DELAVEC-DELAVCU! Glasilo delovne shuposii podjetja TERMII domžale ŠTEVILKA 37 - JANUAR 1980 DELAVEC - DELAVCU Glasilo kolektiva •'TERMIT15 Domžale Ureja uredniški odbcr^ Sedašak Boris - urednik Habjan Marija Jariežič ing. Peter Lavrač Joži Maža j Milan Urbanija Anton Zupanc Olga Organizacijski odbor Sed uš ak Boris Habjan Marija Zupanc Olga Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije št. 422 - 1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka. G Občni zbori osnovnih organizacij sindikata so po 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in po 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije izredno pomembna množična oblika za vključitev čim širših množic sindikalnega članstva v konkretno akcijo pri uresničevanju interesov delavskega razreda. Na kongresu v Moriboru je bil sprejet statuarni dogovor v organiziranosti in delovanju sindikatov in naloga nas je, da na občnih zborih sindikata ocenimo delovanje osnovne organizacije v preteklem obdobju in, da sprejmemo nova pravila za naše bodoče delo. f Nova ustava je delavskemu razredu odprla pot za uresničevanje in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov na vseh področjih dela. Zato tudi sindikat^ kot razredna organizacija z njo pridobiva širši pomen pri uresničevanju in razvoju naše demokratične družbe in je bilo nujno, da se njegova vloga v našem družbeno političnem življenju menja in sicer v avandgardno organizacijo pri uresničevanju delavskih pravic. Z ozirom na pomembnost in prej navedeno vlogo sindikata smo to številko "Delavec - Delavcu" posvetili gradivu za predstoječe občne zbore obeh naših sindikalnih podružnic v želji, da bi se sestali informativno pripravljeni za plodno diskusijo in delo zborov. V tej številki objavljamo osnutek pravil o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije sindikata, ki pa smo jih zaradi praktičnih razlogov pripravili kot enotna za obe sindikalni organizaciji. Tista določila, ki so pa specifična za posamezno osnovno organizacijo pa smo raz- / mejili kot je razvidno v objavljenem ošnytku. Za nami je obdobje v katerem smo pridobili že določene izkušnje pri izgradnji našega novega samoupravnega sistema, ki je osnovan na delegatski osnovi. V gradivu je objavljeno tudi poročilo o delu delegacij samoupravnih interesnih skupnosti in za zbor združenega dela. Želimo, da se na občnih zborih tudi pogovorimo o funkcioniranju delegatskega sistema v naši delovni organizaciji, oziroma v TOZD in, da pri tem kritično ocenimo vse slabosti,ki so se pojavile pri delu delegacij, v želji, da pridobimo nove spodbude za še uspešnejše delo. Gradivo objavljeno v tej številki našega časopisa služilo kot podlaga za uspešno razpravo na obeh občnih zborih. Prosimo vas, da gradivo preberete in pripravite ustrezne predloge. Tako bo mogoče zagotoviti uspešno in pa predvsem ustvarjalno delo zborov ter njihov hiter potek. Z ozirom na pomembnost dela, ki stoji pred sindikalnima organizacijama, pa vas vabimo, da se zborov polnoštevilno udeležite. 2 Na podlagi statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji sprejemamo člani osnovne organizacije sindikata "TERMIT" DOMŽALE ( TOZD "PESKOKOPI" Moravče in DSS služb) ( TOZD "ILPOS" v Ihanu) zbrani na občnem zboru ( dne 19. januarja 198o v Moravčah) ( 26= januarja 198o v Ihanu) jeli i PRAVILA O. ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJU OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA I. TEMELJNE DOLOČBE člen 1. S temi pravili določamo člani organiziranost in delovanje svoje osnovne organizacije sindikata, da bi v njej lahko organizirano ugotavljali, soočali in usklajevali svoje interese in se usposabljali ter delovali za njihovo uresničevanje. Pri tem bomo poleg svojih vedno upoštevali tudi razredne interese, kot so opredeljeni v ustavi, v programskih dokumentih zvei e komunistov ter v programskih in statutarnih dokumentih sindikatov in zveze sindikatov. # člen 2. Osnovna organizacija sindikata je temeljna oblika sindika le organiziranosti in političnega delovanja delavcev. Osnovna organizac a sindikata je sestavni del samoupravljlanja v našem obratu, oziroma v riši delovni skupnosti člen 3. Delavci se organiziramo v osnovni organizaciji sindikat? . da bi v njej zlasti: f 1. neposredno izražali svoje posamične interese, jih n d seboj usklajevali in na tej osnovi določali svoj skupni interes, ! ■ t I ■ I 3 2. prizadevali za uresničevanje svojih, v osnovnih organizacijah sindikata dogovorjenih skupnih interesov po s.amoupravni poti, , .x ■ 3. težili, da bi svoje skupne interese opredelili v skladu z interesi delavskega razreda kot celote, 4. ustvarjali možnosti za uspešno delovanje članov v samoupravnih organih in delegacijah, stalno spremljali in organizirano premagovali odpore proti razvijanju samoupravnih odnosov in humanim medsebojnim razmerjem, i 5. se zavzemali za povečanje produktivnosti dela, za samoupravno planiranje razvoja, za smotrno uporabo sredstev za proizvodnjo, za modernizacijo proizvodnega procesa ter na tej podlagi za povečanje dohodka in se borili proti prisvajanju dohodka, ki ni rezultat dela, • . I 6. uresničevali načelo delitve po delu, 7. dajali pobude in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, 8. ustvarjali politične pogoje za delo samoupravne delavske kontrole, sodelovali z organi delavske kontrole in jim pomagali pri njihovem delu, 9. organizirali politične akcije za uresničevanje sklepov samoupravnih organov, ki so v skladu z interesi delavskega razreda kot celote, I . ti ' 10. se borili za rast svojega'življenjskega standarda na podlagi povečevanja produktivnosti dela in dohodka, 11. demokratično predlagali in dc/ločali kandidate: za člane organov samo- upravljanja, za člane delegacij v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih 'skuppostih in za druge delavske organe: I vodili ptedkandidacijske in kandidacijske postopke, ■ ;i /' , 12. se zavzemali za reševanje specifičnih problemov zaposlenih žensk, zlasti pa mater, da bi se lahko aktivneje vključevale v samoupravlj anje in družbeno politično delo, ■j ; w , 13. ustvarjali družbenopolitične pogoje za objektivno in načrtno obveščanje delavcev, 14. spremljali in obravnavali probleme, ki nastanejo v organizaciji družbenega dela v izvezi s kršitvijo samoupravnih prdvic delavcev in njihovih pravic iz dela, ugotavljali vzroke za takšne kršitve ter sklepali o organiziranih ukrepih za njihovo odpravljanje, 15. dajali konkretne pobude za usposabljanje članov in drganiziranje naj- / različriejših oblik splošnega dopolnilnega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja in tudi sami organizirali tako izobraževanje, 16. obravnavali, dajali in zahtevali ukrepe s področja varstva pri delu in se zavzemali za boljše delovne pogoje, 17. ustvarjali razpoloženje in-skrbeli za stalno usposabljanje vsega članstva, da bo le - to čim boljše pripravljeno za vseljudski odpor in družbeno samozaščito, 18. obravnavali socialna vprašanja in probleme osebnega in skupnega standarda, sprejemali stališča ter dajali predloge za oblikovanje in uresničevanje realne politike osebnega in skupnega standarda delavcev, 19. vplivali na razvoj, pa tudi organizirali kulturno - prosvetno delo, družabno življenje, oddih, razvedrilo, športne in druge dejavnosti, 20. zagotavljali varstvo samoupravnih pravic delavcev, dajali pobude organom samoupravljanja, delavski kontroli in samoupravnemu pravobranilcu za začetek postopka v primerih, ki so kršene samoupravne pravice delavcev, 21. ustvarjali politično oporo za delovanje delegacij in delegatov, 22. soustvarjali pogoje za nemoteno delo delegacij in delegatov ( npr. sestajanje med delovnim časom, sodelovanje s samoupravnimi organi), 23. sodelovali pri organiziranju delavcev za splošno ljudsko obrambo in prispevali k razvoju sistema družbene samozaščite, 24. sodelovali v razpisnih komisijah, pri predlaganju individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v temeljni organizacij i združenega dela in delovni organizaciji, 25. začenjali postopek za odpoklic individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovni organizaciji in v sestavljeni organizaciji združenega dela, če niso zadovoljivo opravljali svoje funkcije, 26. organizirali pravno pomoč Članom sindikata in skrbeli za njihovo zavarovanje pred samovoljnimi kršitvami sam oupr a vili h pravic in pravic iz dela, 27. omogočali socialno ogroženim članom pdtMohb materialno in moralno pomoč, 28. si prizadevali včlaniti v sindikat še ne včlanjene delavce, 29. gojili Socialistično delavsko solidarnost , 5 3o. razvijali povezovanje! in sodelovanje z upokojenimi elani in invalidi dela in skrbeli za njihov materialni in socialni položaj, člen 4. Osnovna organizacija sindikata sodeluje v postopku, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali pa se določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov znotraj DO. f** Osnovna organizacija sindikata lahko začne postopek za ponovno obravnavanje , .b**1' že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da so z njim kršene samoupravne pravice delavcev, ki se v njej združujejo, ali družbenoekonomski odnosi, določeni z ustavo. Ce osnovna organizacija sindikata po opravljenem usklajevalnem postopku, sklene, da ne bo podpisala samoupravnega sporazuma, mora o njem začeti spor pred sodiščem združenega dela. člen 5. C e pride do spora med delavci v posameznih delih DO, izvršni odbor bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo delavcev določenega dela DO, začne postopek za rešitev spora. V postopku za reševanje spora izvoli osnovna organizacija sindikata delegacijo, ki skupaj z organi samoupravljanja v TOZD-U določi osnove in merila za reševanje vprašanj, zavoljo katerih je pr išlo do spora. Delegacija Iz drugega odstavka tega člena je dolžna seznaniti člane osnovne organizacije sindikata ?.n izvršni odbor s svojim delom in z ukrepi za rešitev spora. člen 6. Osnovna organizacija sindikata zagotovi, da se v statutu ali drugem splošnem aktu DO opredelijo kadrovski, prostorski in drugi pogoji za njeno delovanje. .Osnovna organizacija sindikata si prav tako prizadeva, da se normativno opredeli tudi način njenega sodelovanja pri reševanju vprašanj in problemov, pri katerih morajo samoupravni organi sodelovati z osnovno organizacijo sindikata ( npr ■ zahteva za sklic zbora delavcev, pravica do pobude za razpis r eferenduma. pravica, dc posvetovanja v procesu sprejemanja samoupravne •odločitve ipd,). člen 7. Osnovna organizacija sindikata daje pol ido, da se v organih sindikata in zveze sindikatov obravnavajo vprašanji , ki so v interesu njenega članstva. Prav tako se osnovna organizacija sind tata vključuje v razpravo o predlogih dokumentov oziroma sklepov organov s. Klikata in zveze sindikatov. Osnovna organizacija sindikata zagotavi i idejno in akcijsko enotnost pri izvajanju politike, dogovorjene v organih s ndikata in zveze sindikatov. To upošteva zlasti pri določanju in izpolnjevanj, svojih nalog. II. ČLANI, NJIHOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI ' člen 8. Član sindikata postane vsak delavec, ki osnovni organizaciji sindikata izjavi, da vstopa v članstvo. Ob vstopu v članstvo seznani osnovna organizacija sindikata člana z njegovimi pravicami in dolžnostmi. Članstvo v sindikatu je prostovoljno. člen 9. Vsak član sprejme ob vstopu v članstvo sindikata člansko knjižico. Blagajnik osnovne organizacije sindikata vpiše vsakemu članu enkrat letno v njegovo člansko knjižico vplačano članarino. člen lo. Članstvo v naši osnovni organizaciji sindikata zadržijo tudi naši delavci, ki služijo vojaški rok. Ti člani ne plačujejo članarine. člen 11. Članstvo v sindikatu preneha z izstopom člana ali s črtanjeir iz sindikata. Člana sindikata se lahko črta iz članstva, če krši statutarr-^ določila. Utemeljen razlog za črtanje je tudi groba kršitev temeljni;" družbenih norm in če član sindikata kljub opominu več kot šest mesecev zč loredoma neopravičeno ne plača članarine. O črtanju iz članstva in o ponovnem sprejemu odloči ii /ršni odbor osnovne organizacije sindikata. O pritožbi č ma na sklep o črte iju iz članstva ali na sklep, s katerim je bil odklonjer ponoven sprejem v članstvo, odločijo člani osnovne organizacije sindikata na članskem sestanku. člen 12. Temeljne pravice in dolžnosti člana sindikata so: - da neposredno na zboru članstva, v sindikalni skupini, v aktivu, pred delegatov ali na druge ustrezne načine sodeluje pri določanju in izpolnjevanju sindikalnih nalog, - da se ravna po teh pravilih in statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji, - da se zavzema za socialistične samoupravne odnose v organizaciji združenega dela in na vseh ravneh družbe, - da voli delegate v organe sindikata in, da je delegat, \ - da stalno izpopolnjuje svoje delovne in ustvarjalske sposobnosti, - da izraža mnenja, predloge in stališča o kateremkoli vprašanju, ki ga zanimajo, - da kritično spremlja delo organov sindikata in delegatov v organih sindikata, da daje o njihovem delu pripombe in predloge in, da zahteva, naj o njih razpravljajo pristojni organi sindikata, - da gradi moralne in druge vrednote socialistične samoupravne družbe in, da se bori za njihovo uresničevanje, - da deluje v SZDL, kjer si prizadeva za sprejemanje pobud in predlogov sindikata, in, da aktivno sodeluje v izgrajevanju in uresničevanju njegove politike, - da si prizadeva za uveljavljanje načel nagrajevanja po delu, - da preko osnovne organizacije sindikata zahteva podrobnejše informacije, utemeljitve in obrazložitve sprejetih stališč in sklepov kateregakoli organa sindikata. Organ sindikata pa je dolžan na utemeljene zahteve objaviti informacijo prek ustreznih sredstev za obveščanje ali pa jih neposredno sporočiti osnovni organizaciji sindikata, - da se zaradi varstva samoupravnih pravic in vseh pravic iz dela, obrača na službe pravne pomoči organov sindikata, te službe pa so dolžne dati vse pravne informacije, pomoč in zastopanje praviloma brezplačno, - da lahko zahteva d jge oblike pomoči, c 3 se mu odrekajo posamezne pravice, v takih prin 3rih je sindikat dolžan članu zagotoviti družbeno in politično zaščito, - da v osnovni organizaciji sindikata plačuje članarino, ki se jo z njegovo privolitvijo lahko odteguje pri izplačilu njegovega osebnega dohodka, - da v primeru začasne nezaposlenosti prejema denarno pomoč, - da se lahko pritoži vsem organom sindikata. III. DELEGATSKI SISTEM IN DELEGATSKA RAZMERJA člen 13. Člani sindikata neposredno uresničujemo svoje pravice, ddžnosti in odgovornosti na svojih zborih v delegatsko sestavljenih organih osnovne organizacije sindikata, v organih sindikatov in zveze sindikatov ter v organih SZDL, družbenopolitičnih zborih skupščin, družbenopolitičnih skupnosti in v drugih organih ter organizacijah. Pri tem zagotavljamo, da ravnajo delegati skladno z usmeritvijo, ki smo jim jo dali, in da upoštevajo tudi potrebo po usklajevanju interesov in po sporazumnih rešitvah. člen 14„ Osnovna organizacija sindikata v celoti ( na članskem sestanku) opravlja funkcijo delegacije v razmerju do svojih delegatov zlasti v primeru, ko gre za sklenitve samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev pri delu in o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. -v Tl- V drugih primerih pa opravlja funkcijo delegacije izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Osnovna organizacija sindikata oziroma organ, ki opravlja funkcijo delegacije, ima zlasti tele naloge: - izvoli in odpokliče delegate osnovne organizacije sindikata v sindikalnih konferencah in v drugih skupnih sindikalnih organih v večjih temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih delovnih skupnostih, ) v delovnih organizacijah, v skupnostih organizacij združenega dela in v sestavljenih organizacijah združenega dela ( navedite le tiste organe, v katere se osnovna organizacija sindikata povezuje), v organih Socialistične zveze delovnega ljudstva v krajevnih skupnostih in delegate v občinskih organih sindikata, - daje smernice delegatom za njihovo delegatsko delovanje, - obravnava poročila delegatov o njihovem delu in sprejetih sklepih ter organizira uresničevanje teh sklepov, - zagotavlja možnosti za nemoteno delovanje delegatov. člen 15. Sestava delegatov za izvršni odbor mora ustrezati sestavi sindikalnega članstva, to še posebej velja glede delavcev iz temeljne dejavnosti, žensk in mladine'. V pripravah na občni zbor je treba najprej ugotoviti sestavo članstva osnovne organizacije sindikata glede na navedene kategorije in druge karakteristike članstva, in na tej osnovi pripraviti ustrezen ključ za izvolitev delegatov v organe osnovne organizacije sindikata. člen 16. Mandatna doba delegatov traja dve leti. Delegata oziroma delegacijo, ki ne opravlja svojih delegatskih dolžnosti ali če ne zastopa stališč dogovorjenih v sredini, ki ga je delegirala, se lahko vsak čas odpokliče po enakem postopku, kot je bil izvoljen, in se namesto njega izvoli drugega. člen 17. I Vsak delegat in drug funkcionar ima pravico do ostavke, če misli, da svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ne more več v redu opravljati. Razloge za ostavko mora obravnavati izvršni odbor in odločiti o njej. Član sindikata je lahko delegiran v posamezen organ ali izvoljen oziroma imenovan na isto funkcijo praviloma največ dvakrat zaporedoma. \ Delegat je vezan na stališča svoje sindikalne skupine oziroma posebne volilne skupine ali osnovne organizacije sindikata, ima pa pravico in dolžnost, da skupaj z drugimi delegati išče najustreznejšo rešitev v skladu z interesi delavcev in prispeva k sporazumu o taki rešitvi. Delegat redno poroča organizaciji, ki ga je delegirala, o sprejetih sklepih ih o svojem delu. Delegat je za svoje delegatsko delovanje odgovoren članstvu v svoji osnovni organizaciji sindikata. člen 19. Delegat ima pravico zahtevati, da se osnovna organizacija sindikata ali njen izvršni odbor pred zasedanjem organa, v katerem je delegat, posebej izreče o pomembnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu v tem organu. Delegat je dolžan takoj po seji poročati organizaciji sindikata o sklepih v zvezi z zadevami, o katerih je zahteval stališče orcpnizacije sindikata. člen 2o. Delegatom v organih osnovne organizacije sindikata oziroma delegatom, ki so delegirani v organe sindikata oziroma v krajevno konferenco SZDL, je po določbah statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji zagotovljena svoboda delovanja pri opravljanju njihove funkcije. Zato se po potrebi uporabijo vsa razpoložljiva politična, pravna in druga sredstva zaščite. Zaščita se uveljavlja v primeru, če je delegat jpri svojem delu ravnal po teh pravilih, citiranem dogovoru in po sklepih organov sindikatov ter skladno z ustavo in samoupravnimi akti. člen 21. i Delegat, ki je izvoljen za predsednika oziroma podpredsednika sindikalnega organa, v katerega je delegiran, je za svoje delovanje odgovoren organu, v katerem je bil izvoljen v to funkcijo. Tudi delegat, ki je bil izvoljen v izvršno telo, je za delo v tem telesu odgovoren samo organu, za katerega opravlja izvršilno funkcijo. ‘1 c'lan 22, v iz -ršvieir; odl:cru cnno,..,‘e orL-.?lni3&c:‘;ie svadikata m ,\ • - • vir v— yiir 'unkcionErj^m naroča oan^rria orgs-nizaciva ^iNvdikstž. g' aKi-.o uir.dikatov iii zve.?,e sindikatov Slovenija, da bi lahke čimbove ‘.'»pr-avljsli sve-jt» dol.?,nosti. N9r<;čnino -za tz* glasile p:“ča osnovna organizacija .sir-.dike "k . #Vv, organ: OSLNOVNS OR'a>K!ZAClJE SINDIKATA IN NAČIN NJINOVTGa DELOVANJ/. člen 23. ifiajvišji organi osnovne organisacije sindikate so: * 1. očuni zbor, ki so sestane vsake dve levi in: * sprejme tibračun dela za minulo obdobje in usmeritev za prihodnje, ccenl usposobljenost osnovne organizacije kot celote za uresničevanje svoje vloge in nalog, - sprejme pravila osnovne organizacije sindikata} - voli predsednika in ostale člene IG , - izvoli nadzorni odbor in f - opravi druge naloge v skladu s terni pravili. 2. lema skujpsčina, ki se sestane vsako orugu lete , ko ni občnega zbore, -hi sicer najpozneje do kozica januarja, ima naloge da: - oceni dejavnost osnovne organizacije sindikata v preteklem letu, -sprejme spremembe in dopolnitve pravil osnovne organizacije cindikata, - odobri finančno poslovanje, - določi letni delovni načrt, - spre jme finančni načrt in - obravnava druga pomembna vprašanja. . cla;.ti2d sesians^Cj ne ket-srem odločajo člani o vseh pomembnejših sade-vsh fdndikali-e organizirasicsti in delovanje. zlasti pa o samoupravnih spo-razvsrnih in družbenih dogovorih ter c njihovem podpisu, c statutu ali drugem splcšnam aktu delovne skupnosti, c finančnem in investicijskem načrtu TOZD, c delu samoupravnih organov, o kandidiranju za delegate itd. člen 24. Tass:- x.- organih iz prejšnjega česna -delujemo Člani še take, da se udeležuje« m c posebnih problemskih konferenc, ki. jih po potrebi sklicuje izvršni odbor, juocalvjerno v.a ssrr.: nar j ih, delujemo na sestankih po izmerah i;i drugih ssstanlah člen 2tl. OcZi:)i .utor. leme skupščino in Članski sestanek tvorimo vsi člani osnovne crguiduacije sindikata. Sklepamo veljavno, de nas je na njih prisotnih več kot polovica« Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot dve tretjini navzočih ..vS"' 4 člen 26. 2a organizirano delo in potek občnega zbora, letna skupščine ali članskega res tanka izvolimo člani ustrezne organe, delovno predsedstvo, po potrebi pa tudi komisije de. sklepe in druga komisije. člen 27. izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je staini izvršni ogan osnovne organizacije, ki organizira njene delovanje in jo predstavlja pred drugimi organi in organizacijami« Člen 28. V Izvršni odbor so izvoljeni delegati sindikalnih skupin. Izvršni odbor ima ( 9 članov - "peskokopi, 5 članov "Ilpos"/. Delegate v izvršni odbor predlagajo člani na sestanku sindikalne skupine. Izvršni odbor izvoli svojega predsednika, podpredsednika, sekretarja in blagajnika in po potrebi oblikuje komisije ter druga delovna telesa. ;s člen 29. Izvršni odbor sprejema stališča o vseli vprašanjih iz dejavnosti osnovne organizacije sindikata, za katera ni v teh pravilih določeno, da c njih neposredno odločamo člani, ima pa zlasti tele pravice in dolžnosti, - pripravlja letni delovni načrt osnovne organizacije sindikata in finančni načrt, - pripravlja poročilo o delovanju osnovne organizacije sindikata in o porabi finančnih sredstev, - organizira uresničevanje letnega delovnega načrta osnovne organizaci je sindikata in je za to odgovoren članstvu, v ta namer za posamezne naloge neposredno zadolžuje posamezne nosilce nalog ali svoja delovna telesa, - vodi evidenco o uresničevanju letnega delovnega načrta in o tem po potrebi poroča tudi na članskem sestanku, ir - voli delegate v sindikalne organe na drugih ravneh, če jih ne veli celotna osnovna organizacija sindikata, - posreduje pobude članstva sindikalnim organom na drugih ravneh, - posreduje pobude in zahteve članstva organom samoupravljanja, skupščinam družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, - skrbi za obveščanje Članov sindikalnih skupin in ustvarja pogoje za njihovo delo, - neposredno sodeluje z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnimi organi v podjetju oziroma delovni skupnosti, - sklicuje občni zbor, lemo skupščino in članske sestanke, - vodi pregled materialnega in socialnega položaja članov in organizira potrebne ukrepe, - vodi evidenco o članih sindikata, skrbi za to, da bi bili vsi delavci včlanjeni, - organizira pobiranje in redno obračunavanje članarine, - opravlja druge naloge v zvezi z uresničevanjem nalog in vloge osnovne organizacije sindikata. č’an 3c, Zavržni sčb :>r pri svojem delu v-.pošieva in. uresničuje načelo javnosti delo-vei:.jc., V ■:& nsmen je i^vršn:- odbor -dolč-an obveščati članstvo in javrost c svojem valovanju in o svojih stališč-lii> predlogih in zahtevah. Sporočiti mera, tudi če druga organizacija ali organ rJ. obravnaval ali ri sprejel predloga, po™ buds ali stališča osnovne m: gsrčzacije .susdikat& in takega ravnanja ni obrazložil . člen 31. Precseorek izvršnega tePioz t oarovne oruarizricije sindikaVi opravlja alasti tele v£iloge i - sklicuje in vodi sej«.; izvršnega odbora, - rkrb:. za uresrnč-irrar.je .-/Klopov občnega zbora, lat.no skupščine, članskih s»etankov in sklepov isvrčneca očbera, - predstavlja osno-zno organizacije sindikata pred drugimi organi in or gaaioaci jami. A- oodpisuje sklope in drv: e altts osnovne organizacije sindikata in njenega izvxsnega odbora, • izvršuja druge naloge pc siciapih, clartstva oziroma izvršnega odbora osnov« m- crgsnizr.cija sindikata. Podpredsednik izva-šnega odoora osnovne organizacije sindikata pomaga predsedniku pri njegovem delu. in na nadomešča v Času njegove odsotnosti. Podpredsednik pomaga pri delu predsedniku in ga v njegovi odsotnosti tudi nadomešča. član 32. Sekretar izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata opravlja tele nalog'e; - pripravlja in organizira sklic občnega zbora, letne skupščine in članskega sestanka ter izvršnega odbora, - skrbi za uresničevanje načela javnosti delovanja osnovne organizacije sindikata in njenih organov. % - pome-ds. predsedniku pri uresničevanju sklepov, 1K -- vodi evidenco c delovanju osnovne organizacije sindikata, - podpisuje naloge za izplačila iz sredstevjjpnovne organizacije sindikata $ - skrbi za včlanjevanje novih članov. - izdaja članom članske izkaznice in vodi evidenco članstva, - opravlja druge naloge, ki so mu določene na članskem sestanku ali na seji izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. člen 33. Blagajnik izvršnega odbora ima zlasti tele naloge pri pristojnosti: - pripravlja predlog finančnega načrta^in redno poroča o njegovem izpolnjevanju, - pripravi poročilo o finančno - materialnem poslovanju, - vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s predpisi in dogovorom o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji, - skrbi, da pristojni delavec DO nakaže obenem z dvigom osebnih dohodkov dogovorjeni del sredstev članarine osnovni organizaciji sindikata in občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, - v sedmih dneh po izplačilu osebnih dohodkov obračuna zbrano članarino občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenijo, - opravlja druge naloge po sklepih članstva ali izvršnega odbora. člen 34. Nadzorni odbor osnovne organizacije sindikata nadzoruje upravlj anje premoženja osnovne organizacije sindikata ter njeno finančno in materialno poslovanje. Nadzorni odbor poroča o svojih ugotovitvah članom osnovne organizacije vsako leto na letni skupščini, po potrebi pa tudi na članskem sestanku. Nadzorni odbor ima predsednika in 2 člana ("Peskokopi" in "Ilpos). fti J Len 33. V osnovni organizaciji sindiJcata delujejo sindikalne skupine glede na št<*vVo c lanov,'delo po izmenah, delo v medsakoj ločenih (proizvodnih) enotaifiod. V sindikalni skupini :$e more biti več kot 3o Članov. Opomba: V manjši osnovni organizaciji sindikata, ki ima manjše število xla ncv in kjer delajo člani, skupaj, a ■ ,1" . S len 36. v osnovni organizaciji sintiikam delujejo tele sindikalne skupine: . GOS - '-'Peskokopi" in D3S.S J : 1. sindikalna skupina DSSS 2. .sindikalna skupina enote '''prevozništvo” Domžale 3. sindikalna skupina vzdrževanje in tranopors 4. - sindikalna skupina separacija in mase 5. • sindikalna skupina sušilnica ih pl&stsil 6. sindikalna skupina' operativa in režija (OOS "lipe311 Ihan) : 1. sindikalna skupina administracija in ope-rativa 2: sindikalna skupina skladišče in transport 'd . sindikalna skupina vzdrževanje 4 r sindikalna skupina proizvodnja 1. S. sindikalna skupina proizvodnja H. Poimenski seznam posameznih Članov v sindikalnih skupinah' izvršni odbor objavlja v časopisu delovne Organizacije. vi en 37. Vsaka skupina izvoli izr - d sebe poverjenika. Skupina, ki ima več kot 2o članov, voli tudi onr . i.ri:.^. Poverjeni;; in namestnik sta obenem delegata skupine v izvrsne>/ oduora in v drug:.h organih osnovne organizacije sindikata Pri izvolitvi pcZerjenika in namestnika, upošteva sindikalna skupina dogovorjeni ključ Da take sestave ^zvrsne-gv occort.. ki ustreza sestavi članstva q^o,:r..^ o -. :iCV.:e orcamzacije o . o...-.-..'.-.u;.r.. Si.vhkalna skupitio na svojem sastanra zias-a; - obravnava zadeve, ki so pomembne za etana s k. .pias - daje izvršnemu odboru in drugim organom osnovne organizacije sindikata pobude. predloge ir. zahteve za akcije, ki naj bi pripomogle k uresničevanju interesov delavcev skupine, pa ti. niso v nasprotju z irdsvesi drugih članov osnovne organizacije sindikata, - sprejema obvestila in poročila poverjenika o delu, predlogih in stališčih izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata in drugih organov sindi kata ter samoupravnih organov in o njih po potrebi zavzame stališče, ■- daje svojemu delegatu usmeritve za njegovo delegatske delovanje. člen 33. Delegat sindikalne skupine prenaša v izvršni odbor stališča, predloge in mnenja članov sindikalne skupine, izvršni odbor jih mora obravnavati in obvestiti člane skupine c ten;, kaj bo ukrenil. člen 39. Osnovna organizacija sindikata deluje v stalni programski in akcijski povezavi z Zveze socialistične mladine Slovenije. Za ta namen deluje v okviru osnovne organizacije sindikata aktiv mladih delavcev, ki ga sestavljajo člani sindikata, stari do 2? let. člen 4o. Aktiv mladih delavcev deluje kot posebna oblika delovanja osnovne orga nizacije sindikata in je praviloma obenem tudi osnovna organizacija ZSMS v skladu z njenim statutom. Aktiv mladih delavcev samostojno sprejema svoj program dela, osnovna organizacija sindikata pa odloči, katere naloge iz tega programa bo uvrstila v svoj program. člen 41. Na sejah organov osnovne organizacije sindikata in članskih sestankih se praviloma odloča z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le, Če je tako dogovorjeno na seji oziroma na Članskem sestanku. Čien. 42. Izvršni odbor osnovne organf..aaoije sindikata sprejema sklepe in stališča s soglasnim dogovorom vsen delegatov« "Če sy na seji izvršnega odbora ugo-tov:, da se stalisca delegatov razlikujejo v vsebinskem pogledu, se sklepanje o taki zadevi odloži do prihodnje seje. 5 takim vprašanjem seznani predsednik vse sindikalne skupine z obrazložit-vije različnih gledišč m s predlogom sporazuma rešitve. Skupine morajo predlog obravnavati in dati delegatu usmeritev za njegovo ravnanje. Če tudi po tem usklajevalnem postopku ni soglasja vseh navzočih delegatov, iahico predsednik odloči z dvotretjinsko večino gl&ao/ delegatov. Sklep, ki je bil sprejet po opravljenem usklajevalnem postopku s tako večino glasov vseh delegatov, zavezuje tudi tiste * ki as z njim niso strinjali. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata določa tudi način izvedbe svojih sklepov, s tem. da določi čas, v katerem naj se neka akcija odvija, kako naj bo izvedena, kdo je akcijo konkretno zadolžen, način kontrole in način, kako bo članstvo obveščeno o uresničitvi sklepov, stališč ali izvršitvi akcije. Enako ravna s sklepi, sprejetimi na občnem zboru, letni skupščini in .članskem sestanku, Če v posameznem primeru to-ni bilo določene že v sklepu samem. člen 43. O občnem zboru in letni skupščini morajo biti člani obveščeni vsaj lo dri pred zborom oziroma pred skupščino. Obenem je treba sporočiti predlog dnevnega reda in kratko označbo vprašanj, ki naj bi bila obravnavana. Če je le mogoče, ja treba vročiti članom osnovne organizacije sindikata tudi gradivo o posamezni zadevi. G sklicu članskega sestanka je4 treba člana obvestiti vsaj pet dni pred sestankom, enako je treba ravnati pri sklicevanju seje izvršnega odbora. član 44. G seji vsakega organa osnovne organizacije sindikata se piše zapisnik, ki vsebuje: čas in kraj seje, poimenski seznam navzočih, seznam opravičeno odsotnih in seznam delegatov, ki niso opravičeno odsotni, dnevni red, za vsako točko dnevnega reda posebej, kdo je obrazložil gradivo, kdo je razpravljal, natančne zapise sprejetega sklepa ali drugega akta in izid gl&so r vanja ter druge pomembne ugotovitve. ,/ Za sestavo zapisnika je odgovoren sekretar izvršnega odbera osnovr/or9a-nizaclje sindikate, ki je dolžan posredovati po en izvod zapisnik-■■:uc- občinski organizaciji sindikata, samoupravnim organom v D G in drugih drušbenopolitič. organizacij. V, povezovanje osnovne organizacije sindikata v konferenco KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL, ZDRUŽEVANJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN POVEZOVANJE V SINDIKATE SLOV ENI JE člen 45. Da bi delavci lahko uresničevali svoje pravice. dolžnosti in odgovornosti tudi v krajevni skupnosti, izvoli osnovna organiaacija sindikata svojega delegate v konferenco krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva , in sicer: - krajevne skupnosti, kjer je sadež osnovne organizacije sindikata, - vsake krajevne skupnosti, kjer živi toliko Članov te osnovna organizacije sindikata, kot je to sporazumno določeno s krajevno organizacijo SZDL, •- skupnega delegata z drugo osnovno organizacijo sindikata v skladu s sporazumom s krajevno organizacijo SZDL. člen 46, Za povezovanje sindikalne organizacije s sindikalno organizacije v drugi delovni enoti, je zadolžen izvršni odbor. Oba izvršna odbora se lahko dogovorita za skupne akcije, ki so v interesu celega podjetja in pri tern sporazumno določita predstavnika, ki zastopa njihove interese. člen 47. Delavci se organiziramo v sindikate posamezne dejavnosti Slovenije in v tem okviru tudi na ravni občine, da bi v njih izrazili in uskladili svoje interese, ki izhajajo iz poseonih družbenoekonomskih in delovnih razmer, in da bi v njih organizirali akcije za uresničevanje teh interesov ter interesov celotnega delavskega razreda in se usposabljali za tako svoje delovanje. člen 48. Člani osnovne organizacije sindikata odločimo na članskem sestanku, v kateri sindikat se bomo povezali. Temeljno merilo pri tej odločitvi je osnovna dejavnost naše delovne organizacije oziroma TOZD in iz tega izvirajoča smer povezovanja naših interesov. člen 49. V delovni organizaciji se osnovna organizacija povezuje z ostalimi v sindikalni konferenci. V sindikalno konferenco osnovne organizacije izvoli na občnem zboru tri svoje delegate. VI. ZNAKI, ODLIČJA, LASTNOST PRAVNE OSEBE IN MATERIALNA PODLAGA DEJAVNOSTI člen 5o. Osnovna organizacija sindikata ima svoj pečat. Pečat, je okrogel. Besedilo se glasi: (osnovna organizacija sindikata "TERMIT" Domžale - TOZD "Peskokopi" inDSSS). (osnovna organizacija sindikata' "TERMIT" Domžale - TOZD "ILPOS" Ihan). V sredini pečata je emblem sindikatov Slovenije. člen 51. Vsak član sindikata ima člansko izkaznico. Člen 52. Osnovna organizacija sindikata posveča posebno pozornost svojim članom, ki največ delujejo za uresničevanje družbene vloge osnovne organizacije sindikata. V ta namen jim izreka ali izroča: - ustna ali pismena priznanja ( diplome), -- knjižne nagrade ali druga spominska darila ( enkratne denarne nagrade), - predlaga samoupravnim organom, da jim podelijo ustrezno nagrado in priznanje ( tudi npr. daljši dopust). Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata lahko tudi predlaga organom sindikata in zveze sindikatov v občini ali republiki svoje člane za zlati ali srebrni znak sindikatov Slovenije in za druga odličja, ki jih podeljujejo sindikati Slovenije. Član 53. Osnovna organizacija sindikata je pravna oseba in zato samostojna nosilka pravic :n obveznosti po teh pravilih in. po statutarnem dogovoru c organiziranosti in delovanju sindikatov in zveza sindikatov v SR Sloveniji. člen 54. Materialna podlaga dejavnosti osnovne organizacije sindikata so: članarina v deležu, id ji pripada, dohodki od premoženja in drugi dohodki, člen 55= Ta pravila razlaga izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. člen, 56. Ta pravila veljajo od dneva sprejema. Z dnem veljavnosti v.ah pravil prenehajo veljati pravila sprejeta na občnem zboru TOZD "Peskokopi" 25.1.1976, in TOZD 'TLFOS" 24.1.1976. Domžale . dne 27.12.1979. Predsednik osnovne organizacije sindikata: Janez Učakar,Ir. "PESKOKOP!" - DSSS Tone Urbanija, l.r. " ILPOS" Člani zveze sindikatov, zbrani na občnem zb or v., sprejmejo za svoje delo tale ( osnutek) P O S L O V N I K O D SLU OBČNEGA Z20BA OSNOVNE ORGANIZACIJE (TOZD "PESKOKO?IH IN DSSS , TOZD !'IL?0£:') člen 1, Občni zbor začne predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva. člen 2. Na predlog predsednika izvršnega odbora občni zbor izvoli delovno predsedstvo. člen 3. Delovno predsedstva predlaga pnavru rea, ki ga da v razpravo in sprejem občnemu zboru« člen 4. Po sprejemu dnevnega reda začne ucravnavati občni zbor posamezna vprašanja po vrstnem redu, ki je bil dotočen z dnevnim redom« Obravnavanje vsake točke dnevnega reza traja tako dolgo, dokler se člani prijavljajo k razpravi. Čas razprave je mogoče omejiti. Delovno predsedstvo vodi razprav o, jo usmerja ter sklene, ko ugotovi, da je o zadevi mogoče .sk_epar.. člen 5. Občnega zbora praj' orna ,.i rnogove Zokijuciti, dokler niso izčrpane vse točke dnevnega Skl z.' ;i :■ ve .j v. • •., če .ir '■ c!1tv6 v-;, opravijo j ■ postopka, . "p: v .... :. :-,r.... k ir delovanju osnovne . .,...■ j ■ . ' : rec k v bil bjatijett ' in Sik v...-'L:orcce""atc:i Sv. k:'?. Takoj T'".' 'V.„e. i v: v; \. c-;..- :• ..■ :r . _ ■. ; Sv; .V.., ' '. O'- . ■ . .. ■ ■. ■■ ■ ■ . : ' . " ■ V ka poslovnik rarisrii? Ock.v....k prvv i ..vko;-.--..- oe- ok..:. •X. X <•- 1-,' 4 .t . Izvršili odbor OOS ^TERMIT1' Dcmžaia, TC Z D ' PESKOKOPI" ir. DSSS sklicuje O B Č N I S E o a oo s, ki Lo v soboto, drva 'N 198o s- priceikcnr? ob 16 uri, v prostoru gostišče "KAVKA'■ v Moz*;*.'voeii•. Občnerou zboru predižigfennc- :i&3iec:r<<2 d n e v n i r o d : 1. Sprejem poslovnike c delu občnega zbore. 2. ‘Izvolitev organov cbcneg.-, ...•brrs 3. Poročilo o delu in organizaranosd. OOS. b 3 v preteklem dveletnem obdobju 4« Poročilo rr&dzomega odbora 5. Razprava in sprejem poročil 6. Sprejem delavne usmeritve rta prihodnje dveletno obdobje in delovni načrt ra leto 198o 7. Sprejem pravil o organiziranost: in 'delovanju OOZS. B. Sprejem finančnega staerre v--- co g. Eazrešnica dosedanjim čLattom 20 in nadzornega odbora le. Volitve 21.Razna. Po končanem občnem zboru .oo zakuska. Občnega zbora se ude:.eztr.e j-SNlnmnrutam dokažimo svoio razredno zavest: Gradivo za občni zbor je objavljene v Časopisu »DELAVEC ? DELAVCU". Moravče, dne 26.12.1979. tC GOS "PESKOKOPI" IN DSSS P r e d s e d n i k : Janez Učakar, i.r. POROČILO o delovanju O OS TOZD "PESKOKOPI" in DSSS - "TERMIT" DOMŽALE ZA LETO 1978 in 1979. Na podlagi sklepa Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je potrebno do 31.1.198o. opraviti občne zbore O OS na katerih se sprejme obračun dela za zadnje dvoletno obdobje. Zadnji občni zbor smo imeli 11. februarja 1978. leta, ko je bil izvoljen sedanji Izvršni odbor. V skladu z dokumenti 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije je občni zbor O OS izredno pomembna oblika množičnega vključevanja članstva Zveze sindikatov v konkretno politično akcijo za uresničevanje interesov delavskega razreda. V tem obdobju se je naša osnovna organizacija in IO srečevala z nalogami, ki direktno izvirajo iz uresničevanja načel ustave in zakona o združenem delu. Pri tem smo pridobili bogate izkušnje za nadaljne delo, kljub temu pa moramo iskati in uresničevati še nove oblike in metode dela za uveljavljanje Zveze sindikatov v sami TOZD, oziroma v delovni organizaciji. V situaciji,ko urejamo nove samoupravne odnose na delegatski osnovi, je zelo pomembna vloga osnovne organiziacije, da uresničuje najširšo in neposredno aktivnost delovnih ljudi pri sprejemanju vseh pomembnejših družbenih odločitev, spreminjanju odnosov in pri opravljanju pomanjkljivosti v samoupravnem sistemu. Zveza sindikatov je enotna družbenopolitična organizacija v kateri delovni ljudje izražajo in uveljavljajo svoje posamične in skupne interese in jih usklajujejo s skupnimi in splošnimi interesi celotnega delavskega razreda v naši družbi. Zato mora delovati organizirano in usposobljeno, da uresničuje ustavne naloge pri na daljne m dograjevanju in uresničevanju, samoupravnega združenega dela in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Neposredne naloge s katerimi se je srečeval nas IO v preteklem dvoletnem obdobju so bile obširne in jih je težko podrobno opisati. Zato se spomnimo najpomembnejših, kot so evidentiranje članov za samoupravne organe in druge organe družbenopolitičnih skupnosti, razprava o sprejemu aktov za nagrajevanje po delu, neposredno delovanje preko zborov delovnih ljudi pri sprejemanju najrazličnejših samoupravnih odločitev, neposredno sodelovanje pri delu samoupravnih organov, neposredno angažiranje v razpravi o investicijah (sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnih kapacitet v TOZD "PESKOKOPI"), neposredno sodelovanje v delovanju delegatskih skupščin in podobno. Skratka, delo je bilo obširno, prav tako tudi področje delovanja. Ne smemo se hvaliti, da smo na vseh področjih vsebinsko najbolje delovali. Je še precej pomanjkljivosti, ki večji del izvirajo iz kadrovskih in organizacijskih težav. Poleg tega pa mo- Š ranic cpošta ■ i tud iajsr. : ircai • 6 v ■ vlogi še " snašle. kar 35 ■ srn-izvnle. a vses r< kc problematiko ; : ■ :OZZ :v G3ic ut c . - . . - ■ ■ . . . no našo pretekle drj? c.;.C3-; m oran;--' priaca-U} ck. s-.- ;c c... ■: p : c ■ r: j sorerne- - UU' ■ . 5 - - sac£j ra3 nih prir e- •‘■•.'..cc. pr on dneve Sena : pro- ■ :v :C prtredbbre in podobno s rv.ls. v:*, -is. azcc polev d:':ev. ,cc-;; ;,e :vpxv..ci c zla z- • dneva rt darlev spi. pj p/ ec-.;;: - le"' -.;.;., p;;:, n:: 35: ■'.c." - • te tud . - : ga š - z; n t- .; - s ".e :.:‘c,ac,;in. zs:.■■■ 1 : o :r;d --t. :: c:. /a segl: že . ia< al j: 1: v- sp as' ' ■ . ■. 6 t ke a sistema ir,. da - -v3TOZD In delovni • 3 veicvanja pa borce do- -cenih oblik 'same- ...p:šele".;.:- ca L:-, cc-o " ' > - cnor; iV' s - ■ c dejemo de- :va je sinuikalniz ■. . . . . ■ OS ne moremo mimo dejsze'- b.. uC;: vitev.iti c; ; ' . cv::e:v cb me-;:, zboru4 da te SAV.p.::. • ne najdejo oamr-g? m-ce .v ,::..:. . >;;.bc'.:'o belo ;re uaSivi v cam cn.ia- : k:r. c-no predvideval:, n: ■ v -in : organiziranosti in dele-- vsnjv cenovne crganiortelje. krt :• --.i... .O ocenjuje,, da je premajhna za- ficereuirenosi pcsarnezni...... r--enu-. ".v .ca m organizaciiška raz- cm.,...c.c: zaradi i-: b- ' ■' 1 ; : c.v/arve m. .-.•cCerj in znanja pri ra vb srr.lt p:- verjenikik. Š '.'.aše ceit je rol zzre-s-enc- v - ... - _ - ■n«.,«,n uiarcv preko raznih samo— upravni r organov dolepac.f j •' c.. c m ;e s s mour-avnih i nteresnih' skupnosti, rnlegac’; za zb er cdrua-r e 3 s. d& - : ae-b v -cek?.terih samoupravnih ox-oa-:.:ik In delegacijah rn potekal; v c er. - ^ eo. . načrtoval: in predvidevali ^ p& je predvs m razlag v • eres raz.o.stc pc-sameznih članov oziroma delegatov . V bočeče bo p erp - 3a noupravni sistem vključevati ljudi', ki sc resnično pripcavig ^ .... " angažiranjem sodelovati pri rese var ju določene . e " •. . •- na - ec euerebrc upoštevati pri evidentiranju bodočih ker v db.mr Sa: >- m J-j-^ rnc irM da. današnji samoupravni sieter ie direktne ovico zaposlenih, ki delujejo v ter.. a:::. o- ■orc:-m.. .-■■■- ' - " ^ •sv-:t pa te potrebno vnaprej skrbeti tudi -za'kvaliteto el< - h m..'...-'..- nar ps. bomo dosegli z nadaljnim v,sposu.c-jau;vtr, - ■ - -p'--••• v — ui naj delujejo •; posacnez- > nit uDrganih in ieleg&ci • ' ■ : '.......-- tih organih pogrešamo tudi gradivo ne. posamsLr.a "uhc- . -... - : pesatnazni člani teh organov niso debili prsd seje, 1 redivc : ; ; . . : n -akupnosti ^ zbor 2druženega dela pa je c.u;/ečkrtv: p-errc..r n'. . :. . r-cuv^o. •Naša na. t a r.a is - c m : sklad- s 'tn:uarnc tpre t- z .. ruj: tu. :■■■ ■ v -. b _ . ■ er tor vib ru m. osnovno organu c■:-/ BSS. i . . c . - ; ’3 '' "u. 1 sme organizirani v 4 ^.^š& osnovna orpani- - - ■ - ---Prosil služb (B3SS) k P-imeuu je \ ,,.s>no .3tsri0; ' ;.rJ -YSV^^ morala - -'P ■u&js^ ra zadnjem cov. Kvc,.,u. * JF..J: ■ a ■ * ko so vsi člani TOZD-a "Peskokopi1' in DSSS odločili, da ostanemo skupaj organizirani v eni OOS, je nas IO mnenja, da je glede na nove sprejete dokumente po 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije potrebno to vprašanja ponovno'razčistiti in se o njem dokončno opredeliti. Mnenja smo, da z ozirom na število zaposlenih v DSSS in tudi v dislociranem delu TOZD v Domžalah ni umestno, da že tako majhno OOS delimo še na manjše OOS, ker bo delo zaradi kadrovskih in organizacijskih težav še bolj otežkočeno. / OOS je v okviru svojega delovanja sodelovala z občinskim svetom Zveze sindikatov, predvsem pri iskanju strokovne pomoči pri reševanju določenih problemov ali organizaciji nekaterih akcij. Tudi v krajevni konferenci SZDL v Moravčah imamo svojega delegata, ki zastopa interese našega TOZD v krajevni samoupravi. Tudi ostali naši člani so angažirani na terenu na katerem živijo in dejansko prenašajo naše interese širše družbene skupnosti v obe smeri. Če ocenjujemo pogoje za delo naše' OOS in odnos poslovodnih organov in posameznih strokovnih služb do osnovne organizacije lahko ugotavljamo, da so bili ti zagotovljeni, prav tako pa tudi dana pomoč strokovnih služb, direktorja in vodje TOZD. Ocenimo lahko, da so s te strani dani vsi pogoji za uspešno delo in upamo, da bodo tudi v naprej. Izvršni odbor je v svojem dvoletnem obdobju imel lo samostojnih sej in 6 skupnih s samoupravnimi organi (DS TOZD). Vsi člani IO in nadzornega odbora so bili več ali manj aktivno vključeni v delo in so tudi opravljali določene naloge v okviru sprejetih sklepov. Ce ocenjujemo uresničevanje sprejetih nalog na prejšnjem občnem zboru in uresničevanje ustavnih načel in zakona o združenem delu v naši TOZD in delovni organizaciji, lahko ugotovimo, da smo večji del nalog uresničili in, da smo naš samoupravni sistem izpeljali in organizirali v skladu s sprejetimi sklepi. Tako, da lahko trdimo, da je naša TOZD organizirana v skladu z določili zakona o združenem delu, da so sprejeti samoupravni splošni akti, samoupravni sporazumi, statuti, itd. , da je organizirano informiranje preko časopisa "DELAVEC -DELAVCif/,1'oglasnih desk in ostalih gradiv, da OOS redno sodeluje pri organizaciji zboru delavcev in referendumov, pri uresničevanju sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, da OOS sodeluje pri razpravah o gradivih na konferenci delegacij za zbor združenega dela in skupščine interesnih skupnosti, da sodeluje v vseh samoupravnih organih TOZD in delovne organizacije. Naloge sindikalne organizacije v naši samoupravni sredini se resnično prepletajo z delovanjem celotnega sistema samoupravljanja in bi jih v tem poročilu težko podrobneje opredelili. Na splošne lahko ugotovimo, da smo bili angažirani vsestransko in, da smo se trudili po svojih močeh, da opravimo svoje delo v interesu naših članov. Naloga občnega zbora pa je, da oceni naše delo in opozori na pomanjkljivosti, kar pa naj bo tudi napotek za delo novega IO. Pričakujemo, da bomo v prihodnjem obdobju še bolj učinkoviti in, da se bo naše delo še vnaprej odvijalo v tej smeri, da naš samoupravni sistem izgradimo v skladu z načeli, ki smo jih sprejeli z novo ustavo, zakonom o združenem delu in kongresnimi dokumenti. Z dokončanjem investicijske izgradnje v našem TOZD pa se bodo tudi spremenili osnovni pogoji za delo, ki pa jih je potrebno tudi združiti z novimi medsebojnimi odnosi. Zato opravičeno pričakujemo, da bo naslednji občni zbor v naše skupno zadovoljstvo, pregled zgodovinskih uspehov našega majhnega kolektiva. Moravce, dne 25.12. 1979. Predsednik IO: Janez Učakar, l.r. POROČILO O DELU DELEGACIJ SIS IN ZZD Na podlagi določil "Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine " (Uradni list SRS, št. 24/77) in v skladu z Odlokom Sob Domžale (Ur. vestnik, št. 3, z dne 7.3.1978) smo tudi v naši delovni organizaciji 9.3.1978. opravili volitve in izvolili delegacije samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) in zbora združenega dela (ZZD) z mandatno dobo 4 let. Glede na to, da je naša delovna organizacija. locirana na 3 različnih krajih (Moravče, Ihan, Domžale ) sme delegacije in njihovo delo prilagodili take, kot naši delovni organizaciji še najbolj ustreza. Tako smov vsaki TOZD (Peskokopi in ILPOS) za 2 SIS izvolili po eno - združeno - temeljno delegacijo in dobili tako 3 združene temeljne delegacije, ki se nadalje združujejo v konference združenih delegacij. V DSSS pa smo izvolili le splošno delegacijo (za vse SIS). Za zbor združenega dela pa smo v vsaki delovni enoti izvolili po 7 člansko delegacijo. % * Tako imamo naslednje združene temeljne delegacije, oziroma konference združenih delegacij: 1. SIS soc. varstva in SIS za zdravstvo Za ti dve SIS, v katerih sestavi so še SIS-i za otroško varstvo, pokoj, in invalid. zavarovanje, soc. skrbstvo, za zaposlovanje, stanovanjsko in komunalno skupnost, je TOZD "Peskokopi" izvolil 9 člansko združeno temeljno delegacijo, TOZD "ILPOS" prav tako 9 člansko, med tem, ko je bila v DSSS izvoljena 12 članska splošna delegacija za vse SIS. Vse navedene 3 delegacije se nadalje povezujejo v Konferenco združenih delegacij , ki ima 3o delegatov. Konferenca delegira po 1 delegata v Skupščino SIS SOC. VARSTVA in 1 delegata v Skupščino SIS ZA ZDRAVSTVO pri Sob Domžale. Na volitvah 9.3.1978. so bili za člane združenih temeljnih delegacij, ( ki so se kasneje oblikovale v konferenco združenih delegacij) izvoljeni naslednji delavci: TOZD "PESKOKOPI" 1. Novak Anton, vodja delegacije 2. Brinovec Mirko 3. Koprivšek Stefan 4. Ravnikar Jože 5. Kocjančič Jože '6. Ermenio Stefan 7. Moneta Ivan 8. Vidergar Jože 9. Gregorič Davorin TOZD |;IL?QS:' ■' 2. Lunar Ni? delegira po enega delegata. Delo konference in delegatov poteka po isti metoc; kot je opisana pri prej navedenih cIS-ih. Člani združenih temeljnih delegacij, oz. konference združenih delegacij so: TOZD "PESKOKOPI", 1. Janežič Peter, vodja delegacije 2. Končar Ivan 3. Majdič Alojz 4. Grilj Dragica 5. Mal Janez 6. Klopčič Martin 7. Vrečar Stane 8. Majdič Anton 9. Avbelj Jože a a TOZD "ILFOS” 1. Limovsek Boris vodja delegacije 2. Cerar Martin 3. Flis Jože 4 „ Kavka V inkd 5. Bergant Marija 6. Urbanija Jože 7. Gašperlin Anica S, Končar Miha 9» Kralj Marija DSSS 1. Petek Slavko, v;dja delegacije 2. Grčar Eva 3. Lavrač Joži 4« Logar Marija 5. Rebolj Vojka 6. Sedušak Boris 7 - Žorž Savo 8« Habjan Marija 9. Kuhar Mojca 1 o. Merč un Jana 11. Tavčar Ivanka 12. Mrčun Jože Za predsednika konference združenih delegacij je bil izvoijeR Janežič Pater . Konferenca je bila od s ve. Je ustanovitve dalje .e ero stana sejo, katere se je udeležilo 17 delegatov ( od 3o- ih), oziroma 56>6%.. 4. Zbor združenega dela V zbor združenega dela so vse tri delovne enote D C izvolile po ? deiegatov. Delegacije posameznih enot so med o enoj oblike vale Kcniorenco delegacij ZBORA ZDRUŽENEGA BELA, ki šteje take 21 delegatov. Konferenca delegira 1 delegata v zbor združenega dela pri Soh BornEale« Delegati Zbora združenega dela so naslednji; TO Z D "PEŠK CKOPT" 1. Zupanc Olga, vodja delegacije 2. Burja Franc 3. Močilnikar Milan 4. Avbelj Franc 5. Učakar Janez 6. Malin Alton 7. Vehovec Ivan iCZ?:? ;v:JOSy . - j m. " /ec:s; :.^'r celi.g^cije 2- sr Issj&z 3 .- obeda. A:/;;. -le, 2d::opec.Ak . - „ Msvviič 6; '"»pse .."oa-e \ 3er.ke V sr a ../£33 , i . O... tA.s. •• •. r -i ... •" s. d-,.- .-Vi;.::';:. ^onse 3, Kokalj Mdlci 4» Slinar Milena 5 Učakar Mar ina 6. Jurkošek ing „ Ivan ?/ Kcsmac Irena 2a predsednika koizSerence deieg ZB03A 2B3UŽBNEGA DEL2. .je »>ila reveliena. C oveicar Eavrr-rina.. C S K jnierenca je ime:, a do e s daj 21 se;, katerih- se je po17prec.ro udeleževalo po 12 elanov - delegatov, een orna 57, 24%. Ciradivc. ki je v vsem lem časn privajale na naslov delegacij SIS oz. Z2D so redno obravnavale konference sdruieMK delegacij SIS or. SZS, :ia svojih sejah, zavzemale so svoja stališče, so nakazanih problemov ter določevale delegata sa Skupščine posameznih SIS oz. ZZD pri Sob Domžale. O sprejetih sklepih na Skupščinah so delegat:, p vročali na naslednji seji konference. Aktitmost delegatov na konferencah je bila na primerni višini. Poudariti je treba, da sc konfersiicain- večkrat ‘prisostvovali tudi vodilni delavci delovne organizacije, ki so- konferencam posredovali podatke in pojasnila s posameznih- obravnavanih področij dela. Na koncu je potresno povedati tudi, da do za vse seja konferenc pisani zapisniki, stanje navzočnosti delegatov na vsaki seji konference in vsi ostari podatki v zvezi 2 delom konferenc. Predsednik kcrferep.ce združenih de-leg acij SIS SCC.VAPSTvA IN SIS ZA ZDkAVSD/O. Petek Slavko, 1. r. Pracs'ednik konference. o združenih delegacij S-3 ZA IZCBPAŽZVAi’J2"In SIS ZA PaZISKCVAING DSJaVNCS?: Ivačič Irana, l.r. Predneunik kunfernrc.s ndrršernh delegacij SIS Za K DPD :.n SIS 2'SLSS .KUZTDPO: lau-eilč Pater, l.r. Fred'..3d:...ik Itcoiferoncs zdr,. deleg o: ZE03A ZDR JŽSčSGA DSLA i Govekar Drvorina, I_r. P O R O ČILO O KAMPIRANJU V LETU 2976/79 IN ORGANIZIRANJE LETNEGA. DOPUSTA V POČITNIŠKIH PRIKOLICAH ZA LETO 1 9 Sc. ' V letu 1978 so bila vse štiri prikolice kampirane v Medveji eti 15.6.1973. do 7.9.1978. Dopust v prikolicah je koristilo 42 članov našega kolektiva. Od tega iz TOZD !TLPOS" 12 članov, iz DSS služb 13, iz TOZD ^PESKCICCPI'* 16 članov. V letu 1979 pa smo prikolice premestili v Umag -• avtokamp. Stela*naris . Prikolice so bile kampirane od 22.6.1979 do 7.9.1979. Dopust v prikolicah je koristilo 41 članov našega kolektiva in sicer 12 članov iz TOZD “ILPCS11, 15 članov ia DSS služb in 14 članov iz TOZD "PESKOKOPI'’. Prejemki Izdatki Saldo na 31.12.1977/78 1978 5.640.00 din 3.578.00 din 9.427.8o din 2979 8.32o,oo din 2.623,95 din 11.489,80 din Stanje prejemkov 31.12. l!.459,5o din #- Za lete 198o je komisija v sestavi: * 17.680,85 din Oračem Franc Učakar Janez Urbanija Tone Tavčar Ivanka za koriščenje počitniških prikolic, je sestavljen pravilnik, po katerem bo izbira prijavljenih članov. V poštev pridejo vsi člani kolektiva. Prednost se bo določala po načinu točkovanja in sicer; staž v podjetju za 1 leto skupni staž za eno leto otroci do 15 leta dodatek za borce NOB dodatek za prikolico obolele in za evna mesta, ki so po pravilniku th zdr a v j. č kodi j iv a 3 ';očke 1 točka 5 točk lo točk lo točk Cl&ni, ki so koristili prikolico v prejšnjem letu, v naslednjem letu nimajo prednosti, čeprav bi imeli največ je število točk, V primeru, da novih prijavljene®-* ne bo dovolj .za celo sezono, bodo upoštevani tudi člani, ki so pretekle leto še letovali, Glede plačila - Vsak cian bo pred obhodom dobil na upravi ključ vplačal 3o,no din sa vsak Jan letovanj a v pristolici. Vsak plača polnih 7 dni letovanja ne glede koliko časa letuje. Odpove c letovanja je pravočasno javiti Tavčarjevi nz upravo, Prepovedano je samovoljno prenašati pravico letovanja, na druge osebe. Izmenjava dopustnikov: Izmenjava je vsak petek v tednu do lo. dopoldan. Za vsako poškodbo v prikolici odgovarja posameznik, ki to stori. Kampiranje plača podjetje. Za iec.o 198o sprejemamo, pi i'«ave oo 1.3. do 31.3.19Go. Vsak naj napiše na prijavo poleg priimka še datum letovanja, ki mu najbolj ustreza ( in pojasnilo zakaj želi omenjeni datum). Komisija bo cbjavila razpored kampiranja do konca aprila. Prijave sprejemajo: TOZD "PESKOKOPI" : Učakar Janez TOZD "ILPCS-' : Urbanija Tone "PREVGZNIŠTV O in DSS služb Tavčar Ivanka Prikolice za kampiranje bodo na razpolago od 1.6. do 3o.9.198o, v avtokampu STELaMARIS pri Umagu. Ce bodo v letu 198o kakršnekoli spremembe; jih borno pravočasno objavili. vanka Tavčar, l.r, BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE ZA OBDOBJE OD 2.1.1978 - 25.12.1979. GOS "PESKOKOPI" - DSSS "TERMIT" DOMŽALE Preje rnki: Izdatki: Saldo 1.1.1978. 1.527,3o din Članarina za obdobje december 1977 - november 1979 5o.6l6,2o din Prodaja odpadnega papirja in železa i2.434,8o din Samoprispevek za hrano Plačilo nagrad za delo O OS v obdobju od 1975 - 1978 Plačilo računa - stroški izleta 4.2oo,oo din 2.682,6c din na Pohorje 14.365 ,oo din Plačilo računa 11812/P-olo26 GABROVKA DOLE za obdaritev ob 29. novembru 6.79o,85 din Plačilo računa za posojilo obleke DEDKA MRAZA 600,00 din Plačilo računa prevoznih stroškov izleta v Planico, dne 17.3.1979. 2.6oo,oc din Plačilo računa DE Ljubljana Sindikalne značke 2.175,oo din Plačilo računa izlet po Notranjski, dne 22.9.1979. 2o.94o,oo din Prometna provizija 84,7o din SKUPAJ : 68.778,3o din 5o.238,15 din SALDO 15.12.1979. po bančnem izpisku št.22 18.54o, ,15 din Blagajnik: Kokalj Amalija, i.r. Nadzorni odbor: Rotar St ane, predsednik Učakar Vera, član Stiftar Milena, član 3fl POROČILO NADZORNEGA ODBORA O PREGLEDU FINANČNEGA STANJA 003 TOZD "PESKOKOPI” IN DSS SLUŽB -40 Nadzorni odbor osnovne organizacije zveze sindikatov se je sestal na seji dna 26.12.1979. "S ■ Nadzorni odbor je pregledal finančno - materialno poslovanje osnovne organizacije zveze sindikatov in ugotovil, da so (niso ) sredstva osnovne organizacije porabljena sa dogovorjene namene ter v skladu s finančnim načrtom in, daje ( ni j finančno poslovanje, skladno s finančnimi predpisi. Nadzorni odbor je tudi sproti spremlja! delovanje osnovne organizacije in pri tem zlasti ugotavljal oziroma nadzoroval: - ali se sredstva sindikalne članarine uporabljajo skladno s finančnim načrtom, - ali se redno obračunava članarina Zveze sindikatov Slovenije in deli skladno s pravilnikom o financiranju in finančno materialnem poslovanju Zveza sindikatov Slovenije, - ali je poslovanje skladno s pravilnikom o finančno - materialnem poslovanju in drugimi finančnimi predpisi, - ali se dokumenti o finančno - materialnem poslovanju pravilno vodeni in shranjeni, itd. V minulem dveletnem obdobju je imela osnovna organizacija: PRIHODKOV 68.776,30 din ODHODKOV 5o.2S8,15 din RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 18.54o, 15 dinarjev. Ker v finančno - materialnem poslovanju osnovne organizacije ni bilo nepravilnosti, nadzorni odbor predlaga, da se sprejme poročilo, po razpravi na občnem zboru. Predsednik nadzornega odbora: Stane Rotar, l.r. Moravče, dne 26.12.1979. DELOVNA USMERITEV ZA PRIHODNJE DVELETNO OBDOBJE IN DELOVNI NAČRT OC5 "PESKOKOPI'5 IN DS33 IN DOS NLPOS5' ZA LETO 19So„ Izvršni odbor predlaga občnemu zborv sprejetje naslednjega 'JeLo-vassa programa; Izhodišče za delovno tismeritov sc sklepi 9. kongresa Zveze sindikatom Slovenije, resolucija ‘L kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, program dela republiškega sveta Zveze sindikatov. plan in program delovne orga nizacije in TOZD ter ostali družbeni, dokumenti Delovna usmeritev- delovanja DOS v naslednjem dvoletnem obdobju bo predvsem sledeča: 1. Uveljavljanje in utrjevanje položaja delavcev pri upravljanji;, z tiruabe-.nimi sredstvi in pri odločanju o vseh družbenih zadevah ra podlagi ustave, zakona o združenem delu, 2. uveljavljanje načel delitve pu dela in rezultatih bela, 3. prizadevanja za uspešnejše gospodarjenje ir gospodarske stabilizacijo (akcija zaključni računu, ocena gospodarjenja;, 4. uveljavljanje samoupravnega planiranje in priprav na oblikovanje srednjeročnih planov razvoja za obdobje 1931 - 1955, 5. uveljavljanje dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela, 6. uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, 7. uveljavljanje delegatskih odnosov v družbenopolitičnem sistemu, S. uveljavljanje verstva samoupravnih pravic delavcev in reševanje sporov. 9. uveljavljanje resničnega, celovitega, sprotnega, razumljivega in jedernatega informiranja delavcev, le.življenjske in delovne razmere in celovito zdravstveno varstvo delavcev ter razvijanje kulture, telesne kulture, rekreacije in oddiha, M. krepite v ljudske obrambe in družbene samozaščite, 12. utr je vanje organiziranosti ir. kadrovske usposobljenosti osnovne organizacije, 40 13 v razvijanje in uveljavljanje kadrovske politike, zaposlovanje ter usmerjeno izobraževanje ob delu in iz dela. 14. demokratizacijo odnosov v zvezi, sindikatov. Konkretne naloge za aktivnost DOS v letu 198o pa bodo naslednje: 1.. organizirati in spodbuditi delo sindikalnih skupin, vključiti jih v neposredno razpravo o aktualnih temah, ki so v neposredni zvezi samoupravnimi odločitvami, 2. skrbeti za nadaljne usposabljanje članstva, predvsem članov lO in poverjenikov z usposabljanjem na ustreznih seminarji?! in tečajih, 3. redno sodelovati z organi samoupravljanja TOZD in delovne organizacije in se aktivno vključevati v razpravo pri posameznih samoupravnih odločitvah, 4. neposredno se angažirati v akciji za izboljšanje produktivnosti dela in uspešnjejšega gospodarjenja. Vključiti se aktivno v racionalizacijo proizvodnje s ciljem, da se zagotovi najvišja stopnja varčevanja. Pri tem je potrebno dajati pobude- pri delu samoupravnih organov in se zavzemati za njihovo uresničitev, 5. organizirati proslave cb dnevu žena, dneva rudarjev in ob 2o. letnici obstoja delovne organizacije, organizirati dedka mraza in tovariško srečanje upokojencev ob zaključku leta, 6. organizirati letni izlet, športne prireditve v okviru občinskega.tekmova-nja in organizirati športna srečanja z delavci iz druge TOZD, 7. organizirati obisk kulturnih prireditev in pomembnejših proslav, 8. organizirati rekreacijsko dejavnost - organizacija letnega oddiha v počitniških prikolicah, 9. Spodbujati izumiteljsko, inovatorstvo in racionalizatorstvo v TOZD, lo.organizirati povezavo in sodelovanje z drugo OOS v delovni organizaciji, družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizacijami in na terenu, sodelovati v krajevni samoupravi. Nosilec vseh nalog je IO. Roka za izvajanje določi IO na svojih sejah, ki o dredi tudi konkretne zadolžitve . FINANČNI NAČRT 005 "PESKOKOPI" IN 1 9 6 o I. DOHODKI Konto 700 - 35 % pobrane članarine 701 - prispevki iz naslova dotacije organ, združi»dela ?c2 - drugi prihodki PRIHODKI SKUPAJ II. ODHODKI konto 4oo - materialni stroški f 1 1. pisar. material, bančni in PTT stroški, sind.obraz. 1.5oo,oo 2. prevozni stroški - 3. Reprezentanca 2.ooc,oo 4. usluge drugih 5. naročnina DE za delegate 1.ooo,oo 10 OOS in lO - 6. druge publikacije 2.ooo,oo 7. drugi material.stroški 1.5oo,oo 8.ooo,oo 4ol - oseb.dohod, in prejemki 1. nagrade 3.ooo,oo 2. osebni prejemki - 3.ooo,oo 4o2 - nadomestila (povračila) in pomoči 1» Dnevnice 1.ooo,oo 2. pomoč osnov.organiz. 4. ooo,oo sind.članom v izred. primerih ___________ "DSSS" ZA LETO DIN 26.000$oc din 1 o.ooo,co din 36.ooo,oc din 8.000,00 din 3. ooo, oo din DIN 4c3 - drugi odfeodk:: 1» dr ,:g;' ocilhodki v ?. delom 'OOS 2o.ooo. oo din ODHODKI SKUPAJ 3C.000,00 din Moravce.; x^;d 2f. 12.1979. V. :d; knji g ovi > dstva: M s.r t« K.ope i Ž., 1, x . I'- r e d s e d n i k Janezi Učakar. l.r. SINDIKALNE SKUPINE GOS TOZD "PESKOKOPI" IN DSSS I. Sindikaln.?. skupina DSSS 1. Bleje Vinko 2. Breznik Lovro 3. Dimic Milica 4. Govekar Davorina 5. Habjan Marija 6. Huber Vanda 7. Jurkošek ing. Ivan 8. Kočar Renata 9. Kokalj Maiči 10. Kosmač Irena 11. Kuhar Mojca 12. Kvas Martina 13. Lavrač Joži 14. Limoni Viljem 15. Logar Marija 16. Malin Ljudmila 17. Merčun Jani 18 .Mijatovič Gordan 19. Mrčun Jože 20. Novak Jožica 21. Novak Franc 22.Otrin Janez 23. Petek Slavko 24. Pogačnik Eva 25. Rebolj Vojka 26. Ribič Vlasta 27 .Sedušak Boris 28.Sikošek Erna 29.Slevec Marjan 30. Štiftar Milena 31. Štirn Janez 32. Tavčar Ivanka 33. Učakar Marija Poverjenik: GOVEKAR DAVORINA Namestnik: KOKALJ AMALIJA U. Sincik^I:.^ ^vagina ''r^revccn^gtvot, 1. Bezlaj Franc 2. Bračun Jože 3. Biaggio Edo Jamšek Franc 5. Klopčič Martin 6« Kovačič Milan 7. Kovič Janez S - Klopčič Marta 9. Majdič Ivan 1 c.Moneta Ivan 11. Malin Ivan 12. Mihelčič Iva 13. Majdič Anton -4.1-lajce Janko 15, - Oračem Franc 16, Otolani Ivan 27.Predovnik Joži 2S.Ravnikar Jože, ml „ 29.Učakar Franc Poverjenik: OKAŽEM FRANC III. Vzdrževanje ii: transport 2. Avbelj Franc 2. Dragar Ivan 3. Gorjup Frani*. 4. Goršek Alojz 5. G. o tar Ivan 6. Končar Ivan 7. Lavrač Milan 8. Močilnikar Milan 9. Majdič Alojz ic. Mlakar Ivan 11. Malin Anton 22. Perger Andrej 13. Preš ter Alojz 14. Prašnikar Aloin 15. Perger Janez lč.RaT/nikar Ježe, str. 17.Stupica Vinko IS. Str ml jan Jože 19.Sušnik Albin 20. Tič Milan 21. Vrečar Stane 22.Vidergar Fr»nc. ir.l. Poverjenik; MAJDIČ ALOJZ Namestnik: LAVRA.Č MU..AN IV. Separacija in maae 1. 3irk franc 2. Sj-ecar Franc 3. Brodar Vlado 4. Capuder Franc 5. Ermenio Stefan 6. Grabnar Rudi V. Joger Ivan 8. Kocjančič Andrej 9. Kaplja Iv«n 10. Kovačič Janea 11. Kovic Ivan 12. Kosmač Jože 13. Kosmač Anten 14. Kosmač Milan 15. Lunder Ciril 16. Mal Stane 17. Majdič Anton 18. Mal Janez 19. Mrčun Andrej, 20. Ribič Martin 21. Ravnikar Franc 22. Tič Ivan 23. Trdin Janez 24. Vidergar Franc, str. 25. Zajc Franc Poverjenik: MAL JANEZ Namestnik: LUNDER CIRIL V. Sušilnica in plastsil 1. Avbelj Jože 2. Bratim Valentin 3. Bedenk Janez 4. Dolinšek Janez 5. Kosmač Franc 6. Kocjančič Ivan 7. Kuna\rer Janez 8. Kocjančič Jože v. Froaeac Iv&n 2-;.”i'.jcs,r Freiic Viiikv 22 . St.L-':e 2S. Stiigit&r A loj 2 161 Ursnkzr Alcjz •:5.U<-:ar Mtr.en . '' •« - Mir :o :.V.7-,: 7c;r.s,ž Pcrerj.sr.*:!: 'jZC&2'iAČ '.'.'.A.: • 7i. Q'>er j-v: :.v- ;A^-. Burja .7. av.u 2« Bisilj Sl&VKSi з. £r^id,.di; Mirko 4-, Grilj Draoi 5 v Gri’j Rajko и. Gurjup' Ms.rt?r: ' J'a;-4fcž;-5 ing. reier A, Koprivšek Stefeu A Kokalj Karija ‘io»Lavrač Maks '1. Mazaj Milan 1 k,Majdič Fardinand l3,Mrčca Ciril 1 i. Marek Franc "2 5 v K ovak A n Mn 1L. CcGiidk Janez M.rLv. Ani 13,Peterka Anion 29,R<2ar Brane 2o. kade se ;/io Milan 2 M Učakar Vera 22. Uč aksr Jane z 23. Vidergar Jože :-A. Vehovec Franc 25.2 upa ne C ig a Poverjenik; ILaDCŠSVIČ MILAN N&znesusik; ZUPANC OLGA MAVZOPUi ODBOR*. ' Novak Anton Tavčar Ivanka Gorjup Franc. t c ti". - OBVESTILO VSEM ČLANOM SINDIKATA V TOZD 'TLPOS! V IHANU ■ Izvršni odbor OOS "TERMIT" Domžale, TOZD "ILPOS" sklicuje OBČNI ZBOR OOS, ki bo v petek, dne 25. januarja 198o. ob 16. uri v posebnih prostorih gostišča "REPOVŽ" v Domžalah. „ Dnevni red: 1. Sprejem poslovnika o delu občnega zbora 2. Izvolitev organov občnega zbora 3. Poročila o delu in organiziranosti OOS v preteklem dvoletnem obdobju 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Razprava in sprejem poročil 6. Sprejem delovne usmeritve za prihodnje dveletno obdobje, delovni načrt za leto 198o ^ % 7. Sprejem poročil o organiziranosti in delovanju OOS 8. Sprejem finančnega načrta 9. Razrešnica dosedanjim članom IO in nadzornega odbora 10. Volitve 11. Razno. - t .. i Po občnem zboru bo pogostitev. Udeležimo se občnega zbora polnoštevilno in s tem dokažimo svojo razredno zavest! Gradivo za občni zbor je objavljenov glasilu delovne organizacije "DELAVEC # - DELAVCU". i ■ Ihan, dne 27.12.1979. IO OOS "ILPOS" Predsedni : Anton Urbanija, l.r. o delovanju OOS TOZD "ILPOS" za 3to 1978 in 1979. V preteklem dveletnem obdobju se je naša sindikalna organizacija srečavala z nalogami, ki izvirajo iz uresničevanja načel ustave in zakona o združenem delu in se je poleg nekdaj standardnih oblik dela aktivno vključila v dogajanja, ki so posledica našega novega samoupravnega sistema. Že v začetku lahko ugotovimo, da je naša organizacija pridobila pomembno vlogo pri uveljavljanju posamičnih in skupnih interesov našega članstva v okviru samoupravnih odnosov v TOZD in delovni organizaciji in v okviru vskla-jevanja skupnih in splošnih interesov celotnega delavskega razreda v naši družbi. Dobro organizirani in usposobljeni lahko uresničujemo naš novi samoupravni sistem združenega dela in politični sistem sociastičnega samoupravljanja. Naš IO se je v tem obdobju srečaval z obzirnimi nalogami pri izgradnji samoupravnega sistema v naši TOZD in delovni organizaciji in lahko ocenimo, da smo pri tgm odigrali vidno nalogo. Obstajajo še pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno še odpravljati in so največkrat v neposredni zvezi s pomanjkanjem znanja ali izkušenj. Z angažiranjem novih kadrov pa se bo v naslednjem obdobju tudi ta slabost popravila in upravičeno lahko pričakujemo, da bomo z leti pridobili na učinkovitosti tudi na tistih področjih, na katerih smo sedaj še šibki. Sodelovanje naše osnovne organizacije s samoupravnimi organi in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami je potekalo zadovoljivo. Zavedali smo se, da le s skupnimi napori lahko uresničujemo skupne interese. Zato je bilo veliko skupnih akcij pa tudi sestankovali smo večkrat v razširjenem krogu. Aktivno smo predvsem sodelovali pri nalogah, ki jih ima sindikalna organizacija pri sklicevanju zborov delovnih ljudi, organizaciji referendumov, v razpravi in sprejetju splošnih aktov, v razpravi o delitvi po delu, evidentiranju kadrov in podobno. Poleg tega smo se tudi aktivno vključili v reševanje problemov v TOZD pri organizaciji dela in pri reševanju disciplinskih problemov. Vodili smo tudi akcije in bili njih pobudniki pri razpravi in sprejemanju najrazličnejših samoupravnih sporazumov. Redno smo sodelovc.i pri delu naših delegacij samoupravnih interesnih skupnosti in za zbor zdr ženega dela. Organizirali smo tudi vsako leto proslavo ob dnevu žena, ob dne /u rudarjev in tovariško srečanje z upokojenci. Poskrbeli smo za obdaritev ne,sih malčkov za Dedka mraza, organizirali sindikalni izlet itd. Kljub uspehom pa so tudi še slabosti na katere je potrebno opozoriti občni zbor, da se ne bi iz leta v leto ponavljale. Najprej moramo kritične oceniti, da delo sindikalnih skupin še ne poteka tako kot smo se zamislili ir zapisali. Vzrokov je več, najvažnejši pa so pri nezainteresiranosti posameznih Članov in poverjenikov. Verjetno je tudi vzrok slaba usposobljenost vodij sindikalnih skupin za kar pa bo potrebno poskrbeti v naslednjem obdobju. Res je, da je večina članstva naše TOZD več ali manj vključena v ta ali drugi samoupravni organ ali delegapijo in, da se glede na majhno število zaposlenih, srečavamo z istimi problemi na najrazličnejših organih, vendar ocenjujemo, da je sindikalna skupina osnovna celica, kjer bi se morali najprej pogovoriti in dogovoriti o rešitvi določenega problema. i Sodelovanje osnovne organizacije s poslovodnimi organi TOZD in delovne organizacije in drugimi strokovnimi službami, je bilo zadovoljivo, vendar ga bo potrebno, zlasti pri usposabljanju našega članstva, še razširiti, kjer bi ti kadri lahko nudili največ strokovne pomoči. Dobro smo tudi sodelovali z OOS v TOZD-u "PESKOKOPI?' in DSSS in imeli več skupnih akcij. Občni zbor naj naše delo oceni tudi z drugih vidikov, ki jih nismo omenjali. V želji, da bomo v konkretni razpravi ocenili našo dejavnost in preanalizirali tudi vse slabosti in, da se bomo pri tem tudi zavzemali za uspešno delo naše osnovne organizacije,ki ga naj zagotovijo tudi novi kadri v našem IO, pričakujemo, da bo občni zbor resnično tisto mesto, kjer se bomo konkretno dogovorili o naših potrebah in željah in bodočem delu. Osnovna naša naloga bo zavzemati se še vnaprej, da naša osnovna organizacija zveze sindikatov, kot temeljna oblika političnega organiziranja, deluje učinkovito pri nadaljni uveljavitvi naše samoupravne poti z uresničevanjem interesa vseh delavcev. Zato mora biti enotno organizirana in dobro pripravljena za izvajanje obširnega pr-ograma dela in pri tem tudi biti metodološko in akcijsko izpopolnjena za izpeljavo sprejetih nalog. Zagotoviti je še v naprej njeno demokratično delovanje, ki edino zagotavlja njeno učinkovitost. Uspeli pa bomo le, če bomo resnično enotni in pripravljeni, da se poleg rednih delovnih nalog odtrgamo del svojega česa tudi za delo v sindikatu. ; i M 1 ' Ihan, dne 27.,12. 1979. j , IO OOS TOZD "ILPOS" Predsednik : Urbanija Anton, l.r. BLAGAJNIŠKO POROČILO ZA OBDOBJE OD 1.1. DO 31.12.1979. ZA OOS 102 D "ILPOS" IHAN I. DOHODKI DIN Začetni saldo Članarina v letu 1979 13.974,20 din 13.6o7,35 din Drugi dohodki Za odpadni papir Prispevki del. za izlet 11.64o,lo 453,7o SKUPAJ DOHODKI j >T | 39.675,35 din II. IZDATKI Krvodajalska akcija Pogrebni stroški Praznovanje novega leta Za dan žena Praznovanje 1. maja Ekskurzija na Pohorje KS Ihan - smučarsko tekmovanje Spominski pohod Ihana na Oklo Akcija NNNP Praznovanje 29. novembra Ostali izdatki, poštninh, provizija, 900.00 5.700.00 7.251.85 1.616.85 1.757.85 13.600,00 1.200.00 640.00 4ol,9o 1.218,25 pisar, material 5o9,35 SKUPAJ IZDATKI 34.796,o5 din Razlika (dohodki - izdatki) 4.879,3o din .flr Od tega na žiro računu v banki v blagajni 4.247,40 631,9o Nadzorni odbor osnovne organizac: .e zveze sindikatov se je sestal na seji dne 26,12,1979, Nadzorni odbor je pregledal finančr o - materialno poslovanje osnovne organizacije zveze sindikatov in ugotovil, da so (niso ) sredstva osnovne organizacije porabljena za dogovorjene namene ter v skladu s finančnim načrtom in da je ( ni ) finančno poslovanje, skladno s finančnimi predpisi. Nadzorni odbor je tudi sproti spremljal deloxmje osnovne organizacije in pri tem zlasti ugotavljal oziroma nadzoroval: - ali se sredstva sindikalne članarine uporabljajo skladno s finančnim načrtom, . - ali se redno obračunava članarina Zveze sindikatov Slovenije in deli skladno s pravilnikom o financiranju in finančno materialnem poslovanju Zveze sindikatov Slovenije, - ali je poslovanje skladno s pravilnikom o finančno - materialnem poslovanju in drugimi finančnimi predpisi, - ali so dokumenti o finančno - materialnem poslovanju pravilno vodeni in shranjeni, itd. V minulen dveletnem obdobju je imela osnovna organizacija: PRIHODKOV 39.675,35 din ODHODKOV 34.796,05 din I RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 4.879,3o dinnarjev. Ker v finančno - materialnem poslovanju osnovne organizacije ni bilo nepravilnosti, nadzorni odbor predlaga, da se sprejme poročilo, po razpravi na občnem zboru. V Ihanu, dne 27,12,1979. Predsednik nadzornega odbora: Pavla Zabret, l.r. FINANČNI NA 2RT OOS 'ILPOS" ZA LETO 198o L DOHODKI Konto 700 - 35 % od pobrane članarine 701 - prispevki iz naslova dotacije organ * združ dela 702 - drugi prihodki PRIHODKI SKUPAJ DIN 15,ooo,oo lo,ooc,oo 25,ooo,oo a 1„500,00 1.000,00 1,ooo,oo ■j . OO0 OO 401 - oseb,-dohodki in prejemki 1. nagrade 2., odo, oo 2. osebni prejemki 402 - Nadomestila (povračila) , in pomoč 1. dnevnice 1.ooo,oo 2, pom oč osnov „ organi zac. 3, ooo, oo sindikata članom v izreci, primerih 403 - Drugi odhodki 1, drugi odhodki v zvezi z delom OOS 14,500,00 ODHODKI SKUPAJ II. DOHODKI Konto 4oo - materialni stroški 1. pisar.material, bančni in PTT stroški; sindikal „ obraz. 2. prevozni stroški 3. reprezentanca 4„ usluge drugih 5. naročnina. DE za delegate 1.0 OOS in NO 6. druge publikacije 7. drugi material.stroški 4„5oo,oo 2„ooo,oo 4„ooo,oo k, f" l I4.Soo)Qo 25.ooo,oo Ihan, dne 27,, 12.1979. Vodja knjigovodstva: Ivanka Pajer, l.r. Predsednik Anton Urbanija> l.r. SINDIKALNE SKUPINE OOS TOZD " I L P I. Administracija in operativa 1 - Banko Vera 2„ Dimc Marija 3. Flis Jože 4. Gašperlin At ni 5. Goropečnik Franc 6» Ivačič Irena 7o Ložar Ani 8 o Lunar Jože 9. Loboda Anton lo-Pajer Ivanka II. Pogačnik Franc 12.Slovnik Amalija 13.Sušnik Martin 14. Štiftar Zvone 15. Zabret Pavla 16. Pogačnik Tone Poverjenik: PA JER IVANKA / II. Skladišče in transport 1. Cajben Franc 2. Gašperlin Janez 3 „ Kavka Vinko 4. Končar Miha 5. Lunar Niko 6. Lunar Marjan 7. Majdič Jožica. 8. Pirc Janez 9 o Peterka Franc 10. Trček Marjan 11. Urbanija Jože \ r' : 1 2 3 ' f' Poverjenik: LUNAR NIKO 1 j i i1 i i 't III. Remont 1. Anžič Anton 2. Cerar Drago 3. Cerar Martin 54 4. Dimc Vinko 5. Godler Ivan 6. Hafner Janez 7. Jeretina Slavko 8. Kokalj Franc 9. Pogačnik Marko 10. Radoševič Peter 11. Urbanija Anton Poverjenik: HAFNER JANEZ IV. Proizvodnja - 1 1. Cimerman Polde 2. Gostinčar Jože 3. Ermenio Dragica 4. Grojzdek Marjan 5. Kavka Marko 6. Kralj Marija 7. Kepec Jože 8. Kovič Silvo 9. Kržan Jože I o.Kokalj Roman II .Karo Maks 12. Mande Marjan 13. Pavovec Miha 14. Paternoster Ivanka 15. Roš ANČka 16.Sonc Brane Poverjenik: GROJZDEK MARJAN V. Proizvodnja - 2 1. Bračko Justi 2. Bogataj Francka 3. Bogataj Ivan 4. Gregorin Ivanka 5. Kordež Erika 6. Kokalj Alojz 7. Lunar Marija 8. Mežnar Štefka 9. Pavlič Janez 10. Rožič Anica 11. Rožič Franc 12. Škrbec Jože 13. Vidmar Ivanke: 14. Vidmar Feliks 15. Zabret Vinko Poverjenik: BOGATAJ IVAN NADZORNI ODBOR Ivačič Irena Gašperlin Janez Cerar Martin