Resnica je kot blagoslovljena voda; vsak jo hvali, toda nihče ne mara, da mu jo brizgajo v oči. Nemški pregovor naš tednik Številka 39 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 2. oktobra 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Ena najusodnejših inflacij je inflacija na področju kulture in umetnosti. Vinko Ošlak Za Pfeiferja je dvojezični vrtec velika neumnost Začetek jeseni je po stari šegi tudi čas zahvale, ki se praznuje z vaškimi in farnimi prazniki. Pretekli teden so bili taki prazniki mdr. v Pliberku, v Železni Kapli in v Šmihelu (slika), kjer so na Davidovem travniku imeli spet pripravljen zelo zanimiv vaški popoldan. Foto: Opetnik POLITIKA Izseljenci so imeli svoj redni občni zbor v Šentprimožu. Stran 6 IZ NAŠIH OBČIN Stroški za odvažanje smeti so od občine do občine različni. Na Vrbi plačujejo občani S 264, v Hodišah pa le S 45. Stran 5 KULTURA Uspela premiera otroške gledališke skupine Šentjanž. Stran 10 2 Politika Politika 3 Predvolilni referendum EL: jesna večina za A. VVakouniga Drastični ukrepi pri Narodnem svetu in Našem tedniku Letos z Dunaja še nismo prejeli nobenih podpor. Ker urad zveznega kanclerja na Dunaju že drugo leto zapovrstjo zavlačuje vsa izplačila slovenskim organizacijam, ustanovam in društvom in je Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dal vedeti, da za letos predvideva močno krajšanje podpor za Narodni svet ia Naš tednik, je grozila Narodnemu svetu nelikvidnost. Zato sta v ponedeljek, 28. septembra 1998, predsedstvo in finančni odbor NSKS sklenila nujnost-ne ukrepe: • Presednik Narodnega sveta Nanti Olip od 1. oktobra naprej opravlja svojo funkcijo častno -brezplačno. • Osrednji tajnik Narodnega sveta Franc VVedenig se mora poleg svojih obveznosti posvetiti dodatnim nalogam. • Uredniki Našega tednika so dobili ponudbo, da se zaposlijo po kolektivni pogodbi za tednike z nizko naklado, ki je ugodnejša za delodajalca. • Najemna pogodba za poslovne prostore Narodnega sveta in uredništva Našega tednika se razreši s koncem leta. Poiščejo se prostori, ki so cenejši in ustrezni za organizacijo in redakcijo. • Pri ceni za tisk NT bo izdajatelj ravnal po gospodarskih kriterijih. S Skrajšajo se dotacije Narodnega sveta Centru avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) na Dunaju. • Posebna delovna skupi- na izdela koncept za NT, ki naj predvideva odločilno znižanje letnega primanjkljaja; ob tem bo treba še letos najti rešitev nakopičenih od-pravninskih obveznosti iz delovnih razmerij. V tem sanacijskem teamu so: predsednik Nanti Olip, podpredsednik mag. Vladimir Smrtnik, predsednik finančnega odbora Jurij Mandl ter član predsedstva dr. Franc VVutti. Načrt bodo predložili najpozneje do naslednje seje predsedstva in finančnega odbora NSKS. Pluda finančna stiska Narodni svet, pa Judi društva, zelo utesnjuje pri delovanju v korist narodne skupnosti. Preteča nelikvidnost bi pa pomenila, da ne bi mogli izpolniti najnujnejših tekočih obveznosti - in bi za obveznosti, ki so se nabrale, jamčilo predsedstvo oziroma predsednik sam. NANTI OLIP, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Jutri, v soboto, bo v Kajzazah - gostilna Koren (ob 14. uri) deželno zborovanje EL. Na njem bodo definitivno odločili o kandidatkah in kandidatih EL na listi Demokracija 99. V predvolilni anketi je Andrej VVakounig dobil jasno večino za glavnega kandidata EL. Demokracija 99 predstavlja skupno volilno listo EL, Zelenih, Liberalnega foruma in Združenih Zelenih (VGČ). Kandidatna mesta, ki pripadajo posameznim strankam, so pogodbeno določena (npr. pripada na deželni listi prvo mesto Zelenim, drugo LIF, tretje EL , četro VGČ), o kandidatih strank pa odločajo stranke same. EL je v ta namen v mesecu se-tembru izvedla predvolilno anketo. Rezultat ankete sicer ni obvezujoč, pomeni pa, da je „EL uveljavila najširšo možnost demokratičnega soodločanja" (poslovo-deči tajnik EL Bernard Sadovnik). Dokončni sklep o kandidatni listi bo sprejelo deželno zborovanje. Pri anketi sami je sodelovala skoraj četritina vseh tistih, ki so na zadnjih občinskih volitvah kandidirali na samostojnih listah. Anketiranci so se z jasno večino izrekli za Andreja VVakouniga kot glavnega kandidata EL na deželni listi. Za liste volilnih okrožij so bili večinsko predlagani kot glavni kandidati Andrej VVakounig (Velikovec), dr. Franc VVutti (Celovec-dežela) in Dl Hanzi Miki (Beljak dežela). Od sobotnega deželnega zborovanja pričakuje Andrej VVakounig, da bo jasno podprlo sodelovanje EL v okviru Demokracije 99. „Skupna kandidatura je za nas velika šanza, da pridemo v deželni zbor in da bo v naši narodni skupnosti prišlo do novega političnega zagona", tako predsednik EL. Spremembi. Posiovodeči tajnik Enotne liste Bernard Sadovnik bo od 1. oktobra naprej (do deželnozborskih volitev) opravljal nalogo volilnega vodje Demokracije 99. Tajništvo pri EL bo poldnevno vodil Franc VVedenig. Janko Kulmesch NASTOPI GLASBENIKOV IZ SLOVENIJE Dokončni uspeh Enotne liste Bralke in bralci NAŠEGA TEDNIKA se še gotovo spominjajo afere leta 1996, ko Alpski kvintet ni smel nastopiti v Grebinju. Avstrijski obmejni organi so namreč začeli zahtevati za glasbene in kulturne skupine iz Slovenije, ki so hotele nastopati na Koroškem, delovno vizo. Zadeva je imela za koroške Slovence širšo dimenzijo: ovirala je nemoteno kulturno sodelovanje slovenske manjšine s Slovenijo. EL se je zato takoj zavzela za odpravitev tega določila. Posredovala je srečanje tedanjega zunanjega ministra Ei-nema z njegovim slovenskim kolegom Šterom. Rezultat srečanja je bila neformalna rešitev tega vprašanja. Glasbene in kulturne skupine so lahko brez problemov prišle na Koroško, vendar je bilo treba vsak nastop javiti pri notranjem ministrstvu. Preteklo sredo pa je EL dobila od koroške varnostne direkcije pismeno sporočilo, da posameznih nastopov skupin iz Slovenije tudi prijaviti ni več treba. Prijaviti jih je treba samo še na pristojnem regionalnem uradu za tržišče delovne sile (Arbeitsmarktservice) - nikakor pa kulturne in glasbene skupine ne potrebujejo delovne vize. -Kuj- Pfeifer (SP): „Dvojezični vrtec je velika neumnost.11 Župana Pfeifer (slika) in Hol-zer ter Christina Piuk so dobili zlati znak KAB (Karntner Ab-vvehrkampferbund) za posebne zasluge za koroško domovino. Dobrolski župan Pfeifer je preteklo nedeljo na manefi-staciji KAB-Velikovec v Dobrli vasi podkrepil svoje sovraštvo do enakopravnosti slovenske narodne skupnosti. Ne samo, da je za manifestacijo z veseljem sprejel častno pokroviteljstvo - dal je udeležencem tudi jasno razumeti, da nikoli ni bil pripravljen ugoditi željam slovenskih občanov. Dobesedno je dejal: „Po zadnjih občinskih volitvah so EL, OVP in FPČ sklenile pakt, ki predvideva v samostanu dvojezični vrtec, nadalje dvojezične topografske napise in slovenski uradni jezik -in to, čeprav Dobrla vas ni dvojezična občina. Ponosen sem, da sem, skupno s svojimi frakcijskimi kolegi, od vsega začetka kljuboval tem zahtevam. Ponosen sem tudi na občinsko odbornico Piuk, ki so jo skoraj terorizirali. V komunalni politiki normalno ne smeš delati politike preprečevanja. V tem primeru pa smo bili prisiljeni, da preprečimo te neumnosti. Smo za dialog, vendar ne smemo pozabiti, da je 10. oktobra 1920 v Dobrli vasi 66,4 % glasovalo za koroško domovino. Koalicija rebelov je ponorela in je nevarna za Koroško. Teh rebelov ne bom prepustil Koroški!" Pfeifer je tudi omenil predlog EL, da bi v Dobrli vasi večina in manjšina skupno oblikovala prireditev ob letošnjem 10. oktobru. Zato naj bi po predlogu EL spregovoril tudi zastopnik dobrolskih Slovencev. Pfeifer udeležencem manifestacije KAB: „Tudi to smo morali preprečiti. Ne gre, da bi Slovenci predpisovali, kdo naj bi spregovoril na tej prireditvi. Edinole KAB sme o tem odločati." Udeleženci manifestacije, ki so v glavnem prišli z enojezičnega ozemlja, so besede dobrolskega župana sprejeli z velikim navdušenjem. Kljub temu aplavz ni bil močan - preprosto zato ne, ker je bila manifestacija slabo obiskana. Manjkala je tudi visoka politika; edinole svobodnjaški državni poslanec mag. Haupt je našel pot v Dobrlo vas. Poleg njega in županov Pfeiferja ter Holzerja sta bila navzoča tudi velikovški okrajni glavar dr. Muri in zastopnik FPČ v sosvetu mag. Kug-litsch. KAB se je Josefu Pfeiferju in Christini Piuk za njuno nasprotovanje dvojezičnemu vrtcu zahvalil - s tem, da ju je počastil z najvišjim odlikovanjem „za posebne zasluge za domovino". Janko Kulmesch VOUK (EL DOBRLA VAS): „Vodstvo SPČ se naj distancira66 Tajnik EL in član dobrolskega občinskega predstojništva Rudi Vouk komentira Pfeiferjeve pozdravne besede na manifestaciji KAB takole: „Nima smisla, da bi se ukvarjali s hujskaškimi govori Schretterja in Feld-nerja proti slovenski narodni skupnosti. Nekaj drugega pa je, če socialdemokratski župan označuje dvojezične vrtce kot „neumnost". Tik pred obiskom vrhunskih predstavnikov EU ter komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja na Koroškem so zanjo take izjave uničujoče. Neodgovorno je, da se politikom, kot je to Pfeifer, prepušča odgovornost v vprašanjih, ki so za preživetje narodne skupnosti življenjskega pomena. Volilni boj koroške SPČ temelji na izpovedi, da hoče preprečiti Haiderja kot deželnega glavarja. Primer dobrolskega župana pa kaže, da v manjšinskem vprašanju SPČ dela politiko, ki se od Haiderjeve nikakor ne razlikuje. Zato je tudi volilna strategija SPČ neverodostojna. Pozivam vodstvo SPČ, da se od Pfeiferjevih izjav distancira." Zavestni molk V prejšnji izdaji NAŠEGA TEDNIKA smo poročali, da je Gerhard Lininger postal novi poslovodja škocjanske Golf Gesmbh. Kdo je Lininger? Pod-junčani ga poznajo kot enega najbolj razkričanih nemškona-ciona/nih ekstremistov. V javnosti so že večkrat bile slišati iz njegovih ust izjave, ki so bile v času nacizma samoumevne. Isti Lininger je postal poslovodja škoc janske Golf Gesmbh s pomočjo škocjanske SPO. V Dobrli vasi vodi socialdemokratska frakcija pod Pfeifer-jevim vodstvom skupno s Chri-stino Piuk abverkampf proti dvojezičnosti. Bivšemu predsedniku avstrijskega državnega sveta je vsaj doslej uspelo ude-janiti svoje narodnopolitično načeto, da je dvojezičnost „neumnost". Ko je po zadnjih občinskih volitvah v Galiciji prevzel občinsko krmilo socialdemokrat Tomaschitz, je bil eden prvih sklepov občine, da ne bo dvojezičnega vrtca. In še bi lahko naštevali. Vsi ti primeri dokazujejo, da SPO v narodnopolitičnih zadevah ni spremenila svoje strategije. Kakor v prejšnjih desetletjih, tudi danes išče politično podporo predvsem pri nemš-konacionalnih volilcih. Ausseminkler se zato dobro zaveda, zakaj glede Pfeiferja & Co molči. Narodna skupnost pa bi se morala dobro zavedati, kdo na volitvah resnično zasluži njeno zaupanje. -Kuj- Restbewdikung S m Sonntag lud der Abwehr-Hkampferbund zum ..Festder Freiheit" nach Ebemdorf. Der F-Politiker Fritz Schzetter war so frei, die iirtlichen Biindnisse mit der Minderheit einen Akt der Kulturlosigkeit und die an-” gebUehe Bevorzugung zwei-č sprachiger Lehrcr einc elhni-oi sche Sauberung zu nennen. 01 also feicrt man die Freiheit, w Wdie sie meinen. Wenige Tagv. ^ bevor sich das Land eurojiaisch -3 und weltoffen gebvn mfichte, [[j zieht noeh oinma! Restbewdl-M kung von vorgestem auf Es 2 wird sie vcrblasen. atmosphare Hi Sauberung. Hubert Pttterer S: ^■ Pisma bralcev/Komentar___________ Pisma bralcev ■.——j 4 H komentarju NT o evtanaziji Oglašam se z razmišljanjem ob prebiranju komentarja o evtanaziji v NT od 25.9.1998. Razprava o smrti in življenju je dejansko vselej aktualna in vedno znova je treba razpravljati o tem s previdnostjo, ker imamo tu opravka z eno izmed mejnih situacij v življenju. Začudena sem nad površnostjo tega komentarja. Evtanazija izvira, tako piše v Slovarju tujk Franceta Verbinca, iz grške besede euthanasia ( iz eu-, thanatos smrt) in pomeni v medicini: lepa, lahka smrt. Drugi pomen pa je olajšanje ali krajšanje trpljenja in smrtnega boja umirajočim ali neozdravljivo bolnim. Če govorimo danes o evtanaziji, govorimo o direktnem umoru človeka, brez privoljenja ali z njegovim privoljenjem v ta namen, da bi mu skrajšali bolečine umiranja in s tem končali njegovo življenje. Namenoma pišem "umorili". V tem primeru nekdo aktivno in zavestno umori človeka. To pa je treba povsem razlikovati od tako imenovane pasivne evtanzije - torej opustitve terapije ali operacije, ki bi bila nesmiselna in ne bi izboljšala stanja pacien- ta. Sem sodijo tudi prizadevanja za dovoljeno pomoč pri samomoru, ki v bistvu ni nič drugega, kakor evtanazija, h kateri kliče duševna ali socialna stiska prizadetega. Katoliška Cerkev se pa zavzema prav za to, da se vsem ljudem omogoči dostojno umiranje ter dobro, previdno in rahločutno spremljanje človeka do smrti. Naj opozorim na to, da prav ob tem primeru Cerkvi ni treba prikrojevati Svetega pisma ali moralnega kodeksa in se tudi ne sme dotikati zaklada vere. Bistvo krščanstva je v tem, da spoštujemo in varujemo življenje sočloveka. Nadalje se sprašujem, kako je mogoče trditi, da sta Cerkev in medicina dve skregani poziciji? Mnogo je zdravnikov, ki jim gre prav za življenje zaradi življenja. Za življenje zaradi denarja gre bolj politiki in gospodarstvu - toda to je druga tema. Ob koncu pa bi še rada povedala, da sem pred nekaj leti doživljala kako je umirala moja babica. Sicer sem vedela, da je na smrt bolna, pa vendar bi storila vse, da bi ji zdravniki podaljšali življenje - vsaj za kak dan. Ob tem sem spoznala, kako intenziven je ta boj za življenje in kako različni so občutki. Morda se bojimo konfrontacije s trpljenjem, ker je treba ob trpečem človeku tudi nam samim potrpeti, imeti potrpljenje ter notranji mir in pripravljenost za sprejemanje občutkov nemočnega človeka, in moramo sprejeti tudi lastno onemoglost in nemoč nasproti končnosti človeškega življenja. Z evtanazijo pa se tako zlahka znebimo človeka in tudi neprijetnosti, ki bi nas spravile iz udobnega in uravnovešenega življenja. Nihče na tem svetu nima pravice regulirati življenja oziroma smrti. V skrajnem primeru bi to pomenilo, da lahko sklenemo zakon, ki bi dovoljeval, da se vsakega človeka, ki nam je nadležen, lahko znebimo z injekcijsko iglo. Ali ni to slepomišenje? Monika Novak, tajnica Katoliške akcije Spoštovani uredniki! Slovenci smo medseboj že dovolj sprti. Ne smemo ignorirati naših prijateljev. Če nam ponujajo svojo roko, jo je treba tudi sprejeti. Dovolj lepega smo zadnje čase doživeli tudi od te strani, marsikaj pa tudi njih boli. Tudi oni se zavedajo svojih napak in jih skušajo popraviti. Izjeme pa so na obeh straneh. Ko pregledujem moje zapise, se ne morem dovolj načuditi in se zahvaliti našim prednikom, ki so v težkih okoliščinah vztrajali in nam posredovali materno besedo naprej. Vsa čast in hvala njim. Danes imamo več pravic in se hočemo sami pokopati. Naš tednik berem že od prve številke naprej in ga še bom, kakor dolgo mi bo zdravje dopuščalo. Zapišite vedno resnico, sicer bi ga morala odjaviti. Marija Hribernik, Radiše Duh 10. oktobra Slovenci v matični domovini in po svetu,, pridite h kapelici svete Marije v Čahorčah pri Prebljah ob Dravi, občina Kotmara vas pri Celovcu in se spominite v molitvi vseh rajnih borcev za severno mejo. Tonči Mišic, Celovec Adrian kert KOMENTAR NAŠEGA TEDNIKA Nepomembno majhna šolska stavka v Pliberku je pred natanko 40 leti naznanila daljnosežne spremembe na šolskem področju. V obmejnem kraju je ti. društvo staršev I. 1958 tik pred koncem šolskega leta organiziralo stavko proti dvojezičnemu šolstvu. Kako nepomembna je bila stavka, ki naj bi sicer po nakanah nemškonacionalnih pli-berških krog zajela vso Koroško, prikazuje dejstvo, da se ji razen nekaterih ni priključila nobena šola in celo v Pliberku so morali „purgerji” šolarje skoraj s prisilo zadržati od obiska šole. Vztrajni šolarji so bili zabeleženi. Ker domačini niso skočili na vlak, so ..domovinska” društva naščuvala priseljence, da kričijo proti dvojezičnemu pouku. Niti koroška niti zvezna vlada nista ukrepali proti zakonolomilcem. Kakor tudi nista kaj ukrenili po ponovnem hujskanju na štrajk (na pobudo celovških in velikovških krogov) ob začetku šolskega leta 1958/59. Podeželje je z neudeležbo jasno izrazilo nejevoljo nad početjem. S temi predznaki je jesen prinesla hiobovo vest -dež. gl. VVedenig je ugodil nestrpnežem pod pretvezo „Eltern-recht” (pravica staršev) in ukinil obvezno dvojezično šolstvo iz I. 1945 na celotnem veljavnem območju. Prizadelo je to de iure 107 šol (de facto pribl. 80, ponekod so že prej kar na tiho ukinili slovenščino). Protest zagovornikov ni zalegel. Zmagal je zopet razdiralski duh. Danes, štiri dekade pozneje, se način politike v bistvu ni spremenil. Kot takrat, kratko po podpisu državne pogodbe, so tudi danes pravzapravšnji kolovodje koroške in zvezne šolske politike isti razdiralski krogi. Uspešno vladajo nad malodušnostjo in strahom politikov, ki si vse manj upajo delati daljnovidnejšo politiko, ampak se vse bolj puščajo zavleči v kratkovidnost dnevne politike in volilnih bojev. Zagovorniki pa so se že takrat sklicevali na skupno Evropo, ki jo je mogoče doseči samo z medsebojnim razumevanjem (Orvvell jo je imel kot edino smiselno politično vizijo). Radikalna ukinitev je bila hud udarec za to vizijo v koroškem mikrokozmo-su. Kajti, na čem, če ne na mno- gih mozaičnih kamenčkih, naj gradi skupna Evropa? 1958 je bila zapravljena velika priložnost in tudi 40 let kasneje je nekateri nočejo prav realizirati. Na ljudeh samih je, da jo spoznajo in tako doprinesejo k skupni Evropi stran od gospodarskih prisil. In ne bo poti mimo tega, da mora biti to najprej pripravljeno na mentalni ravni (saj celo novo valuto šele polagoma sprejemamo kot pozitivno novost, še težje je z usidranimi miselnimi vzorci). Založnik Lojze VVieser je dal svojemu najnovejšemu literarnemu programu naslov „Evropo prebrati” in v pogovoru dejal, kaj bo Korošce v malem in Evropo v velikem naj-trdneje držalo skupaj samo skupna kultura, miselnost in zgodovina. Naj torej ne bo samo vizija, če počasi zopet začnemo razmišljati o obnovi zakonske ureditve iz leta 1945 v primerni obliki. Komu ne bi koristilo? Pripravljenost je očitno že dana, saj proti uvedbi tujega jezika že v 1. razrede ljudskih šol doslej ni protestiral nihče. 1958-1998 Mnenja MAG. VINKO OŠLAK, publicist in strokovni sodelavec Katoliške akcije JOŽE KOŠNJEKje novinar - urednik pri Gorenjskem glasu O „umetnikih“ in o »umetnosti" MAG. VINKO OŠLAK Končno tudi dobra novica JOŽE KOŠNJEK r™ den najbolj prepoznavnih spremnih, a nikakor ne L—obrobnih pojavov sekularne (brezbožne) smeri družbenega razvoja v zadnjih dvesto letih je upad in razpad vrednostnih meril in s tem povezana vsakršna inflacija. Ne le, da slab denar izriva dober denar, da nazadnje tudi ta slab denar, ki je ostal kot ..zmagovalec", vse bolj izgublja na vrednosti, tudi izdelki in pridelki so vse slabši, kolikor jih je več in kolikor so kupcu dostopnejši, so tudi skoraj v vseh pogledih slabši in celo vse bolj nesmiselni in v resnici nepotrebni, večkrat celo naravnost škodljivi in nevarni. Bolj ko je naraščala pismenost, slabše je bilo to, kar so ljudje, ki jih je sodobna šola naučila brati, potem v resnici brali. Danes je povprečno pismen človek pri-mitivnejši in je bolj zaslepljen in slabše orientiran glede osnovnih stvari in smeri življenja kakor izvirni analfabet, se pravi tak, ki nikoli ni obiskoval kake šole. Ena najusodnejših inflacij, čeprav tega na prvi pogled ne moremo tako videti, je inflacija na področju kulture in umetnosti. Če se je pred stoletji vrhunski slikar še skromno štel med obrtnike - Rembrandt je bil npr. član brivskega ceha - velja danes vsakdo, ki brivski čopič, pomočen v barvo, obriše v krpo in jo napne na okvir, za upoštevanja vrednega slikarskega umetnika. V vsakem časopisu, v vsakem kulturnem ali izobraže- valnem programu, v programih prosvetnih domov, žal tudi katoliških, beremo vrste razglasitev ljudi raznih konjičkov in priložnostnih nedeljskih ukvarjanj za umetnike. Če je razumljivo, da mislijo, govorijo in delujejo v to smer moči, ki bi rade nivelizirale svet, kar je zadnji pridelek sistematičnega ugašanja duha, je toliko bolj nerazumljivo in neveselo, če s tem nesrečnim protidu-hovnim, s tem pa tudi protikul-turnim in antihumanističnim tokom plujejo tudi kristjani in celo duhovniki, ki so jim prav v duhovnih stvareh postavljeni za vodnike. Lahkomiselno razglašanje konjičkarjev za umetnike je nekaj takega, kakor če bi množično razglašali za blažene in svetnike ljudi, ki so se naučili nekaj molitev in se tu in tam udeležujejo verskih obredov. Nisem tako prepričan, da bi me bili duhovniki, ki sicer tako hitijo s podeljevanjem umetniškega naslova, pripravljeni razglasiti za blaženega, ker tu in tam verujem v enega Boga, ker tu in tam ne skrunim njegovega imena, ker tu in tam posvečujem njegov dan, ker sem tu in tam spoštoval očeta in mater, ker tu in tam koga ne ubijem, ker tu in tam ne nečistujem, ker tu in tam nič ne ukradem, ker tu in tam ne pričam po krivem, ker tu in tam ne želim svojega bližnjega blaga in ker tu in tam ne želim svojega bližnjega žene.... p-^ roblematiko Sloven-cev v zamejstvu, zlasti na Koroškem, spremljam kot Slovenec in kot poklicni časnikar s področja, ki meji na Koroško, že nad 20 let. Razumljivo, ne vedno enako intenzivno, vendar dovolj redno za oblikovanje subjektivnih in nato čimbolj objektivnih ocen dogajanja med manjšino in v odnosu med manjšino in matico v Sloveniji. Čeprav je ocenjevanje problematike „od daleč" drugačno in morda lahko tudi krivično od tega ali onega dela manjšine, sem bil vseeno jezen, če ne celo nesrečen, ko so se in se še med manjšino vzdržujejo ali vnašajo prepiri. Moja misel je zelo preprosta: skupaj z manjšine!, ki jih trdno štejem med nepogrešljive dele narodovega telesa, nas je tako malo in tako razsuti smo po svetu, da si nepotrebnih prepirov ne smemo privoščiti. Pravico imamo biti različni po vrednotah življenja, veri in ideologiji, vendar smo vsi Slovenci in kot takšni smo ogroženi. Ne bom se spuščal v nadrobnosti in vzroke, zakaj so tudi Slovenci za mejo oziroma njihovi politični predstavniki tako prepirljivi in stežka najdejo skupni jezik. Vzroki so zgodovinski in povzročani tako na Koroškem kot v Sloveniji, nekaj pa jih je tudi povzročenih po letu 1990, ko smo dobili Slovenci samostojno državo, ko naj bi tudi zamejci postali politični predmet za vsakdanjo domačo rabo v Sloveniji. Razdor med Slovenci na Koroškem je po moje že dobival nevarne razsežnosti. Končno je prišla s Koroške zame vesela vest. Osrednji slovenski organizaciji sta dejansko pripravljeni »položiti orožje" in oblikovati skupno zastopstvo naroda, ki bo legitimni sogovornik koroškim in avstrijskim oblastem kot tudi državi Sloveniji in bo imel do ključnih vprašanj obstoja in razvoja slovenske skupnosti na Koroškem in do uresničevanja 7. člena Avstrijske državne pogodbe enotno in usklajeno stališče, do katerega bo prišla skupnost po demokratični poti. Tako zahteva tudi Slovenija, ki ima ustavno dolžnost skrbeti za manjšine in tudi pravico. Kaj dosti dalje od te zahteve pa po moje Ljubljana ne bi smela iti ali celo določati, kdo bo sedel v skupnem zastopstvu. Slovenija mora imeti do manjšin usklajeno, načelno in državniško stališče, sestava organa pa je zadeva Slovencev na Koroškem. Danes je vsakdo, ki brivski čopič, pomočen v barvo, obriše v krpo in jo napne na okvir, upoštevanja vreden slikarski umetnik. Slovenija ima ustavno dolžnost skrbeti za manjšine in tudi to pravico. 6 Politika Zelo številna udeležba na občnem zboru ZSI; prisotna sta bila tudi predsednik EL A. Wakounig (levo) in častni predsednik ZKP J. Wutte-Luc (desno). h vi a v ■ Težki časne vrni se... Občni zbor ZSI v Šentprimožu v znamenju potrebe po večji enotnosti v narodni skupnosti. Velika dvorana kulturnega doma v Šentprimožu je bila zasedena do zadnjega kotička, osrednja točka občnega zbora Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) pa je bila, kakor že na prejšnjih občnih zborih, govor predsednika Jožeta Partla. Tudi preteklo nedeljo je Parti apeliral na NSKS in ZSO ter na slovenska tednika, da se izogibajo nepotrebnim medsebojnim prerekanjem. „Z boljšim čutom se da marsikaj doseči. Ljudje na podeželju so zaradi prerekanj v Celovcu frustrirani," tako predsednik ZSI. Jože Parti je zavzel tudi stališče do vprašanj, ki so v ospredju trenutne narodnopolitične razprave. Glede otroškega vrtca Bekštanj je poudaril zasluge občinske frakcije EL, o dobrolski zadevi pa je dejal: „Nisem zagovornik koalicije EL-OVP-FPO. Vendar je treba reči, da je župan Pfeifer imel 25 let časa, da bi se to vprašanje rešilo po socialdemokratsko." Odločno je zavrnil preštevanje manjšine, pozdravil je prizadevanja za posodobitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS) in izrekel pripravljenost ZSI, da sodeluje pri njegovi poživitvi. Za predsednika KOKS je predlagal predsednika Zveze koroških pratizanov Petra Kuharja. Slovenski izseljenci in partizani so tudi upravičeni do odškodnin iz avstrijskega nacionalnega sklada za žrtve nacizma. Parti je opozoril, da še niso vsi slovenski upravičenci zaprosili za podporo. Zelo boli ga tudinevarnost, da bi spomin na doživetja izseljencev utonil v pozabo. Parti: „Biti moramo bolj iznajdljivi in skušati to preprečiti predvsem v sodelovanju s krajevnimi društvi." Občnega zbora se je udeležila vrsta častnih gostov. Predsednik EL Andrej VVakounig vidi v ZSI moralno instanco za narodno skupnost. Jzkušnje izseljencev morajo biti naša usmerjenost. Trenutno se veliko preveč ukvarjamo s samimi sebi, namesto z našim zunanjim nasprotnikom. Zame ni merodajno vprašanje, ali imamo eno, dve ali tri organizacije. Merodajna je zame njihova uspešnost." VVakounig je tudi zavrnil napade na samostojne odbornike in odbornice. ..Njihovih zaslug za otroške vrtce si od nikogar ne pustimo vzeti," tako predsednik EL. Nanti Olip, predsednik NSKS, je dejal, da sta si predloga NSKS in ZSO o skupnem KOKS podobna. Olip dobesedno: „Ob potrebni treznosti bo mogoče priti tudi do skupnega nastopanja. Ob skupnih vsebinah moramo najti skupno govorico. To velja tudi za politiko." Kakor Olip, je tudi podpredsednica ZSO Sonja VVakounig poudarila: „Naša prioriteta morajo biti otroški vrtci." Predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuhar pa je opozoril na dejstvo, da je partizanski boj na Koroškem imel podporo vseh koroških Slovencev. „Brez široke podpore našega ljudstva nikoli ne bi mogli uspeti," tako Kuhar, ki je z veseljem sprejel vest, da se NSKS in ZSO hočeta zediniti na posodobljeni KOKS. Zelo ganljivo so občni zbor pozdravili otroški in mešani zbor SPD „Danica" ter predsednica društva Fini Kraut - mdr. s pesmijo „Težki čas, ne vrni se". Oba zbora, zlasti še otroški, pa se nista samo s pesmijo spomnila trpljenja pregnancev. Kot zbora številnih mladih pevk in pevcev sta dala tudi prepričljivo razumeti, da narodna skupnost ne bo izumrla in da slovenske žrtve nacizma niso bile zaman. Janko Kulmesch Predsednik ZSI Jože Parti (levo) in predsednica SPD Danica Fini Kraut. Otroški zbor SPD Danica je razgrel srca udeležencev občnega zbora. Iz naših občin Pri smeteh velike razlike: različne cene za isto delo Pregled po občinah dokazuje, da občani plačujejo od občine do občine za iste storitve različne stroške. Odgovorne so posamezne občine. Po zakonu je vsaka občina obvezana, da skrbi za odvoz smeti privatnih gospodinjstev. To delo na Koroškem opravlja nekaj podjetij, kot npr. podjetje Gojer v Podjuni, ali podjetje Seppele v Rožu. Čeprav računajo podjetja vsaki občini za odvoz enako veliko, so stroški, ki jih plačujejo posamezna gospodinjstva potem le precej različna in znašajo za enkratni odvoz 120 literskega zaboja od 60 do 100 šilingov. Kdo določi ceno? Ceno za odvoz določi v vseh občinah občinski svet, ki se načeloma ravna po tem, kakšen je finančni položaj v občinskem proračunu za odvažanje smeti. Ta proračun (Ge-buhrenhaushalt) je v okviru občin-kega proračuna nekako finančno avtonomen, se pravi da občina za kritje odvažalnih stroškov ne sme vzeti drugega denarja. Na drugi strani pa se npr. tudi denar iz tega proračuna ne sme uporabljati npr. za popravilo cest itd. Cena za odvoz smeti je torej odvisna od tega, kako dobro občina in občinska uprava gospodarita, kako poceni ali drage pogodbe skleneta s podjetji, ki odvažajo smeti in kako visoki so stroški za deponije. Mnoge občine pri stroških za odvoz že vračunajo tudi finančne rezerve, ki jih potrebujejo za financiranje morebitnih primanjkljajev ter novih projektov, kot npr. zbiralnice za smeti. Smeti obratov. Večina občin skrbi tudi za odvoz smeti pri podjetjih, trgovinah itd., kar bi jim po zakonu sicer ne bilo potrebno. Podjetja imajo večinoma zaboje v velikosti 1100 litrov, za te pa plačujejo od občine do občine spet različno visoke cene. Na Koroškem je odvoz najdražji v Heili-genblutu (S 1.192), najbolj poceni pa v VVeitensfeldu (S 298,46). Dvojezične občine so tu stroškovno nekje v sredini (Bistrica v R. S 450, Dobrla vas S 497, Železna Kapla S 548, Bilčovs S 553, Kot-mara vas S 582, Žitara vas S 592, Pliberk, Bistrica S 600, Globasnica S 688). Ker se cene tudi tu precej razhajajo, se vedno več podjetij odloči, da sama skrbijo za odvoz, kar pa privatnim gospodinjstvom ni dovoljeno. Vrba S 264,00 Velikovec S 60,00 Galicija S 118,00 Dobrla vas S 59,00 Šmarjeta S 105,00 Rožek S 55,00 Bistrica nad P. S 100,00 Djekše S 55,00 Bekštanj S 88,00 Borovlje S 49,00 Železna Kapla S 88,00 Šentjakob S 45,00 Ruda S 88,00 Hodiše S 45,00 Žrelec (Radiše) S 85,33 Kotmara vas Škocijan Bilčovs Bistrica v R. Globasnica Pliberk Škofiče Suha Sele Straja vas Žitara vas Bistrica n. Z. S S S S S S S S S S S S 85.00 83.00 78,20 77.00 75.00 75.00 74.84 74,80 72.00 68.00 63,00 61.84 Na kratko STROKOVNI SEJEM Zaščita 98 do 3. oktobra v Kranju Kranj. Še do sobote, 3. oktobra je v Kranju odprt sejem ..zaščita '98“. Sejem je letos posvečen gasilcem, poseben del pa varnosti v gorah. Na sejmu so mdr. zastopani tudi „Kartner Zivilschutzverband“, VVIFI in 18 koroških podjetij. Na sejmu razstavljajo podjetja iz sedmih držav. POGOVORNE URE Poslanec Karel Smolle svetuje in pomaga Redne pogovorne ure bodo vsak ponedeljek od 8.00 do 10.00 ure na sedežu Enotne liste v Celovcu, 10. Oktoberstr. 25/III. Če hočete priti na pogovor, Vas naprošamo za poprejšnjo telefonično prijavo pri Enotni listi, tel. 0463/54079. Pogovor s poslancem je možen tudi ob drugih terminih, za katere se je treba domeniti posebej. Silvo Kumer Za konzumenta so različne cene za isto delo nerazumljive. Odgovorne za to pa so posamezne občine. 8 Kultura/Književnost Gabriel Lipus in a more Gabriel Lipuš si je izmislil celovečerni koncert, mešanico med klasiko in lipušiziranim jazzom, med solopetjem in instrumentalno glasbo. Ko je bil spored sestavljen, je klical svoje prijatelje, glasbene kolege z Dunaja in koroške sodelavce ter tako oblikoval zani-miv celovečerni program. Številni, pretežno mladi obiskovalci na tretjem koncertu v Šentjakobu so doživeli lep, zabaven glasbeni večer in se za koncert navdušeno zahvalili. Poleg glavnega aktivista Gabriela Lipuša, ki je zapel klasične pesmi s humorističnim besedilom (Ringelnatz, Morgenstern), v drugem delu pa svoje skladbe z deloma odličnimi teksti sodobnega pesnika B. A. Novaka. Kot instrumentalisti so nastopili ugledni mladi glasbeniki iz vse Evrope. Pevki sta bili še Estonka An-nely Peebo, ki je pela tudi v italijanščini in slovenščini, predvsem pa je navdušila Južnotirolka Cla- Pianist Toni Kernjak je bil odličen spremljevalec petju klasičnih pesmi in je očitno pri spremljevanju sam užival. ra Sattler, sopranistka, ki je za mnoge presenetljivo zapela Beethovnove tirolske pesmi in pristne, mojstsko izvedene „jod-larje“, ki jih na Koroškem razmeroma malokdaj slišimo. Med instrumentalisti pa je spet zablestel Emil Krištof na tolkalih, ki se mu na daleč vidi, kako veselo in stečno sam uživa pri poskočnih ritmih izpod svojih rok. Tudi koroški kitarist Primus Sitter je pričaral melodične loke in mehke ritmične zvoke, ki pričajo o nadpovprečni spretnosti in kakovosti. Seveda je bil pianist Toni Kernjak odličen spremljevalec klasičnih pesmi in je sam užival ob lahkotni, prijetni glasbi in domačem vzdušju večera. Želimo ponovitev takega ali podobnega glasbenega večera, Gabriel Lipuš je s svojimi glasbenimi kolegi oblikoval dokaj zanimiv koncert in žel pri publiki velik aplavz. da predvsem mladi poslušalci spoznajo dobro klasično in sodobno glasbo na ravni širokega doumevanja. . . Q Novo pri Mohorjevi založbi J KARL GARTNER, Na koncu predora je luč, zdravila za dušo, poti iz življenjskega strahu. Da kar takoj povem: Naslov knjige bralca zapelje. Knjiga je bolj naštevanje različnih strahov kakor zdravilo za dušo. Na zadnjih petnajstih straneh avtor sicer predlaga nekaj načinov za premagovanje strahu: premišljevanje, Bo Vin Ra, Mantra - navaja k molitvi, toda dejansko priporoča predvsem telesne vaje. Vzemimo en stavek, ki pa je značilen: Zemljani se ob rojstvu soočimo s svojim telesom. Ne občutimo nič drugega kot telesne potrebe - jesti, piti, spati..." V resnici je otrok od rojstva celosten človek in občuti -deloma zelo močno, očitno in neposredno - veselje, srečo, strah in veselje. Pomagati mu je reba tako, da preprečimo kolikor se da, doživljanje strahu in ga vzgajamo v veselem, srečnem in toplem družinskem ozračju. Knjiga se začne z opisom telesnih tegob. Vse življenje živimo v strahu od otroštva do starosti. Avtor našteje 24 različnih fobij, ki prej ali slej napadejo vse ljudi in pred katerimi se ne moremo rešiti. Dodatno nas ogroža še 75 (!) vsakdanjih strahov", ki se jim težko izognemo. V drugem poglavju našteva avtor duševne tegobe: opisuje posledice kajenja in alkohola, straši z utrujenostjo, depresijo in nespečnostjo. Veliko prostora zajema vprašalnik za analizo bolečin. Kaj pa vzgoja k zaupanju, veselju, samozavesti? Kaj nam pomaga poudarjanje ..neznanskega strahu pred rakom'1. Rak premagamo s trdno voljo ih neomajnim upanjem, ne pa z analizo strahu ali tolažbo »živeti, kakor da...“ Na koncu so sicer „besede tolažbe", na primer „vsak dan živim tako, kot bi bil moj zadnji". Raje se držimo Jezusovega nasveta: Ne upirajte se hudemu, temveč delajte dobro!" Knjigo je prevedel dr. France Vrbinc v izredno lepo slovenščino. Karl Gartner, Na koncu predora je luč, zdravila za dušo, poti iz življenjskega strahu, prevedel dr. France Vrbinc, Mohorjeva založba Celovec 1989. KLAUS EINSPIELER, NEZNANI BOG? Delovanje Svetega Duha v Cerkvi in svetu Knjiga je izšla kot zbornik simpozija o Svetem duhu 4. in 5. marca 1989 v Tinjah.Klaus Einspieler je zbral predavanja in jih s kratkim uvodom objavil. Tako je poročanje o Svetem duhu informacija za teološko izobražene in po nalogi v dušnem pastirstvu zavzete ljudi. Bralec dobi obširen vpogled v trenutno stanje slovenske teološke znanosti. Že mag. Einspieler daje v svojem referatu odlično razlago starozaveznih pojmov o Svetem duhu, razumljiva in za širok krog bralcev kakovostna eksegeza, čeprav v koroško obarvani slovenščini. Univ. prof. dr. Karel Matej VVoschitz se uvršča v krog strokovnjakov na ravni papeških visokih šol. Njegov prikaz pojmovanja Sv. duha pri sv. Pavlu in sv. Janezu je izčrpen, a zelo teoretičen, kar izključuje določen krog bralcev. Površen prevod Vinka Ošlaka z obilico nemcizmov, še dodatno odbija. Frančiškan Miran Spelič se poglablja v skrivnost Sv. trojice pri cerkvenih očetih. Predavanje je vzor lepe strokovne slovenščine, piše skoraj brez tujk, zato pa izdatno uporablja slovenske strokovne izraze. Dr. Bogdan Dolenc, univ. doc. v Ljubljani, se trudi prikazati delovanje Sv. duha v Cerkvi, predvsem v apostolskih delih in po drugem vatikanskem koncilu. Sv. duh je odgovoren za ..edinost in mnogovrstnost cerkvenega občestva", tako piše in izvaja, da je Cerkev nastala z močjo Sv. duha. Naše stoletje, ki se izteka, je papež Leon Vlil. posvetil Sv. duhu. Ljubljanski prof. dr. Ciril Sorč navaja vse papežke okrožnice tega stoletja, ki obsegajo predvsem delovanje Sv. duha v zakramentih in mesebojnih človeških odnosih. Omenja tudi različna gibanja in ustanove, ki se sklicujejo na Sv. duha. Kljub obilici objavljenih knjig o bistvu Sv. duha pa vendar avtor v najbolj obsežnem prispevku razmišlja o poslušnosti Svetemu duhu in sodelovanju z njim in je mnenja, da „čas svetega duha še pride,,. Nadškof Franc Perko nas seznanja z vlogo Sv. duha v pravoslavni liturgiji. On na primer po razumevanju Vzhodne cerkve ..spreminja darove kruha in vina v Jezusovo telo in kri.“ Dr. Rupnik, profesor na vzhodnem papežkem inštitutu v Rimu nas prepričuje, daje duh osnova medčloveških odnosov in sedež Sv. trojice v nas. Sledita še prispevka o današnjih karizmatičnih gibanjih (»gibanje mora biti povezano s Cerkvijo") dr. Marjana Turnška, rektorja bogoslovja v Ljubljani in zanimiv oris temeljev ikonografije Sv. duha v likovni umetnosti Vesne Velikovrh-Bukilica, ki lepo zaokroži obsežno razmišljanje o Svetem duhu, neznanem Bogu, ki nam ga knjiga poskuša približati. Klaus Einspieler, Neznani Bog, zbornik simpozija o Svetem duhu v prosvetnem domu v Tinjah, Mohorjeva založba Celovec, 1989. 9 Gospodarstvo Posojilnica Borovlje je banka, ki stoji na močnih lastnih temeljih Prejšnji teden je bil občni zbor Posojilnice-Bank Borovlje, na katerem je poslovodstvo lahko poročalo o lepem poslovnem uspehu v letu 1997. Dr. Franc VVutti je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika upravnega odbora. O POSOJILNICA -BANK Borovlje / Fertach .. Banka, ki povezuje! Die Bank, die verbindet! Predsedstvo občnega zbora Posojilnice-Bank Borovlje: (z leve) VVerner Oraže, poslovodja Franz Kelih, predsednik UO dr. Franc VVutti, predsednik NO Melhijor Verdel in Gertrude Kraxner. Predsednik upravnega odbora Posojilnice dr. Franc VVutti je pozdravil lepo število navzočih članov. Med častnimi gosti je pozdravil predsednika NSKS Nantija Olip, predsednika SGZ dr. Matevža Grilca, predsednika ZSO dr. Marjana Sturma, predsednika upravnega odbora ZVEZE - Bank VVilija Moschitza, tajnika KKZ Nužeja Tolmaierja ter občinska odbornika Volilne skupnosti mag. Petra VValdhauserja in Melhiorja Verdela. Poročilo upravnega odbora. Dr. VVutti je v poročilu upravnega odbora poudaril pozitiven razvoj banke. Tudi v lanskem letu so poleg obdelave domačega trga intenzivno bili prisotni na hrvaškem in slovenskem trgu. Pri vseh poslih za banko veljajo stroga merila pri oddajanju kreditov in točno spremljanje kreditojemalcev. V boroveljski Posojilnici se nadalje zavedajo pomena šolanja svojih sodelavcev - trenutno jih je redno zaposlenih 19, kar po podatkih revizije ustreza velikosti banke. Tudi v lanskem letu je banka podpirala razna kulturna in športna društva. Poslovodja Franz Kelih je bil izvoljen v upravni odbor. Predsednik nadzornega odbora Melhijor Verdel je prav tako poudaril vestno poslovanje in se za pošteno delo v prid slovenskemu zadružništvu zahvalil vsem nasta-vljencem in odbornikom banke. Manj razveseljivo pa je začasno zaprtje poslovalnice v Šmarjeti v Rožu, tako ima Posojilnica-Bank dve poslovalnici - eno v Celovcu, drugo pa v Brodeh. Bilančna vsota. Revizijsko poročilo sta občnemu zboru podala revizorja ZVEZE - Bank višji revizor Franc Krištof in strokovni revizor Hanzi Dragaschnig. Revizija ni ugotovila nepravilnosti. Bilančna vsota za leto 1997 znaša 758 mio. šil. (v letu 1996 je znašala 816 mio. šil.). S povišanjem obratnega donosa za 4,1 mio. na 10,8 mio. je bilo možno povečati donosnost. Neto donos se je povišal za 3% povprečne bilančne vsote, skupni obratni us- peh pa se je povišal za 17,1%. Iz poročila poslovodstva je bilo razvidno, da se poslovanje tudi v letošnjem letu razvija izredno pozitivno, tako da bo banka presegla načrtovane številke. Poslovno politična težišča za tekoče leto so intenzivnejša obdelava obstoječega trga doma in v tujini ter razširitev palete bančnih produktov tudi na leasing in zavarovanja. Višji revizor Franc Krištof je občnemu zboru podal tudi poročilo o razvoju vseh Posojilnic-Bank na južnem Koroškem. Po bilančni vsoti je Posojilnica-Bank Borovlje druga največja. Na koncu občnega zbora je spregovoril še predsednik upravnega odbora ZVEZE - Bank VVilli Moschitz. Poročal je med drugim o spremembah pri Zadruga-mar-ketih. Omenil je potrebo po razširjenem poslovanju (leasing, zavarovanja itd.) in potrebo po strateškem partnerstvu slovenskega zadružništva na Koroškem z eno izmed večjih bank v Sloveniji. ..Slovensko zadružništvo mora tudi v prihodnje ostati gospodarska hrbtenica slovenske narodne skupnosti," tako Moschitz. Volitve upravnega in nadzornega odbora. Volilni postopek je vodil Matevž Grilc. Iz upravnega ali nadzornega odbora Posojilnice so se poslovili štirje dolgoletni odborniki banke. Odborniki Danilo Prušnik - nad 15-letno delovanje v odborih banke, Hubert Ogris -nad 25 let, Andrej Kunčič - nad 40 let in Valentin Goričnik - nad 50 let so iz rok predsednika upravnega odbora prejeli tudi majhno darilo. Na osnovi predloga upravnega odbora, potem ko je dobil tudi soglasje nadzornega odbora je bil novi odbor od lepega števila navzočih članov izvoljen soglasno. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Franc VVutti, podpredsednik Mirko Kunčič, Johan-nes Schaschl, Dl Hanzi Čertov, Mag. Peter VValdhauser, Hanzi Millonig, dr. Roland Grilc, Nužej Lampichler, Gertrude Kraxner, Franz Kelih in VVerner Oraže. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: predsednik Melhior Verdel, podpredsednik Hanzi Oraže, mag. Lovrenz Muller, Dl Samo Kupper, Lovrenc Tscherteu, Ivan Lukan, Marjan Kunčič in Mihael Hafner. S pomladitvijo odborov in potrebno strokovnostjo gre Posojilnica-Bank Borovlje dobro pripravljena v naslednje tisočletje. Igor Roblek Štirje odborniki banke so bili od predsednika dr. VVuttija za dolgoletno članstvo i/ odborih počaščeni. Z leve: Hubert Ogris, Andrej Kunčič, Valentin Goričnik, dr. VVutti in Danilo Prušnik. 10 Kultura Kultura 11 V dvorani se je zbrala cela vrsta ljudi, med njimi tudi predsednik NSKS Olip in tajnik KKZ Tol-majer. Posebno razveseljivo je bilo, da se je predstave udeležila cela vrsta otrok in mladine. Režiserju Radu Mužanu je uspelo postaviti na noge s skupno 22(!) otroki zanimivo in res privlačno gledališko predstavo, namenjeno v prvi vrsti otrokom. K zgodbi: Žogica nogica (Nadja VVieser) živi pri babici (Sonja VValser) in dedku (Luka VVeiss). Babica in_ dedek vseskozi pazita na malo Žogico nogico, kljub temu pa. Zmaju tolovaju (Markuš Lapusch) uspe, da Žogico nogico »ukrade" in jo popelje v zmajev brlog. Zaskrbljena babica in dedek se napravita na pot, da bi jo poiskala. Najprej srečata in vprašata policaja (Marko Inzko), če je videl izgubljenko. Nato poskušata svojo srečo pri strašilu (Stefan Valentin) ter pri kužku (Michael Jenko), a niti strašilo niti kužek jima ne moreta pomagati. Oba sta že precej obupana, ko srečata ptička (Christoph Kras-snik), ki jima končno da ključno Babica in dedek iščeta izgubljeno žogico nogico. Na poti srečata med drugim tudi kužka, katerega prosita za pomoč (slika levo). Z glasbenimi vložki so številno publiko navdušili otroci (desno). informacijo o kraju, kjer ima Zmaj tolovaj skrito Žogico nogico. Babica in dedek kmalu najdeta zmajev brlog. Zmaj tolovaj ne prenese petja in zato s petjem poskušata rešiti Žogico nogico. Žmaj pošlje svoje tri „otroke“ (Mateja Boročnik, Ana Stefaner in Andrej Muller), naj pregovorijo babico in dedka, da prenehata s petjem. Toda ta se ne data prepričati in pojeta tako dolgo, da na koncu preženejo še samega zmaja in tako rešijo Žogico nogico. Predstavo s plesanjem in petjem obogatijo še otroci (Dejan Boročnik, Christina Kropiunik, Thomas Kro-piunik, Alexander Mostetschnig, Andreas Mostetschnig, Jani Muller, Miro Muller, Katarina Stefaner, Michaela VValser, Marko VVeiss in Alena VVieser). Otrokom je treba k lepo uspeli krstni uprizoritvi igrice iskreno če- stitati. Čestitke veljajo tudi vsem, ki so pripomogli, da je predstava uspela: režiserju Radu Mužanu, Sandiju Vovku (glasba), Alenki Bole-Vrabec (lektorstvo), Alenki Hain (gib), Nataši Škrilec-Rožič in Lenki VVeiss (kostumi), Matjažu Smukavcu (izdelava scene), Martinu in Petru Moschitzu (tehnika) ter Anji Schlemitz, Andrei Gabriel in Martinu Moschitzu (vodje skupine). Igor Roblek Zmaj tolovaj ujame Žogico nogico (v sredini) in jo zavleče v svoj brlog, kjer jo ..ščitijo“ mali zmajčki. Šentjanž - Žogica nogica v rokahZmaja tolovaja Minulo soboto je v k & k centru v Šentjanžu v Rožu otroška gledališka skupina SRD Šentj< prvič uprizorila igro „Žogica nogica". ^^včarljivo pobarvana narava 1 J na Dunaju ni vidna samo V*Z na razkošnih velemestnih bulvarih Ringa in Gurtla, letni čas zapušča nepregledne sledove tudi v pravkar pričeti jesenski kulturno-umetniški sceni „Hallamasch„ (mešanica), tako so vladajoči kulturni politiki krstili celotedensko ra-buko, s katero hočejo predstaviti tako pisano lice avstrijske prestolnice in ker je le-ta za pol leta tudi evropski popek - tudi odprtost ter širokogrudnost do vsega, kar se lahko združuje z multikulturnostjo -čeprav samo s folkloro. Da je s tako potezo lani bil uničen priljubljeni ..praznik narodov" v Augartnu in s tem tudi cela vrsta odličnih in iskrenih ponudb, samo potrjuje trenutno naklonjeno razpoloženje politikov posebno do obrobnih in ogroženih skupin. Dogodki v zvezi z odstavitvijo zasluženega vodje integracijskega fonda Kocha zgovorno pričajo o novem vetru s strani mestne svetnice Braunerje-ve, da se spet povrnemo k eni izmed priljubljenih jesenskih barv. Kljub zniževanju gmotnih in idejnih podpor s strani politične administracije pa deluje cela vrsta usta- Jesenski „melanž“ posebne vrste Kulturno pismo iz avstrijske prestolnice. nov in skupin, katerim je odprtost in iskrenost osnovno načelo. Stara kovačnica, KSŠŠD in Korotan so le nekateri med njimi. Slovenski kulturni center Korotan pa je bil tudi prvi, ki je že odprl jesenski delovni spored. Kot prvo jesensko programsko točko je Korotan predstavil začetek septembra ruskega umetnika Sergeja Popolšina, ki je kot mlad umetnik oslepel. Namesto da bi klonil pred tako kruto usodo, mu je uspelo, da se je vzdignil k novemu umetniškemu višku. Obdan s popolno temo je našel novo umetniško izražanje: ta njegov notranji svet zdaj predstavlja kot »spektralno analizo zavesti" - tako se je glasil tudi naslov razstave. Drugi prikaz sodobne umetnosti pa je bil v okviru „Hallamasch“, kjer je bila predstavljena razstava »Ljubljana -Dunaj". To je drugi del umetniškega projekta kiparke Alenke Vidrgar in slikarke Maje Pogačnik, kar je hkrati tudi dokaz spretne roke hišnega gospodarja Antona Levsteka pri izbiranju odličnih sodobnih umetnikov. Naslov tega projekta »Gibanje" sta obe umetnici uresničili, vsaka po svoje, s figurami iz prvinske snovi in z oblikovanjem linije na papirju. Predstavnik slovenske glasbene avantgarde Lado Jakša pa je poskrbel za glasbeno kompozicijo na temo razstavljenih slik in skulptur. »France musigue" se glasi nova serija o evropski glasbeni avantgardi v Stari kovačnici, s katero se nadaljuje pogled na slovensko glasbo. Slovenskega instrumentalista in skladatelja Vinka Globokarja, ki živi v Parizu, je tokrat odlično predstavil koroški mojster tolkal, Bernd Thur-ner iz VVolfsberga. »Alte Schmiede" pa je v oktobrski spored vključila še dva druga Slovenca: 8. oktobra je v gosteh Janko Ferk, 27. pa Gustav Januš. Herbert Seher Razstava del Bšdiča v „Vničevi kulturni štavi“ Umetnik Suad Bijedi^ pred leti bežal pred vojnimi grozotami v BiH na Koroško, kjer je našel novirostor likovnega izražanja. Slikarski izraz Suada Bijediča sega od tako imenovane postmoderne do figurativne linije -prav te prehodne linije pa pri umetniku povzročajo pravo fantastično oblikovanje. Načeloma so njegove slike močne v izražanju in vodijo v trodimenzio-nalnost. Novejše tudi prekipevajo od barv in se vsebinsko bistveno razlikujejo od starejših, kar je »posledica" njegove življenjske prelomnice. Bijedič, ki se je leta 1957 rodil v Foči v BiH, je namreč po mesecih »krvi in solza" z ženo Melito bežal iz Bosanskega Broda na Koroško, kjer je našel novo domovino in nov - mirnejši - prostor likovnega ustvarjanja. Prostoru oz. okolju primerno izražajo novejše slike umetnika zopet barve življenja in optimizma. Razstava del Bijediča je v »Vničevi kulturni štavi" v Bistrici na Zilji na ogled vsak dan med 17. in 20. uro. Odprtje razstave, ki je bilo v petek, 25. septembra, se je poleg umetnika in njegovih znancev udeležila tudi cela vrsta domačinov, mdr. tudi župnik Stanko Trapp. Umetnika predstavila pa sta gostitelja Pepca in Ludvik Druml, ki sta »Vničevo štavo" pred nekaj leti z veliko ljubeznijo preoblikovala v galerijski prostor. Franc Sadjak Gostitelja Pepca in Ludvik Druml z umetnikom Bijedicem (v sredini). Sind die Obersaxener Hintervvaldler? Wenn sie die Ortsnamen „Vals, Samnaun und Ober-saxen“ nur vage vvestlich von Lienz anzusiedeln vermo-gen, dann geben Sie zu, daB sie im heurigen Sommer keine Schvveizer Zeitungen gelesen haben. Bei Vals, Samnaun und Obersa-xen handelt es sich um drei kleine deutschsprachige Gemeinden in Graubunden, dem einzigen dreispra-chigen Kanton der Schvveiz. Den drei Ortschaften gemein ist vveiters, dass sie in unmittelbarer Nachbarschaft zum ratoromanischen Sprachgebiet liegen und dass sie im Sommer daruber abgestimmt haben, vvelche vveitere Kan-tonsprache /Ratoro-manisch oder Italie-nisch) neben Deutsch in den Volksschulen obligatorisch unter-richtet vverden solite. VVahrend die Obersaxener sich fur das benachbarte Romanische entschieden haben, stimmten die Menschen in Vals und Samnaun mit groBer Mehrheit fur das im Su-den des Kantons (Misox-, Calanca-, Bergell- und Puschlavtal) gespro-chene Italienische und damit gegen das in der unmittelbaren Nachbarschaft vervvendete Ratoromanische. Bin Aufschrei in den Schvveizer Gazetten war die Folge. Als „un-haltbare Diskriminierung des Ratoromanischen" sovvie gar als »Sprengsatz der schvveizerischen Einheit" vvurde ein halbseitiger Artikel in der renommierten »Neuen Zuricher Zeitung" ubertitelt. In zahl-reichen Folgeartikeln vvurde das Abstimmungsverhalten der beiden deutschsprachigen Bundner Sprachgrenzgemeinden ubervvie-gend harsch kritisiert. Ein Bundes-richter, der ebenfalls zur Feder griff, sah im Votum einen klaren VerstoB gegen A rt. 116, Abs. 2 der Schvveizerischen Bundesverfas-sung, in dem die Forderung der Verstandigung unter den vier Sprachgemeinschaften der Schvveiz normiert ist. VVegen der allgemeinen Gultigkeit sei direkt aus dem Aufsatz von Bundesrich-ter Giusep Nay zitiert: »Die Valser und Samnauner leben in einer en-gen politischen Gemeinschaft mit den Lugnezern und den Unterengadi-nern. Je vveniger sie vvenigstens passiv das Romanische verstehen, desto mehr bedeu-tet dies fur die Ro-manen, selbst in ihrem noch kompakten ratoromanischen Gebiet in al-len uberkommuna-len Angelegenhei-ten ihrer Mutter-sprache nicht benutzen zu kon-nen, vvas fur deren Erhalt eine groBe Gefahr darstellt... Der Sprachfriede kann, wenn das Ratoromanische erhalten bleiben soli - nur darin liegen, da(3 sich die engen Nachbarn der Ratoromanen nicht bloss darauf beschranken, Verstandnis fur deren Sprache zu zeigen, sondern sich sovveit als moglich bemuhen, diese zu verstehen, so daB die Romanischspra-chigen vveniger entgegenkommen mussen, unter Hintanstellung oder gar Aufgabe ihrer eigenen Sprache". Zur Erinnerung: Nur 0,8 % der Schvveizer sprechen einen der funf ratoromanischen Dialekte (Valla-der, Puter, Surmiran, Sutsilvan oder Sursilvan) und selbst im graubundnerischen Kerngebiet der Romanen ist ihr Anteil von 40,3% im Jahre 1880 auf 21,8% im Jahr 1980 zurukgegangen. Fazit: Grundsatzlich ist an Schvveizer Volksschulen der Unter-richt einer zvveiten Landessprache obligatorisch. Die Entscheidung von Vals und Samnaun gegen das benachbarte Romanische und fur das im Kanton ebenfalls gespro-chene Italienische wird ubervvie-gend kritisch gesehen. Vermutung: Vielleicht ist es ein Gluck, daB vvahrscheinlich vvesent-lich vveniger Schvveizer eine Karnt-ner Zeitung lesen als hierorts doch zumindest zur »Neuen Zuricher" gegriffen wird. Apropos: Die Obersaxener sind keine Hintervvaldler! Dr. Rudolf Dorflinger Dr. Rudolf Dorflinger je direktor koroške zbornice kmetijskih delavcev. Poznamo ga kot velikega prijatelja koroških Slovencev; med drugim se udejstvuje tudi v Clubu tre popoli. Ta prispevek je posebej namenil bralkam in bralcem NT. 12 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO 30. pomlad je pred kratkim slavila Sonja Kert-Wakounig iz Spodnjih Vinar pri Šentpri-možu. Iskrenim čestitkam družine se pridružuje uredništvo NT. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Mici Grundbock iz Po-drožce. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljenki od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Prisrčno čestitamo predsedniku kotmirških Gorjancev Joziju Packu, Boštjanu v Trabesinjah, za 63-letnico. Vse najboljše! Osebni praznik je obhajala Edith Smrtnik. Vse najboljše! Minulo nedeljo je slavila 35. pomlad Liza Smrtnik iz Kort pri Franclnu. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Frančiška Supanz iz Trebelj pri Šmarjeti bo v nedeljo obhajala rojstni dan. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo znanci in sosedje. V Selah so obhajali osebna slavja Nani in Tomi Ogris, Jože Mave ter Franc Užnik, po domače Cvitar. Slavljencem iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Pretekli torek, 29. septembra, je obhajal rojstni dan prof. Hans Tuschar (Slovenji Plajberk-Perchtoltsdorf pri Dunaju), ki ga poznamo kot ljubitelja Karavank in Sel, o katerih je napisal knjigo. Iskrenim čestitkam prijateljev in znancev se rado pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Tereziji Pasterk iz Kokja, ki je v nedeljo, 27. septembra, obhajala osebni praznik. Vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. V Dobrli vasi je slavil 80-letnico Franc Zimpasser. Slavljencu ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. 16. pomlad je obhajala Simona Hartmann. Vse najboljše! V Šmarjeti v Rožu je obhajal 45-letnico Friedrich Jaklitsch. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnj. Te dni je praznovala rojstni dan Marija Prutej iz Vogrč. Zvesti bralki NT želimo vse najboljše! Mici Kaltembacher iz Spod- njih Gorič je obhajala osebni praznik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujeta Slovensko društvo upokojencev Šentjakob in Kulturno društvo Peter Markovič iz Rožeka. V Dolnji vasi pri Šmarjeti bo v nedeljo obhajala rojstni dan Jo-sefine Sablatschan Znanci n prijatelji ji ob tej prilonosti od srca čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Ivanki Karl in Johanu Ferri iz Belovč, Stanku Polzer-ju iz Šentprimoža ter Francu Uraku iz Nagelč. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencema od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT Pretekli torek je obhajala rojstni dan Justina Male z Vrha pri Šmarjeti. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga_zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje EL Šmarjeta. Pred nedavnim je slavil jubilejni rojstni dan in god Gustl Pretekli teden v četrtek, 24. septembra je v Goričah blizu Borovelj slavila visoki živl-jenski jubilej, 80. rojstni dan Justi Olip, pd. Krištanova Justi. Slavljenka se je rodila leta 1918 pri Malovodniku na Srednjem Kotu. Pozneje se je poročila z Jožo Olipom. Zakoncema se je rodilo sedem otrok. Sedaj skupno s sinom Gustlom živi v lepo Olip. Slavljencu ob tem lepem dvojnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Jutri bosta stopila pred poročni oltar Zofi Paulič in Fridi Hribar z Obirskega. Zakoncema že v naprej od srca čestitamo in želimo obilo sreče, zadovoljstva in veselja na skupni življenjski poti. 69-letnico je obhajala Terezija Pack iz Kotmare vasi. Prisrčno čestitajo pevci in vsi Gorjanci. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Za minuli rojstni dan in god čestitamo Michaelu Lubasu iz Vogrč. Vse najboljše! Na Ravnah pri Rožeku je slavila 75-letnico Mici Fugger, po domače Pavelnova mama. Slavljenki ob tem lepem življenjskem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Okroglo obletnico življenja, 60-letnico, je slavila Lena Gregorič iz Male vasi pri Globasnici. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in oseb- urejeni hiši v Goričah. Zelo rada pa slavljenka še prihaja na obisk k sorodnikom in številnim prijateljem v Selah. Krištanovi Justiji, ki je tudi zvesta bralka Našega tednika, iz srca čestitamo in ji kličemo še na mnoga zdrava leta v krogu najdražjih. Čestitkam vseh domačih, sorodnikov in prijateljev se pridružujeta uredništvo NT in NSKS. nega zadovoljstva. V Selah na Šajdi bo v torek praznovala 83. rojstni dan Uršula Mautz. Vsi domači slavljenki od srca čestitajo in ji želijo mnogo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Heidemarie Hafner, po domače Ampošova Heidi iz Sela pri Šmarjeti v ponedeljek obhaja rojstni dan. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Rezi Jernej iz Črgovič pri Šmihelu, Janezu Smrečniku iz Globasnice, Adolfu Steinbu-chu iz Doba pri Pliberku, Tereziji Kerbitz iz Vogrč in Gunther-ju Glavvarju iz Nonče vasi. Posebne čestitke pa veljajo Marici Rudolf iz Konovec pri Pliberku, ki slavi 90-letnico življenja. Vsi ostali člani od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Za 90-letnico prisrčno čestitamo z najboljšimi željami Tereziji Pack, Krznarjevi mami na Plešiv-cu nad Kotmaro vasjo. Daj ji Bog zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci, EL Kotmara vas in uredništvo NT. Osebni praznik je slavil Folti VVuzella, po domače Jurij na Polju na Reki pri Šentjakobu. Ob tej priložnosti slavljencu od srca čestitajo in želijo vse najboljše člani kulturnega društva Peter Markovič iz Rožeka. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Maksu Olipu iz Borovelj, ki je minulo soboto obhajal 52-letnico. Čestitamo in želimo vse najboljše. Franc VVedenig iz Celovca je včeraj obhajal 55-letnico. Tajniku NŠKS od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Valentin Varch, po domače Kuchar iz Trebelj pri Šmarjeti v ponedeljek obhaja rojstni dan. Sosedje in prijatelji mu ob tej priložnosti od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Podroju nad Globasnico je slavil 60-letnico Reimund Grei-ner, po domače Rošankov Raj-mej. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja in zadovoljstva. ČESTITKA TEDNA Justi Olip je za 80. rojstni dan čestital tudi predsednik NSKS Nanti Olip. Na sliki (z levej: Gustl Olip, Nanti Otip, Justi Otip in Lidija Oraže. 80-letnica Krištanove Justi 13 Rož - Podjuna - Žila BAJTIŠE Posrečen pevski popoldan Dekleta oz. ženske iz Slovenjega Plajberka so prav tako očarale publiko v Lenčijevi dvorani kakor „Kvartet Rož“ in moški zbor Valentin Polanšek. SRD „Herman Velik" v Selah na Kotu je minulo nedeljo popoldan vabilo k Lenči na tradicionalno pevsko srečanje, ki so ga tokrat oblikovale tri posebej izbrane pevske skupine. Najprej so se v pesmi in besedi predstavile „Plajberčanke“ pod vodstvom Mirka Lausseggerja, katerim je z nežnimi ženskimi glasovi kaj kmalu uspelo razgreti srca številnih poslušalcev. Prvič na Bajtišah je nastopil >,Kvartet Rož“, katerega vodi Simona Rovšek. S harmoniko je kvartet pri nekaterih pesmih spremljal Jorg Errenst. Tretja skupina, ki je še posebej navdušila, pa je bil moški zbor Valentin Polanšek pod taktirko Boža Hartmana. Pevski popoldan je vsekakor odlično uspel, saj so bili nastopi pevcev zelo sproščeni, a na visoki pevski ravni. Še posebej je bila uspelega srečanja vesela organizatorka Eda Velik, predsednica SPD „Herman Velik". „Plaj-berčanke“ pod taktirko Mirka Lausseggerja (desno) so z nežnimi glasovi povsem navdušile številne poslušalce v Lenčijevi dvorani na Bajtišah. KOTMARA VAS_________________ Bilo je veselo in družabno Letošnja veselica Gorjancev - bila je v soboto, 26. septembra pri Pušniku v Šentkandolfu - je spet privabila lepo število prijetnih ljudi od blizu in daleč. Za ples so zaigrali, kakor že nekajkrat, ..Podjunski muzikantje". Marsikdo si je nabrusil pete. Bogati srečolov je vabil s prijetnimi presenečenji. Hvala vsem, ki so dali dobitke. V pozdrav so zapeli domači pevci, predstavil pa se je tudi Hodiški oktet. Predsednik Joži Pack je med številnimi gosti pozdravil župana Thomasa Goritschniga in podžupana Franza Ebnerja. Pozneje se je pridružil tudi predsednik EL Andrej VVakounig. Na veselo svidenje ob naslednji veselici Gorjancev, drugo leto, zadnjo soboto septembra, pri Pušniku v Šentkandolfu. Ob zvokih ..Podjunskih muzikantov“ si je marsikdo nabrusi! pete. „Hvala Ti za iskreno prijateljstvo" Šimonovemu očetu Francu Riedlu v slovo. f \ lutnje zgodnje, krute zime ^^so nas prevzele, ko smo hladnega predjesenskega dne globoko prizadeti zvedeli, da nas je popolnoma nepričakovano za vedno zapustil priljubljeni in spoštovani Simonov oče Franc Riedl in Nonče vasi. Dopolnil je šele 73. življenjsko leto, ko ga je 21. septembra 1998 v jutranji uri sredi dela na traktorju doletela smrt. Res da smo vedeli, da je imel Franc pred leti težko operacijo srca, vendar smo vsi trdno upali, da ga bomo imeli med nami vsaj še nekaj let. Kako ga bomo pogrešali! Skromen, kakor je bil, se je nesebično razdajal za druge, zgledno skrbel za svojo ženo Marto, bil njunim otrokom in vnukom ljubeč, dober oče in de-dej. Ne samo kot izredno delaven, napreden kmet je imel v vaški skupnosti velik ugled, temveč tudi kot vsestransko odprt, širokosrčen in razgledan kulturnik, prijatelj, sosed, človek, ki mu je bila tuja vsaka žaljiva in grenka beseda. Bil je neke vrste bukovnik, ki orje svojo domačo grudo, a mu misli uhajajo med knjige in prek poljan v širino sveta. Zvesto je oblikoval kulturne prireditve in predavanja, s svojim glasom olepšal petje znanih zborov. Zanimal se je za vse, kar se po svetu dogaja, posebno še za lastno preteklost in zgodovino drugih. Kakor je večkrat pripovedoval, je imel trdo mladost, doživel in preživel kot mlad vojak vojne grozote, bil priča vponov in padcev po vojni. Lepe doživete so bile ure v družbi z njim; izžareval je domačnost, bil mož s srcem na pravem mestu. Ganljivo so mu pozvanjali zvonovi, za njim žaluje tudi romarska Marijina cerkev v Nonči vasi, saj je posvečal s svojo ženo Marto dobršen del življenja „svoji“ znameniti cerkvici. Veličasten je bil njegov pogreb. Vrsta duhovnikov, ki so bili in so povezani z gostoljubno Simonovo hišo, kakor tudi več zborov, govornikov in številna udeležba pričajo o priljubljenosti in plemenitem značaju rajnega Simonovega ateja. Dragi Francej, hvala Ti, da smo lahko hodili del življenjske poti s teboj! Hvala za iskreno prijateljstvo, vso toplino in človeško globino! Za svoje drage si živel, za dom si delal in skrbel. Ljubezen v srca si sejal-, naj Bog Ti bi plačilo dal! Herman Germ ZAHVALA Ob izgubi svojega ljubljenega moža in dobrega očeta Franca Riedl se prav prisrčno zahvaljujemo za sočutje in veliko udeležbo pri pogrebu. Zahvala velja župniku Ivanu Olipu in vsej duhovščini, ki je opravila pogrebne obrede, vsem pevcem in pevkam za občuteno petje, vsem govornikom ob odprtem grobu, sosedom za pomoč in vsem, ki so darovali v smislu rajnega za cerkev in sv. maše. Posebno pa se zahvaljujemo vsem, ki so molili za dušni blagor pokojnega. Družina Riedl, pd. Šimonovi Nonča vas 14 Iz naših krajev OD TOD IN TAM UČITELJ IN GLASBENIK V kleti ima svoj glasbeni studio Šmihel. Po poklicu je Jurij Opetnik učitelj in od letos naprej vodi ljudsko šolo na Komlju pri Pliberku. V svojem prostem času pa se je popolnoma zapisal glasbi, še v posebnem tehniki. Sam igra na kontrabasu in to v različnih skupinah in če je potrebno, pomaga, kjer ga potrebujejo. Posebnost njegovega glasbenega delovanja pa je v tem, da ima doma v kleti svoj privatni tonski studijo, ki je tako dobro opremljen, da tam lahko snema tudi CD-plošče in kasete. Tako so bili pri njem na snemanju mdr. že oktet Suha, Mlada Podjuna, PIS in vokalna skupina VOX. V Opetnikovem študiju je mdr. nastala tudi kaseta otroških pesmi Lenčke Kupper. S. K. Jurij Opetnik si je doma uredi/ tonski studijo, ki služi številnim domačim društvom in zborom. Foto: F. Opetnik POPRAVEK____________ Glinje pri Borovljah Glinje. V zadnji izdaji se je nam zgodila neljuba zamenjava krajevnih imen. Dr. VVolfgang Petritsch, ki je prevzel nalogo pooblaščenca EU na Kosovu, je seveda doma v Glinjah pri Borovljah in ne pri Rožeku. Pozornim bralcem, ki so nas takoj na napako opozorili, najlepša hvala. Za kosilo so na farnem prazniku v Pliberku servirati oddojka na žaru, ki so ga pokusili seveda tudi farni svetnik „Mote“ Opetnik, mestnik svetnik Fric Kumer, gostilničar Heinz Edelbauer, mestni svetnik Gottfried Stockl in mestni župnik mag. Ivan Olip (z leve). Slike: Kumer Vedno več jih sledi vabilu župnika Pliberk. Preteklo nedeljo je fara Pliberk vabila na dan zahvale in jesenski farni praznik, katerega čisti izkupiček je namenjen cerkvenim projektom v fari, ki jih po prihodu župnika mag. Ivana Olipa v faro preprosto ne zmanjka. Te dni je župnik Olip že pet let v fari in je farno življenje zelo poživil, o čemer je pričal tudi zadnji farni praznik. Svoj veliki delež prispeva seveda tudi simpatična župnijska asistentka Gabi Am-bruš, ki je pred kratkim kot dota-no nalogo prevzela tudi pomoč v fari Šmihel. Za uspeh farnega praznika preteklo nedeljo so prispevali mnogi farani, nekaj kmetov je darovalo oddojke, ki so jih pekli na žaru, durgi so darovali sode piva, drugi spet so pekli kruh in peciva. Vsem je župnik izrekel prisrčen Bog lonaj. Silvo Kumer Za finance pliberške fare skrbijo direktor Jože Nachbar, Felix Buchwald, in Hans VVaitschacher (z leve). Suha. Slovenski" spored ORF se je odločil, da s polurno oddajo počasti delovanje okteta Suha. S to nalogo so poverili Danico Urschitz, ki je bila pretekli konec tedna s snemalno ekipo Ivana Klariča (firma Artis) pri Mokarju na Suhi, kjer so okte-tovci pred snemalno kamero prepevali v naravi. V oddaji bodo strnjeni vsi doslejšnji uspehi okteta, kot npr. podelitev evropske nagrade leta 1997, ki je bila za oktet doslejšnji pevski višek. Termin za oddajo še ni določen, v vsakem primeru pa bo letos jeseni. Na Suhi je ORF snemal za polurno oddajo o oktetu Suha. Foto: Katz FRLOŽEV LUKA Američani so dali še okoli 50.000 strani dolgo poročilo o zadevi med Billom Clintonom in Moniko Lewinsky na internet. Tako lahko vsakdo bere, kdor brati zna. Za tiste zelo številne Američane, ki brati ne znajo (med njimi so menda celo politiki), bojo naredili poročilo v slikah. Pravijo, da bo še bolj privlačno in zanimivo. V Nemčiji so zmagali socialisti. Kandidat za kanclerja je Gerhard Schroder; postavljajo ga v politično sredino. Koalicijski tovariši socialistov bojo zeleni. Eden njihovih načelnikov je Jurgen Trittin; pravijo, da je z levega roba. Ni izključeno, da se lahko zgodi, čemur se po nemško pravi „Tritt in den Schroder" (po naše: Brca v Schroderja ali: Brsni v Schroderja!). OSEBE & DOGODKI Obirsko/Pliberk. Jesenski izlet je vodil cerkvene pevke in pevce z Obirskega (zbor vodi mag. Bertej Logar) pretekli teden na Pohorje v Slovenijo. Skupino, kateri so se pridružili tudi drugi Kapelčani, je vodil dr. Ludvik Karničar. Ker so pevke in pevci tudi zavzeti kulturniki, so si pred vožnjo čez mejo ogledali še kulturni dom v Pliberku, kjer sta jim predsednik ek. sv. Fric Kumer in tajnik Jurij Mandl razkazala dom, ki je tik pred zgo-tovitvijo. Seveda je bilo ob tej priložnosti izrečeno tudi že prvo vabilo za gostovanje Obirčanov v novem pli- V Pliberku sta Jurij Mandl in ek. sv. Fric Kumer sprejela cerkveni zbor z Obirskega ter pevkam in pevcem berškem kulturnem domu. s K razkazala novi kulturni dom. Nato pa so se Obirčani podali na izlet na Pohorje v Slovenijo. Foto: Kumer BENEFICNA NOGOMETNA TEKMA Župnik in župan kot nogometaša Brnca. Pred kraktim je prišlo na igrišču na Brnci do zelo zanimive nogometne tekme med ekipo prominentnih in ekipo gastronomov iz okolice Brnce. Ekipo prominentnih so med drugim ojačili župnik mag. Peter Olip, bekštanjski župan VValter Harnisch, bekštanjski podžupan Wern-rer Sitter, odborniki Franz Ur-schitz in Lorenz Stark. V tekmi sta župnik Olip in župan Harnisch pokazala, da imata tudi na zelenem travniku vodstvene kvalitete. Prominentni so po 90 napetih in zabavnih minutah premagali gostilničarje kar 7:1. Poraženci so seveda morali prevzeti pogostitev. Na tekmi je bilo tudi vrsto drugih prominentnih, mdr. tudi deželnozborski poslanec Herbert Schiller, ki je bil v funkciji asistenta sodnika in je pred tekmo kontroliral tudi župnika Olipa, ali njegova oprema ustreza nogometnim predpisom. Župnik mag. Peter Olip (levo) in bekštanjski župan VValter Harnisch sta igrala za ekipo prominentnih in se izkazala s posebno dobro tehniko... Foto: Sobe T A PETEK, 2. oktobra 18.00-18.30 Utrip kulture SOBOTA, 3. oktobra 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca NEDELJA, 4. oktobra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. 6.20 Duhovna misel (rektor Jože Kopeinig) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. PONED., 5. oktobra 18.00-18.30 Kratek stik. TOREK, 6. oktobra 18.10-19.00 R A D I U Otroška oddaja SREDA, 7. oktobra 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Primorski obzornik ČETRTEK, 8. oktobra 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila NEDELJA, 4. oktobra '98,13.30 PONEDELJEK, 5. oktobra 1998 ORF 2, ob 3.40__________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Volilni red zapostavlja male skupine, zato se te dogovarjajo. • Za samostojnost in neodvisnost kmečkega človeka: 100 let Posojilnice-Bank Železna Kapla. • Dan narodov: zanimiva pobuda - zamujene priložnosti. • Kaj takega: enkrat na leto Šmi-helčani zapustijo svoje kajže in se srečajo na Davidovem travniku. e Žogica nogica: premiera v Šentjanžu. • SAK - Voitsberg Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 2. oktobra ŠENTJANŽ Gledališče: „Nacht Mutter" (Marsha Normann) Čas: ob 20. uri Produkcija skupine Schau-spiegel Vabi: SPD Šentjanž BOROVLJE Kmečki trg Čas: od 14. ure naprej Kraj: na glavnem trgu v Borovljah BILČOVS Predpremiera igre: „Cirkus divjega zahoda" (igra s petjem, plesom in streljanjem) Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: mladinska skupina SPD Bilka Vabi: SPD Bilka TINJE Tradicija in moderna-Koroška do leta 1945 Čas: ob 19. 30 Kraj: v Katoliškem domu prosvete Predava: univ. prof. dr. Helmut Rumpler, univerza Celovec. Diskusijo vodi: dv. sv. prof. Reginald Vospernik Vabi: Katoliški dom Prosvete Sodalitas Sobota, 3. oktobra ŽELEZNA KAPLA Dobrodelni koncert za žrtve potresa v Sloveniji in v Asisi-ju Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Nastopajo: STEM, Afoapel-la, Smrtnikovi fantje, Kvartet Borovlje, mladinska in folklorna skupina SRD Zarja, mladinska skupina Višje šole iz Šentpetra, Bad Eisen-kappler Musikanten, otroška in mladinska skupina SPD Valentin Polanšek Vabi: otroška in mladinska skupina SPD V. Polanšek HODIŠE Bobnanje v grajski štali - Trommel-vvorkshop Čas: od 15. do 19. ure Kraj: v grajski štali/Schloss-stadel Info-tel.: 04273/23 70 ali 0463/55 265 Vabi: SPD Zvezda-Hodiše ŠENTPRIMOŽ Dia-predavanje o misijonskem potovanju po Angoli Čas: ob 19. uri Kraj: v kulturnem domu Predavajo: člani mladinske skupine Šentprimož V nedeljo, 4. oktobra, bo isto predavanje v nemškem jeziku. Vabi: mladinska skupina Šentprimož BILČOVS Premiera igre: „Cirkus divjega zahoda11 (igra s petjem, plesom in streljanjem) Čas: ob 18. uri Kraj: pri Miklavžu Vabi: SPD Bilka BILČOVS/KAJZAZE Ples EL Čas: ob 20. uri Kraj: pri Korenu Za ples igra: ansambel »Svetlin11 Vabi: EL Bilčovs Nedelja, 4. oktobra SELE Premiera igre: „Klobuček in klobučica11 (Ivan Bakmaz) Režija: Franci Končan Čas: ob 15. uri Kraj: v farnem domu Nastopa: mladinska skupina KPD Planina Sele Vabi: KPD Planina ŠMIHEL 1. vaja otroškega zbora Čas: ob 11. uri (po sv. maši) Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel GLOBASNICA Sveta maša z otroškim mladinskim zborom „Živ-Žav“ Mašo bosta oblikovala otroški in mladinski zbor Živžav; po maši koncert ritmičnih pesmi v različnih jezikih Čas: ob 9. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: Pater Tonček Zajc NONČA VAS Sveta maša z oktetom Suha Čas: ob 10. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: fara Pliberk Sobota, 10. oktobra ŠENTJAKOB Freske & samostani v Podjuni (celodnevni izlet z avtobusom). Strokovno vodstvo: Breda Vilhar Čas: od 8.30 do 18. ure Prijave do 5. 10. '98 Vabi: Regionalni center (tel: 04253-360). VOGRČE Drama: „Zaprta vrata11 (J.P. Sartre) Čas: ob 20. uri Kraj: pri Florijanu Nastopa: gledališka skupina gimnazije Ravne Vabi: KPD Vogrče Nedelja, 11. oktobra PREVALJE Koncert - W.A. Mozart - re- guiem Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi v Prevaljah Izvajalci: Slovenski komor- ni zbor, zbor Consortium musicum, Simfonični orkester ter solisti; Dirigent: dr. Mirko Cuder-mann Vabi: Kulturno društvo „Mo-horjan" Prevalje ŠMARJETA V ROŽU Igra: Doktor Faust (parodija) Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Nastopa: gledališka skupina SPD Borovlje Vabi: župnišče Šmarjeta v Rožu Sobota, 17. oktobra GLOBASNICA Primerjalna tekma v boksu Koroška - Slovenija Čas: ob 20.30 Kraj: v gostilni Šoštar Boksala bosta med drugim Franci VVieser (državni prvak) in Martin Šadovnik (mladinski prvak). Predprodaja vstopnic v gostilni Šoštar. Okvirni program: kikboks (Marjan Draže) DUNAJ T amburaški-zborovski koncert Čas: ob 17. uri Kraj: Minoritska cerkev, 1010, Minoritenplatz Sodelujejo: tamburaški ansambel Fermata (Dunaj), MePZ „Laetitia“ (iz Slovenije), tamburaški ansambel Željezničar (iz Zagreba). OBIRSKO Pevski večer Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Kovač Nastopajo: Zagorski oktet, družina Blažej, vokalni kvartet »Skocijanski puebi", oktet »Hodiše", vokalni kvartet »Svit11 in trio »Pavlič". Vabi: Alpski klub Obir Nedelja, 18. oktobra PLIBERK Sveta maša s cerkvenim zborom partnerske fare Borovlje Čas: ob 9. in 10. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: fara Pliberk PosojUnica-Bank Železna Kapla Vabimo na PRAZNOVANJE 100-LETNICE Posojilnice-Bank Železna Kapla V soboto, dne 3. oktobra, ob 10.uri pred Posojilnico-Bank v Železni Kapli. CPraznujie z nami! T j? 8 JU DI OBVESTILA Spominska komemoracija na Teharjah V nedeljo, 4. oktobra, bo na Teharjah pri Celju velika spominska komemoracija za žrtve tamkajšnjega partizanskega taborišča iz leta 1945. Ob 11. uri dopoldne bo maševal in pridigal mariborski škof dr. Franc Kramberger. Po maši bo kratka kulturna prireditev z nagovori, deklamacijami in petjem. Udeleženci bodo tam lahko dobili tudi kaseto originalnega petja in godbe slovenskih domobrancev iz leta 1944. (og|as) RAZSTAVE PODEN Razstava ljudskih votivnih tablic Kraj: gostilna Lausegger, pd. „Ožekar“ Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure PLIBERK GALERIJA VVERNERJA BERGA Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in do 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. TINJE ,.Trenutki" - razstava slik umetnika Kurta Zisslerja Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure. SLOVENJ GRADEC Jože Tisnikar - retrospektivna razstava Kraj: Galerija likovnih umetnosti, glavni trg 24. Razstava je odprta do 10. oktobra, dnevno (razen ob ponedeljkih) od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. ŠENTJANŽ Razstava „Drava je svoja fraua - die Drau ist ihre ei-gene Frau“ Kraj: K & K center Šetn-janž. Razstava je odprta ob sre- dah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter v sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. Razstava je na ogled do kocna oktob- LJUBLJA-NA Razstava: „Trans pasaže" - 15 koroških umetnikov Kraj: Grad V Šentjanžu v K&K centru je mdr. na ogled Fužine, Stu-tudi razstava Hanzija VVeissa, ki razstavlja denec 2 a, portrete domačinov. Razstavljajo: Rudi Bene- tik, Hans Bischofshausen, Caroline, Helga Druml, Gu-drun Kampi, Franco Kapi, C. Kolig, Peter Kravvagna, Suše Kravvagna, Valentin Oman, Arno Popotnik, M. Schellander, Hans Stau-dacher, Gerhild Tschach-ler-Nagy, Karl Vouk. Razstava je odprta do 7. oktobra, od ponedeljka od petka od 9. do 15. ure ROŽEK Razstava slikarjev galerije Po telefonskem dogovoru (04274/4422) - do konca oktobra. V galeriji pa so na ogled tudi dela umetnikov Valentina Omana, Gustava Januša, Huga VVulza, Caroline, Giselberta Hokeja, Iva Prančiča in Draga Druško-viča idr. BEGUNJE Skupinska razstava „Prele-pa Gorenjska" Kraj: v galeriji Avsenik Naša društva v internetu Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/ne-delja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volksgruppenreport 97 http:// www.aprouc.co. at/slo ve n e/v olksgruppenreport.html Občina Suha in okolje - KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/ste-fan.logar/ Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co.at Založba VVieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.at/zb Slovenska športna zveza: http://members.magnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@magnet.at Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. ma-gnet.at/d.katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/keut- schach/zvezda-hodiše/sprachkurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at Katoliški dom prosvete v Tiniah: http: // www. sodalitas. at (Tinje) NOVO: Stičišče avstralskih Slovencev http: // www. glasslovenije.com. au NeUrape: ZvezaINDtk 1 A * (S) 'Ji 3 F. Iv,! W