turistične zveze Slovenije udeležila tudi Občinska turistična zveza Ivančna Gorica. V štirih dneh so se na ivanški stojnici predstavljala naša turistična društva, ki so promovirala turistično ponudbo občine Ivančna Gorica. Na fotografiji predstavniki TD Zagradec, TD Ambrus in TD Krka. (Matej Šteh) jaslic s sveto družino, skupno pa je bilo postavljenih 34 figur, med katerimi so bile še posebej zanimive tiste premikajoče, ki uprizarjajo stara kmečka opravila. Kot je pojasnil Dejan Kastelic, so dodali sedem novih figur, prizorišče so okrasili z več sto metrov lučk, obnovili so tudi streho zvonika miniaturne cerkvice. Posebnost jaslic na Velikem Kalu so tudi domače živali na prizorišču, katerim so se letos pridružili emuja Mile in Jagodka ter lami Zlatka in Žirafko. Kot že rečeno, se obisk iz leta v leto povečuje in številni obiskovalci iz različnih koncev Dolenjske in širše okolice imajo kaj videti in doživeti. Člani TD Ranč Jimmy so ob zaključku še ene uspešne izvedbe jaslic takole zapisali v svoji zahvali: »Ob zaključku naših jaslic bi se radi zahvalili vsem vam, ki ste nas v božičnem času obiskali in podprli, vaščanom za potrpljene, vso pomoč in uporabo zemljišč. Hvala tudi Občini Ivančna Gorica in celotni ekipi Turističnega društva ranč Jimmy, brez katerih takšnega dogodka kot so naše jaslice, ne bi mogli izpeljati«. Prepričani smo lahko, da bomo tudi ob koncu leta 2025 znova lahko občudovali lepote njihovih. Matej Šteh 10 januar 2025 številka 1 Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Predstavitev destinacije Prijetno domače na sejmu Alpe-Adria 2025 Občina Program ob Kulturnem prazniku v Hiši kranjske čebele, 8. februar 2025 • 10:00, 12:00 – vodenje z medeno kraljico Rebeko Medved na razstavi • 11.00 – z lutko čebelo Višnjo raziskujemo svet čebel • 11:00, 13:00 – voden ogled mestnega trga in mestne cerkve sv. Ane z apituristično vodnico Dominiko Koritnik Trepel • 14:00 in 15:00 vodenje po doživljajski razstavi z degustacijo medu • 17.00 odprtje razstave slikarja in arhitekta Andreja Erjavca s • 19.00 Kulturni večer s KUD Janez Cigler Vabljeni tudi v Mali muzej v Višnji Gori, ki bo imel dan odprtih vrat med 10. in 16. uro. Na vsa vodenja po doživljajski razstavi in Višnji Gori so zaželene prijave na info@hkc.si ali na tel. št. 01 44 40 410. Na Kulturni dan bodo vstopnice na razstavi in po Višnji Gori cenejše za 50 %. Prost vstop na odprtje razstave in na Kulturni večer. Sreda, 12. 2. 2025, ob 17. uri KAKO GLASOVATI ODGOVORNO? Katja Ujčič in Zala Klopčič Spoznajte, kako politične kampanje vplivajo na naše odločitve in kako lahko s poznavanjem psiholoških dejavnikov volimo bolj premišljeno in skladno z lastnimi vrednotami. Pridružila se bo tudi Zala Klopčič, študentka farmacije, ki bo delila svoje izkušnje političnega udejstvovanja in prizadevanj za večjo ozaveščenost med mladimi. Sreda, 19. 2. 2025, ob 17. uri Intervju: dr. Sebastjan Jeretič Dr. Sebastjan Jeretič, doktor politoloških znanosti, že tri desetletja združuje znanstveno raziskovanje in praktične izkušnje iz slovenske politike. S svojim biopsihosocialnim pristopom analizira politične pojave. Pogovor bo vodil Marko Kryžanowsky. Od 29. januarja do 1. februarja 2025 je v Ljubljani potekal 35. sejem turizma Alpe-Adria, kjer smo z navdušenjem predstavili našo destinacijo Občino Ivančna Gorica – kraj, kjer se prepletata bogata kulturna in naravna dediščina. Kot zelena destinacija smo obiskovalcem vseh generacij omogočili vpogled v edinstveno izkušnjo, ki združuje tradicijo, avtentičnost in čudovite naravne znamenitosti. Naša stojnica je bila pravo središče dogajanja! Skupaj z nami so jo sooblikovali številni lokalni ponudniki, ki so s svojimi vsebinami ustvarili nepozabno vzdušje. Kavbojska dežela Čož je z maskoto Kavbojem Pepetom poskrbela za pravo vzdušje divjega zahoda. Mali muzej iz Višnje Gore je obiskovalce popeljal v preteklost, saj s svojo zgodovinsko zbirko omogoča vpogled v preteklost kraja, kjer lahko spoznajo stare predmete, zgodbe in način življenja naših prednikov. Čebelarstvo Rogelj je obiskovalcem približalo pomen čebel za naravo in pridelavo medu ter jih seznanilo s čebelarjenjem. Čebelarstvo Flis je predstavilo skrivnosti čebelarstva in apiterapije, pri čemer so obiskovalcem ponudili vpogled v zdravilne učinke čebeljih pridelkov. Ranč Prebil je vsem ljubiteljem narave omogočil vpogled v svet konjeništva. Hiša kranjske čebele, edinstvena hiša, posvečena naši avtohtoni medonosni čebeli kranjski sivki, je s simpatično maskoto čebelo Višnjo in dvema pridnima čebelicama poskrbela za atraktiven program. Jurčičeva domačija je obujala literarno zgodovino s karizmatičnim »dedom«. Kot posebna gostja pa je nastopila Medena kraljica Rebeka Medved, ki je dogajanje dodatno obogatila. V četrtek smo bili še posebej veseli obiska župana Občine Ivančna Gorica Dušana Strnada in direktorice Javnega zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Maje Lampret. S svojo prisotnostjo sta nas podprla in izrazila navdušenje nad našo predstavitvijo. Njuna podpora nam pomeni veliko in potrjuje pomen promocije naše destinacije na tako pomembnih dogodkih. Naša stojnica ni bila le prostor za ogled. V sodelovanju z vsemi ponudniki smo pripravili bogat in pester program, ki je pritegnil številne obiskovalce. Posebno pozornost je vzbudila nagradna igra, kjer so obiskovalci lahko odgovorili na vprašanja, povezana z destinacijo Ivančna Gorica ali s ponudbo naših sodelujočih ponudnikov. S tem smo obiskovalcem omogočili, da so se še bolj poglobili v razumevanje naše destinacije in hkrati imeli priložnost za osvojitev nagrad. Ponudniki, ki se niso mogli fizično udeležiti sejma, so bili odlično zastopani. Naša stojnica je predstavljala naravne in kulturne znamenitosti, adrenalinska doživetja, pohodne in kolesarske poti, kulinarične specialitete ter številne druge atrakcije, ki jih ponuja naša destinacija. S tem smo želeli pokazati, da Ivančna Gorica in njena okolica ponujata za vsakogar nekaj. Sejem Alpe Adria je bil tudi odlična priložnost za spoznavanje drugih ponudnikov ter medsebojno povezovanje in načrtovanje prihodnjih sodelovanj. S tem smo še okrepili mrežo stikov in odprli nove možnosti za promocijo naše destinacije. Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica je z udeležbo na sejmu Alpe Adria 2025 ponovno potrdil, da je naša destinacija prava izbira za vse, ki iščejo izjemne naravne lepote, kulturno bogastvo in raznovrstne aktivnosti. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in sodelujočim ponudnikom ter se veselimo prihodnjih priložnosti za predstavitev našega območja. Hvala vsem, ki ste nas obiskali in podprli! Z veseljem se vidimo spet prihodnje leto! Irena Bjeli in Klara Liza Schulz za ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Četrtek, 20. f2. 2025, ob 18. uri PREDSTAVITEV KNJIGE ZGODBE ZLATE MLADOSTI Pogovor z avtorjem Jožetom Ulčarjem Domačin Jože Ulčar in dolgoletni aktiven član TD Polževo je v knjigi z naslovom Zgodbe zlate mladosti strnil zgodbe iz svojega otroštva in najstniških let ter jih zapisal v obliki dragocenih spominov. Monografija je dragocena kot dokumentarno gradivo in bo v radost mnogim, posebej pa njegovim prijateljem in znancem. Z Jožetom Ulčarjem se bo pogovarjal Lojze Grčman. Napovedujemo: 5. 3. 2025 od 17:00 do 19:00 Predavanje o Davčnih spremembah s pravnikom in davčnim strokovnjakom mag. Ivanom Simičem Na vsa predavanja je prost vstop in prijave na mail: info@hkc.si Ne zamudi priložnosti in ustvarjaj v kuhinji kot prava mojstrica ali mojster! Sprosti svojo domišljijo, podaj se na pot kulinaričnim izzivom! Pridruži se nam na MINI BEE/MAXI BEE kuharski akademiji s TOP CHEFINJO Zalo Pungeršič, zmagovalko Masterchef Slovenija 2023 in seveda strastno kuharico. Program: 25. 2. 2025, od 9.00 do 12.00 MINI BEE kuharska akademija s TOP CHEFINJO Zalo Pungeršič Delavnica je primerna za otroke starosti od 6 – 12 let. Ustvarjali bomo: MEDENI ZAJTRK (ali malico) – Domača granola z medom – Medeni french toast s sadjem in kremo – Zdrave medene kroglice Delavnica je plačljiva. Plačilo za delavnico je 18,00 € na osebo. Priznamo 20 % popust na drugega otroka in vse naslednje iz gospodinjstva. Pohiti s prijavo, saj je število mest omejeno. Udeležbo sporoči na info@hkc.si ali preko telefonskega klica na tel. št. 01 44 40 410. 26. 2. 2025, od 9.00 do 12.00 MAXI BEE kuharska akademija s TOP CHEFINJO Zalo Pungeršič Delavnice je primerna za mladostnike v starosti od 13 – 16 let. Ustvarjali bomo: RESTAVRACIJSKO MEDENO SLADICO s sedmimi elementi – Honey comb – Sponge cake – Medeni crumble – Jogurtov parfait – Jabolčni mousse – Karamelizirana jabolka – Jabolčni gel Delavnica je plačljiva. Plačilo za delavnico je 18,00 € na osebo. Priznamo 20 % popust na drugega otroka in vse naslednje iz gospodinjstva. Pohiti s prijavo, saj je število mest omejeno. Udeležbo sporoči na info@hkc.si ali preko telefonskega klica na tel. št. 01 44 40 410. Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Priprave na obiskovalce v toplejših letnih časih Rezervacije terminov obiskovalcev vseh generacij Tudi zdaj, ko je zimski letni čas, Jurčičeva domačija živi. Telefoni zvonijo za rezervacije terminov v spomladanskem in poletnem času. Pridno polnimo in usklajujemo naš koledar obiskov in pripravljamo za obiskovalce osvežene vsebine vodenja. Opažamo, da je to nujno, če jih želimo še naprej obdržati v takem številu. Nova znanja so pomoč vodnikom, da ostajamo prepričljivi in so hkrati tudi dodatno orodje za kakšno bolj zahtevno skupino – pa naj bodo to osnovnošolci, gimnazijci ali starejše generacije. Tokrat beremo strnjene informacije o raziskavah Jurčiča in njegovih literarnih delih iz zbornikov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki jih izdaja Mestna knjižnica Grosuplje, v njenem okviru Enota knjižnice Ivančna Gorica. Zanimive podatke bomo vključili v vodenje in tudi v kakšen dogodek. Po poročilu, ki smo ga pripravili za leto 2024, lahko brez zadržkov potrdimo, da je bilo leto obletnic rekordno obiskano. In naši cilji v načrtih za leto 2025 to zgodbo dopolnjujejo. Izvajanje muzejske dejavnosti in vzdrževalnih del ob hladnejšem letnem času Veliko obiskovalcev pa pomeni tudi povečano skrb za kulturno dediščino. Tako smo v tesni povezavi z Območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ljubljana (OE ZVKDS Ljubljana) in podjetjem za ohranjanje dediščine GNOM d. o. o. že na začetku leta polno okupirani z deli, ki jih vključuje letošnji načrt. Pripravljamo konzervatorski načrt, ki po obsegu, materialih in tudi vrednotenju kulturne dediščine natančno vsebuje temeljne informacije za vsa konservatorsko – restavratorska dela. Z veseljem smo si ogledali primer načrta rojstne hiše Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem, ki jo ta hip prenavljajo. Ker gre za državni spomenik, so državne službe pripravljale načrt nekaj let in obsega več kot 400 strani. Naš bo morda manj obsežen, pa vendar enako dragocen. Vso potrebno dokumentacijo, ki vključuje: tlorise objektov, poročila o opravljenih konservatorsko-restavratorskih posegih – kolikor jih je v arhivu - in vso fotodokumentacijo del smo GNOM-u predali za izdelavo tretje mape načrta. Ostale mape nam bo izdelala OE ZVKDS Ljubljana. Prvo načrtovano delo letos pa bo premierno na ogled že za kulturni praznik. Zamenjali smo stare reflektorje v rojstni hiši, ki so kot po tekočem traku pregorevali in bili hkrati energijsko zelo potratni. Obiskovalci so v tej situaciji resnično lahko začutili pravo svetlobo, ki je bila tipična za Jurčičev čas. S Sašo Renčelj Škedelj, pristojno za Jurčičevo domačijo pri OE ZVKDS Ljubljana in našim oskrbnikom poslopij, hišnikom Matjažem, smo izbrali ustrezne luči in izvajalce. Posebej smo bili pozorni pri izboru teh, ki smo jih namestili v rojstni hiši. Pregledali smo arhivske slike in zbrali podobne tistim, kot so bile v hiši še v času, ko je bila literarna zbirka še v kamri – to je bilo še v prejšnjem stoletju. Vsekakor po namestitvi novih luči stene, les in eksponati zaživijo v zelo naravnih toplih odtenkih. Zamenjali smo tudi razsvetljavo v gospodarskem poslopju in v sprejemnici. Slovenski kulturni praznik 2025 Praznično dogajanje bo potekalo v že ustaljenem urniku, ki ga tradicionalno izvajamo. Doživeli boste kreativnost novih mladih vodnikov, v velikem kotu rojstne hiše tudi lepo presenečenje. Po želji boste imeli možnost ogleda cerkvice Marijinega vnebovzetja na Muljavi, kjer se je dogajal del prve Jurčičeve povesti Jurij Kozjak. Jurčičeve modrosti si boste lahko zapisali v okviru hitre šole kaligrafije za vse generacije v izvedbi Zlatke Trstenjak. Popoldan pa se bomo družili s prvakinjo ljubljanskega Slovenskega narodnega gledališča Drama Barbaro Cerar, ki se v zadnjih letih preizkuša tudi kot pisateljica. Povzeto po članku iz MMC-ja je kot pisateljica »tako suverena kot na odru – vsebinsko in jezikovno briljantna, sveža in inovativna, neznansko smešna, sočutno ganljiva in pišmeuhovsko razbrzdana, z velikim uvidom v vse, kar je človeško«. Zanimivost: svojemu izjemnemu učitelju slovenščine je obljubila, da bo napisala roman – to obljubo je pred kratkim izpolnila že drugič. Časovnica dogajanja Prešernovega dne na Jurčičevi domačiji • ob 10.00 in 12.00 vodeni ogledi Čebelnjak zgodb • od 11.00 do 12.00 delavnica kaligrafije za mlajše in mlade po srcu • ob 14.00 vodenje družin z dodatnim ogledom razstave v galeriji • ob 17.00 Knjiga prisrčnica z igralko in pisateljico Barbaro Cerar Jurčičeva domačija je za ogled odprta vse leto. Tudi zdaj, ko je zimski letni čas. Mraz bomo odgnali z zgodbami, toplim domačim zeliščnim čajem in krhlji . 😊 Ekipa Jurčičeve domačije januar 2025 številka 1 11 12 Krajevne skupnosti januar 2025 številka 1 Tradicionalni blagoslov konj v Šentvidu pri Stični Ob prazniku svetega Štefana, diakona in prvega mučenca krščanstva, ki ga praznujemo 26. decembra, se v številnih slovenskih krajih ohranja tradicija blagoslova konj. Svetega Štefana namreč častimo kot zavetnika konj, konjarjev in kočijažev. V Šentvidu pri Stični je ta običaj že dolgo del prazničnega dogajanja, kjer se vsako leto zberejo številni obiskovalci in ljubitelji konj. Po sveti maši, namenjeni vsem živim in pokojnim članom Konjerejskega društva Radohova vas, ki jo je vodil domači župnik Izidor Grošelj, je sledil obred blagoslova. Letos se nas je zbralo 7 kočij in 20 jahačev. Župnik je konje in njihove gospodarje blagoslovil ter prosil za zaščito pred nesrečami, boleznimi in drugimi nevarnostmi. Vse zbrane je nato nagovoril predsednik domačega društva Primož Vrhovec, nam zaželel sreče in zdravja pri delu s konji in čestital ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Poleg domačega društva iz Radohove vasi so v povorki konj sodelovali še člani Konjeniškega društva Ranč Prebil, ROCK RANČ Zavedno delo s konji - Aware horsemanship iz Šentvida pri Stični in nekateri konjeniki iz sosednjih društev. Ta tradicija ne združuje le ljudi in konj, temveč tudi ohranja globoko zakoreninjene običaje in kulturno dediščino, ki bogati skupnost. Blagoslov konj v Šentvidu pri Stični tako ni zgolj verski obred, ampak Po uspelem koncertu v cerkvi v Zagradcu, se je že naslednji dan nadaljevalo praznično, ko praznujemo Dan samostojnosti in enotnosti, ter praznik svetega Štefana, prvega mučenca. V podružnični cerkvi na Gabrovki pri Zagradcu je po nekajletnem premoru ponovno potekala Štefanova maša, ki jo je maševal župnik pastoralnega območja, Ambrus, Šmihel in Zagradec, Uroš Švarc. tudi priložnost za druženje, ohranjanje kulturnih vrednot in povezo- vanje med različnimi generacijami. Melita Sinjur 13. Sobraški pohod podrl rekord – udeležilo se ga je kar 270 pohodnikov V organizaciji PGD Sobrače in v sodelovanju s KS Sobrače je v nedeljo, 19. januarja, potekal že 13. Sobraški pohod, ki je letos privabil rekordno število pohodnikov. Na slabih 15 kilometrov dolgo pot se je podalo 270 ljubiteljev narave, ki so kljub meglenemu vremenu uživali v prijetnem vzdušju, čudoviti trasi in gostoljubju organizatorjev. Potovanje skozi naravne lepote Pohodniki so začeli pot pred gasilskim domom v Sobračah, od koder so se povzpeli proti Čagoški kapelici (Pintarjevi kapelici). Nato so nadaljevali proti Bukovici, kjer jih je na Selanovi domačiji pričakala okrepčilna pogostitev. Najzahtevnejši del poti je vodil na Felič Vrh, kjer so pohodniki uživali v daljšem postanku. Tam so jih organizatorji razvajali s tradicionalno »ocvirkovko« in toplimi napitki, kar je poskrbelo za sproščeno in prijetno vzdušje. Po krajšem počitku so nadaljevali pot skozi naselja Javorje, Vrata in Višnji Blagoslov konj na Štefanovo in praznik dneva samostojnosti in enotnosti V lično okrašeni cerkvici svetega Primoža in Felicijana so domačini pripravili jaslice, v katerih so bili poleg tradicionalnih jasličnih kipcev prisotni tudi kipci konj, državna zastava pa je bila izobešena ob državnem prazniku. Župnik Uroš je blagoslovil sol, kruh in vodo in v pridigi predstavil pomen blagoslova soli. Prav tako je predstavil življenje prvih kristjanov, čas in območje, kjer se začela širiti krščanska vera in zaradi katere so mnogi darovali svoja življenja, med njimi je bil tudi eden od prvih sedmih diakonov sveti Štefan. Po maši je zunaj najprej pod vodstvom Roberta Kohka v čast praznika zadonela slovenska himna. Župnik Uroš Švarc je v nadaljevanju vodil blagoslovno molitev ter blagoslovil konje, ki so zaužili tudi blagoslovljeno sol in kruh. Sledilo je sproščeno druženje in srečanja ob pripravljenih narezkih, sladkih dobrotah, čaju in kuhanemu vinu, zbrali vsi prisotni verniki. Za pogostitev so ponovno poskrbeli prizadevni člani in sokrajani Gabrovke in Kitnega Vrha. Prijetnemu druženju je botrovalo tudi lepo sončno vreme in čudovita snežna kulisa, ki je v tem času že nekaj let nismo doživeli. Marjan Urbas Koledovanje v Ivančni Gorici Tudi letos smo se koledniki iz župnije Ivančna Gorica na Štefanovo, 26. 12. 2024, odpravili na pot oznanjat veselo novico o rojstvu našega odrešenika Jezusa Kristusa. Svoje koledovanje smo začeli s sveto mašo, kjer je župnik Jurij Zadnik blagoslovil sol, nalepke, krede in tri skupine kolednikov. Nato smo se podali na pot. Grm, kjer je bil še en postanek, nato pa se prek Kalc vrnili nazaj na izhodišče pri gasilskem domu. Prijeten zaključek dneva Ob prihodu na cilj so pohodnike pričakali topel obrok in spominska kapa, ki bo udeležence spominjala na prijetno doživetje. Udeleženci so izpostavili odlično organizacijo in srčnost ekipe, kar je pohodu dodalo posebno noto. Zahvala in povabilo na 14. Sobraški pohod Organizator se zahvaljuje vsem donatorjem, podpornikom in prostovoljcem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi dogodka. Že zdaj pa vabijo vse ljubitelje hoje in narave, da se prihodnje leto udeležijo 14. Sobraškega pohoda, ki obljublja še več čudovitih razgledov in prijetnega druženja. Sobraški pohod je še enkrat dokazal, kako lepo je preživeti dan v naravi, ob dobri družbi in s podporo lokalne skupnosti. Na svidenje prihodnje leto! Zapisal: Matej Pečan Foto: Anže Adamlje Naše območje oznanjevanja so poleg Ivančne Gorice tudi okoliške vasi in prepevajoč božične pesmi smo obiskali tudi bolj oddaljene prebivalce naše župnije. Pri hiši smo na kratko nagovorili domače, jih obdarili z nalepko GMB in blagoslovljeno soljo ter jim zaželeli blagoslovljene praznike. Hkrati smo pobirali darove za slovenske misijonarje, letos se je nabralo kar 1226 evrov. Oznanjanje vesele novice smo zaključili z druženjem v toplih župnijskih prostorih. Iz srca hvala vsem otrokom in staršem za sodelovanje in vsem, ki ste nesebično darovali za misijone. Manca Kocjančič in Ema Žičkar, kolednici Foto: Marko Bitenc januar 2025 številka 1 Krajevne skupnosti 13 Luč miru iz Betlehema 2024 Novoletni Gabrovčec V sklopu akcije Luči miru iz Betlehema smo ivanški skavti plamen prvič raznašali od hiše do hiše po Ivančni Gorici in bližnjih vaseh. Na ta način smo plamen ponesli tudi do tistih, ki do cerkve ne morejo in do tistih, ki tja ne zahajajo. Mir je univerzalni dar, je nekaj, za kar nam mora biti mar ne glede na našo starost, nacionalno ali versko pripadnost. Plamen smo ponesli tudi v župnije Ivančna Gorica, Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Krka, Muljava, Ambrus, Zagradec, Šmihel pri Žužemberku, Veliki Gaber in Sela pri Šumberku. Hvala vsem, ki ste nas lepo sprejeli in nam prisluhnili. Upamo, da vam je Lučka polepšala praznike in vas navdihnila, da boste to kar prinaša negovali še celo leto 2025. Hvala tudi županu in občinskim sodelavcem za lep sprejem. Zbrana prostovoljna sredstva bodo namenjena poljskemu skavtskemu združenju za obnovo po poplavah, Združenju za moč, ki se ukvarja s pomočjo in svetovanjem mladim v stiski, Slovenskemu društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke in delovanju skavtov v Ivančni Gorici. Pred Božičem so že zasvetile okrasne zvezde na cestnih svetilkah ob novo urejeni cesti in pločniku v Gabrovčcu. Večja prometna varnost in upočasnitev prometa skozi vas v preteklem letu, ki sta jo na našo dolgoletno željo uresničili Občina Ivančna Gorica in Direkcija RS za ceste, je med nas vaščane zares vnesla bolj sproščeno vzdušje in manjše skrbi za varnost predvsem naših najmlajših na njihovi poti v šolo in mnoge prostočasne dejavnosti na Krki. Tjaša Javornik Podboršt skozi leto 2024 V vasi Podboršt v Krajevni skupnosti Dob smo bili v letu 2024 zelo aktivni in ustvarjalni na področju obnove verskega znamenja – križa v Šimajcah, obnove označbe vasi ob prihodu v vas ter postavitve ograje pri zabojnikih za odpadke. Povezovanje in druženje skupine prebivalcev Podboršta je obrodilo predloge, kaj vse bi bilo treba obnoviti. Spomladi smo naredili načrt, da postavimo popolnoma nov križ, ki stoji med vasjo Podboršt in vasjo Sad. Poleg novega lesenega križa smo postavili tudi klop. Z deli smo pričeli v začetku meseca julija in v mesecu avgustu smo z njimi že zaključili. Spodobilo se je, da to novo versko znamenje dobi tudi božji blagoslov, ki mu ga je podelil gospod župnik Izidor Grošelj skupaj z vaščani in okoličani. Blagoslov smo zaključili s pogostitvijo. Hkrati z obnovo križa smo postavili čisto nov lesen kozolček, ki stoji na začetku vasi. Vse lesene dele, tako križa kot kozolčka, smo zaupali v izdelavo Dolgorajžnikovemu Marjanu in njegovim sinovom. Zares je bil lep pogled ob prihodu v vas, ampak nekoliko so pogled kazili zabojniki za odpadke. Ideja, da se jih ogradi, je bila takoj sprejeta in akcija je stekla. Zabojnike smo ogradili z leseno ograjo in pogled na vas je sedaj zares čudovit. Mnogo prostovoljnega dela in ma- teriala iz domačih zalog smo vložili, da smo lahko na koncu vse to postorili za ugled vasi. Brez denarne podpore vaščanov bi vse to težje izpeljali. Ponosni smo lahko, da je vas Podboršt naš skupni dom. Da bi bilo ob zaključku leta 2024 v Podborštu še bolj praznično, smo na začetku vasi postavili novoletno smreko in jo okrasili z lepimi modrimi lučkami. Leto 2024, ki je bilo uspešno, smo zaključili praznično. Vaščani vasi Podboršt Potem pa se je zasvetila še velika smreka v krožišču. Praznično vzdušje je vaščane spodbudilo, da so se po vsakdanjem delu v službah in obveznostih doma malo upočasnili pri prazničnih pripravah na božič in mislih na novo leto. Da bi bilo vsaj tako dobro kot 2024, seveda raje še boljše. V tem razpoloženju je med vaščani zaživela ideja o prednovoletnem srečanju. Ob prijaznem povabilu našega vaščana Darka, ki je ponudil prostor, je bila ideja uresničljiva. Dobili smo se v soboto, 28. decembra, na zares lepem, domačem lesenem podu s prostorom, opremljenim z vsem potrebnim za družabna srečanja. Na mize so prihajali prigrizki, ki so jih pripravile pridne vaščanke in vaščani, tudi sladke dobrote in pijača za vsak okus. Zbralo se nas je več kot 60, predvsem veliko mladih, družin s kopico otrok, ki so se kmalu razigrali. V prijetnem druženju, pogovoru med sosedi inprijatelji smo nazdravili za SREČNO 2025. Upamo, da se letos dobimo še v večjem številu. Vaščani Gabrovčca Kulturno športno društvo Dob in Krajevna skupnost Dob pri Šentvidu vabita na 23. tradicionalni DOBUSKI POHOD v nedeljo, 23. februarja 2025. Start pohoda bo ob 8. uri, pri gasilskem domu v Dobu. Letos bo pohod potekal iz Doba na Primskovo. Naša pot bo potekala čez tri gorice: Čagoška gora, Debeli hrib in Sevno. Povratek v Dob z avtobusom. Zaključek pri gasilskem domu Dob. Pot je dolga 15 km. Več na http://ksd-dob.si/ Hoja na lastno odgovornost. 14 Krajevne skupnosti januar 2025 številka 1 Mladi gasilci iz sektorja Šentvid pri Stični na dobri poti za vstop v operativne enote V petek, 10. januarja, in soboto, 11. januarja, je v prostorih PGD Temenica potekal tečaj Mladinec I, namenjen mladim gasilcem iz Sek- torja Šentvid pri Stični, torej mladina iz PGD Šentvid pri Stični, PGD Temenica, PGD Dob pri Šentvidu, PGD Radohova vas, PGD Hrastov Dol in PGD Sobrače. Tečaj, ki je del temeljnega programa usposabljanja mladih gasilcev, je združil 39 mladih, ki so se preizkusili v teoretičnem in praktičnem znanju, potrebnem za uspešno opravljanje gasilskih nalog. Tečajniki so z navdušenjem in predanostjo pristopili k izzivom. Po intenzivnem teoretičnem in praktičnem delu predavanj so vsi uspešno opravili tudi zaključni izpit, kar je dokaz njihovega znanja, pripravljenosti in resnosti pri opravljanju gasilske službe. Zaključna slovesnost ob podelitvi priznanj je bila prežeta s ponosom in spodbudnimi besedami. Prisotne so nagovorili sektorski poveljnik za Sektor Šentvid pri Stični Brane Praznik, častni poveljnik Gasilske zveze Ivančna Gorica Lovro Markovič, ter župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je s svojim obiskom presenetil zbrane. V svojih nagovorih so poudarili pomen vzgoje in usposabljanja mladih za prihodnost gasilstva. Dejstvo je, da so mladi gonilna sila naše skupnosti in temelj, na katerem bo zgrajena prihodnost varnosti v naši občini. Tečaj Mladinec I ni bil le priložnost za pridobitev novih znanj, temveč tudi priložnost za druženje, razvijanje odgovornosti in ekipnega duha, ki so ključni za gasilsko delo. Mladi tečajniki so s svojo zavzetostjo in uspehom pokazali, da imajo pravo srce za delovanje v gasilskih vrstah. Dogodki kot je ta, so pomemben del ohranjanja in razvijanja gasilske tradicije v naši skupnosti, hkrati pa navdih za vse mlade, ki bi še želeli postati del gasilske družine. Čestitke vsem mladim junakom za njihov dosežek – prepričani smo, da je prihodnost gasilstva v dobrih rokah. Za Sektor Šentvid pri Stični zapisala Sara Kovačič Od bronastih do zlatih čevljev Da ne bo pomote: ne gre za prave čevlje, temveč za priznanja, ki jih pohodniška sekcija Društva upokojencev (DU) Ivančna Gorica vsako leto podeli tistim, ki se udeležijo vsaj šestih pohodov. Društveno pohodništvo sodi na občinskem in regionalnem, pa tudi na državnem področju med znano in opazno. Letos so opravili 24 pohodov, od manj do zelo zahtevnih, ki se jih je udeležilo 711 navdušencev in tistih, ki kaj dajo na svoje zdravje in kondicijo. Pogosto se jim pridružijo člani DU Šmarje-Sap. Po končanem zadnjem pohodu, tretjo soboto v decembru, so se udeleženci zbrali v znanem ivanškem lokalu, se okrepčali in prejeli priznanja za leto 2024, od leta 2007 že sedemnajstič zaporedoma: bronasti čevelj za 6 do 10 udeležb, srebrnega za 11 do 15 in zlatega za 16 do 24 udeležb na pohodih. Vseh 24 je uspelo opraviti le Sonji Kastelic. Ob tem so se posebej zahvalili neumornima in zagnanima organizatorkama, Ljubi in Olgi. Matjaž Marinček, foto: arhiv pohodniške sekcije DU Ivančna Gorica VLADO KRESLIN Pohod na Trdinov vrh (1178 m) Tradicionalno, kot vsakega prazničnega 2. januarja, smo se tudi letos člani Planinskega društva Polž Višnja Gora udeležili zimskega vzpona na Trdinov vrh, letos je bil že 32-ti. Naših članov se je nabralo okroglih 20, približno v istem številu so se pohoda udeležili tudi člani tamkajšnjega Planinskega društva Krka Novo mesto. Zbor pohodnikov je bil ob 8.30 na urejenem parkirišču pri cerkvi v Gabrju, po uvodnih besedah pa smo se podali na pot. Zagnanost pohodnikov je skrbno zabeležila tudi lokalna televizija Vaš kanal, ki je o dogodku poročala v dnevnih novicah. Tudi letos smo bili prikrajšani hoje po zasneženi poti, ampak prave planince ne zmoti niti skakanje preko blatnih luž in iskanje čim manj drseče podlage. Po dobri uri smo dosegli prvo točko postanka pri Planinskemu domu pri Gospodični na Gorjancih, kjer so nas tradicionalno postregli s toplim čajem, kuhanim vinom in piškoti. Šele na poti proti &MALI BOGOVI 11. 4. ob 20.00 ŠENTVID pri Sticni ˇ PRODAJA VSTOPNIC Trdinovemu vrhu in nazaj smo stopali po snegu in ledu, in marsikdo si je zaradi varnosti raje nadel dereze, ki poskrbijo za bolj trden korak. Do Gospodične smo se vrnili v dveh skupinah – ena je šla po isti poti nazaj, druga pa je naredila krog do Miklavža. Prav tako razdeljeno smo odhajali tudi do avtomobilov. Sledil je samo še pozdrav »Na svidenje« z iskreno željo, da se v letu 2025 čim večkrat srečamo in skupaj prehodimo načrtovane planinske ture. Silva Huč BAR NA PLUSKI, RADOHOVA VAS CVETLIČARNA ANDREJA, IVANČNA GORICA CVETLIČARNA ZVONČEK, ŠENTVID pri STIČNI TRGOVINA DAŠA, GROSUPLJE PRODAJA VSTOPNIC NA MOJEKARTE.SI IN PRODAJNIH MESTIH V SISTEMU MOJEKARTE.SI januar 2025 številka 1 Krajevne skupnosti 15 Center za krepitev zdravja Ivančna Gorica Vitamin D – kje ga najdemo in zakaj ga rabimo? Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Vitamin D je edini vitamin, ki ga lahko v zadostni meri biosintetizira človeško telo – in sicer v koži s pomočjo ultravijolične svetlobe B (UVB). Največ vitamina D nastane takrat, ko sončni žarki prodirajo skozi atmosfero čim bolj navpično. To je v poletnih mesecih okoli poldneva in sicer le od aprila do septembra med 10. in 16. uro. Soncu moramo biti izpostavljeni 10 – 15 minut trikrat na teden, vendar moramo biti brez zaščitnega faktorja. Sposobnost tvorbe vitamina D v koži se z leti manjša. Ljudje s temno poltjo bodo morali preživeti dlje časa na soncu, da bodo proizvedli enako količino vitamina D kot ljudje s svetlejšo kožo. Vitamin D je tudi v nekaterih živilih. Najpomembnejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, precej manj ga je v rastlinskih živilih. Najbogatejši prehranski viri so z maščobo bogata živila, kot so ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki. Vendar ga s hrano lahko dobimo le približno 100 enot na dan, kar je premalo. Dnevne potrebe po vitaminu D so 800 do 1000 enot (20 do 25 mikrogramov), pri starejših ljudeh so lahko celo večje. Ugotavljamo, da vitamina D primanjkuje večini ljudem izven poletnih mesecev. Tistim, ki jim odsvetujemo izpostavljenost soncu (dojenčki in starejši), pa vitamina D primanjkuje tudi v poletnih mesecih. Zaradi tega je potrebno vitamin D dodajati v obliki zdravil. Otroci do prvega leta starosti morajo ob redni prehrani prejemati 400 enot vitamina D na dan, od prvega leta na- prej pa 800 enot na dan. Razpolovni čas vitamina D je 14 – 20 dni, zato lahko D vitamin prejemamo enkrat na teden (torej 28 000 enot/teden otroci do prvega leta ali 56 000 enot/teden ostali). Prejemanje vitamina D ni priporočljivo samo otrokom do prvega leta, ampak ga je priporočljivo jemati v vseh starostnih obdobjih. Strah, da bi se v telesu nabralo preveč vitamina D, je povsem odveč. Količine vitamina D, ki povzročajo toksične učinke (povečana koncentracija kalcija v serumu, povečano izločanje kalcija v seču in tvorba ledvičnih kamnov), so 20 do 40 krat večje, kot so zgoraj navedeni priporočeni odmerki. Osnovna vloga vitamina D je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov. Če vitamina D ni dovolj, postanejo kosti mehke. Za močne kosti rabimo poleg vitamina D v prehrani tudi dovolj Glasbeni abonma MISLIM, SANJAM IN ŽIVIM V GLASBI. ‹ Ivancna Gorica 2025 A. Einstein Sobota, 8. marec 2025, ob 19.30, Kulturni dom Stična IMPRESIJE IN EKSPRESIJE Domen Koren – saksofon, Neža Bregar – klavir Sobota, 5. april 2025, ob 19.30, Dom kulture Šentvid pri Stični Foto: Rok Deželak IL DIVJI ob spremljavi banda Sobota, 10. maj 2025, ob 19.30, Kulturni dom Ambrus ˇ AKUSTICNA SKUPINA ARTISTIK Gostje: Mladinski pevski zbor Hej, zborovodkinja Nika Škoda Petek, 6. junij 2025, ob 19.30, Toplarjeva Loka, Zagradec KONCERT POD ZVEZDAMI: HANDPAN TRIO Tolkala: Marina Golja, Franci Krevh in Dejan Tamše Več informacij • https://zkd.prijetnodomace.si/ • facebook ZKD občine Ivančna Gorica • zkd.ivancnagorica@gmail.com • 041 328 141 Glasbeni abonma Ivančna Gorica v svoji četrti sezoni ponovno ponuja kakovostno in raznoliko glasbo različnih žanrov. Poslušalci boste lahko uživali v nastopih tako manjših kot večjih zasedb ter doživeli čudovite vokalne in instrumentalne izvedbe vrhunskih glasbenikov. Ne zamudite glasbenih večerov v lokalnem okolju, kjer boste lahko odkrivali čarobnost glasbe. Cena abonmaja je 40 evrov. Za rezervacijo abonmajskih vstopnic pišite na glasbeni.ivancna@gmail.com ali skenirajte QR-kodo za neposreden dostop do prijavnice. Uro pred vsakim koncertom bo mogoče kupiti tudi posamezne vstopnice. Za rezervacije pišite na zkd.ivancnagorica@gmail.com. Vabljeni na potovanje v svet glasbe! kalcija in fosfata. Odkrili so tudi, da vitamin D pomembno vpliva na razvoj, delovanje in ohranjanje mišičnih vlaken. Vitamin D je pomemben še za delovanje imunskega sistema, saj preprečuje razvoj avtoimunih bolezni in veča odpornost proti okužbam, zmanjšuje arterijski tlak in pojavnost ter rast nekaterih vrst raka. Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija in fosfatov, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome ter za nastanek osteoporoze v zrelih letih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamina D vodi do nastanka rahitisa, za katerega so zaradi motnje pri mineralizaciji kosti značilne deformacije skeleta in izrastline na hrustancih. Drugi simpto- mi bolezni so zmanjšana moč mišic, zmanjšan mišični tonus in povečana občutljivost za okužbe. Če ste izpostavljeni soncu v poletnih mesecih po priporočenih merilih, je smiselno jemanje vitamina D od oktobra do aprila. Otrokom in starejšim, ki jim svetujemo, naj se opoldanskem soncu izogibajo, pa priporočamo jemanje vitamina D tudi v poletnih mesecih. Viri: https://prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/vitamin-d https://osteoporoza.si/ali_je_vitamin_d3_potrebno_jemati_tudi_poleti/ Pripravila: dr. Simona Rajtar Osredkar, dr. med. spec. ped. Tečaj uporabe pametnih telefonov in računalnikov za starejše Dijaki 3. letnika Srednje šole Josipa Jurčiča starejše z veseljem vabimo na brezplačne delavnice, kjer boste spoznali osnove uporabe pametnih telefonov in računalnikov. Delavnice so pripravljene v okviru prostovoljskega projekta. Delavnice bodo potekale v soboto, 8. marca 2025, od 10.00 do 13.00, v prostorih Srednje šole Josipa Jurčiča. S seboj prinesite svoj pametni telefon, lahko pa si pripravite tudi vprašanja, na katera bi želeli dobiti odgovore. Poskrbeli bomo tudi za prigrizke in dobro voljo. Lepo vabljeni! Dijaki 3. C, Srednja šola Josipa Jurčiča 16 Šolstvo januar 2025 številka 1 Božične jezikovno-kuharske delavnice V ponedeljek, 16. decembra 2024, in v torek, 17. decembra 2024, je na naši šoli in PŠ Višnja Gora zadišalo po prazničnih dobrotah in jezikovnem ustvarjanju. Učenci 6. razredov so skupaj z učiteljicami in učitelji tujih jezikov ter gospodinjstva sodelovali na dogodku, ki smo ga poimenovali Božične jezikovno-kuharske delavnice. Delavnice so bile razdeljene v tri skupine, v katerih so učenci pripravljali medenjake, ameriške palačinke in čokoladne piškote. Naloga pa ni bila zgolj kulinarična Cesta občine Hirschaid 1, 1295 Ivančna Gorica tel: 01 7887 260, fax: 01 7887 265 e-mail: tajnistvo@os-sticna.si – učenci so recepte prevedli v angleščino, nemščino in francoščino ter ustvarili privlačne plakate v vseh štirih jezikih, vključno s slovenščino. Priprave so se začele z zbiranjem sestavin, natančnim tehtanjem in pripravo testa. Vzdušje je bilo sproščeno, a delovno, saj so učenci ob pomoči učiteljev oblikovali testo, ga pekli in skrbeli za urejenost delovnega prostora. Na koncu smo se vsi skupaj pogostili z lastnimi mojstrovinami, ki so jih spremljali topel čaj in veliko smeha. Dogodek ni bil zgolj priložnost za učenje tujih jezikov in gospodinjskih veščin, temveč tudi za medsebojno sodelovanje, kreativnost in praznično druženje. Prav vsi, od učencev do učiteljev, so pokazali, da lahko z združenimi močmi ustvarimo nekaj zares posebnega. Delavnice so bile nepozabna izkušnja, ki nas je povezala ter poskrbela za sladek in poučen začetek prazničnega časa. Zahvala gre vsem sodelujočim za njihov trud in energijo, ki sta dogodek naredila tako uspešen! Veselimo se že naslednjih ustvarjalnih projektov! Aktiv učiteljic in učiteljev tujih jezikov Povzpeli smo se na Šmarno goro VPIS OTROK V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2025/26 Po Zakonu o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOŠ) morajo starši v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili šest let (roj. od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019; 45. člen ZOŠ). Starši vpišete otroka v osnovno šolo v svojem primarnem šolskem okolišu v skladu z obvestilom, ki ga boste prejeli na dom. Vpis bo potekal po naslednjem razporedu: • na matični šoli v ponedeljek, 10. 2. 2025 in sredo, 12. 2. 2025, v času med 7.00–10.00 ter 13.00–18.00 za šolski okoliš:  matična šola (Ivančna Gorica)  Stična  Muljava • na podružnični šoli v Višnji Gori v torek, 11. 2. 2025, v času med 7.00–10.00 ter 13.00–18.00 za šolski okoliš Višnje Gore. Naknadni vpis bo možen po dogovoru na telefonski številki 01 78 87 264 (za matično šolo, Stično in Muljavo) ter na 01 620 74 42 (za Višnjo Goro). Z otroki se bomo prvič srečali v mesecu juniju, ko bodo v šolo prišli skupaj s svojimi starši. V soboto, 7. 12. 2024, smo člani Planinskega društva Polž Višnja Gora izvedli čudovit cici pohod na Šmarno goro. Že na začetku poti nas je čakalo prijetno presenečenje – Miklavž je vse otroke razveselil z vrečko dobrot. Naša pot se je začela v Pirničah, kjer nas je pričakala hladna megla. Kljub meglenemu jutru smo se z dobro voljo podali na pot čez Pesek, s ciljem doseči vrh Šmarne gore. Pot je bila prijetna in ravno prav razgibana za najmlajše pohodnike, ki so pogumno premagovali korake. Ko smo se bližali vrhu, se je megla začela razkrajati, sončni žarki pa so nas vse bolj razveseljevali. Na vrhu nas je pričakala popolna vremenska kulisa – pod nami je ležalo morje megle, nad nami pa jasno modro nebo, ki je ponujalo osupljiv razgled na okoliške hribe. Vsak pogled je bil pravi balzam za dušo in nagrada za ves trud. Gospod Miha Ledinek, ki nas je sprejel na vrhu, nas je popeljal v cerkev sv. Marjete. Tam nam je z zanimivo pripovedjo pojasnil dolgoletno tradicijo zvonjenja na Šmarni gori. Izvedeli smo, da je zvonjenje povezano s staro legendo o zmagi nad Turki, ki se je globoko zakoreni- Vodstvo šole OBVESTILO O VPISU V 1. RAZRED nila v lokalnem izročilu. Ta zgodba je navdušila tako otroke kot odrasle, saj nas je povezala z bogato kulturno dediščino tega priljubljenega pohodniškega cilja. Po kratkem počitku in uživanju v sončnih razgledih smo se počasi odpravili nazaj v dolino, polni lepih vtisov in novih spominov. Cici pohod je bil pravi dokaz, kako čudovita narava in dobra družba obogatita dan. Se že veselimo naslednjega pohoda. Tanja Gabrijel Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je edina srednja šola v naši občini in predstavlja pomembno jedro intelektualnega in kulturnega razvoja naših krajev. V letu 2024/2025 obeležujemo več pomembnih obletnic; 80 let od ustanovitve nižje in 75 let od ustanovitve popolne Gimnazije Stična ter 55 let, odkar je šola dobila ime po Josipu Jurčiču. Tradicija, jasne vrednote, številni uspehi in dosežki naših dijakov predstavljajo trdne temelje za kakovostno pedagoško delo na šoli, ki se vsako leto znova veseli nove generacije gimnazijcev in ekonomskih tehnikov. Vse šolarje in starše, ki vas zanima delo in življenje na naši šoli, vabimo na INFORMATIVNI DAN. Obiščete nas lahko v naslednjih terminih: • petek, 14. 2. 2025, ob 9.00, • petek, 14. 2. 2025, ob 15.00 in • sobota, 15. 2. 2025, ob 9.00. Pričakujemo vas s prijaznostjo, prepričali vas bomo s kakovostjo! Osnovna šola Zagradec obvešča, da bo VPIS V 1. RAZRED za šolsko leto 2025/26 potekal v mesecu februarju 2025. Vpisovali bomo otroke, ki bodo v koledarskem letu (1. 1. 2025-31. 12. 2025) dopolnili starost 6 let in tiste, ki jim je bilo v preteklem šolskem letu šolanje odloženo. Starši bodočih novincev bodo vabilo na vpis s podrobnejšimi informacijami prejeli po pošti na dom. Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični Obvestilo o vpisu v 1. razred V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS št. 81/2006 in 63/2013) so v šolskem letu 2025/2026 šoloobvezni vsi otroci, ki so rojeni v koledarskem letu 2019. Starši vpišete otroka v osnovno šolo v svojem primarnem šolskem okolišu. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nam do 2. 2. 2025 še vedno ni posredovalo podatkov o otrocih, rojenih v letu 2019, zato vam datuma vpisa ne moremo posredovati. Predvidoma pa bo vpis potekal v tednu od 10.–14. februarja ali pa od 17.–21. februarja. Ko šola prejme podatke, boste starši otrok s stalnim ali začasnim bivališčem v našem šolskem okolišu dobili pisno vabilo po pošti. Irena Novak, šolska svetovalna služba uar 2025 n ja Št. 1 www.mladinska_stran/Klasje.ig DIJAKI DOKAZALI, DA NAS JURČIČ POVEZUJE Z novim letom smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča ponovno dokazali, da naš slogan resnično drži. Med 13. in 17. januarjem je dijaška skupnost za vse dijake pripravila tematski teden, ki je šolske hodnike napolnil z barvami, smehom in ustvarjalnostjo. Tematski teden smo otvorili v velikem slogu – z dnem »Anything but a backpack day«. Dijaki so svoje zvezke in knjige namesto v nahrbtnikih prenašali v izvirnih pripomočkih, kot so blazine, kletke za mačke ali celo vedra. Ustvarjalnosti res ni manjkalo! V sredo smo si nadeli roza oblačila in oživili pravilo iz kultnega filma Mean Girls: "On Wednesdays, we wear pink." Hodniki so se spremenili v razkošen roza mozaik, v katerem so sodelovali tako dijaki kot tudi nekateri profesorji. Nekateri so se znašli in oblekli kar šolske puloverje, ki jih na hrbtni strani krasi naš prepoznavni slogan #Jurčičnaspovezuje. Teden smo zaključili v udobnem slogu – s pižama dnevom. Petkovo jutro je bilo sproščeno in nasmejano, saj smo v šolo prišli kar v pižamah. Tako smo še bolj povezani zaključili tematski teden ter se podali v zaslužen vikend. now imaš novo sporočilo od: Klasje Živjo, dragi bralec/-ka! Pred tabo je čisto nova stran, namenjena mladim, ki bo od te številke dalje izhajala v Klasju. Stran bodo oblikovale aktualne teme, zanimive novice in še in še. Možnost za soustvarjanje strani pa imaš tudi ti! Tvoje predloge vsebine, mnenja ali zanimive članke lahko pošlješ na gmail uredništva (urednistvo@klasje.net, zadeva: mladinska stran) mi pa se bomo potrudili, da te bodo v vsaki številki pričakali zanimivi članki. Se beremo:) Lp, Tanja Škufca zapisala: Tonja Smole KAKO SE MED IZPITNIM OBDOBJEM SOOČITI S STRESOM? Blišč in praznično vzdušje veselega decembra sta minila. Zdi se, kot da sta mimo nas odletela s svetlobno hitrostjo, januar pa nas je hitro postavil na realna tla – bližalo se je izpitno obdobje. Zvesti sopotnik izpitnega? – stres. Živčno premetavanje zapiskov, hektolitri popite kave in retorično vprašanje »Zakaj se nisem prej začel učit?« pa postanejo del našega vsakdana. Tu je torej zate šest nasvetov, da bo tvoje izpitno obdobje kar se da »u izi« in brez posledic dolgotrajnega stresa. 1.RAZPOREDI SI ČAS Še preden sploh začneš z učenjem, je pomembno, da si zastaviš, koliko časa boš namenil učenju za posamezni predmet, da ti potem za kakšnega ne bo zmanjkalo časa. Najbolje je, da preletiš zapiske in si tako ustvariš bolj realno sliko tega, koliko časa ti bo vzel določen predmet. Lahko greš še korak dlje in si za vsak dan posebej narediš točen urnik učenja, nekaterim namreč bolj odgovarja oziroma se lažje fokusirajo, če sledijo urniku. 2. KRATKI ODMORI MED UČENJEM Pomembno je, da si med učenjem vzameš krate odmore. Najbolje je, da si kar v naprej določiš: po določenem času učenja, toliko minut odmora. Naj pa ne bodo ti odmori zapravljeni za »scrolanje« na telefonu. To je namreč čas, ki ga tvoji možgani potrebujejo, da se odpočijejo in resetirajo za naslednji krog učenja. 3. ZDRAVA PREHRANA in DOVOLJ TEKOČINE Ja, res je, že stokrat smo to slišali. Ampak pomisli, ali zares popiješ dovolj tekočine in imaš zdrave, uravnotežene obroke ali med izpitnim večinoma posegaš po hitri hrani, sendvičih in podobnem? 4. KAVA - DA ali NE? Večinoma po kavi posegamo, da bi lahko dlje časa ostali budni. Vendar je ta učinek najmočnejši le uro ali dve po zaužitju kofeina, potem pa pride do močnega padca energije in tako se vedno znova pojavlja potreba po še več kofeina. Tu pa moramo biti zelo previdni, saj lahko kofein pri višjih odmerkih povzroči tesnobo, anksioznost ter negativno vpliva na spomin in pozornost. Ampak brez skrbi, obstajajo namreč boljše alternative kavi, z manjšo vsebnostjo kofeina, prav tako pa ga telo absorbira veliko počasneje, kar zmanjša možnost neprijetnega padca energije. Te alternative so črni in zeleni čaj ter matcha čaj. 5. VZEMI SI ČAS ZASE Čeprav imaš za predelati še kupe snovi in se ti zdi, da «niti dihati nimaš časa«, si enostavno moraš vzeti nekaj časa zase. Ta čas naj bo namenjen temu, da čisto odmisliš vse skrbi in počneš nekaj, kar te zares veseli. Odpravi se na sprehod na svež zrak, vzemi si čas za kratek tek (pomembno je namreč tudi to, da med izpitnim obdobjem ostaneš aktiven), zavrti si svojo najljubšo glasbo. 6. TEHNIKE SPROŠČANJA Pri spoprijemanju s stresom ti lahko pomagajo tudi različne tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje in meditacija. Nekatere raziskave kažejo, da redno izvajanje tehnik sproščanja kaže mnoge pozitivne učinke, kot so izboljšanje spomina in pozornosti ter večje zaupanje vase. 18 Kultura številka 1 januar 2025 Papirčkarice postavile 4. razstavo Umetnost izpod naših rok Papirčkarice Kulturno športnega društva Dob smo v prazničnih decembrskih dneh v večnamenski dvorani Hrastov Dol postavile 4. razstavo Umetnost izpod naših rok. V petek ,13. decembra, smo pripravile medgeneracijsko delavnico z naslovom Božična zvezda zacveti. Udeležilo se je je kar lepo število otrok, tako smo skupaj z starši in starimi starši ustvarjali in po dveh urah je v rokah najmlajših zacvetela božična zvezda, ki so jo z veseljem ponesli na svoje domove. V soboto, 14. decembra, je potekala uradna otvoritev 4. razstave, Umetnost izpod naših rok, s kulturnim programom. Kot voditeljica sem obiskovalce popeljala po poti kulturne dediščine, program so pevsko obogatili domači pevci, člani MoPZ Dob, harmoniko pa sta raztegnila Luka Nose in Anže Papež. Za zaključek pa smo obiskovalce nasmejale do solz same Pairčkarice, s hudomušnim dramskim skečem »Papirja je zmankal«, ki ga je napisala Dragica Šteh. Seveda smo tudi tokrat povabile k sodelovanju sorodna društva iz občine Ivančna Gorica. Četrtič so se nam na razstavi pridružile s svojimi izdelki Pridne Krške roke Turističnega društva Krka. Iz Krke so se na povabilo za sodelovanje odzvale članice Prostovoljnega gasilskega društva Krka, ki se srečujejo prvo leto in so neumorne v kvačkanju in pletenju. Med razstavljavci se je prvič prestavilo tudi Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični z slikami olje na platnu. Slike so imele dobrodelno noto in so se prodajale, izkupiček pa je bil namenjen pomoči potrebni osebi. Razstavljala je tudi Ljubica Štrubelj in nam predstavila lepe uporabne predmete iz reciklaže. Papirčkarice smo postavile na ogled cvetje iz krep papirja, članica Vera Hribar pa kvačkane izdelke. Vesele smo bile obiska na dan otvoritve in tudi naslednje dni, vse do 6. januarja 2025. Razstavo si je ogledalo med 140 do 160 obiskovalcev, ki so prišli v skupinah, tudi z avtobusom, smo pa navdušene, da smo imele obisk tudi iz Nemčije. Papirčkarice se oziramo naprej, tudi to leto bomo ustvarjalne, saj se že pripravljamo na vseslovensko razstavo na Vranskem, ki bo v mesecu maju. Še naprej se bomo trudile in predajale znanje na mlajše rodove in tako sodelovale z šolami in se odzvale vsakemu povabilu. Ob tej priložnosti zahvala tudi vsem našim 15-im ustvarjalkam. Hvala tudi pevcem, članom društva in ostalim nastopajočim. V letu 2025 pa vsem članom društva, prijateljem, bralcem časopisa Klasje in vsem uslužbencem Občine Ivančna Gorica Papirčkarice želimo zdravo, veselo, radostno in ustvarjalno leto 2025. Renata Čebular Odmev božičnih melodij na Krki V soboto, 4. januarja 2025, so v cerkvi svetega Kozma in Damjana na Krki zazvenele božične pesmi na tradicionalnem božičnem koncertu. Na začetku so nas v ta čas ponesli glasovi najlepše božične pesmi, nikdar izpete, ki vsako leto znova zazveni v vsej svoji lepoti. To je pesem Sveta noč, ki kot uspavanka otroku prebudi v nas lepe spomine. Nato so se predstavili naši najmlajši in sicer otroci in mladi iz Krke, pod vodstvom Mojce Zajc in v spremljavi na klaviaturah Neže Zajc. Gospa Mojca vodi tudi orkester Kozmijan, ki nam je zaigral pesem Zemlja pleše. Nismo plesali, smo si pa ogreli dlani s ploskanjem. Razveselili in navdušili so nas še otroci in mladi iz Muljave, pod vodstvom Majde Adamič in spremljavi Igorja Adamiča. Uspavanko za Jezusa nam je zapela Gaja Adamič, spremljal pa jo je oče Igor. Nato so se predstavili še mešani pevski zbor iz Muljave, prav tako pod vodstvom gospe Majde, in za njimi še mešani pevski zbor Krka, pod vodstvom gospe Mojce. Letos se je na naše vabilo odzvala pevka iz sosednje občine Dobrepolje Tina Kadunc-Tiana. Pesmi Ko dvigneš me, Ave Marija in Knjiga vseh knjig, kot tudi vse ostale pesmi, so nas lepo ponesle v božični čas in nas objele s svojimi besedili in melodijami, ki vedno prinašajo samo mir in ljubezen. Po tem pa Božične melodije Šentviških slavčkov obogatile praznični čas Na božič je v župnijski cerkvi svetega Vida v Šentvidu pri Stični znova zazvenela pesem Vokalne skupine Šentviški slavčki, ki je tradicionalno pripravila božični koncert z gosti. Uvodoma je številne obiskovalce pozdravil domači župnik Izidor Grošelj, ki se je zahvalil Šentviškim slavčkom za njihovo celoletno sodelovanje in ustvarjanje, katerega vrhunec je ravno tradicionalni božični koncert. Med gosti, ki so prisluhnili božičnemu koncertu, sta bila tudi podžupan Tomaž Smole in predsednik Sveta KS Šentvid pri Stični Silvo Praznik. S pesmijo so Slavčki pod vodstvom umetniške vodje Tanje Tomažič Kastelic pripovedovali božično zgodbo na njihov lastni način in vokalni izraz, ki zaznamuje njihovo ustvarjanje. Tako tradicionalni božični napevi kot priredbe znanih in popularnih skladb so tudi tokrat navdušile poslušalstvo. Za glasbeno spremljavo je tudi tokrat poskrbela Mojca Zajc, s pesmijo pa so se prepletale tudi misli povezovalke programa Dragice Šteh. Prijetnemu prazničnemu vzdušju ob jaslicah so svoj delež dodali tudi glasbeni gostje, ki so program koncerta še dodatno popestrili in obogatili. Ta večer je naša uspešna soobčanka Eva Kovačič predstavila del svojega pevskega ustvarja, z njo pa so zapeli tudi Slavčki. Skupaj so poskrbeli, da so šentviško cerkev napolnili ritmi iz filmske uspešnice Nune pojejo. Prav tako so navdušile članice Ženske vokalne skupine Brinke iz Grosuplja, pod vodstvom Petre Frace Šilak. Slavčki radi k sodelovanju pritegnejo tudi mlade, letos je z njimi zapel Matic Šteh, Evo Kovačič pa je pri eni izmed pesmi z vibrafonom spremljal Gašper Kastelic. Ob zaključku večera je zazvenela najbolj znana božična melodija Sveta noč, ki je nastopajoče in obiskovalce popeljala tudi v prijetno druženje po koncertu. Vokalna skupina Šentviški slavčki so se za pomoč pri organizaciji koncerta in izvedbo celoletnega programa zahvalili Občini Ivančna Gorica, Župniji Šentvid pri Stični, KS Šentvid pri Stični, ZKD Ivančna Gorica, OI JSKD Ivančna Gorica, Baru na Pluski in številnim posameznikom, ki so tudi tokrat priskočili na pomoč pri izvedbi koncerta in pogostitve. Matej Šteh ORGELSKI CIKEL: Zvocne ̌ impresije romantike Z DOMAČIMI IN TUJIMI VIRTUOZI 16. 2. 2025 І 18.00 ŠENTVID PRI STIČNI Cerkev sv. Vida V S TO P P R O S T TOMAŽ SEVŠEK ŠRAMEL Med nebesko ̌ etericnim ̌ in peklensko morbidnim Spored: Franz Liszt, Max Reger, Sigfrid Karg-Elert Organist in čembalist Tomaž Sevšek Šramel se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi od pozne renesanse do glasbene avantgarde. Redno nastopa z vodilnimi slovenskimi orkestri pod vodstvom znanih dirigentov. Veliko se ukvarja s klavikordom in umetniškim harmonijem. Kot soustanovitelj ansambla za staro glasbo Musica cubicularis je nastopal z vodilnimi tujimi specialisti na festivalih stare glasbe v Sloveniji in v tujini. hrepenimo prav vsi in si želimo, da bi nas luč, ki je zasvetila pred več kot 2000 leti, vedno opogumljala, spodbujala, da bi ta mir ohranili skozi vse leto. Irena Slana Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani mu je leta 2014 podelila naziv docenta. Poučuje orgle na Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik in čembalo na KonserO RG A N I S T I C A vatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Je aktiven organizator glasbenega življenja. Intenzivno se posveča tudi sodobni glasbi. Za njim so mnoge prve izvedbe in snemanja del znanih skladateljev. O RG A N I S T I C A O RG A N I S T I C A januar 2025 številka 1 Kultura 19 Gledališče Vidovo – Sezona 2024/25 – Ljubezen je postranska stvar 18. božični koncert v Zagradcu Gledališče Vidovo, ki deluje v okviru Kulturnega društva Vidovo iz Šentvida pri Stični, je za gledališko sezono 2024/25 pripravilo krstno uprizoritev komedije Antona Žumbarja Ljubezen je postranska stvar. Zaradi tako velikega zaupanja avtorja smo vsi člani skupine čutili posebno odgovornost in obenem tudi izziv, da predstavo dobro naštudiramo in verodostojno odigramo. Dogajanje igre je postavljeno v bližnjo, nedefinirano preteklost, v vaško okolje, kjer želi mama (Malčka – Marija Struna) omožiti svojo starejšo hčer (Liza – Naja Mrvar). Razlog za poroko ni ljubezen (ta je le postranska stvar), ampak se za zakon godno dekle omoži s premožnim moškim (Drašek, ženin – Zdravko Aš), ne glede na njegovo starost. To ni tako enostavno, ker primernih ženinov (Rudek, bogati kmet – Jože Drobež) ni v izobilju in ker so tudi zahtevni in želijo pridne, mlade, lepe (in nedolžne) neveste. Zato je potrebna pomoč ženitne posrednice (Neža – Marija Zaman), ki pa želi iz posredovanja predvsem dobro zaslužiti. Da ne gre vse tekoče, poskrbi bodoča nevesta, ki noče slepo ubogati mame in hoče imeti ženina, ki ji bo všeč in ga bo imela rada. Ne samo to, ona že ima fanta (Marko – Uroš Kastrevc), ki ga ima rada in on njo, ampak po maminih merilih ni primeren. Tu je še mlajša hči (Mihica – Ana Kotar), ki hoče pomagati sestri in meša štrene mami in ženitni posrednici. Za dodatne zaplete poskrbijo še oče Bolfenk (Franjo Čuček), najmlajši sin Franček (Anej Kristan), soseda Marjanca (Alina Cunk Perklič) in ženinova teta Roza (Marija Žurga). Vse to so sestavine, iz katerih je avtor komedije naredil kolaž komičnih situacij in iskrivih dialogov, ki so se ponorčevali iz nekdaj povsem običajnih navad. S prvimi vajami za predstavo smo začeli v mesecu juniju, ko nam je režiserka Anica Čuček razdelila vloge in smo prvič brali tekst. Takoj se je pojavila težava: besedilo je »napisano« v pleškem narečju, saj je dogajanje postavljeno nekje v Slovenske gorice oziroma Prlekijo. Ker smo »dolenjska« gledališka skupina Miklavžev pohod in prižig lučk na božični smreki v Zagradcu, je bil prijeten začetek veselega adventnega časa v Zagradcu. Ob zaključku adventa so člani Kulturnega društva Zagradec, na božični dan, 25. 12. 2024, v zagraški župnijski cerkvi pripravili 18. božični koncert. V polno zasedeni cerkvi so z božičnimi pesmimi nastopile domače skupine pevskih zborov, mešani pevski zbor, moški, otroški pevski zbor, instrumentalisti tamburaške skupine in učenci glasbene šole Grosuplje, enota Zagradec. in ker v glavnem delujemo v naši okolici, nam je režiserka prevedla igro v jezik našega okolja. Na koncu smo ugotovili, da govorimo vsak svoje narečje: dolenjsko, štajersko in ljubljansko, slišati je bilo zabavno in ni zvenelo slabo! Čez poletje so vaje potekale bolj poredko, s približevanjem premierne predstave pa so potekale skoraj vsak dan. Da v besedilu uživamo, je bilo čutiti skoraj na vsaki vaji. Dogajalo se je vse, kar se na vajah lahko zgodi: napačni prihod na oder, napačne iztočnice besedila, pozabljeno ali »prirejeno« besedilo. Iz zagat z besedilom med vajami, še posebno pa kasneje, med predstavami, sta nam vedno pomagali izvrstni šepetalki Marija Struna in Goca Markan Drobež. Izbiranje kostumov je bilo tudi zabavno. Čeprav smo uporabili običajna, večinoma svoje oblačila, smo vseeno stremeli k temu, da obleka ustreza karakterju vloge oziroma času in okolju dogajanja. Na generalki smo si igralci poleg kostumov nadeli tudi masko. Masko je poleg igralk in šepetalk pomagala na naše obraze nanašati tudi Ksenija Sever. Končno oceno naših kostumov in maske pa je pod bleščečimi odrskimi lučmi dala režiserka. Scensko postavitev na odru so pripravili Anica Čuček, Franjo Čuček in Milan Šeme, ki so z minimalističnimi, a funkcionalnimi elementi poustvarili kraj dogajanja, kmečko dvorišče. Premiera in prva ponovitev sta bili odigrani 26. in 27. 10. 2024 na odru Kulturnega doma Šentvid pri Stični. Na predstavo smo po občini Ivančna Gorica vabili s plakati, ki jih je skupaj z gledališkimi listi oblikovala Neža Zvonar. Za osvetlitev odra, scensko glasbo in zvočne efekte na premieri (in vseh ostalih predstavah) je skrbel Edo Strah. Za obe prvi predstavi je bila dvorana polna do zadnjega sedeža in odziv gledalcev je bil enkraten. Dvorana je bila polna smeha, po predstavi pa smo bili igralci deležni navdušenega aplavza, kar je potrdilo našo željo, da občinstvo uživa in se zabava ob prizorih na odru. S predstavo smo novembra in decembra gostovali v Veliki Loki v občini Trebnje, na Čemšeniku v občini Zagorje ob Savi, na Robu v občini Velike Lašče in v Šentvidu pri Ljubljani. Pri prevozu scene in rekvizitov na gostovanjih nam je pomagal s svojim kombijem Pipo d. o. o. Gostovanja so bila poseben izziv, saj smo igrali na različno velikih odrih in različno razpoloženih gledalcih. Povsod smo bili lepo sprejeti in občinstvo nasmejali, ter jim obudili spomine na preteklost. V letu 2025 želimo izvesti še nekaj ponovitev in seveda naštudirati novo predstavo. Prav tako pa bi želeli v svojo sredino povabiti nove člane, ki jih gledališče in igranje veseli. Kulturno društvo Vidovo Zdravko Aš Še so tiste stezice Vsakokrat znova, ko se glasbeno nadarjena dekleta in fantje skupine Propertea v godalni, kitarski in pevski zasedbi predstavijo javnosti s svojim očarljivim in poživljajočim muziciranjem, njihovi poslušalci občutimo nalezljivo močno veselje do življenja. Že najava njihovega nastopa v okviru Stiškega festivala je v nas tudi tokrat vzbudila nestrpno pričakovanje nečesa lepega, pristnega in radoživega, v tem naglem, s skrbmi, strahom, potrošništvom in v marsičem z na glavo obrnjenimi človeškimi vrednotami in hrepenenji zaznamovanem svetu, v zadnjem času tudi s strahom pred vojno. V nedavnem petkovem eno in pol urnim večeru zvokov božajočih violin in drugih godal, blagozvočnih kitar in pretanjene svežine mladih glasov, je polna stiška dvorana žarela od veselja in sproščenosti. Spet so se naše duše in telesa zibala v ritmih ljudske melodike, slovenske in drugih narodov, v posrečenih priredbah mladih izvajalcev te lepe in večne umetnosti. Še posebej so ogrele in razvnele naša srca otožno lepi prekmurski Spejvaj nama Katica in Zrejlo žito, prav tako pa koroško spevna Kje so tiste stezice. Še so stezice lepote, dobrote in ljubezni tudi v mladih srcih. A te stezice je treba najprej očistiti sodobnega trnja v različnih podobah in vsebinah, pa tudi razne navlake nepristnosti in površne všečnosti, da bodo bolj gladke, pohodne, izvirne in čiste. Le zakaj je glasba skupine Propertea tako navdušujoče privlačna in lepa? Ker se rojeva iz mladih, radoživih in toplih src, ker po strunah drsijo mlade spretne roke, ker pristno petje prihaja iz mladih grl, ker vse muzikante povezuje mlada ljubezen do življenja. Gregor Ficko Uvodne božične pesmi so zapeli pevci in pevke mešanega zbora pod vodstvom Roberta Kohka in organista Žiga Jernejčiča, na koru, z video prenosom na platno pred prezbiterij cerkve, da so obiskovalci spremljali tako vokalno kot tudi vizualni pogled na kor. Program koncerta, ki se je nadaljeval pred oltarjem ter za mogočnimi jaslicami, je povezovala Anita Globokar, ki je pozdravila vse prisotne, župnika Uroša Švarca ter predsednico krajevne skupnosti Zagradec Petro Perko. Otroški pevski zbor je pod vodstvom Vanje Erjavec Strmec zapel dve božični pesmi, s svojim solo glasom je očarala mlada solistka Ema Ferlin. Moški zbor je pod Robertovim dirigiranjem zapel še dve pesmi, nakar so spet nastopili otroci pevskega zbora, tokrat so jih na glasbilih spremljali glasbeniki, in sicer Žiga Jernejčič na klavirju, na kitari Marko Gorenc, na kahonu Zoja Jernejčič in ob prečni flavti Lara Strmec. Za instrumentalno popestritev so poskrbeli tamburaši Tamburaške skupine Zagradec in učenci Glasbene šole Grosuplje, dislocirane enote Zagradec: Lan Gorenc na kljunasti flavti, Matic Gorenc na klavirski harmoniki, Lara Strmec na prečni flavti ter Ema Ferlin in Nika Perko na violini. Tudi njih je vodil prof. Robert Kohek. Ob zadnjem dejanju koncerta so se v prezbiteriju na prizorišču združili vsi nastopajoči ob spremljavi citer, iz katerih je melodije izvabljal Ažbe Blatnik, zapeli in zaigrali najbolj znano božično pesem Sveta noč. Na zaključku koncerta se je voditeljica pestrega programa Anita Globokar zahvalila vsem sodelujočim, sponzorjem in donatorjem ter povabile vse nastopajoče ter poslušalce na ploščad pred kulturni dom, kjer so prizadevne članice pripravile sladke dobrote, možje in člani KD društva pa so poskrbeli za tople napitke, čaja in kuhanega vina. Marjan Urbas Pojoča prihodnost Ko sem v četrtek popoldne na sprehajalni in kolesarski poti proti Stični srečeval gruče razigranih deklet in fantov s šolskimi nahrbtniki in torbami, sem predvideval, da gredo na nek vesel in navdušujoč dogodek po običajno napornem šolskem dnevu. Dekleta so med potjo celo prepevala in poplesavala ob živahnih ritmih neke melodije. Domneval sem, da so to člani mladinskega pevskega zbora Srednje šole Josipa Jurčiča, ki prirejajo svoj letni koncert v Stiški kulturni dvorani. Ko sem zvečer gledal, poslušal in občudoval te pojoče dekliške in fantovske duše, ki so iz svojih nežnih grl in odraščajočih teles izvabljali tako ubrane in lepe melodije, sem sam pri sebi vzkliknil, da se nam zaradi takih mladih ljudi še ni treba bati izpraznjene prihodnosti, pomanjkanja volje in poguma za življenje ter raznih temačnosti in ravnodušnosti našega bivanja, ampak lahko z navdušenjem zremo v našo narodovo prihodnost. Mladi ljudje potrebujejo samo ljubeče in dobre starše ter spretne učitelje in vzgojitelje, ki jih bodo s svojim zgledom navduševali za lepoto, dobroto, resnico in ljubezen, vsestransko ustvarjalnost, spoštovanje in dostojanstvo življenja. Kdor pa ob tem še poje iz svoje najboljše notranjosti, res ne more slabo misliti in delati. Pojoče ptičice in ptički so nam poslušalcem v dvorani s svojimi različnimi in očarljivimi melodijami tako obogatili naš stvarni in z raznimi skrbmi, strahovi in ubijajočo naglico obremenjeni odrasli svet, da so tudi nam pomladili telesa in duše. Mladi pevovodja Anej očitno zna navduševati odraščajočo mladino za lepo petje različnih zvrsti in pristno pevsko kulturo ter izvabljati iz njihovih grl in src take glasove, ki se zlivajo v navdušujoče sozvočje, pravo harmonijo in simfonijo mladosti. Gregor Ficko 20 Kultura januar 2025 številka 1 Kratke iz knjižnice Ivančna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www. gro.sik.si FB: Knjižnica Ivančna Gorica IG: knjiznicaivancnagorica PREDSTAVA MUCA MACA IN MAČEK MURI v izvedbi Zavoda Enostavno Prijatelji je konec januarja napolnila Kulturni dom Zagradec. Skupaj s KS Zagradec, ki nam je prijazno odstopila prostor, smo se na ta način poklonili 40-letnici pravljice Kajetana Koviča Maček Muri in hkrati najmlajše razveselili z imenitno zabavo. PROJEKT ZELENI BRALEC je v januarju že obiskal vse drugošolce v občini, ki jih bomo po veliko vaje iz branja konec šolskega leta sprejeli med bralce. Gre za projekt, ki ga podpira Občina Ivančna Gorica in mladim bralcem podari majice z napisom »Že berem sam«. Ob prvem obisku so drugošolci spoznali, kako nastanejo knjige, kakšne knjižnice obstajajo, pozabavajo se ob ugankah in pravljicah, mnogi od njih so se tudi vpisali v knjižnico in si že izposodili knjige. ŠAH v knjižnici za vse generacije (od 7. leta dalje) v sodelovanju s Šahovskim klubom Višnja Gora-Stična v naši knjižnici poteka vsak petek ob 17. uri. OSTATI ZDRAV smo naslovili niz štirih predavanj Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica v naši knjižnici. Na prvem smo govorili o gibanju, na drugem, v sredo, 5. februarja 2025, ob 18. uri, pa bo beseda tekla o obvlado- vanju stresa. Prijave niso potrebne. Vabljeni! Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava. KULTURNI PRAZNIK bomo v Knjižnici Ivančna Gorica počastili z odprtjem razstave domačinke Mimi Tratar: Poti do kruha. Vabljeni, da se nam pridružite v četrtek, 6. februarja 2025, ob 18. uri, ko bomo spoznali avtorico in v glasbenem programu slišali učence Glasbene šole Grosuplje, podružnice Ivančna Gorica. FERI LAINŠČEK bo gost na literarnem večeru v sredo, 19. februarja 2025, ob 18. uri na odru kulturnega doma v Šentvidu pri Stični. Zahvaljujemo se KS Šentvid pri Stični, ki nam je priskočila na pomoč s prostorom. PREDSTAVITEV KNJIGE MIDVA - V Kulturnem domu Muljava bomo v petek, 14. februarja 2025, ob 18. uri v sodelovanju z Gorniškim klubom Velika Loka in Gorniškim klubom Limberk predstavili knjigo Midva – Njemu, ki me je izbral za ta svet. Pogovarjali se bomo z avtorjem Antonom “Tončem” Žunterjem, upokojenim zdravnikom, nekdanjim gorskim reševalcem in predsednikom Slovenskega gorniškega kluba Skala – zveza gorniških klubov. Program bo obogatil MPZ POČITNICE V KNJIŽNICI – V času zimskih počitnic knjižnica vabi šolarje, da nas na dejavnostih obiščejo od ponedeljka do srede. V ponedeljek, 24. februarja 2025, med 10. in 12. uro bo z nami zobni škrat Svetlin, naslednji dan ob istem času boste raziskovali z lisico Mico, v sredo, 26. februarja 2025, ob 17. uri pa boste na slovensko-angleški uri pravljic spoznavali zimske aktivnosti. Prijave niso potrebne. Vabljeni! BRALNI KLUB se bo srečal v torek, 25. februarja 2025, ob 17. uri. Govorili bomo o knjigi Toma Podstenška: Površinska napetost. Schubertova maša št. 2 v G-duru v cerkvi svetega Jožefa v Ivančni Gorici V času novoletnih praznikov je bil 10. januarja 2025 v župnijski cerkvi svetega Jožefa v Ivančni Gorici koncert Godalnega orkestra KD Stična z Mešanim pevskim zborom Zborallica. Pod vodstvom dirigentke prof. Polone Udovič in zborovodkinje Janje Omejec Strnad sta orkester in zbor skupaj izvedla Schubertovo mašo št. 2 v G-duru. Iz koncertnega lista, ki ga je Kulturno društvo Stična pripravilo posebej za koncert, smo lahko prebrali, da gre za eno od šestih maš, ki jih je skladatelj Franz Peter Schubert Koncert Godalnega orkestra KD Stična in MePZ Zborallica. Foto: Dušan Štepec Dirigentka prof. Polona Udovič. Foto: Dušan Štepec (1797-1828) ustvaril v svojem kratkem življenju. Nastala je leta 1815, ko je bil Schubert star komaj 18 let. Delo, ki je nastalo v manj kot tednu dni, je priljubljeno tako med izvajalci kot poslušalci, saj gre za eno izmed najbolj ganljivih sakralnih del Schubertovega opusa. O tem smo se prepričali tudi obiskovalci, ki smo cerkev sv. Jožefa napolnili do zadnjega kotička. Priča smo bili izjemni zvočni predstavi tako orkestra kot zbora, v katerem so posebej izstopali solisti, in sicer Marija Omejec (sopran), Sašo Jelenič (tenor) in Žiga Jože Štrus (bas). Dušan Štepec Nova sezona ‘Beremo domače’ Pred nami je že šesta sezona domoznanske bralne značke, ki se v Knjižnici Ivančna Gorica uradno začenja 8. februarja letos. Lansko leto je projekt združil čez 30 bralcev domačih knjig, česar smo knjižničarji veseli, saj to dokazuje, da se v naši občini zavedamo svojih bogatih korenin. Bralni znački za otroke in odrasle se pridružuje družinska domoznanska bralna značka, pri kateri v družini bere domače vsaj eden od otrok in vsaj eden od odraslih (staršev, starih staršev …). Knjižničarji še posebej spodbujamo družinsko branje, če pa gre za branje domačih knjig in s tem za poglabljanje domače kulturne identitete, je tako branje še toliko bolj dragoceno. Tudi letos imamo na novo nekaj zanimivih naslovov. Na seznamu sta knjigi Ivanke Mestnik, Domačija na sončni jasi in Beli čeveljčki. Prva spregovori o Vladu in zapuščeni hiši na podeželju, ki uresniči njegovo željo po kmetovanju in ljubezni z dekletom, ki ga pri tem podpira. Druga pa je pripoved o ljubezni lepe Tonke do Mladena, čednega častnika JLA, in o hrepenenju njene hčerke Tine po očetu. Naj omenimo še zbirko kratkih zgodb Trikratsedem naše slikarke Adele Margite Petan (knjigo spremljajo njeni akvareli), ki se dotikajo avtoričinega otroštva. Naj opozorim še na ponatis knjige Ivana Zorca Domačija ob Temenici, katere jezik je zaradi lažje berljivosti nekoliko posodobljen. Med poučnimi domoznanskimi knjigami izstopa delo Iva Brečiča Grosupeljski gradovi, v kateri so predstavljeni gradovi med Grosupljem in Bukovico. Med drugim so predstavljeni tudi gradovi, povezani z Jurčičevimi deli. Bralna značka bo potekala do 31. oktobra 2025, zaključna prireditev s podelitvijo priznanj pa bo novembra letos. V Klasju objavljamo bralni seznam z odrasle, v knjižnici pa prejmete zgibanke in drugo informativno gradivo. Več informacij dobite na: 01 787 81 21 (Roman Rozina). Knjižničarji vam želimo veliko dobrih domačih zgodb. Roman Rozina BEREMO DOMAČE 2025 Leposlovje za odrasle Cigler, Janez: Sreča v nesreči Grčman, Lojze: Na spletni prižnici Fran, Jaklič: Nevesta s Korinja Jančar, Irma: Polž na verigi Jurčič, Josip: Lepa Vida Jurčič, Josip in Smole, Barica: Janez Gremčič Jurčič, Josip: Deseti brat Jurčič, Josip: Kloštrski žolnir Jurčič, Josip: Hči mestnega sodnika Jurčič, Josip: Dva prijatelja Jurčič, Josip: Doktor Zober Jurčič, Josip: Spomini starega Slovenca Jurčič, Josip: Tihotapec Jurčič, Josip: Sosedov sin Jurčič, Josip: Veronika Deseniška Jurčič, Josip: Grad Rojinje Jurčič, Josip: Jurij Kozjak Kramar, Breda: Plemenito življenje Kuzma Ganić, Maja: Odločena iti po neznanih poteh Mestnik, Ivanka: Beli čeveljčki Mestnik, Ivanka: Domačija na sončni jasi Nose, Anton: Utrinki življenja Omahen, Nejka: Vihar v meni Petan, Adela Margita: Trikratsedem Petauer, Branko: Dnevnik stiških pohodnikov Rebec Lukšič, Nataša: Ljubezen na tehtnici Sivec, Ivan: Povest o Janezovi sreči Sivec, Ivan: Pesem je sonce Starič, Ludvik: Kragulje gnezdo Šteh, Dragica: Vse ostalo Trnovšek, Tadej: Zaklad pisarja Bernarda Turnšek, Metod: Črni Hanej Turnšek, Metod: Božja planina Zajc-Jarc Mihaela: Duhan iz Višnje Gore Zorec, Ivan: Domačija ob Temenici Poučne knjige za odrasle Arhar, Vojan Tihomir: Med molitvijo in zdravilnimi rastlinami: Življenje in delo patra Simona Ašiča Brečič, Ivo: Grosupeljski gradovi, 1. del Glavan, Mihael: Miha Kastelic, 1796-1868 /…/ Jurčič in njegovi rojaki skozi čas, zbornik ob 170-letnici pisatelja Josipa Jurčiča /…/ (Tatjana Lampret et al.) Kastelic, Jože (ur.) et al.: Muljava Kozinc, Željko: Lepote in vrednote treh dolin: domoznansko popotovanje po občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje (poglavje o ivanški občini) Matičetov, Milko in Štefan, Anja: Anton Dremelj Resnik Nadrah, Anton: Stiška opatija Srebrnič, Josip: Stična Šteh, Matej in Potokar, Marjan: Avgust Likovnik: življenje in delo Štepec, Dušan (ur.): Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj Zupančič, Alojzij: Skozi štirinajst rodov januar 2025 Kultura številka 1 Tekmovanje godalcev Fermata 21 Kmalu po obisku Miklavža smo godalci še kar naprej praznovali. Na Vidmu, v Jakličevem domu, se je namreč odvijalo že tretje tekmovanje godalcev Fermata. Da je tekmovanje Fermata potekalo v Miklavževem vzdušju, so poskrbeli naši sponzorji, saj so za vse udeležence pripravili darila. Zahvaljujemo se podjetjem: NovaLastra glasbeni butik, d. o. o., Goslarstvo Demšar, LionStrings salon izbranih godal. Za lakoto pred in po nastopu so poskrbeli: Pizzeria Adam, Don Don Pekarna Grosuplje in Mesarstvo Blatnik, za nemoteno delovanje tehnologije pa podjetje Delafino d. o. o. Tekmovanje so podprli še ZKD Letos se je predstavilo 41 udeležencev iz trinajstih slovenskih glasbenih šol: GŠ Kranj, GŠ Trbovlje, GŠ Zagorje ob Savi, GŠ Novo Mesto, GŠ Kočevje, GŠ Sežana, GŠ Krško, GŠ Laško, GŠ Koper, GŠ Radovljica, GŠ Sevnica, privatne šole iz Domžal, GŠ Moste-Polje in GŠ Grosuplje. Violinisti, violončelisti, violistka in kontrabasistka so svoj program suvereno izvedli in presenetili žirante tako z virtuoznostjo kot tudi z muzikalnostjo. Za dobrim rezultatom pa seveda stoji ogromno trdega dela učencev in njihovih pedagogov ter podpora staršev. Nekateri prikazujejo glasbeno izobraževanje s trikotnikom, v katerem je na vrhu učenec, spodnji del pa si s starši deli pedagog. Torej, učenec je najpomembnejši, vendar je temelj njegovega znanja odvisen od podpore pedagoga in staršev. In prav to se na tekmovanju Fermata vedno znova pokaže, ko organizatorji z zanosom opazujemo zavzete starše in spodbujajoče pedagoge ter korepetitorje kako poskušajo otroku omogočiti čim boljši nastop. Kot na vsakem tekmovanju, je tudi na tekmovanju Fermata potrebno glasbeno znanje oceniti, kar je več kot odlično opravila naša strokovna komisija. Anastazija Juvan, Ksenija Trotovšek in Matjaž Antončič so vestno poslušali vsako noto, nato pa se ob kavi sestali in podelili nagrade. Kljub temu, da je ocenjevanje glasbe zahtevna naloga, so jo uspeli opraviti tako, da so udeleženci domov odšli z nasmeškom na obrazu. Veseli so domov odšli tudi učenci Glasbene šole Grosuplje, z enote Ivančna Gorica in Zagradec: Lara Kocmur (violina), Ema Ferlin (violina), Patricija Kastelic (violina), Tristan Maj Udovič Bes (violina), Nika Černelč (violončelo) in Vita Legan (violončelo). Za odlične rezultate učencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo! Zvečer so se udeleženci spet zbrali v dvorani in najprej poslušali predavanje Urške Cerar iz NOVE Lastre o negi instrumenta, nato pa je napočil najbolj pričakovani trenutek v celem dnevu, in sicer podelitev nagrad. Za uvod in dobrodošlo popestritev je poskrbel trio Kralj Matjaž, nato je udeležence nagovorila predsednica komisije, ki je poudarila predvsem koristi glasbenega izobraževanja, saj glasba združuje zahtevno motorično učenje z umetniškim udejstvovanjem in pohvalila vse udeležence. Koncert etno folk skupine Propertea ponovno navdušil V okviru programa Festivala Stična (22. - 30. november 2024) je bil v Kulturnem domu Stična 29. novembra 2024 organiziran tudi koncert (domače) etno folk glasbene skupine Propertea. Deset članska ekipa v zasedbi Ajda Blaževič Arko (violina), Mirjam Zvonar (violina), Jure Malovrh (violina), Mima Kovačič (violina), Ela Krnc (violina), Martin Krnc (kitara), Domen Gvozdanović (kitara, ustna harmonika), Jaša Krevh (kontrabas), Meta Kovačič (violončelo) in Ana Blaževič Arko (violina) ima že nekaj glasbene kilometrine. Vsi glasbeniki so tudi glasbeno izobraženi. V sedanji sestavi muzicirajo že več kot pet let, pred tem je več članov sodelovala v skupini Gross upi, ki jih je leta 2008 pod okriljem Glasbene šole Grosuplje ustanovila prof. Polona Udovič. Zadnjih pet let skupina deluje samostojno. Koncertira povsod tam, kjer jih povabijo, najraje pa na domačem odru v Stični. Na obiskovalce koncerta sta poseben vtis naredila že prijetna odrska kulisa in kavarniško vzdušje, ki so ju Properteajevci uredili v Kulturnem domu Stična. Piko na i pa so naredili glasbeniki sami z izjemnim koncertom lastnih priredb tradicionalnih skladb z različnih koncev sveta, iz Skupina Propertea, foto: Matej Potokar Amerike, Skandinavije, Irske, Balkana in Slovenije. Ni nas bilo malo na koncertu, ki smo bili mnenja, da smo poslušali njihov najboljši koncert doslej. Brez zadržkov lahko trdimo, da so prerasli lokalno glasbeno sceno, saj so glasbeno dozoreli v vseh pogledih. S svojim suverenim, energičnim in doživetim muziciranjem ter vokalnimi zmožnostmi lahko potrkajo na vrata vsakega koncertnega prizorišča v Sloveniji. Dušan Štepec Utrinek s koncerta, foto: Matej Potokar Grosuplje, GŠ Grosuplje in JSKD Ivančna Gorica. Vsem se iz srca zahvaljujemo za podporo tekmovanju Fermata in s tem neprecenljivo podporo mladim glasbenikom. V zavodu Fermata se veselimo, da je dogodek uspel in se nadejamo naslednjih glasbenih doživetij. Vse o tekmovanju preberite na https://www.fermata.si in na naši FB strani. Eva Pal, Polona Udovič Zavod Fermata 22 Šport številka 1 januar 2025 Barbara Kocmur – naša odbojkarica, paraolimpijka iz Pariza 2024 Odbojka je svetovno znana igra, ki so jo spremenili in prilagodili nivoju, ki omogoča igranje tudi ljudem invalidom in to je odbojka sede. Današnji izziv učiteljev in trenerjev je vključevanje mladih ljudi z invalidnostjo v zanimive šole, klube in programe in sem sodi tudi omenjena športna panoga. Odbojka sede se odvija na igrišču dolžine 10 in širine 6 metrov, v vsaki ekipi pa je tako kot pri običajni odbojki po šest igralcev istočasno na igrišču. Igra se sede, mreža pa je seveda precej nižja kot tista pri običajni odbojki. Odbojko sede lahko igrajo tako invalidi kot neinvalidi, a na mednarodnih reprezentančnih tekmovanjih lahko nastopajo le invalidi, ki so razdeljeni v dve kategoriji: VS1 in VS2. VS1 je oznaka za gibalno bolj ovirane športnike, VS2 pa za tiste z manjšimi težavami kot so npr. poškodovane kolenske vezi. Naenkrat je lahko na igrišču le en igralec kategorije VS2, ostali morajo biti VS1. Na tekmah nižje ravni pa so pravila zelo različna, različna tudi po različnih državah. V Sloveniji npr. velja, da morajo biti na klubskih tekmovanjih istočasno v ekipi 3 igralci-ke z oznako VS1 (gibalno bolj ovirani invalidi), ostali pa so lahko z oznako VS2 ali neinvalidi. Odbojko sede igrajo že dolgo časa, kot paraolimpijska športna panoga pa je priznana od leta 1980 (takrat so prvič nastopile moške ekipe). Od leta 1993 so v mednarodna tekmovanja vključene tudi ženske ekipe. Ženske so v tej športni panogi prvič nastopile na paraolimpijskih igrah leta 2004. V Sloveniji je ta športna panoga zelo dobro razvita, saj sta tako ženska kot moška izbrana vrsta dosegli že vrsto odličnih rezultatov na evropskih, svetovnih prvenstvih kot paraolimpijskih igrah. Moška reprezentanca je nekoliko manj uspešna od ženske, a je tudi že dosegla odlične rezultate. Tako je bila na evropskih prvenstvih tudi že 4., dvakrat 6. ter 7. in 8. Na svetovnem prvenstvu pa leta 1998 10. Na paraolimpijskih igrah moška ekipa še ni nastopila. Ženska reprezentanca je na evropskem prvenstvu že zmagala leta 1999, bila srebrna v letih 2001, 2003 in 2023 ter bronasta v letih 1995, 2005, 2007, Mark Kastelic, 17-letni avtomobilistični talent iz Ivančne Gorice Ste že slišali za 17-letnega slovenskega mladeniča, ki brez vozniškega dovoljenja z mercedesom dosega hitrosti do 240 kilometrov na uro, ali za Slovenca, ki dirka s sinovi dirkačev iz Formule 1? To je Mark Kastelic iz Ivančne Gorice, eden najperspektivnejših dirkačev pri nas. Ob koncu sezone 2024 ga je Zveza za avtošport Slovenije na slavnostnem dogodku Večer prvakov razglasila za talenta leta, za uspešno prvo sezono za volanom dirkalnika GT4. Barbara Kocmur na paraolimpijskih igrah v Parizu s št. 17 2009, 2013 in 2015. Na svetovnih spodbujale množice navijačev. Že s prvenstvih so bila dekleta srebrna prvim korakom na osrednje prizorileta 2002 ter bronasta v letih 2000 šče pa se je zaslišalo močno bobnein 2006. Na paraolimpijskih igrah so nje s tribun, saj nas je tam pričakalo v letih 2004 in 2008 dosegla četrto več kot 50.000 ljudi, ki so nam bučter v letih 2012 in 2024 šesto me- no vzklikali v pozdrav in s tem sousto. Torej izjemni rezultati. stvarili veličasten dogodek. Lahko smo izjemno veseli, da imamo v zadnjem obdobju v ekipi tudi Višnjanko, natančneje dekle s Peščenika Barbaro Kocmur. Barbara je takole opisala svojo odbojkarsko športno pot: »S sedečo odbojko sem se prvič seznanila v srednji šoli. Takrat sem namreč spoznala mojo zdajšnjo kapetanko Leno Gabršček, ki me je uvedla v ta šport. S treningi sem začela v ŠDI Ljubljana, leta 2022 pa sem začela še s treningi za slovensko reprezentanco v odbojki sede. Moje prvo večje tekmovanje za reprezentanco je bilo evropsko prvenstvo v Italiji leta 2023, kjer smo postale evropske podprvakinje. Nastop na paraolimpijskih igrah v Parizu 2024 smo si zagotovile na turnirju v kitajskem mestu Dali, spomladi 2024, ki je bil za nas zadnja možnost za uvrstitev v Pariz. V napeti končnici smo si po petem setu, z zmago nad Irankami, zagotovile mesto na paraolimpijskih igrah. Igre so se začele s slovesno otvoritvijo 28. avgusta na glavnem pariškem trgu Place de la Concorde. Ko smo se športniki iz 167 držav sveta sprehodili po Parizu proti osrednjemu prizorišču, so nas ob cestah Tekmovanje smo začele s porazom proti izredno močni Kanadi, a kljub porazu smo ohranile osredotočenost, kar se je obrestovalo v naslednji tekmi proti Ruandi, kjer smo dosegle pomembno zmago. V skupinskem delu smo na žalost izgubile še proti Braziliji, aktualni svetovni prvakinji. V izločilnih bojih smo se nato pomerile s starimi znankami Italijankami, aktualnimi evropskimi prvakinjami. Naša ekipa je pokazala veliko srčnosti, kljub trudu pa smo morale priznati premoč Italijankam, kar nam je prineslo končno 6. mesto. Skozi celoten turnir je bilo vzdušje v dvorani izjemno. Predvsem v skupinskem delu je bilo na tribunah veliko francoskih in drugih navijačev, kar je igri dalo poseben čar. Na vsaki tekmi so nas podpirali tudi glasni slovenski navijači. Njihova prisotnost je bila neprecenljiva – slišati slovenske vzklike in videti poznane obraze v tujini vedno prinese dodaten zagon.« Barbari iskrene čestitke za izjemne rezultate, za katere večina občanov verjetno sploh ne ve in držimo pesti, da bo še naprej tako uspešna! Simon Bregar Namizni tenis na Krki Prvi del v Ljubljanskih namiznoteniških ligah je končan. Medtem, ko sta prva in tretja ekipa svoje nastope v prvem delu tekmovanja zaključila že sredi decembra, je morala ekipa ŠD Krka 2 na svojo zadnjo tekmo tega dela počakati do 15ga januarja. Da se je na koncu le splačalo, je na tej tekmi vse svoje spretnosti pokazal Brodnik Zvone in bil z dvema zmagama junak dvoboja proti ekipi optike Markelj, ki svoje domače tekme igra v dvorani namiznoteniškega kluba Zalog. S to zmago je ekipa ŠD Krka 2 po prvem delu tekmovanja na visokem tretjem mestu, s po zmago manj pa na njo prežijo tri ekipe. Da je in še bo zanimivo, kaže dejstvo, da je predzadnja ekipa Olimpije s samo dvema zmagama manj. V letu 2024 se je na Krki igralo tudi za pokal Avgusta Likovnika. Tekmovanje se je odvijalo v posamični konkurenci v dveh skupinah. V prvi skupini je prvo mesto osvojil Vokal, drugo Omahen Zvone in tretje Brodnik Zvone. V drugi skupini je prvo mesto osvojil Babič Jože, Kotar Marjan drugo, tretje pa Gačnik Boštjan. Ostali tekmovalci bodo priložnost za dober ali pa boljši dosežek dobili v prihodnji izvedbi tekmovanja. Nagrada za prvouvrščene so bili prelepi spominski kovanci. Kot se za prestižno tekmovanje spodobi, so bile nagrade podeljene na zaključnem turnirju lanskega leta, ki je minilo v odličnem vzdušju. Tekmovanje je organiziral Omahen Zvone, ki mu je pripadla tudi čast prvega, ki se je od tekmovanja poslovil in tako poskrbel še za eno lepo gesto. ŠD Krka Bojan Vokal Mark je svojo avtomobilistično kariero začel kot voznik kartinga, pri šestnajstih pa se je pridružil izjemno nadarjeni generaciji slovenskih avtomobilskih športnikov. Sezono 2024 je s svojim Mercedesom AMG GT kot daleč najmlajši udeleženec zaključil na tretjem mestu v skupnem seštevku italijanskega prvenstva GT4. Mladi dirkač veliko časa preživi na treningu na simulatorju, ki ga ocenjuje kot ključen za uspeh na dirkališču. Poznavalci menijo, da je na dobri poti, da postane najuspešnejši Slovenec v avtomobilizmu in Slovenijo postavi na svetovni zemljevid motošporta. Njegov tiho zastavljeni cilj je dirkanje v Formuli 1, a se zaveda, da je do tja težko priti, saj na to vplivajo številni dejavniki. »Vsekakor se vidim v dirkanju na najvišjem možnem nivoju,« še dodaja. Na njegove številne uspehe smo izjemno ponosni tudi v njegovi domači občini Ivančna Gorica. Zapisal: Gašper Stopar Foto: Uroš Modlic, David Smole januar 2025 Šport številka 1 23 V SVIŠ prihaja nekdanji mladi hrvaški reprezentant Alan Javor! Vrste RK SVIŠ Cugelj okna bo v nadaljevanju sezone okrepil nekdanji član mlade hrvaške reprezentance in up RK PPD Zagreba Alan Javor. Dobrodošel v Ivančni Gorici! Alan Javor je prve rokometne korake naredil pri serijskemu hrvaškemu prvaku RK PPD Zagrebu, kjer je ostal vse do 18. leta. Z matičnim klubom je redno osvajal državna prvenstva, med drugim bil celo eden izmed najperspektivnejših hrvaških rokometašev letnika 2000. Nato je sledil prestop k hrvaškemu prvoligašu Dubravi iz Zagreba, kjer je tudi prvič zaigral v evropskih tekmovanjih. V hrvaški ligi je nastopal še za RK Rudar Rude ter se v Slovenijo prvič preselil pozimi 2023, ko je pol sezone nastopal za Krško. Z dobrimi igrami si je lani priboril prestop v močno madžarsko ligo, in sicer k ekipi PLER iz Budimpešte, letošnjo sezono pa pričel v vrstah Rika Ribnice. 24-letni Hrvat, ki se najbolje znajde na poziciji levega ter srednjega zunanjega, je sklenil sodelovanje s klubom do konca sezone, z možnostjo podaljšanja še za eno leto. »Prvi vtisi ob prihodu v Ivančno Gorico so dobri. Ekipa me je super sprejela, imamo mlado zasedbo in željno dobrih rezultatov. Pred začetkom prvenstva se moramo še uigrati in komaj čakam na nadaljevanje drugega dela. Zelo sem vesel, da sem dobil priložnost v SVIŠ-u in verjamem, da bom upravičil pričakovanja,« je ob prihodu v Ivančno Gorico dejal petindvajsetletni Hrvat. OSNOVNI PODATKI: IME IN PRIIMEK: Alan Javor POZICIJA: Levi in srednji zunanji DATUM ROJSTVA: 10. 7. 2000 DOSEDANJI KLUBI: RK PPD Zagreb (-2018), RK Dubrava Zagreb (2018-2019), RK Rudar Rude (2019-2022), RK Misteral Krško (2023), PLER Budimpešta (2023-2024), RD Riko Ribnica (2024), RK SVIŠ Ivančna Gorica (2025-). Rokomet je nazaj: VSI NA SVIŠ! V začetku meseca februarja se z zaključkom svetovnega rokometnega prvenstva ponovno na sceno vračajo tudi rokometaši SVIŠ-a Cugelj oken. Do konca rednega dela jih čaka še pet tekem, še vedno pa ohranjajo možnosti med uvrstitvijo v končnico za prvaka oziroma prenosom 6 točk v končnico za obstanek. Na sporedu bosta dve domači tekmi in tri gostovanja. Prva tekma sledi v Celju, nato na ivanški parket prihaja Koper, sledita gostovanji v Velenju in Slovenj Gradcu ter za konec rednega dela še domači obračun z ambicioznim LL Grosist Slovanom. RAZPORED TEKEM DO KONCA REDNEGA DELA LIGE NLB: 18. KROG (sobota, 8. februar, ob 18:00): RK Celje Pivovarna Laško – RK SVIŠ Cugelj okna 19. KROG (sobota, 15. februar, ob 19:00): RK SVIŠ Cugelj okna – RD Koper 20. KROG (sobota, 22. februar, ob 19:00): RK Gorenje Velenje – RK SVIŠ Cugelj okna 21. KROG (sobota, 1. marec, ob 19:00): RK Slovenj Gradec – RK SVIŠ Cugelj okna 22. KROG (sobota, 8. marec, ob 19:00): RK SVIŠ Cugelj okna – RD LL Grosist Slovan Opomba: Vsi termini tekem so predvideni vnaprej in se lahko še spremenijo. Slovenska rokometna reprezentanca tudi tokrat z ivanškim pridihom V minulem mesecu je na Hrvaškem, Norveškem in Danskem potekalo svetovno rokometno prvenstvo. Na njem je tudi letos nastopala moška slovenska izbrana vrsta, ki pa je v ekipi imela tudi pridih občine Ivančna Gorica. Igralsko zasedbo sta dopolnila nekdanja dijaka SŠJJ Ivančna Gorica: vratar Klemen Ferlin, ki je tudi naš občan in srednji zunanji Miha Zarabec iz Trebnjega. Ob tem se je prvič v zgodovini med člani strokovnega štaba znašel tudi predstavnik naše občine in aktualni trener RK SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica Aleksander Polak. Slednji je opravljal vlogo drugega pomočnika selektorja in bil ob tem zadolžen tudi za videoanalizo. Slovenija je letošnje prvenstvo sklenila na 13. mestu. Dominik Pekeč Jubilejnih 30 let občinske lige v futsalu oz. malem nogometu Z občinsko futsal ligo smo začeli isto leto kot je bila ustanovljena naša občina, torej leta 1995. V teh letih se je v njej preizkusilo krepko preko 1000 fantov, večinoma iz naše občine. Mnogi med njimi so po kvaliteti presegali kvaliteto naše občinske lige in igrali tudi v mnogo močnejših ligah. Predvsem sta tu izstopala brata Jože in Robert Gačnik. Robert je igral za najboljše slovenske futsal klube, Jože je vrsto let igral v italijanski 1. ligi in tudi za državno reprezentanco. V naši občinski ligi sta svojima ekipama kar 18x osvojila naslov občinskega prvaka. Ne smemo pozabiti tudi fantov, ki so poleg omenjenih bratov Gačnik kar nekaj let s FC Ivančna Gorica nastopali v 2. in 1. slovenski futsal ligi. Omeniti je treba še Kristijana Čoža, ki je kar 12-krat osvojil naslov najboljšega strelca naše lige in prav tako igral za FC Iv. Gorica, ko je ta nastopala v 1. slovenski futsal ligi. Pravzaprav bi moral našteti prav vse fante, ki so na tak ali drugačen način obeležili na našo ligo, ki je brez dvoma posebna, saj ni prekinila svojega dela niti v kritičnih letih 2020-2022, ko smo se spopadali z zdravstveno krizo, ki jo je povzročil koronavirus. Pravico na tekmah naše lige je delilo kar nekaj zelo dobrih sodnikov, prav gotovo pa bo mnogim ostal v spominu tisti, ki jo je delil najdlje- Slavko Randjelović-šerif. Prvaki v vseh letih obstoja naše občine oz. občinske futsal lige: 1995: Ambrus (vodja ekipe Jože Hočevar). Nastopalo je 7 ekip v enotni ligi. 1996: Bife Škorc Iv. Gorica (vodja ekipe Robi Škorc) – naj strelec lige Niko Anžlovar . (8 ekip v enotni ligi) 1997: Bife pri Matjažu Ambrus (vodja ekipe Emil Bradač). (8 ekip v enotni ligi) 1998: Mizarstvo Trunkelj Krka (vodja ekipe Jože Mišmaš). (7 ekip v enotni ligi) 1999: Dixi Stična (vodja ekipe Gregor Arko). ( 8 ekip v enotni ligi) 2000: Mladost Astlak (vodja ekipe Nisvet Ibričić). (16 ekip v enotni ligi) 2001: Mladost Astlak (vodja ekipe Nisvet Ibričić). (17 ekip v dveh ligah) 2002: The Prince pub (vodja ekipe Robert Šušteršič). ( 17 ekip v dveh ligah) 2003: KMN Bomax (vodja ekipe Rudi Gruenbacher). ( 16 ekip v dveh ligah) 2004: Dixi (vodja ekipe Gregor Arko). ( 17 ekip v dveh ligah) 2005: Cenovni upornik (vodja ekipe Aleš Černivec). ( 18 ekip v dveh ligah) 2006: Mizarstvo Trunkelj Krka (vodja ekipe Jože Mišmaš). ( 16 ekip v dveh ligah) 2007: Mizarstvo Trunkelj Krka (vodja ekipe Jože Mišmaš) - naj strelec lige Jernej Hočevar – Nejko. ( 17 ekip v dveh ligah) 2008: Mizarstvo Trunkelj Krka (vodja ekipe Jože Mišmaš)- naj strelec lige: Danijel Glavič. ( 17 ekip v dveh ligah) 2009: Delta new wave (vodja ekipe Izidor Motnikar)- naj strelec lige Kristijan Čož. (14 ekip v dveh ligah) 2010: Mizarstvo Trunkelj Krka (vodja ekipe Jože Mišmaš)- naj strelec lige Tadej Jankovič. ( 16 ekip v dveh ligah) 2011: Mizarstvo Trunkelj Krka (vodja ekipe Jože Mišmaš)- naj strelec lige Kristijan Čož. ( 17 ekip v dveh ligah) 2012: Tyson team (vodja ekipe Gregor Arko) - naj strelec lige Kristijan Čož. ( 20 ekip v dveh ligah) 2013: Tyson team Gačnik šport (vodja ekipe Gregor Arko)- naj strelec lige Kristijan Čož. (21 ekip v dveh ligah) 2014: Tyson team Gačnik šport (vodja ekipe Jože Gačnik)- naj strelec lige Kristijan Čož. ( 19 ekip v dveh ligah) 2015: VIP športni studio (vodja ekipe Jože Gačnik)- naj strelec lige Kristijan Čož. ( 16 ekip v dveh ligah) 2016: VIP športni studio (vodja ekipe Jože Gačnik)- naj strelec lige Kristijan Čož (14 ekip v dveh ligah) 2017: VIP športni studio (vodja ekipe Jože Gačnik)- naj strelec Ekipa občinskih podprvakov iz leta 2012 - FSK Mafijozi, predhodniki zadnjih občinskih prvakov - ekipe Fiziokinn. Leta 2012 je v ligi nastopalo 20 ekip. lige Kristijan Čož (15 ekip v dveh ligah) 2018: Picerija pub Sonček (vodja ekipe Jože Gačnik)- naj strelec lige Kristijan Čož ( 14 ekip v dveh ligah) 2019: FC Iv. Gorica VIP šp. studio (vodja ekipe Jože Gačnik)naj strelec lige Kristijan Čož ( 11 ekip v dveh ligah) 2020: FC Iv. Gorica VIP šp. studio (vodja ekipe Jože Gačnik)- naj strelec lige Andrej Ružič. ( 11 ekip, enotna liga) 2021: FC Iv. Gorica VIP šp. studio (vodja ekipe Jože Gačnik)- naj strelec lige Miha Mlakar ( 11 ekip v dveh ligah). 2022: FC Iv. Gorica VIP šp. studio (vodja ekipe Jože Gačnik)naj strelec Kristijan Čož ( 10 ekip v 1. delu v enotni, v 2. delu v dveh ligah) 2023: MSU team (vodja ekipe Blaž Zupančič) – naj strelec Kristijan Čož ( 9 ekip v 1. delu v enotni, v 2. delu v dveh ligah) 2024: Fiziokinn (vodja ekipe Anže Ivanjko) – naj strelec Gašper Kastelic. ( 9 ekip v 1. delu v enotni, v 2. delu pa v dveh ligah). Simon Bregar 24 Šport SANKUKAI KARATE KLUB Ivančna Gorica Novoletni obisk mravljinčka KARATEISTKA. Vpis v začetne in nadaljevalne tečaje SANKUKAI karateja »Mogoče nam ne bo uspelo pripraviti prihodnosti za svoje otroke, lahko pa pripravimo svoje otroke na prihodnost.« (Franklin D. Roosevelt) Karate je pot popotovanja po naših čustvih, vzrajnosti in odločnosti za dosego našega cilja. Na popotovanju skozi čustvena stanja na treningu se srečujemo s svojimi strahovi, jezo, nemočjo, sramežljivostjo, bojaznimi, skratka z vsemi negativnimi občutki. Skozi trening spoznavamo, kako skozi praktične vaje transformiramo te negativne občutke v samozavest, odločnost, samozaupanje in na pripravljenost sprejemanja in soočanja s temi občutki. V coni udobja ni napredka, zato moramo sami poiskati dejvnost, kjer se prisilimo soočiti z našimi negativnimi občutki, melanholijo in včasih lenobo. S tem se soočajo tako otroci, odraščujoča mladina in odrasli. Zato si postavimo konkretne cilje, kajti le osebna disciplina in pridobljene izkušnje, ti dajo moč za kvalitetnejše življenje. Vsekakor SANKUKAI KARATEJU lahko damo priložnost, kajti trening vam bo odgnal proč vse temne misli in vas pripravil za pozitivno spopadanje z vsakdanjimi problemi. Trening ima to čudovito sposobnost, da iz nas naredi ponovno učenca, ki se je pripravljen potruditi za dosego svojega cilja. Na treningu boste pridobili kondicijo, istočasno se boste naučili reševati iz zapletenih situacij, bodisi padca na poledeneli cesti ali nezaželenega prijema, izgubili kak odvečni kilogram, seznanili s pravilnim dihanjem in popravili držo. K vpisu vabimo vse, ki vas zanima ta prečudovita veščina, kjer ni starostnih omejitev. Potreben je le začeten pogum, želja in veselje do gibanja, kajti SANKUKAI KARATE treningi so prilagojeni posamezni starostni kategoriji, so primerni za moški in seveda tudi za ženski del populacije. Treningi potekajo v skupinah: • cicibanov: 4-7 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici, OŠ Zagradec • otrok: 7-14 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici, • mladine: 14-18 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici • članov: od 18 let dalje - OŠ Stična v Ivančni Gorici • veteranov: nad 40 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici Karate klub Ivančna Gorica ima 47 letne izkušnje na področju treniranja karateja. Vsi treningi se odvijajo pod vodstvom izkušenih trenerjev z licenco SKZS, pod vodstvom tehničnega mentorja g. Vladimirja Paradižnika – 5 dan. Vpis poteka prav te dni v telovadnicah: - OŠ Stična, Cesta občine Hirschaid 1; Ivančna Gorica – torek in četrtek ob 18.00 (osnovnošolci, mladinke, mladinci; članice, člani; veteranke, veterani ) - OŠ Stična, Cesta občine Hirschaid 1; Ivančna Gorica (cicibani) sreda ob 17.00 - OŠ Zagradec (cicibani in osnovnošolci) - torek ob 17.30 Dodatne informacije lahko poiščete na: https://www.sankukai-karate.info/. Jože Kastelic 2. DAN, trener SANKUKAI KARATEJA januar 2025 številka 1 Tekvondo seminar na Dunaju Avstrijska tekvondo zveza je med 3. in 5. 1. 2025 organizirala seminar tekvondoja, ki ga je vodil beograjski tekvondoist Dragan Jović. Jović je eden izmed najboljših trenerjev na svetu. Kot trener je na olimpijskih igrah osvojil dve zlati, srebrno in bronasto kolajno. Na Dunaju se je zbralo 100 tekmovalcev iz Češke, Bolgarije, Slovaške, Slovenije in Avstrije. Iz Slovenije je na Dunaj odšla ekipa osmih tekmovalcev in dveh trenerjev iz klubov Kang, Šmartno, Tempo in Dragon. Iz Kanga so sodelovali mladinci Vid Milošević, Gabrijel Črnila, Martin Prijatelj in Denis Levičar, kadet Filip Zupančič ter trener Tomaž Zakrajšek. Že na prvem treningu so bile borbe, kjer so se tekmovalci med seboj spoznali. Od četrtka do nedelje so tekmovalci imeli po dva treninga na dan, enega dopoldan, enega popoldan. Tekmovalci so se naučili novih položajev v borbah in taktičnih položajev, ki jih bodo lahko uporabljali na tekmovanjih. Tudi trenerji so dobili nove ideje za trening, da bodo njihovi klubski treningi bolj raznoliki. Na loparjih in na blazinah so delali borbene kombinacije, ki so uporabne za borbe. V nedeljo so na prvem treningu imeli igralne borbe. Na koncu treninga so vsi tekmovalci pripravili borbeni podij, na katerem so imeli izbrani borci resnejše borbe. Izbran je bil tudi Vid, ki je predstavil atraktivno borbo proti Avstrijcu. Na drugem treningu so imeli brcanje na loparje, kjer so vadili predvsem tehniko. Tekmovalci so bili enotni, da je bil seminar odli- čen in da bi radi šli na take seminarje še kdaj. Tekvondo klub Kang vpisuje nove člane. Vse informacije dobite na www.kang.si. Darja Podpečnik Z motorjem pod vznožjem Himalaje Lavričeva koča na Gradišču je bila sredi januarja prizorišče potopisnega večera, na katerem so se ljubitelji narave, gorništva in motorizma lahko seznanili o nenavadni motoristični ekspediciji po pokrajini Mustang v Nepalu. Ja, prav ste prebrali, z motorji po eni najbolj odročnih območij na našem planetu. Krivec, ki je ta večer zvabil na Gradišče kar lepo število radovednih poslušalcev, pa je bil naš soobčan Jože Urbas, eden od udeležencev 8-članske ekspedicije, ki je lani oktobra dva tedna križarila z motorjem pod vznožjem Himalaje. Vsi, ki Jožeta poznamo, vemo, da je strasten motorist in ker se je v mladosti ukvarjal z motokrosom, je še danes navdušen »adventure« motorist. Seveda takšne vožnje zahtevajo posebna znanja in spretnosti, ki si jih je Jože nabiral skozi leta in nenazadnje tudi na adventure kampih in turah v organizaciji domačina iz Šentvida pri Stični, Tonija Kraševca (Alkesmist Adventures). Ko se je Jožetu ponudila priložnost, da se pridruži skupini motoristov za obisk Nepala, ni veliko okleval in se je podal na razburljivo doživetje pod Jože (drugi z desne) in del motoristične odprave iz Nepala vznožjem Himalaje. Poudariti velja, da je odpravo vodil Stojan Burnik, upokojeni športni pedagog in alpinist, ki je bil v svoji več desetletni alpinistični karieri desetkrat v Himalaji in se povzpel na dva osemtisočaka, Cho Oyu (1995) in Gašerbrum II (2004). Obisk Nepala z motorjem seveda ni odprava, kot jih poznamo v alpinizmu, saj je obisk goratega Nepala z motorjem del turistične ponudbe te države. Seveda pa je tak obisk pra- va pustolovščina, takšna kot si jih želijo ljubitelji ADV motorjev. Udeleženci so po prihodu v Katmandu pod vodstvom vodiča, mehanika in spremljevalne ekipe, z najetimi motorji znamke Royal Enfield podali na desetdnevno pustolovščino in prevozili približno 1000 kilometrov. Večina cest, je bilo makadamskih in vodile so jih celo nad nadmorsko višino 4000 metrov. Doživeli so vožnje po več sto metrov dolgih in visokih visečih mostovih, kanjonih in gorskih serpentinastih cestah. Udeleženci so spoznavali Nepal, tamkajšnjo kulturo in ljudi s prav posebnega zornega kota. Čeprav se ekipa pred odhodom ni poznala v celoti, pa so se vrnili v domovino z utrjenimi prijateljskimi vezmi. Odlično predavanje in zanimive prigode s poti, ki so jih pripovedovali udeleženci, so poslušalce navdušile in morda koga tudi »okužile« z iskrico avanturizma, ki bi ga popeljal na obisk nam resnično nepoznanega sveta. Matej Šteh januar 2025 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA V 70. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi TONI KAMNIKAR z Vira pri Stični 75 (12. 9. 1955-25. 12. 2024) Ob boleči izgubi našega dragega Tonija Kamnikarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, tolažbo, darovane sveče, cvetje, svete maše in vsak dober namen. Hvaležni smo g. župniku Branku Petauerju za lepo opravljen obred, pogrebni službi Perpar za skrbno organizacijo, citrarki Tanji Zajc Zupan za ganljive melodije, ter Tei Saksida in Stiškemu kvartetu za prelepe pesmi. Posebna zahvala gre DSO Fužine in vsem strokovnim delavkam in delavcem, ki so z veliko predanostjo skrbeli za našega Tonija. Hvala nogometnemu klubu Livar Ivančna Gorica za darovano cvetje. Ganile so nas čudovite besede ob slovesu, ki so jih izrekli predsednik Rokometnega kluba SVIŠ, g. Marjan Potokar, brat Dušan, ter nečak Jaka Skubic. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in v teh trenutkih z nami delili spomine nanj. Življenju si vse dajal, kar si zmogel in kar si znal. Počivaj v miru. Vsi njegovi Delo, ljubezen, trpljenje, bilo tvoje je življenje. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod, nam ostaja praznina in velika bolečina. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek MILAN VRBEC iz Glogovice (1949 – 2025) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in mu nudili podporo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob slovesu stali ob strani. Hvala za vse tolažilne besede, stiske rok, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba, župniku Izidorju Grošlju in Prijateljem za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vnuku za lep in ganljiv poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Dragi ata, hvala ti za vso tvojo ljubezen in dobroto, za vedno boš ostal v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA V 99. letu je mirno zaspala naša draga mama TEREZIJA HROVAT (6. 2. 1926 – 7. 12. 2024) iz Ambrusa Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala pogrebnemu zavodu Novak ter Evi za srčno odigrane melodije na citre. Hvala Moškemu pevskemu zboru Ambrus ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Velik HVALA domačemu župniku Urošu Švarcu za poslovilne besede in molitev. Hvala za vse mesečne obiske, klepet in tople besede, ki so naši mami pomenile zelo veliko. Žalujoči Vsi njeni številka 1 Kje si mama naša, kje je mili tvoj obraz … Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas … ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica MARIJA OMAHEN roj. GALIČ po domače Turkova Marica s Pristave pri Višnji Gori 3 (21. 1. 1940 –1. 1. 2025) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, in vsem ostalim za izrečene besede sožalja, cvetje, sveče, darovane svete maše in darove za dober namen. Zahvala njenemu osebnemu zdravniku doktorju Janezu Zupančiču, patronažni službi, predvsem Marici Kastelic. Hvala g. župniku Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred, prof. Milanu Jevnikarju in cerkvenemu pevskemu zboru Višnja Gora za ganljivo odpete pesmi in Evi Medved za lepo odigrane melodije. Posebna zahvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar, DU Višnja Gora ter g. Pavlu Grozniku in Nuši Jenko za lepe poslovilne besede. In na koncu še hvala vsem vam, ki ste se v tako lepem številu poslovili od naše drage mame. Vsi njeni ZAHVALA V 70. letu se je nepričakovano od nas poslovila mama, babica PAVLA ČIBEJ (22. 4. 1954 – 25. 12. 2024) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam stali ob strani, ko je bilo najtežje. Hvala Cvetličarni Cvetmarket Žurga za aranžma, Pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Hvala župniku gospodu Juriju Zadniku za lep obred in lepe tolažilne besede. Hvala ZD Ivančna Gorica. Hvala Tatjani Strah. Hvala p. Avguštinu za molitve. Hvala vsem, ki ste z dejanji, besedami stopili v njeno življenje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvale 25 Vedno je prerani čas, ko starši zapustijo nas. Takrat zvonovi zvonite, zvonite, donite, sožalje, solze, jok, solze in dušo, v sveto nebo ponesite. ZAHVALA VIDA ŠUC roj. Koščak, 7. 6. 1925, Podbukovje, Krka Od mame smo se poslovili v kraju Šmarje pri Jelšah, z žarnim pokopom, dne 3. 1. 2025. Ob žalnem dogodku se zahvaljujeva vsem, ki so bili z nami v molitvi in naši žalosti, ter župnijama Krka in Šmarje pri Jelšah. Žalujoča: Hči Elizabeta in vnuk Izidor Slovo pride vedno prekmalu in vedno boli, spomin pa ostane, nikdar ne zbledi! ZAHVALA Tiho je zaspala naša draga mama, tašča, sestra, teta, babica, prababica, praprababica ANA KRALJ, roj. STRUNA iz Ivančne Gorice 7. 2. 1932 – 19. 1. 2025 Ljubezen naše zlate babice in mame bo za vedno ostala v naših srcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani, izrekli sožalje, darovali za maše, dober namen, zanjo molili. Srčna hvala vsem zaposlenim v DSO Grosuplje, ki ste ji polepšali zadnji dve leti in vsem, ki ste jo tam obiskovali. Iskrena hvala g. župniku Izidorju Grošlju za bolniško maziljenje in blagoslov, hvala gospodu župniku Juriju Zadniku za lep obred, pevcem Prijatelji. Zahvaljujemo se Pogrebnemu zavodu Perpar in Cvetličarni Cvetmarket. Hvala tudi Bredi in g. Marinčku za poslovilni govor. Vse, ki ste z dejanji, mislimi ali besedami stopili v njeno življenje, jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala! Hčerki Darja in Stanka z družino, vnuk Primož Vsi njeni ZAHVALA MARIJA MAVSAR, rojena Kek iz Škrjanč pri Ivančni Gorici (21. 3. 1933 – 28. 12. 2024) Naša mama je zaspala v toplini svojega doma, obkrožena s svojimi dragimi. Njeno srce se je ustavilo za ta svet, kajti bilo je utrujeno od dolge poti, ki ga je prehodilo. Prišel je čas, da se na drugi strani pridruži možu Ivanu, našemu Tatiju. Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ste pripomogli, da je bil njen odhod iz tega sveta res lep. Hvala za vse lepe besede in za vse darove. Posebej se zahvaljujemo župniku p. Branku iz Stične za opravljen obred, pevcem skupine Prijatelji in solistu Mateju Vovku za čudovito izbrano petje, pogrebnemu zavodu Perpar in delavcem ZD Ivančna Gorica. Hvala predsedniku čebelarskega društva in predsedniku društva upokojencev za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji zadnja leta življenja naredili bolj polna in zanimiva. Sinova Marjan in Andrej z družinama, 4 vnuki in 11 pravnukov Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil naš dragi oče, brat, stric, dedek, pradedek in tast DANIJEL NOGRAŠEK, po domače Jurjev ata iz Bukovice, Šentvid pri Stični (26. 8. 1935 – 18. 1. 2025) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost, bolečino, pomoč in podporo, nam izrazili sožalje, ter darovali za dober namen in svete maše. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala Pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba, župniku g. Izidorju Grošlju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Moškega pevskega zbora Prijatelji za ganljivo zapete pesmi in Cvetličarni Zvonček. Zahvala tudi zaposlenim v DSO Grosuplje za pomoč na domu in dr. Vladki Rokvić. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi 26 Zahvale Imel si rad ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda prijaznega pogleda tvojih oči več ni, a ob spominu nate trpke solze po licu polze. V naših srcih in spominih vedno boš živel, čeprav nenadoma in brez slovesa si od nas odšel. ZAHVALA Od nas se je poslovil MARJAN ILAR (po domače Bašatov Marjan) 27. 10. 1965-28. 12. 2024 iz Malih Kompolj Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje se bo naučiti živeti brez njega. Iskreno se zahvaljujemo PGD Muljava za hitro pomoč pri oživljanju in pogrebu, reševalcem iz UKC Ljubljana, pogrebni službi Perpar, gospodu župniku Dejanu Pavlinu, vsem vaščanom Malih in Velikih Kompolj, Sušice, Trebeža in Prilesja pri Velikih Laščah, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem ŽIP Slovenske železnice. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v bolečini in težkih trenutkih ob njegovem slovesu, nam izrekli sožalja, darovali za svete maše in novo župnišče na Krki, cvetje, sveče in se z lepimi besedami spomnili njegovega življenja. ZELO TE BOMO POGREŠALI! HVALEŽNI, da si za nas skrbel, lajšal naša bremena, nas vodil in nas razveseljeval. Vsi njegovi Ljubi moj, odšel si tja, kjer ni ne bolečine, ne gorja. Dom prazen je, ko te ni, vendar vse po tebi še diši. Žalost se zarila je v srce in solze grenke po licih mi polze. Ljubezen najina se ne konča, ker nekoč spet se bova srečala. Jožica Koleša Čeprav nas boli, da te ni več z nami dedi, boš še naprej živel v vsakemu izmed nas – v naših spominih, v srcih ter v vrednotah, ki si nam jih predal in v ljubezni, ki smo jo čutili do tebe. Počivaj v miru, obdan z enako toplino, kot si jo vse življenje delil z vsemi nami. Dedi hvala za vse, vedno boš z nami. ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil ljubi mož, oče, dedi, brat, tast, zet, svak in prijatelj ANDREJ KOLEŠA 20. 12. 1963 – 28. 12. 2024 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, tople besede tolažbe, podarjene misli, darovane sveče, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba. Zahvala tudi kaplanu Aljažu Kraševcu, za lepo opravljen pogrebni obred in lepe besede ob slovesu. Hvala pevskemu zboru Prijatelj in cerkvenim pevcem ob zapetih ganljivih pesmih. Posebna hvala tudi Evi Medved, ki je igrala čudovite melodije na citre. Posebna zahvala osebni asistentki, ki mu je s svojo predanostjo in srčnostjo omogočila, da je kljub težki bolezni, lahko preživel kakovostne in mirne trenutke v zavetju svojega doma. Hvaležni smo za vsak trenutek, ki smo ga lahko preživeli z njim in za vso podporo, ki ste nam jo izkazali v teh težkih dneh. Vsem iz srca hvala. Žalujoči: žena Jožica in hčerki Jasmina in Barbara z družinama Dolgost življenja našega je kratka … ZAHVALA Po dolgotrajni in zahrbtni bolezni je odšel v večnost naš dragi mož, oče, brat, svak in stric DANIJEL CIBERLIN s Kitnega Vrha 20 1948 – 2024 Ob boleči izgubi našega Danijela se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za podporo in izrekih sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti v tako velikem številu. Hvaležnost tudi Pogrebnemu zavodu Novak – Duhec za res lepo organizacijo, g. župniku Urošu Švarcu in g. Slavku Blatniku za govor ob slovesu. Težko izrazimo hvaležnost vsem in vsakemu posebej, zato še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: Marija, Lidija, Dani in brata Ivan in Jože z družinami številka 1 januar 2025 Ni te več med nami, a ostanejo nam vrednote: trud, pridnost, odrekanje in potrpežljivost, ki si jih živela in so za vzgled vsem nam. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA ZAHVALA V 89. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, teta, stara mama in prababica MARIJA IHAN z Muljave (23. 12. 1936 - 3. 1. 2025) Najprej se zahvaljujemo zdravniški službi Zdravstvenega doma Grosuplje za hitro, strokovno in humano pomoč. Iskrena zahvala gre pogrebnemu zavodu Novak za profesionalno, natančno in z veliko mero sočutja pripravljeno pogrebno slovesnost ob njeni zadnji zemeljski poti. Nato se iz srca zahvaljujemo vsemu sorodstvu, prijateljem, znancem, vsem sokrajanom ter članom kulturnega, turističnega in gasilskega društva Muljava, ki ste se prišli poslovit od pokojne Marije ter s tem pokazali sočutje, spoštovanje in darovali za cvetje, sveče, svete maše in dober namen. Hvala vsem, ki ste molili za njeno dušo in jo na sočuten način pospremili k večnemu počitku. Prav lepo se zahvaljujemo tudi župniku Dejanu Pavlinu za vse njegove obiske na domu in lepo opravljeno pogrebno sveto mašo. Hkrati bi se radi zahvalili tudi organistu, mežnarici, ministrantu za doprinos k zadnji sveti maši pokojne Marije. Iz srca se zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru Prijatelji iz Šentvida pri Stični za čudovito in ganljivo zapete pesmi skozi celoten pogrebni obred. Prav posebno bi se radi zahvalili župniku in pranečaku pokojne Marije, Primožu Megliču iz župnije Dolsko pri Ljubljani, ki si je lahko vzel čas za somaševanje pri njeni zadnji zemeljski poti. Zahvala gre tudi Karmen Škrbe in Heleni Zajc, ki sta nam stali ob strani ob težkih trenutkih ob slovesu pokojne Marije. Za vsa dobra dejanja naj Vam Bog obilno povrne. Žalujoči: hčerka Jožefa z družino in hčerka Olga z družino Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko, pa name nikdar ne pozabi ... ZAHVALA Tik pred božičem, 23.12. 2024, je za vedno zaspal naš dragi ati JOŽE MAVER, po domače Petrovčev Jože Bil si izjemen človek, z velikim srcem in nasmejanim obrazom. Bil si oče, za katerega smo bili vredni in dovolj dobri točno taki kot smo. Hvaležni smo, da smo te imeli. Naučil si nas, da je delo vrednota, naučil si nas sočutja do sočloveka, pokazal si nam, da je pomembno pomagati drugim, naučil si nas, kako pomembno je odpuščati. Zaradi tebe smo boljše osebe. Pokazal si nam, kako se je pomembno veseliti, se družiti, pogovarjati in prepevati. Tvoje petje, tvoji venčki različnih pesmi nam bodo ostali za vedno v spominu in preko petja se te bomo vedno spominjali. Peli bomo zate in se družili, ti pa poj z nami in s svojimi tam na drugi strani. Zelo te imamo radi in zelo te bomo pogrešali. V naših mislih in naših srcih boš vedno z nami dragi ati, dragi dedi . Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, brata in prijatelja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Jožko, Renata in Darja z družinami 💖 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te. ZAHVALA V 94. letu starosti se je od nas poslovila draga mama, babi in prababi IVANA PEROVŠEK (19. 5. 1931 – 20. 11. 2024) Po domače Rudarjeva mama iz Metnaja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, podporo, darovane sveče in cvetje. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba, gospodu župniku Branku za lepo opravljen obred, cvetličarni Jana za cvetje, pevski skupini Prijatelji za lepo odpete pesmi ter govorki ga. Anici za lep govor. Hvala DSO Trebnje za večletno skrb. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo ohranjate v lepem spominu iskrena hvala. Vsi njeni V 86. letu starosti nas je zapustila draga sestra, mama, tašča, babica in prababica MAJDA KLAVS, rojena Roštan, po domače Hribska Magda s Potoka Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vsem vaščanom in znancem, ki so nam ob slovesu namenili tolažilne besede in močan stisk roke. Hvala za vse molitve, cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvaliti se želimo tudi patronažni sestri Mateji in negovalki Simoni, ki sta v zadnjih letih pomagali pri negi na domu, župniku Dejanu vse obiske na domu in lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču, g. Marinčku za govor in pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč pri izvedbi pogreba. Žalujoči vsi njeni Si kot sonce življenja sijal, vsem svojim ljubezen razdal. Odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA K zadnjemu počitku je odšel DAVID GRABLJEVEC iz Glogovice (29.12.1961 - 31.12.2024) Ob nepričakovanem in nenadnem odhodu Davida v večnost se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sošolcem za vso podporo, spodbudne in tople besede, za svete maše in ostale darove. Hvala duhovniku Brankotu Petauerju za podeljeno sveto maziljenje in g. župniku Izidorju Grošlju za lep pogrebni obred, pevcem moškega zbora Prijatelji za ganljivo zapete pesmi, citrarki Evi Medved in Pogrebnemu zavodu Perpar. Zahvaljujemo se tudi ekipi NMP ZD Ivančna Gorica. Iskrena hvala Ani Oblak in sodelavcem podjetja Belimed za ganljive in lepe besede ob slovesu. Posebna zahvala velja vaščanom in gasilcem iz Glogovice za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Ostali bodo lepi in nepozabni spomini, ki smo jih doživeli skupaj. Žena Justina ter sestri Fani in Jelka z družinama Odšel na drugi si svet, delo tvojih rok pustilo globoko je sled. Zdaj vsak korak spomin je nate in luč, ki ne ugasne. ZAHVALA V 92. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, stric, dedek in pradedek ALOJZIJ BREGAR 10. 5. 1933 – 10. 12. 2024 po domače Anžetov Lojz iz Malih Kompolj Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih in žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in mašne namene. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno organizacijo pogreba, župniku Dejanu Pavlinu in nečakinji Joži za besede slovesa. Posebna zahvala gre partonažnima sestrama ZD Ivančna Gorica, Simoni in Mateji za vso skrb in nego, ki jo je prejel ter vsem sorodnikom, ki ste ga obiskovali na domu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranjali v lepem spominu. Vsi njegovi januar 2025 Mama, kaj vse bi rada te še vprašala, Za vsako stvar ti nasvet si mi dala. Veš mi je lažje, ko mislim na to, da je od nas šlo le tvoje telo. Ko se zgodil je poslednji tvoj dan, vem, bil je poln uresničenih sanj, vem, da si rekla:« Bog, hvala za vse, moje življenje zdaj izpolnjeno je!« (T. Steklasa) V SPOMIN FEB 7 8 MARIJA ZAJEC FEB Hvaležni smo za tvojo ljubezen in dobroto, ki si jo tako nesebično delila med nas. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Njeni najbližji Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) 8 FEB 14 FEB 14 FEB 16 V SPOMIN FEB 16 FRANC PUCIHAR iz Višnje Gore (9. 8. 1959 - 21. 2. 2024) FEB Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec, le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj, med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdaj prej, na vseh poteh, v vseh rasteh, od korenin do vej … Hvaležni vsem, ki ga z lepo mislijo ohranjate v spominu in mu namenite svoj trenutek ob njegovem grobu. Tvoja duša je našla pot do našega srca in tu boš ostal, za vedno. Vsi tvoji najdražji 19 FEB 20 FEB 23 FEB 24 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. FEB 25 V SPOMIN FEB 26 Mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga sestra, mama, tašča, babica in prababica IVANA ZGAGA (1942-2024) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. MAR 1 MAR Vsi njeni 27 KOLEDAR PRIREDITEV FEB (16. 8. 1929 – 9. 2. 2022) iz Muljave Siva številka 1 2 Osrednja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Kulturni dom Ambrus Praznični kulturni praznik 10.00 dalje Jurčičeva domačija in Hiša kranjske čebele Dan odprtih vrat v Malem muzeju v Višnji Gori 9.00 dalje Mestni trg 14, Višnja Gora 23. Valentinov pohod 18.00 Krka - Korinj Predstavitev knjige “Midva” Tonča Žunterja 18.00 Kulturni dom Muljava Tekmovanje v 18. špani 15.00 Gasilski dom Muljava Orgelski cikel: Med nebeoško eteričnim in peklensko morbidnim 18.00 Župnijska cerkev sv. Vida Šentvid pri Stični Pogovrni večer s Ferijem Lainščkom 18.00 Dom kulture Šentvid pri Stični Predstavitev knjige Jožeta Ulčarja: Zgodbe zlate mladosti 18.00 Hiša kranjske čebele v Višnji Gori Dobuski pohod 8.00 Dob pri Šentvidu, gasilski dom Pustolovščine zobnega škrata Svetlina 10.00 Knjižnica Ivančna Gorica Lisica Mica spozna mestne zgradbe 10.00 Knjižnica Ivančna Gorica Slovensko - angleška ura pravljic 17.00 Knjižnica Ivančna Gorica 31. Pohod po Jurčičevi poti 7.00 Višnja Gora - Muljava (Krka) Pustno rajanje v Dobu 14.03 Dob pri Šentvidu, gasilski dom Pohodniške stezice Orientacija v gorah – ključ do varne poti Gore so čudovite, a nepredvidljive. En trenutek uživaš v jasnem pogledu na oddaljene vrhove, že v naslednjem pa megla kot zavesa zakrije vse, kar si še pred kratkim videl. Veter prinese občutek negotovosti, poti izginejo pod snegom ali v senci gostega gozda in tisto, kar se je zdelo enostavno, postane izziv. V takšnih trenutkih ni pomembno, koliko pohodov imaš za seboj ali kako dobro pripravljen si. Pomembno je, ali znaš najti pravo pot. Orodja, ki niso le dodatki v nahrbtniku: Zemljevid - papir, ki pripoveduje zgodbo terena. Zemljevid ni le kos papirja z linijami in oznakami. Je tvoja povezava s terenom, prva obramba pred izgubo orientacije. Vsaka črta, vsaka oznaka za vrh, pot ali vodotok je kot droben namig, ki ti pomaga razumeti svet okoli sebe. Pomembno je znati brati ta jezik, da se zemljevid spremeni iz nejasne skice v jasno vodilo. Kompas - preprosto orodje z veliko močjo. Kompas je zanesljiv sopotnik, ki ti pove, kje je sever, tudi ko ti občutek pravi drugače. A kompas sam po sebi ni dovolj. Šele, ko ga znaš uporabljati skupaj z zemljevidom, postane resnično dragocen. Takrat ti ne pokaže le smeri, temveč tudi, kako se premikati po terenu, ki ti je popolnoma neznan. GPS in tehnologija - priročni, a nezanesljivi prijatelji. Pametni telefoni in GPS naprave so odlični pripomočki, a imajo svojo ahilovo peto- baterije, signal, občutljivost na vremenske razmere. V gorah, kjer je lahko signal le oddaljen spomin na civilizacijo, ostaja stara, preizkušena kombinacija zemljevida in kompasa najbolj zanesljiva. Ključnega pomena je, da znaš brati pokrajino, saj ti teren sam daje pomembne informacije skozi oblikovanje pobočij, smeri rek, potokov in linij grebenov. Ko te ujame megla, ne gledaš več v daljavo, ampak začneš opazovati detajle v okolici. Kako tečejo potoki, kako so drevesa nagnjena, kje se teren dviguje ali spušča. Pri določanju položaja uporabi to kar vidiš. Prepoznaj značilne točke, kot so skale, vrhovi, gozdne meje in jih primerjaj z zemljevidom. Če ne veš natančno kje si, lahko s pomočjo kompasa in dveh ali treh vidnih točk določiš svoj položaj presenetljivo natančno. Ko odpove tehnologija, pomaga narava. Sonce vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu – preprosto, a dragoceno znanje. V jasni noči ti zvezde lahko povedo več kot si misliš. Tudi mah na drevesih, oblika snežnih zametov ali tok reke dajejo namige o smeri. Pogoste pasti, ki prežijo na nepripravljenega pohodnika, izhajajo iz prekomernega zanašanja na tehnologijo, ki pa te pogosto izda ravno takrat, ko jo najbolj potrebuješ. Naprave lahko odpovejo, ko se znajdeš v stiski. Redko preverjanje položaja postane prepozno, če je pogled usmerjen na zemljevid šele tedaj, ko se že znajdeš izgubljen na neznanem terenu. Naravne razmere kot so nenaden veter, snežni metež in gosta megla, hitro zabrišejo celo najbolj uhojene poti in zmedejo tvoj korak. Poleg vsega naštetega upoštevaj: Preden se podaš na pot, vedno dobro načrtuj svoj pohod in sporoči svoje načrte nekomu, da bodo v primeru težav vedeli, kje te iskati. Bodi pripravljen na nepredvidljive situacije in imej pri sebi osnovne reševalne potrebščine kot so prva pomoč, topla oblačila in voda. In ne pozabi- vrni se pravočasno, preden te ujame tema. V gorah je vsak korak pomemben, zato zaupaj sebi, bodi pozoren na okolico in spoštuj naravo, ki te obdaja. Orientacija v gorah ni zgolj tehnična veščina, je način razumevanja narave in njenega jezi- ka. Ko jo osvojiš, ni več le vprašanje varnosti, temveč pomeni, da si povezan z gorskim svetom. Takrat gore ne postanejo zgolj pokrajina pred tabo, temveč prostor poln življenja, ki ga vidiš, začutiš in zares razumeš. Magdalena Butkovič 28 mesec 2013 januar številka 5 2025 - številka 1 Ambrus Metnaj Muljava Sobrače Šentvid Temenica Z A G R A D EC Kam so vse kamnite mize šle (8) Kamnita miza na Jurčičevi domačiji Na Jurčičevi domačiji na Muljavi, ki je urejena kot muzej na prostem, stoji pred njegovo rojstno hišo stara kamnita miza. Josip Jurčič ob njej ni nikoli sedel, saj je bila miza izdelana šele osem let po njegovi smrti, o čemer priča letnica 1889, ki je izklesana na zunanjem robu mize. Ob letnici sta izklesani še inicialki gospodarja (JS), ki je izdelavo mize naročil pri nekemu lokalnemu kamnoseku. Jurčičeva domačija ni prvotna lokacija kamnite mize. Po vsej verjetnosti je bila na Jurčičevo domačijo prestavljena z neke domačije v okolici, in sicer okoli leta 1966, ko je skrb nad domačijo prevzel Slovenski etnografski muzej. Iz tega časa imamo ohranjeni dve fotografiji, na katerih je kamnita miza pred Jurčičevo rojstno hišo prvič upodobljena. Fotografija (razglednica) iz leta 1966, ki jo hrani Mestna knjižnica Grosuplje, prikazuje skupino Jurčičevih sorodnikov, ki so se posedli za njo. Kamnita miza je vidna tudi na fotografiji, ki je bila posneta eno leto pozneje in jo hrani Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane. Kamnita miza na Jurčičevi domačiji ima 65 centimetrov visok kamnit podstavek (40 x 50 centimetrov), ki nosi kvadratno kamnito ploščo (95 x 95 centimetrov). Debelina plošče je ob njenem robu samo 6 centimetrov, se pa s spodnje strani, od roba Kamnita miza na Jurčičevi domačiji leta 1967. Foto: Boris Kuhar, arhiv Slovenskega etnografskega muzeja. Jurčičeva domačija z Jurčičevimi sorodniki za kamnito mizo leta 1966. Razglednica je del domoznanske zbirke Mestne knjižnice Grosuplje. mize proti podstavku, debelina mizne plošče poveča na 12 centimetrov. Jurčičev prijatelj in sodelavec Fran Levec je v spominih na Jurčiča leta 1888 v Ljubljanskem zvonu zapisal, da je Jurčič na mali šmaren, 8. septembra 1879, obiskal mamo in Kamnita miza na Jurčičevi domačiji danes. Foto: Dušan Štepec Letnica 1889 izklesana na zunanjem robu mize. Foto: Dušan Štepec sorodnike na Muljavi. Po vrnitvi s popoldanskega sprehoda do Kravjaka in nazaj, je dalj časa počival na hladnih tleh v sadovnjaku pred hišo, zaradi česar se je usodno prehladil. Po Levcu je ravno ta prehlad spodbudil bolezen, ki je bila za Jur- čiča usodna dve leti za tem dogodkom. V kolikor bi na Jurčičevi domačiji takrat že stala kamnita miza, se Jurčič po sprehodu ne bi ulegel na mrzlo travo, ampak bi se posedel za mizo in tok zgodovine bi bil mogoče drugačen. A ti tud iščeš Polževo? Ah, Polževo! Ta majhen biser narave na Dolenjskem, ki ga poznajo predvsem pohodniki, tekači, ljubitelji neokrnjene narave in tisti, ki so dovolj pogumni, da se podajo v raziskovanje slovenskih krajev in cest. Toda, ko se odločimo uporabiti navigacijo, da bi nas ta pripeljala do Polževega, se začne prava avantura. Sodoben človek zaupa navigaciji bolj kot svoji babici, ki bi mu zagotovo že povedala, da »Polževo« ni naselje, ampak območje pod cerkvijo sv. Duha v bližini vasi Zavrtače. Znano je, da je avtor poimenovanja Polževo – to je področja okoli oziroma pod cerkvijo sv. Duha domačin Jože Zupančič iz Zavrtač, ki je tu odkril terene za smučanje in bil tudi eden najbolj zaslužnih za izgradnjo prvega smučarskega doma leta 1934. Od takrat se je ime Polževo zelo prijelo, saj imamo danes Turistično društvo Polževo, Športni klub Polževo, Krevsov tek na Polževem, Hotel Polževo, Polževsko planoto in še marsikaj. Ima pa Polževo tudi svojo pravo pravcato železniško postajo. Kje? V Zgornji Dragi, na polovici poti med Višnjo Goro in Ivančno Gorico. Kje točno se Polževo začne ali konča, pa ne zna nihče prav natančno povedati. Tokrat smo si zaželeli, da nas na Polževo pelje tehnologija GPS. Za izhodišče smo najprej vzeli Muljavo. Prijetna vasica, rojstni kraj Josipa Jurčiča. V navigacijo vpišemo Polževo in že se peljemo mimo vasice Oslica v klanec proti Velikim in nato še Malim Vrhem. Tu se cesta malce poravna, pridemo v gozd, kjer nas na drevesu ob cesti pozdravi tabla: »Območje medveda«. Ni panike, saj smo v avtu. Po dobrem kilometru se zasliši znani prijetni ženski glas: »Čez 300 metrov zavijte desno in nato zavijte rahlo levo«. Pripeljemo se v vas Zavrtače, štiri, morda pet hiš šteje, kjer se pri zadnji hiši asfalt konča in pridemo na makadam. Naprava kaže, da imamo do cilja še 800 metrov. Super, povsem blizu Polževega smo. Po približno 200 metrih smo v gozdu, cilj pa vse bližje. Na obeh straneh ceste gozd. Končno GPS zmagoslavno oznani: »Prispeli ste na cilj!« Pogledamo desno, pogledamo levo, in vidimo samo kup drv in vejevja za sekance ter precej veliko blatno zaplato zemlje. Zdaj si lahko rečemo: »Navigacija pa res zna najti skrite kotičke narave.« Iz Višnje Gore, tega prikupnega starodavnega mesteca, bo šlo gotovo bolje, si mislimo. Z GPS bomo hitro našli Polževo, toda končni rezultat je enako zmeden. Lepo speljana cesta v klanec, na vsakem križišču smerokaz vse do gozda nad Peščenikom, ko nas navigacija usmeri rahlo levo proti vasi Pristava. Do tu vse lepo in prav. Skozi ovinke in mimo ljubkih hišic na Pristavi ravno začnemo verjeti, da se bližamo cilju, ki naj bi bil oddaljen še 1,3 km. Naenkrat se znajdemo na makadamu, v temnem gozdu. Podoben, če ne še slabši scenarij kot iz smeri Zavrtač: osamljeni zapuščeni kolovozi, ki se priključujejo makadamski poti in tista zlovešča točka na navigaciji, da naj bi bilo Polževo nekje tam, kjer drvarji zlagajo drva. Drevesa nas gledajo z rahlo posmehljivim izrazom, kot da že vedo, da se bomo kmalu obrnili. Končno tisti prijeten ženski glas na telefonu ponosno oznani: »Prispeli ste na cilj«. Cilj česa? Razsvetljenja? Pozdravi nas povsem isti kup drv in vejevja, kot iz smeri Zavrtač, le vidimo ga iz druge strani. Lahko le še čakamo, da se izza bukve prikaže srna in nas vpraša: »A ti tud iščeš Polževo?« Rezultat navigacije dveh poskusov iz različnih smeri je sledeč: Polževo se nahaja sredi gozda 800 metrov od Zavrtač v smeri Pristave, oziroma 1300 metrov od Pristave v smeri proti Zavrtačam. Natančno tam, kjer se običajno zlagajo debla in vejevje požaganih dreves pripravljenih za odvoz. To je približno tako natančno, kot bi rekli, da je morje 15 minut stran – če vas vozi letalo! Predlagamo, da se navigacija sama odpelje na en lep izlet, ker očitno potrebuje malo več geografske »zdrave kmečke pameti«, zato se odločimo, da je ta dan ne uporabljamo več. Z moderno tehnologijo se torej ni izšlo, posledično jo izključimo in se zapeljemo naprej proti Zavrtačam. Na koncu vasi je križišče in smerokaz, na katerem piše: »Polževo«. Samo še čez gozdiček in po nekaj 100 metrih se ustavimo pred veliko zgradbo, na kateri piše »Polževo«. Dvorišče je zaprto z verigo. Parkiramo dobrih 50 metrov naprej ob cesti. Pogled se nam ustavi na kozolčku, na katerem je napis: »Dobrodošli na Polževem«. Super, Takole so pot na Polževo našli udeleženci Jurčičevega pohoda pred leti. Tudi na letošnjem pohodu 1. marca bo zagotovo tako, le za vreme ne vemo še kakšno bo. prispeli smo na cilj. Na Polževo. Brez navigacije. Velika zgradba pa stoji tam kot spomenik nekega bolj živahnega obdobja, čeprav je ob zidu polnilna postaja za električne avtomobile in defibrilator. Vrata so zaklenjena, okoli pa vlada takšna tišina, da bi lahko slišali celo svoje misli. Ker hotel danes ne nudi kapučina, se odločimo slediti tablam do cerkve sv. Duha. Ob ostankih nekdanje smučarske vlečnice v krošnjah dreves veter igra svojo simfonijo, navigacije ne rabimo več, potrebujemo samo še zdrave noge. Cerkvica sv. Duha je prava mala lepotica, ki mirno sedi na vrhu hriba in ponuja razgled, ob katerem nam postane jasno, zakaj se ljudje sploh trudijo priti na Polževo. Sv. Duh morda res ne ponuja pijače dobrodošlice, prinese pa duševni mir. Medtem ko se vračamo do parki- ranega avtomobila, si ob pogledu na hotel predstavljamo, kako bo tu morda kmalu spet zadišalo po pravkar pečenih krofih in sveže kuhani kavi. Kljub trenutni tišini se nam zdi, da globoko v ozadju nekaj le brbota. Polževo, mi te čakamo - pripravljeni na nove zlate čase! Na vprašanje zakaj GPS misli, da je Polževo tam, kjer ga ni, tokrat nismo dobili odgovora. Ko naslednjič zagledate smerokaz za Polževo, le pogumno zavijte proti tej mistični planoti brez navigacije. Obcestne table so tam z razlogom! Naselja z imenom Polževo sicer ne boste našli, našli pa boste več prijetnih vasic na tej planoti, zagotovo pa boste našli nekaj še bolj dragocenega: tišino, naravo in čas za razmislek o tem, zakaj smo ljudje sploh kdaj začeli označevati kraje, ki ne obstajajo. Jože Ulčar